SoehlObl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 39. „Soga" izhaja vsak petek s in velja s po&to prejemana ali v Gorici na dom po§iIjana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,.j>o-ilanicah" se placuje za navadno tristup-no vrsto: 8 kr. te se tiska 1 krat 7 » » » » 2 „ 6 » „ „ „ 3 „ Zavece firke po progtoru. V Gorici, 24. septembra 1880. IfeBft'.X Posamezne Stevilke «e flobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposfei tolici blizo ,;treh kron". in na starem trgu.—V Ttstu v tobakarnici „Via della casorma 3". Dopisi naj se .blagovojjno no5U>J° urcdniStvu jjSofie" v Gorici v Hilarijanaki tiska rni, narocnina pa opravni6tvu„Socew na Koronji v Sticaa-vi biSi St. 258 H. nadstr. Rokopiei Be ne tftcajoj dQpiii n«j ie blagovoljno frankujcjo. — Delalcem in di-ugim nepromoinim se narocnina cuiza, akote oglaso pri uredniitvu. Itaviiozliorslii voliici na («ori\keni! Rojaki! cas odlo&tve se bli&i. Volitveni dan, 27. sept, bo za primorske Slovence pomenljiv dan. Doba sama, v kateri se odlo6ite. je za vso Avstrijo pomenifca. Nebo za avstrijske Siovane se ni ie izjasnilo, in ze sezbirajo zopet crni oblaki politi5nih bojey. Politicni na§i nasprotniki, katerih silo smo do zdaj hudo dutili, [ie se zopet ravno zdaj zaprisezajo, da bi natelno nam praviSno vlado prekucnili. Nevarnosti so se pomnozile, in hujga doba nam prctl, ako izvrSe" vecjii naSi nasprotniki svoje oGitno razglaSene naklepe. Z bojem nam zugajo; proti najsvetejSim pravicam slovanskiu narodov so se zakleli, Se nikdar ni bila veca potreba in sila, da se Slovani zdruzsjo in oborozijo se zaresnostjo in previdnostjo; §e nikdar nam ni bilo bolj po-trebe vefie previdnosti g 1 e d e* na volitve n a § i h vodnikov in zagovornikov, Nasproti takim nevarnostim in bojem imamo mi, goriski Slovene!, zdaj voliti enega samega zagovornika nasih pravic, enega vojieaka za nase potrebe, dobifike in zahteve! Koliko pogumnosti, koliko previdnosti in modrosti je nasemu pooblalfiencu potreba za take poranofcene in po-vecanc boje. Ni pa neznano, v kom imamo takega ravnovrstnega zagovornika. Pokazali smo Vam, predragi rojaki, v 6cm je vrednost dr. TONKLIJA. Ni nam treba ponavljati njegovih del, njegovih 2rtev, ujegove sku- i toliko zapugfieui domovini. Brez i do domovinc in slovenskega naroda, Vas danes resno, da so v VaSih rokab najdraze pravice nasega naroda. En sam glas je odloCilcn v kritiCnih parlamentarnib bojih, "kakorlnik se ne bo ogniti v najblizl prihod-njosti, in tezko odgovornost imate ne samo nasproti nasi roajhni pokrajini, ampak nasproti vsemu slovcnskcniu narodu in nasproti vsem avstrijskem Slovanom, in nikdar se Vam ni opraviclti, ako se v tako* nevarni in Slovanom pogubni dobi ne oklenetc modi, ki ima vsled eastne preteklosti v sebi najvefio gotovost za Vas. Bodofinost nasa potrebuje 2ivo, zivo modi, katerih koraki so nam znani in gotovi; samo nezanesljivo upanje ni za nas, ni za slovanski svet v sedanji dobi. Pokazite se, da znate ceniti svoje najdraze pravice. Pravic imate malo; ako jih ne rabite prav, niste vredni drugih. Narod na§ je majhen, in ima malo vrednib in zasluznih mozakov. Se ti se Vam odtegnejo, ako jih ne znate ceniti , po zaslugah. Cast, komur Cast! in s pravim vzgledom vzredite §e drugih zagovornikov za prihodnjost, ako vidijo, da niste slepi za zasluge in Mve ©n1h,vki se po-svecujejo Vam v dobiSek in ozji in sirji domovini v blagor. Razmcre so Vam ugodne ob tej priliki, predragi voliici! Samostojno in pogumno resite sebi in domovini dast, katero so bill Vam.zapravili sebi&ieii in kratkovidnezi. Bodite odlocni in pogumni za odlofinega in pogumnega narodnjaka! V pravi edinosti se vstopite, pa razodenite svetu, da so se Vam odprle oft, da Vam je mar obfii blagor, tia dastite svojega vredttega voj-scaka in vodnika. Dr. Josip Tonkli naj bo v ponedeljek, 27. sept. Vase skupno geslo! x-ujiazttii mm vam, preurugi tojuki, v eem je vreanost ar. iiJiNiijajA. jni nam treba ponavljati njegoviu i genosti, spretnosti, previdnosti; saj je vsem znano, kak6 ni nikjer zamudil prilike, kjcr bi utegniti koristil mU potrebe je spomin, kakrt so ga krivifino obrekovali, on pa je moL ostal ncprcmcnljiv v svojem delovanji in v Ijubezni c PaC pa Vas spominjamo danes na eno strait: prepire, razpore in osebne strasti na stran! Opominjamo ^ Kdo je postavil dr. Abrama za kandidata v dr^avni zbor? Mislim, da je „So5aa dovolj jasno dokazala va2-xi6st volitve enega poslanca vdr2avni zbor, za katero Cast sta se d\a oglasila. „Soea" je tudi dovolj jasuo razkrila vredaost in zasluge teh dveh kandidatov. Treba je Se ouieniti, kdo da je proglasil ta dva kandidata. Znano je, da se je zbralo v Gorici 24. avgusta mnogo odlienih narodnih mo2, kateri so z vestnim prepriganjem proglasili neutrudnega narodncga mo2a dr. Jos. Touklija za drzavnegi poslanca. To vest so Bierodajm rodoljubi z veseljem sprejeli 6ez in Cez po de^eli; ali sovrazniki dr. Tonklija niso niirovali, do-kler niso nasprotaega kandidata postavili v dr. A-bramti. Toraj komu naj na§i voliici zaupajo, ali zgoraj omenjenim narodnjakom ali pa par moziceljnom na Tominskem in nekim penzijonistom na Goriikem, ka-terim je narodnost deveta briga ? Oho! bo kdo ugo-varjal. Kaj pa BodliCni Kralevci" in 2 njimi zdru2eni tr2a§ki Slovenci ? Kratek odgovor. Kakor vsak okraj, imeli bi tudi Kra§ev6i radi svojega mo2a v dr2. zbo-ru. In kdo bi jim v tern nasprotoval, ko bi imel dr. Abram v narodnein obzim take zasluge, kakor jih ima dr. Tonkli ? AH pomisliti je treba, da tukaj gre za delavnega narodnjaka inne samo za narodnjaka, kakor§en je dr. Abram. Kaj pa Trzaska nEdinosta, narodno glasilo tr- 2a§kih Slovencev? Ta ho6e zastopati tudi nas, go- f ri§ke Slovence, pa nam vsiljuje za drzavni zbor moisa, kateri ni ne kri, nc voda za narodno stvar, moza, ka-terega niso imeli trzaski Slovenci §e nikdar v svoji sredi, in Se videli v narodnih shodih ne. Kdor here druge slovunske Casopise, ta gotovo sprevidi, da edina „Edinosttt je napravila med na-Siuii voliici razpor, in to brez nobenih razlogov. Da je dr. Abram poSten- in znaCajen mo2, kakor nam ga „Edinosttf priporoCa, to smo ze pred vedeli, iu nismo dr. Abramu Se nikdar odrekali ne poStenosti, ne znaCajnosti. Ali poSten in znaCajen zna biti tudi vsak delavec. Nam je treba pravih de-lavnih moz in zagovornikov narodnih pravic. Toraj oCividno je, da je Trzaska „Edinost" proglasi-la dr. Abrama iz nevoSeljivosti do dr. Tonklija, ne pa v korist narodovo, „To ni mogoCe," porece kdo. Da, factum je 1 Spominjomo se dobro, ko so lanskega leta trz^Ski Slovenci sklicali v NcbreZini velik narodni shod. Namen teum shodu je bil, da bi se trzaSki in goriSki Slovenci zedinili v eno politicno druStvo z enim samim Casopisom. Tega shoda udele^ilo se je mnogo tr^aSkih in goriSkih narodnjakov. Ko pa jeve-iina trzaSkih Slovencev sklenila, da ima biti za vse Primorsko eno politifino druStvo in en sam Sasopisse svojim sede^em v Trstu, dr. Tonkli, ki se je bil tudi udelezil tega shoda, je temu sklepu ugova-rjal, 6e§, da bi bilo jako tefcavno gori&kim zastopni-kom, ud'ele^evati se tr^aSkih zborov, ker hi jim pri-zadevalo velike stro§ke in zamudo casa, in bi tak6 narodno delovanje na Gori§kem bolj hiralo kot na- predovalo. Kar se pa tifie lista wSofie,a ni raisliti.da bi se vsi ujeni naroCaiki oklenili „Edinosti," in bi goriSki Slovenci ostali bwz svojega lista, kakor u-eenci brez uCitelja. To postopanje dr. Tonklija smo goriSki Slovenci popolnem odobravali, in se po tern tudi ravnamo, se ve da na nevSefinost trzaSke ^Edinosti," ker smo ji pretrgali njen program. Zato pa skazuje zdaj. svoje sovraStvo do dr. Tonklija, ker je on zakrivil, da se ni uresnicila njena zelja, in proti dr. Tonkliju pro-glaSa in priporo^a dr. Abrama z nameuora, da bi na§ neutrudni zagovornik propadel in takd z njim tudi nase druStvo nSlogau in BSoeaK. Ta razlog, katerega ima Tr2a§ka ?Bdinost,* M proglasuje dr. Abrama proti dr. tonkliju, mora vsak poSten rodoljub pripoznati, da gre za interes TrMko „Edinosti,a ne pa goriSkega naroda, ako primevjamo narodno delovanje teh kandidatov. Drzavnozborski voliici! skrajni ias je, da raz-sodite, komu da imate zaupati. PosluSajte, glaa gori§-kih rcdoljubov, kateri Vam priporodajo za Vasega.za-stopnika moza, ki dela in bo delal za ob5ni blagor nase' dezele in naSega naroda. JSq posluSajte na§ih riasprotnikov, kateri delajo za svojinteres in na Sko-do nam gorigkim/Slovencem.'Bodite prepricani^da, a-ko glas Va§ih rojakov posluSate, Vasne bo VaSavest nikdar pekla. Izvolite tedaj skupno 27. .sept, za za-stopniko VaSih de^eiuih in narodnih potreb in prayic dr. Jos. Tonklija! En voliiec, ki so shoda v Nabre2ini spominja, Dopisi. U Gorice 11. sept. (1st. dop.) Slovensko na-rodni plakati Vipavske citalnice, kateri so tudi v Gorki pozidih naznanjali obsirni program praznovanja petdeseiletnke Njih Velicanstva, so tudi mene tje pri-vabili. Znano je, da se vsako leto poda na malo Sma-rje veliko ljudstva k Mariji v Zalog. Lctos pa se je n» zgoraj omenjeno naznanilo zbralo zraven cudo-vito dosti poboznega ljudstva tudi veliko slovenskih rodoljubov, posebno pa trzaskih se svojimi narodnimi pevci, wkakor je bilo v nazoanilu naznanjeno. Clovck, kateri ima le kolitkaj raznma za petje, in se je udelezrl isti dan slovesne pete maSe, ostrme-ti je moral, ko je v krasni veii bozji zacul glas Sti-ridesetih pevcev, med katerimi je bilo vcc deckov ftntinckev. Ker niscm strokovojak v pctji, morem le toliko reel, da se je, 6e tudi je cerkev velika, petje po r.jej pray gromovito razlegajo, in da je ljudstvo strinelo nad tako ubrauim in fiistim petjem. SliSal sem tudi mnogo njih govoriti, da tacega petja se niso slisali pri „M&riji v Zalogu* Popoludne pri obeda sem imel tudi jaz Cast biti med skedenskimi pevci, in drugimi odlicmmi tr-zaakimi narodnjaki. Ko so si vrli pevci lelodce ogreli in si raaio prsa z VipavSkem ohladili, napije predsed-nik TriaSke citainke presv. cesarju in sploh vsemu slovanstvu, Nato zapoj6 pevci ccsarsko hirano, in vec drugih narodnih pesmi, tako, da je nas poalusalce v nee ganilo. Tudi gosp. Nabergoj ni mogel zaostati, da bi ne bil 9tnkaje ternapil na radost vsem tacukaj zbranira: Tukaj smo, na slovenski zemlji. Po obedu emo se razili „Pod skaloi, kjerse je pricela Tombola ,cesarska hhnoa* in gromoviti zivio-klici na presv. eesarja, Dobitki te Torabole so bib razni kuietijski stroji in en. k p mladi bik. tombola se je vrai!a v oaj lepsim redu, in koncala je zopet z godbo in zi-ˇio-klici. Zvecer bila je slovesaa beseda v Citalnici. Ske-denjski pevci so pokazali tudi pri besedi svojp spret-Bost, ter so morali na ieljo mnozega oMinstva ve6 iborof ponavljati. Tudi Vipavski dilctantje so pri »igrah* pokazali, spretne igralne moci. Tako smo slovenski rodoljubi v Vipavi malega Smarna dan doli-teli najiepii narodni dan. Konecno moram se omeniti, da trzaski Slovene! morajo biti ponosni s takim pev-skim zborom, posebno pa z g. pevovodjo, z g« Cencu-rjam. Bog ga zivi! J-st. Iz Vrtojbe. (Izv. dop.) Minnie dni nam je do-letel nekzapecaten list s Krasa z nasiovom SI: Zu-panstvovv Vrtojbi, znotranji naslov pa „SI: Zupan-stvo v St: Andrezi. All ni to cudno! — in v tem listn naprosuje nek gospod ?Petelintt zupan s Krasa, naj bi se z njimi zedinili in volili dr: Abrama za drz*: poslanca, in potem da naj bi jira na njih sme-Sni list koj pismeno sporocili nase mnenje. j Mi pa sporocamo osabaemu petelinu, da naj bi ne obveljala njegova mist-!, kajti on poje brez not (sekir) ob vrenienu in dezju zmerom enako. Zdaj so jako vazni in lo5ilnl casi. zato naj bi bil gospod pe- I telin pri miru, in ce hofe prav storiti, naj se z na- ' mi zedini. in naj bi volili vsi enoglasno 5. gospod dr: Tonkl-ja, kteri je vse svoje zlve dni nevtrudljivo de- ! lal in se mucil v prid in blagor celej pokrajiai kar ne bom ponavljall Saj je Iepo pojasnilo v zadojej St: i „SoCe.u Nasprotno pa gospod udeni dr. Abram. pofiiva | vsa svoja Ieta v naslonjaLu, da bi si §e muh ne bra- j ml, ko bi bilo komo druzemn v prid, za kar je do- j vojj pcitnih dokazov. Lepnstite ga, naj v miru poci- I val Ce rad sedl pol svoje starosti; sedi druge pol §e | raj§i. Daje omenjeni doktoruCen, tegane tajimo; saj ! drugaSe bi ne bil doktor! — | Temu nasproti pablagi mozdr: Tonkli neumorno I dela, se trndi z bistrim umom in deli dobrote se j svojim trudom celej domovini Zato svetujemo gospod I Petelinnin njegovimtovariSem: aPustite v miru floveka I kateri sam mir da, in rad po&va, ia zedinimo se vsi I skupaj, pa volimo vsi enoglasno (5. gospod dr: Ton- I ktt-ja za dr2: poslanca, kteri je po vsej pravici vre- ' den te casti ker le po tem mozn si pribori na§a po- I krajina potrebnih pravic in potrebne svobode. Konecno pa povemo nazobe kragkemu petelinu. da naj bi ne brskal po vsem Sirokem sveta svojih jako smeSnih Ustov in nas poduceval, ker dobro pozna-mo dr. ugenjaka; saj smo Mi2i njega kot kraski pe-telini. Kadar bodete pa se kaj po svetu po§iljali in trosfli naj bo znnanji naslov in notranji list oboje, enema poslano; ne pa zavitek zupanstvu v Vrtojbo, notranji listpazupanstvuvStandrei-Vidite, uze takaj ' jespottka,innisrefiel Zatorej volimo vsi enoglasno dr: I Tonkli-ja, zato sposobnega mozaj zakar mu privo§5i-mo srecen izid tistega dne. ,_ Vrtojbski volilci. Skobriel nad Soikanom. (Pripoveduje se,' kako 4a a nekaterih spf^ Mwteto ^i#ivoik misli.) — Kake cvetice cveto na vrtu, hocem redi, v I predalih trzaSke .Edinosti"! In iz teh cvetic kako I krasni sopkil Ia vsaka cvetica ima svoj pridevek, ki tako lepo zvoni! zale, lepe in krasne, mo2ke in mo-zate, tudi ucene, vrle in rodoljnbne, Listo - zna5ajne itd. so te cvetice. A!i se to Iepo ne bere? j Pa, da pustiin govor v podobi, kdo bi se drznil tajiti. da niso ti pridevki veletastaega gosp. dr. Abra-I ma last, da mu niso krl in meso"V Gori§ki dopisnik sNovicamK bi menda tudi o dr. Abrama rekel, da je I „devi§k znacaj*. In kdo> bi ma ta svojstva odrekaval! I Ali, dragi moji, to je le teorija. Kaj nam tak Bzna I caj* pomaga, ce svojih plemenitih sil obeni koristi ne I daruje? „V Ljubijani je dihar, ki noc in dan zre j kujige, od sebe pa ne da naj manjse fige", — s tem I srsenom je Presiren svojega prijatelja, uceoega Copa, I dregnil. Toisto da se koiikor toliko tndi o Abraniu I reci. Najmi nihLe zaradi teh besed ne podtika Imdob-I nega namena, kakor da ho^em smeiiti, ali kaj ena-I cega; proti temu se ovarnjem. I In kako se ni pisalo ni dolgo tega o disciplini I pri volitvahf M6 zato, ce tudi kvolimo duSevno naj-I nizega beraca, da ga le z disciplino izvolimo, pa bo I prav, — nekam ta ton je silii na dan iz dlankov iu I dopisov. Zdelo se je, da bo pri sedanji volitvi disci-I plina driala se na svojem Lastnem mestu. Ali, kar ua-I krat prihrume zagovorniki discipline, patroni „Edino-I sti* ter prekopicnejo oboje, disciplino in edinost, v I prepad. I Pri zailnji volitvi so bili menda tudi stebri „E- j dinosti" za Touklija. Sedaj veje drug veter. S. Ton-1 klijem pod klopl — To ni mozko. I In kaj je to? Ta dopis „Z GoriSkega" v3T. St. j BEdinostittI Gospoda! To ni polteno. Da bi vi videli I Abramu in Tonkliju v src6, te sposoboosti, ki si jo 1 lastite, menda ne morete dokazati. Toiej se na va-I Sem strankarskem pisarskem polji §iri obrekovanje I za narod velezasiuznih rao^. I Oh! sopet bodo se lasali, z besedo se klali, moi- I da tudi karaenjali, nasprotniki pa bodo se v pest I sraijali. I Prav iraaS, duia moja^ da si 2eli§ daleS proC* I od cloveSkih staniSc bolj v gioboko samoto tje tez I Bavnico v teram trnovski gozd! I „Kdo gledal hi ta svet, I Ta svet le v jok in stok zakWt I Hinavstva polhen, pedhen zmot....* I Pu^avnik. S koroSke meje, is sept. (izv. dop.) Prosit teden vr§ile so se volitve volilnih mo^ v obcinah po Bov§kem, koji mozje imajo nalogo voliti enega drzav-nega poslanca z drugimi goriskimi okraji dne 27. sep-tembra. Za na§ bov§ki sodntjski okraj bode voiitev v ' trgu Bovci ter vstopilo bode v volilsko sobo 14 | volilnih mM, koji bodo zanesljivo svoje glase oddali vrlemu narodnjaku dr. Josipu Tonkli-ju, ter vrofiili mu bodo svedofibo uboStva in zatiranja na§ega sloven-ko-gori§kega naroda. Istina je, da nasa goriska deze-Ia nojno potrebaje spretnega in energknega govomi-ka v dunasjkej leseojaci, a he prikimovalca ali ve-trnjaka. Na§e gori^ke okraje mora zastopati rao^, ko-jemu je znano bolno obistje naSega naroda, in kateri bode razurael lediti se svojim bistrim umom in z go* vorniSkim jezikom o^e ve5 let stare in pekofie raue, Goriski Slovenci bodite pozorni in previdni I Ne dajte se zapeljati prekanjenim sebknezem! Izvolite moza. kojega deialnost dobro poznate na narodnem polji, in sicer uze vefi let sem. Gospod dr. Josip Tonkli predocll vara je svej program dae 24. avgusta, ka-terega se hofie drzati in zanj truditi, da bi se tudi v dejanji izvr§eval. Ta program je obse2en v programu sedanje veaine drzavnega zbora; toraj gospod dr. Jo-sip Tonkli, ako ga izvolite, vstopil se bode pod vih-rajoci prapor Hohenwartov, na kojem so zabiljezene besede Njih veleeanstva presv. eesarja: Storite mir med mojimi narodi. I tako oporekati moramo mi koroski mejani, da poznamo le po iraenu dr. Abrama, a ne po narodnih delih, vsled tega ne moremo verjeti, ali je res dr. A-bram vrl narodnjak, kakor pi§e ^Edinost" in tudi „Soca.tt Mi koro§k; mejani pozoruo sledirao vsakemu narodnemu gibanju ter gledamo na moze, kateri sode-luiejo v narodnem delokrogu, a nikjer nisiuo doslej I dobili dr. Abrawa, da bi bil povzdignil svoj glas za na§ narod, koji zdihuje pod tujeevo peto, kojega §e vedno Mi tuj&v jarem z nemSkira in italrjanskim jezikom v na§ih srednjih §olah in c. kr. nradih. Ni-smo videli vdelezevati se dr. Abrama javnih sloven-skih taborov, ne politicn'h shodov in posvetov; radi tega nimamo poroStva o njegovem vrlem narodnjaStvu; kajti narodnost brez narodnih del je mrtva. Kaj nam pomaga imeti vrloizdelani stroj, Se pa ga porabiti ne moremo; tak stroj nam ne olajsa niti ro6nih del,ni-ti nam ne donaga graotnega dobiCka. Ba§ taka je bi la doslej z dr. Abramom—. Facta loguuntur! Boditega istinito-narodni volvci. oklenite seob-6e poznatega, vrlega mo2a gospoda drl Josipa Tonkli-ja ! njemu znane so vse narodove potrebe, bede in Sulji ker on obcuje Cesto s kmeSkim stanom, vstrajno dela za narodni napredek in za olajsanje krae^ke bu-tare. Vrli KraSevci, Ipavci, Brici in Tominci! stopite y narodoo kolo dae S7r septemhra, soglasno volite u ' svojega drzavnega poslanca neutrudnega, v vsakem obziru zmoznega in vrlo narodnega moza gospoda dr. Josipa Tonklija! V tej nadi klicemo vara mi, koroSki meja§i, na srecno svidanje. Kanal, 22. sept. Poduk 0 vinoreji, napovedan od c. kr. kmetijskega dru^tva v Gorici za preteCeno nedeljo, vr§il se je v torek 21. t. m. Ker je bilo ta dan zopet enkrat lepo vreme bati se je bilo, da bo posIu§alcev jako piclo Stevilo do§lo, ker je dela mnogo zaostalo. Kljuhu tem neugoduim raznieram seSfo se je k predpoiudanskemu predavanju nad (30 pose-stnikov, ki so gosp. prof. Pov§e-ta dve uri in pol jako pazljivo posluSali. Le §koda, daje cas tako naglo mi-nul. Govoril je, kedaj naj se trga in zakaj, kako pri-pravljati belo, kako crno vino, kako ravnati z dobro in kako zboljSevati sprideno posodo in 0 hudein trtnem sovra^niku filokseri. Popoludne od 2—4 je poskufial in analizoval nekatera vina, pa odgovarjal na stavljena mu prakticna piasanja. Kmetijskemu dru§tvu, pa tudi gosp. prof. Pov-§etu bodo posluSalci za ta poduk jako hvalezni, Pov-§e ima poseben govorni^ki dar, in karje naj voce vred-nosti pri takdi poducevanjih, je—praktiCna strati, in to zua govontik prav konstno za posluSalce porabiti in dobro abniiti. Zeleti bi bilo, da v kratkem ravno zopet g. PovSe pride in na§e ljudi poduci nekoliko 0 zivinoreji, kajti ta edina zamoie pomagati. Slavno c. kr. kmetijsko druStvo pa, ki je ze mnogo storilo za povzdigo zivinoreje, naj bi se tudi enkrat zmislilo na Kanalski okraj in poslala plemenskega junca, kajti take mizerije gled6 te vrste zivali menda ni najti nikjer, kakor tukaj.___________ S Tominskega (Izv. dop.) Pribli2uje se vazni dan, to je dan volitve diiavnega poslanca. Navadno so se Tominci poganjali za kakega vradnika, zdaj pa sieoda noce kandidovati nobeden ze veste zakaj. Po tem takem imamo le dva kandidata. neod-visna narodnjaka. Ednega si imamo izbrati, in to je za nas prav lehko, ker nam je g. dr. Tonkli kot do-niacin dobro zuan in poseduje vsaj tiste ufienosti, kakor dr. Abram. Vrh tega pa si je on s6 svojim trudom skozi maogo let nabral brezStevilnih zaslug, ker se je poganjal za naSe interese v uarodnein m ma-terjalnem obziru. Mi smo mu torej tlol^ui skazati hvalezoost za to, in zdaj imamo naj lepso prilo^nost s tem, da gaienoglasno volimo v drzavru zbor. Ni dvomiti, da bomo imeli v njem spretnega in novstiu-Sljivega zagovomika; za to so nam porok njegova de-jaoja preteklih let. Grda nehvale^noat bi bila, da bi ga pustiii propasti, in vest bi morala to vsakemu 0-citati. Zatoraj naj se enoglasno izrece: G. dr. Tonkli ima biti naS drzavui poslanec! Kakor navadno, krozijo tudi zdaj protiagitatorji po vaseh; nabajajo se med njimi tudi taki, kateri bi se morali stamovati tega postopanja, svetuje se Vain da po&ljete take nnebodijihtreba* rakom ^vifeat aii pa med Culukafre. b S06e, 7. sept. (Izv. dop.) Prve dni t. m. nas je sildo krasnonebo nad velikanskimi. trentskimi gorami v prosto naravo. Gore nas tako'zaniniivajo da sene moremo nagledati njih krasote in velicastva'. Neka notranja in skrivna mot nas sili le na gore • kajti tarn je svobodni dom. Zdi se, kakor bi nam same govonle : „Pridi vrh planio, nizave sin. Teh misli navdan sem se podal tudi jaz z dvema tovari§ewa due 1. t. m. na gore zgornje Trente. Ogledali smo si izvir boCm, kterega priporoCam popotovalcem v divio Trento; kajti v Treuti biti in ne viditi izvora So-Cinega rekalo bi se: biti v Kimu in ne videti pane-za. Zapustivsi drugi dan zgornjo Trento, grerao h sla-pu pri „Pavarju« in dalje oziraje se po Mojstrovki in Travmku, do spodnje Trente. Pri ^Jagarju* se u-stavimo m gledamo stnne odeta Triglava in njegove orjaske sosede, kterih se moja tovaiiga ni sta raogta nagledati. Nasproti gledali smo v hrib „Ozebnik" raz-svetljen od jutranjih solncnih zarkov, Vrhu hribs so se nam, stojecim pri obustju Socinem, zdele zelene jelovke, kakor bi bile srebrne. Tudi orli ali kanje, ki so se nad tern hribom kro^ili, so se svetili, kakor bi imeli srebrne peruti. Enak prizor smo zapazili na „Mali Tkerki* po&vaje pied Hostuarjem. Prijate'jcin hribov in gor priporo6am, naj pridejo jesenski Cas v Trento, v slovensko Svico, ki je bogata divje roman-tik6 m gorskih velikanov, kteri turistom ki vsako leto v ogromnem Stevilusem zahajajo, Cim, obilno vese-lja napravljajo. IZ SOuE, Kimovec te kimlje, lastovice nas ze-zapnScajo, in z njimi odhajajo tudi nasa dekleta v Iwt sluzbo iskat. Spomladi se vrnejo lastovice pa dekleta. Lastovice priletajo se svojim perjera, dekleta pa s tujinii peruti nalopirjene svojemu stanu nepri-merno. . Zato pa tudi le malo prislugenih forin-tov prinesejo seboj, toliko vefi pa popaCenih laSkih besed, s katerimi domaei jezik kvarijo. Se svojimi po-navljanimi §i ia; §i al bi prestraSile celo „rejenice," to je triglavske vile. Nasi mladenici so ravno tako imeultni ko se povracajo iz sevrnih krajev, kamor zakajajo kruba iskat. Kedar se hocemo mi po svoji domaci navadi kratkocasiti, se ti naSi popotniki samo utiterhaltajo ce si mi kaj malcga privoScmio, si oni pa ua debelo ver-gunajo," in ako jib ne postre^ejo naglo naSi gostilni-Carji, pa.kar se silo aVerlongajo" to, kar mi samo terjamo. Ce smo „mi z domaLini navadami zadovoljni, pa oni niso „cufriden.a Mi jiin gotovo liismo uikdar zavistni, o njih pa vemo, da so si „nidig.u In tako zanaSajo Se ve5 takih spak v domaCi kiaj. Med nji-mi so Se taki, ki kar notvjo po doraaee veL govoriti, ko se povmejo domiu Kakot uapeta M)a se znajo pritajiti, CeS, da so 2e pozabili materinS&no. Pad bili bi ti korenjaki v veliko veselje Kranjskim nemSku-tarjem! Fantje, sinovi oceta Triglava! ljubimo Listi zrak, cisto vodo in ftsfci slovenski jezik! Iz Kostanjevice, 19. sept. (izv. dop.) Nas g. dopisnik graja v 35, St. „SoeeB kostanjske poti, ter jim Mi boljsi stan. Ko bi bil bolj pazil na poti, ko na to, da zupana obdoiM malomarnosti, zvedel in po-rocal bi bil morda, da se kostanfske poti dva-krat na leto ttpoSodrajott. Druga 6rta:,Gorjau-sko-Miren pa ne stoji v podrocji kostanjskega 2upana, ker je bila vsled najvisjega sklepa Nj. velicanstva za skladuvuo razglaSena, in je kot tuka v skrbi si. cest-nega odbora v Komnu. Vse to bi bil moral g. dopisnik yedeti kot nepristransk zgodovinar kostanjske vlade. Ali kteri filovek vse zna? Faj mu tedaj se povem, da sem se trikrat ua dotiSnik mestih poga-njal, naj se ona firta v boljsi stan dene. Dozdaj ni vspeha. Potem takem so g. dopisnikove prito^be za-stran teh poti in gledG ua podpisanega zupana — cudne boinbe,*) Zupan btvajoC v Kostaiijevici: TrampuS. Slavno uremiStvo! *) G. fcupati iz Kostanjevice izroCil nam je dalj^i soata-vek kot „od^ovor" na dopisa v 35. in 38. listu letognje ,,8060.* Nam ni tilo mogoSe priobSiti za ddpis vc6 kot priobfioni od-st»?ek. V osfcalem delu nekuj vsebina no odgovorja onmja do-pisoma, povsem pa oblikft ni primerua dopisom ,,8060". Zato Jo ostali „odgoTor" vsled SeJje g. zupaaa ponatisnon v dona-gnji St. kot „poslamcs". Ur. PolitiCni pregled. Cesarja so sprejeli tudi Buko vi nci z naj-vefio slovesnostjo iu iiavduSenostjo. Na povratu zakvalil se je cesar, kakor Bukovincem take* Se v posebnem prelepem, ginljivem in ljubeznjivem pismu za sreLne dni v Galiciji; zlasti je v tej zahvali poSastil svojega namestnika Potoekega. Na Foravskem v Brnu so se Nemci v ne-^ deljo zbrali in se zavezali? da hofojo tako all tako izpodkopati sedanjp vlado. Nastevajo Taaf-feju take grehe, da bi nikdar odveze ne dobila, ko bi vse pritozbe bile resnicne. Tako pravi sam nemski list „N. Fremdenbl.K Razvidno je, kaj so vse samim sebi nalagali o sedanji nevarnosti avstrijskih Nemcev. Ti ljudje se obnasajo, kakor da bi bili oni sami trdiri stebri drzave; v tem kipu pa 2ugajo, da se hocejo obnasati kot narod-110 s t. Poznamo jih! Tukaj L bralei vidijo, ali nam je potreba energtcnih poslaneev ali ne! V dezelnem zboru h r v a s k e m je ban Pe-ja6evi6 razlozil svoj program. Obljubil je braniti hrvasko narodnost proti magjarizovanju. On dela na to, da se pripravljano zdruzenje Vojne Krajine s Hrvasko izvrsi, kakorhitro je mogo6e. »N. fr. Pr.K pa br^ opozarja Ma-gjare, 6e§, da so Hrvatje njiui nevarnisi nego nemsko gledisee v Pestu. Kaj hofiemo re6i tej gidovski gnjusobil Brodovje evropskih vlasti dozdaj se ni §e zgenilo pred Osinjem. Vse pa kaste, da vsled in zarad turskih sleparij bo morala tedi §e kri Crnogorcev tudi za ta kosSek zemlje, po evropskih mogocmh kongresih, konferencab in vojnih demonstracijali Craogorcem prisojenS Hej, hej! NaFrancoskem se vrse ministerske spremembe. Hej, slava in trdnost letos toliko povzdigovane republike. Na Italijanskem so slavili desetletje po posedenem Rimu, AH tudi se nezadovoljnost mno^i. Te dni so celo razkrili, da so uradniki pod prejsnjim niinistrom nauka na cente in cente za majbne solde knjige razprodajali po teii! Pravijo, da med prodanimi nekdanjimi samostan-skimi knjigami bil je marsikak neprecenljiy do-kument in pergament! Prosim Vas, * blagovolite sprejeti v Va§ ce-njem hst sledece p / j a s n i 10: G«spod dr. Akm trdi v svoiem v St. 38 Edi-nosti" prioWenem panifestu: 1. ia ni resnibo, da je on glasoval v dez\ zboru proti \pdjavi slovdskega jezika v srednje Sole To ipaSanjepe priglo v de^. zbor po peticiji „Sloge", latera je fro&fla, naj bi de2. zbor podpiral pn mimsuratvu peiciji, da se vpelje v sredujih §o-Ian v Gorfti za SJoveite slovenski kot uCni jezik, za Lake pa Wki, v v^vfeib razredtli, nemSki^ jezik oai bi se pa p(du5eval k* obligatni predmet v vseh la-skib m slo^nskih raredih. Posebni odsek, kateremu je bila ta pticija izuCena, in v katerem je bil tudi gosp. dr. Abam, jem predlagal tako: „Narociije se de2. odboru, da viol v imenu del zbora pri visoki vladi pro§njo; da on preskrbi, da se bosta podu6e-vala narodna jezik; na srednjih Solah v Gorici no na&nik namem boi;ugodnemu. To je ne samo da se izreCeta zaobligtna predmeta in da se jima od-meri vet ur zj po^evanje, ampak da se v teh jezi-kih podueuje kk fugi predmet". Na to sei j( stavii v del zboru predlog, da naj se odstopijetieija wSloge" del odboru z naroeil.nj da jo podpira pri vis. mi-nisterstvu. EH temu predlogu je g, dr. Abram v del zboru dnk). junija t. I. govoril in-glasoval in zaloraj glasadproti vpeljanju slovenskegakotut-nega jezika v sme Me v Qorici, ker odsekov predlog ni zahteval vfjjanja narodnih kot ufiuih jezikov v srednje sole ariak le to, da bi se na srednjih Solan narodua jezwbojje podufievala. 2. Gosp. ddbram oCita, da moje delovanje v finan5nom odseluii imelo uspuhov, tojepa mmoUal, da je imelo vedUa vspeh, da se niso poviSak de-Hne doklade, )ipa ni imelo moje delovanje popol-nega vspeha, tc (haja od tod, da zarad slabih letin niso mogli davlof fievalci vseh dez\ doklad placati in tudi ne pla&iti vh bolniSnifinih stroskov; in pa Se zato ker nekateAmvvstm najcmniH arankega uUt-mnskega davka^v deklno doklado po S00/Q m v> iitnimki dawk plntjo, pa je rcdno del blauajnici ne pMwjO) ami «« tisode pridrkjejo! Zato ima d|lnl zalog toliko aktivnih zastan-kov, da l njimi,!dar jih potirja, vse svoje doHuosti poravna. I Da sem jezjsvetoval, da naj se pooblasti del odbor, da sine za^previdne primirljaje zastavitl del obligacijo, ako bilo .treba kakega posojila, to je bila previdna nam, ker ako bi slabe letine nada-ljevale, bi tudi tkopladevaki ne mogli de^elnih na-klad plaacvati, itoije je, da si deL odmt M m sluoaj deuarja iz/odi, kakor kmaSka premo^enja po eksekutivui poti»rodaja v dosego placila de^elnih doklad. i 3. Kar se b delenja nabranili darov med stra-dajoCe, zna bitida bi jih bil tudi gosp. dr. Abram deiil, ako bi mbil ta posel izrofen, ali to ni bilo mogofie, ker gal bilo pri uabivaqa teh darov v odboru za stradaje, ker v tem odl^ru sem jez edini Slovenec. I j V Goriei *e 24. sept. j j Dr. >OSIP TONKLI. Dmade st 3. oktolw, bodo na Itojikh (planjavica pri Gorici) blagoslajali zastavov na%a veteranske-ga druStva. | GoriSka $,nonika. Gg. pons. Jo2ef Tuni, rojen 1805, in ons. Jozef Grusojn, roj. 1806, ime-la sta v nedeljoklato ma§o. J Na c. k. teSkivadniciv gorici zaCne Solsko leto 1880-81 Uktobra. Uieuci 1 sprejemajo v vse Stiri razred slovenskegajn laSkega od-delka 28., 29. »n 30. septembra 1. od 9-12 dopo-ludue in od 2-^popoldne. Vsak ueeEC, ki na novo pre, se ima oglasiti se svojimi star* ali njihovimi naestniki pri vodite-lju ter se po jestani sprejemni usoji vversti v do-tiCni razred injoddelek. — Solnii znaSa za pol leta 2 gl. 50 kr. ^dor hoce prositi ooSfienja, ima pri» uesti od ^upaia in duliovnega ikrbnika dotiCnega kraja podpisaK) ubo^no sprtfevalw katerem so raz-mere premo^Jija natauko razjasuie. Staro ubolno spricevalo ina le veljavo, ako je a novo podpisano, da se niso r|zmere premo^enja pfrugaCile. Iz kqktni§ke Grape. "Vbi jug nam nmo-go, sedaj njldlezuega dezja donaSKomaj se prikaie kaka lepa ^ra — ^e vse na poljirgoli ter spravlja razne reel V varno zatiSje, da mijitni de^ ysega ne pokvari. ; J Pa i» samo de2 nadle^ni ^1 ta in om teden jug vrlo dona§a, ampak posluSajtfcij nam je §e do-neseli „Edinostitt triaSke cj-1- *•* ,"l-~' bi padale z nebes, raznim ale so, kakor b^em v roke.tt Kaj? kdo? odkod? zaMd. vpraSal se jo ysak sam sebe, dobivSi ta list? roele Crke koj od 5a5LrvCTDiIe s? pa ?mak Uam» daPes taco moil. Toda vsiljena re6, ne ka2e namenjenega vspeha. „*•* ,YabiIoL.k besedi» kater<> napravi BkobariSko ueiteljsko osobje". pomno^eno . tukajSnjimi^pevdL 3 oktobja t. 1. y g. Winkler-jevi dvoini. Program odbor pnhodnjia- K obilni »dele2itvi vljudno vabi «\»*» V .^J81*6?1 bo to nedeljo kmetijski poduk in seer Prv, govor bo prifiel se po konfiani prvi sv. ma- «i Ri0?? ml^Si f;©110^ Je Prifr«al iz Ljub«ane s6 sledeao vestjo: BKaka je edinost pri volitvah," bi mdi yedeli na GoriSkem, ker tam je ta dudna rel dozdaj eiso neznana. Kjer jo imajo, naj jo posodijo ») vbbj za prihodnjo volitev.K iwwwijo ) «* u tl Tft Y*nftsro6 J« doma blizu v noki sosodnii daSoli' I'^^mc^ - — •* • V-SS: stavee Joio, Prof Jo2ef Wenzel, ki je bil dozdaj na nrvi nemsk. gimnaziji v Brnu, premWn je m GoriSko f SZy%^J pa,/.aSe izvrstne moai Utom^pu v tuje. Takd so zdaj prestavili g. prof, ht Storni-k.. KoroSkega Slovenea iz Beljaka v dunajski Hek nals, g. dr. Anton Primozifia, naiega rojaka k km* P«i Gorici, pa s trzaSke giro, v Iglavo na MoravS! Dnrt «Ka^,ub^a?ski ginanftziji se je letos ogla-S^^646 dHakov.- ?amo v Prvi ra^ed je priSlo 95 dijakov v slov. in 57 v neraSki oddelekf Na gimnaziji v Kranji se je letos v prvi razred oglasilo 52 u-tf%l KA°?tevska ijmnazija ima maoj uioncev v vbcU razredih. Ali nemSkim novinam je gimnazija Kocevska vendar prav potrebna, v Kranji pS ne.l WhXe, one morajo imeti vedno za se poseben avoj vatell G, Franjo Oerbid, slovenski slavnozimni o-perni pevec, podal sejev Ulm na VirtemberSko, kjer je za to zimo kot prvi tenorist enga^evan. G. P. pi, Radios, znani piaateU, jo ta teden prevzel uredniStvo uradnega tomlk BLaib. Zeitg", Tilegraftio so ^Novice8 izvedele z Dunaja. da namerava g. minister nauka ubtanoviti na koiisfckra-njskidomafii obrtniji za zdaj na Gorenjskem obrtnUsko Solo s slovenskim utoim jezikom, Kraojci pa tudi na to delajo, da poSiljajo spodporami dobre gla-vice po svetu, da se izurfjo v rokodelstvih. ki 80 tu pa tarn na Kraujskem 2e davno v navadi. .... ..(?e.ci^*no &™*to?je bnelo 13 t. m. svoj de- dalje g. proSt dr. Jarc in glasbeul vodja g. Fdrster. DruStvo ima, kakor znano svoje lastno glasilo flCerk-veni Glasbenik" in orgljarsko Solo. V tej Soli bilo je 23 uCer.cev, med katerimi jedobilo 10 spricevato spo-sobnosti. BNovicea koncujejo svoje poroCilo o tem zboru s tole „2eljoB: Bog daj, da lepa ideja Cecily-nega druStva vedno dalje prodira, vedno bo^j srea ogreva, vedno veC prijateljev dobi. V to pomozi Bog in sv. Cecilja. Cvetje. Iz vrta kmetijske Sole letoSnje pomlad v Cepovan presajeno jabelfino drevesce je zdaj polno lepega in polno razraS5enega evetja. „Edinost8 danes, (23) vaetrtek, nam ni doSla; po vsekakem je ta zakasnjenost ob tej priliki za nas pomenljiva. Castiti naSi bralei pa hitro uganejo, kam merimo. Bomo videli! Franca Guzaja, glasovitega razbojnikaki je razsajal dolgo fiasa po slovenskem Stajarskem, ustre-lili so 2endarji tega meseca. Svoje 2ivljenje popisuje-in opraviCujc lastno rodno sam. Marijaceljske kaplje za zelodec. Na podia-gi razsodbe c. k. de^einega zdravniSkega soveU do-volilo je c. kr. moravsko namestniStvo z naglasom od 2. septembra t. 1. St. 16534 lekaraicarju Karolu Brady v Kremziru napravo in prodajo marijaceljskih ka-pey za Zelodec. ________ Poslanica.*) IZ KOSTANJEVICE na Krasu, 19. sept. 1880, NaS g. dopisnik hoce po vsi sili veselje imeti, da mu odgovorini. Zato mu ni bilo zadosti, da je v 35. 1. velec. „SoLett govoril o nekih kostanjskih za-devah, ker sem molcal, — navajen ne tratiti po ne-potrebnem casa, papirja in Cruila 1 — pobezga, z zdru zenirai moLmi pa od druge strani. Posre&lo se mu je, da mu odgovorim, pa ne zastran stvari, ki jeraa-lova2oa; zato mu odgovorim, da mu okrajSam trud drugih dopisov. Vendar to ni za me prav lahko, ki sem le 15 mesecev v Gorici se Solal, mimo g. dopis-nika, ki je 12 let Studiral tam in sedaj 2e drugo leto na Dunaji. Ali dlovek nesme hitro obupati, posebno, Ce je resnica na njegovi strani. *) Za obliko in T9ebino ws^yiov pod to rutoriko ure^ niftttc ni odiOTorflo, V 38. Iistu rSoce« me je zagrabil g. dopisnik, j pa ne da bi mi kaj zalega prizadjal — Bog tega j ve&ii obvaroj! — ampak ie, da me povzdigne kot iedko posebnost visoko, visoko v obcudovanje; ubogi f EraSevci pa naj bi trepetaje v me zijali in trikrat | srecni dan in mo blagoslovili, ko sem bil za kostanj- j skega zupana izbran. Od zaCetka tapa g. dopisnik j kakor iuacek okoli vrele ka§e. Govcyi nrav previdno o potrebi in nepotrebi zupanov, o cestnih uutcah in Sblskih postavah. Vsaka teh ustanovitev dobi pri tern syoj dele2, pa Ie od dalee in z lepo maniro. Ali ne tern, kakor riagloma piknen, naenkrat se spozabi in cmok noter — v vreli inocnik. Zupan so samovlastni tfadarji, vsklikne. Se nekaj pomodraje o zupanih, kateri bi bili spretni, Uteri pa ne (presneto dobro sito ima g. dopisuik za uboge zupane); ali koj zapusti splosnost, ' i se naenkrat zakaca na mojo osebo, Zdaj ne vem ali sem kuhan ali peien, vendar clovek bi prisegel, da je malo prevec B5pasa" v tem in marsi-kdo, tie bi ga kaj enacegi doletelo kakor menevtem dopisu, trdil bi, da je kaj fino za rfos vojen. Tega pa jaz, ki rajSi dobro raislim nego slabo ne morem verjeti. Toda nepristranski c. bralec naj aodi. — 6. dopisnik me narpoprej obilno pokadi s posebnimi, ne-mara celo orijentalskimi disavami — in z virhom in pied zupanovim tronom veckrat poklckne. Po tem vstane in na ves glas, kar mu sapuik dovoli na vse 4 vetrove zaupije kakor tisti glasnik pred egiptovskim Jozefora: „To je tist mo2 itd." Cujte ce Se niste ve-deli, predragi Kostanjci, vi imate mogoCnega 2upana, pied katerim se vsim Krascvcem noter do turske meje brgeSe tresejo. AH pa zna tudi vet ko hruSke pefii in Skopo rezati. On ima jezik, ki je gladek kakor u-gorjeva koza in govori kakor bi rozice aadil. Kako dobro zna va§ iupan kmetu glas, pa tudi z gospodo ume creSnje zobati, da je kaj, ker je tako ko ketan in priliznjen, spravi kadar se nm poljubi, vsacega na 8?ojo atran. Pac" res od vzhoda do zahoda od mrzlega severja do wofiega jnga ni najti takega zupana. Bu-zarona!....No toliko je res, da g. dopisnik ne „§para* bese ii, kedar hofie koga povzdigniti. Ali cudno, koj po toj tercmoniji zapazi g. dopisnik, da me je nekam preveC poiastil, in to naj odkritosrfno povem, zdelo se je tndi meni. Pac* kratko je veselje na tem svetu 1 Kaj je vm fast ? Komaj se vidim tako poLe§6enega in visoko povzdigaenega eez vse kra§ke glave, kaj pravim kraske, cez vse, kar jih je krsCcnih in nekr-Scenih; kar pade naenkrat mogocen udarec na me, da bi me bil gotovo spravil, ce nisem bolj hladoe krvi. G. dopisnik se beji, da bi Krasevci ne pomrli zastran mene od strahu. Zato jim priporoca naj se kaj bolj drug Clovez in oifc veL "ne" Pogtejte^ga'saJ jTii/pjfe spi in vstaja kakor vi; saj ima samo eno ne pa 9 glav, ki bi Vas reveze poirle, ko bi je imel. Sezno-reii boste, c"e se Vam bode hlaee tako tresle. Hvale-vredno je, da se g. dopisnik toliko poteguje za svoje rojake. Po nepotrebnem boji se, kdor je seamen'ali' maioskaSen. Kdor ve, do kam sega njegova praviea, ta ne boji se. Tako pravim jaz in to tudi Kostanj-cem ni nid novega. Zdaj pa ne vem, zakaj me je zaCel g. dopisnik v teku omenjenega 38. lista tako praM, kakor bi bilkak zamorec. Pravveliko se trudi, da me Ijwdem prijaznega stori, ceravno sem mu malo -prej se prevee uljuden in namigljiv. Groza da hodi Pre«*ra za mano, na desno in ua levo. Odkar sem pa zupan, nisem Se vide!, da bi bil kdo padelvomed-Ievieo pred mano; sicer bi si bil v zupanijskem aredu pnpravil potrebno Iekarnico, dabi dajai ljudem, hitro kaj pod nos, ce bi videl, da se jim zastran mene o-motica dela. Dohtarsko diplomo mi je g. dopisnik sam 2e priskrbeti hotel, kakor bom pozneje z velikiin veseljem sporocaL Proti koncu omenjenega dopisa trdi g. dopisnik, da se me ljudje boj6 ko pr^d Turkom. Cudim se, da ni rekel Atila, Bismark ali kaj tacega. No, naj bode inreK. Vendar upam, da si ne misli kacega -Speha-stega, fgmajn" Turka; bri ko ne bil mu je v mislih kak Omerpasa ali tisti od Plevne — kako mu deio neki? Osmait paSa, kali? Bolj ko sem te reci pomislii, utrdil sem se v tem, da je vse to neka voznja za nos in da se je hotel g, dopisnik kaj dober kup z mano npo§pasati". Naj tudi meni veselje dovoli, da si vzamem Cast ra-zodeti, kako sem se inu zameiil. 1. L. 1878 je g. dopisnik tirjal. naj mu sprifie-valo napravim, da je bil celo leto doma, bil je pa v Benetkah. Pomagaj si dlovek, Le si kaj vesten. 2. Po tem je prosil naj mu izpricam, da je bil bolan. Bad bi mu bil to storil ali kaj je to tirjal ko nisem dohtar. Ravno tako nisem mogel potrditi o dragi bolezni, o kateri pravi, da se mu ponavlja Ni-mam sriSnosti dregati v postave. 3. Nfegovo najvecjo zamero sem si pa na glavo nakopal, ker mu nisem mogel v drugo ubo2nih spri-ceval potrditi. Res je, za 1879 sem ubozno sprite- | valo podpisal, ali.le za to, [ker je priSlo napravljeno, ' — kakor sem takrat mislil — iz zanesljive roke, ne praSajpe dalje po domaCih razmerah. Letos sim dobil stero m dye noyi sprifevali, naj je potrdim, kdo bi bil bolj pnpravljen to storiCi, ko jaz? Ali med tem sem uradno zvedel domaLe raztere, ki so — naj g. dopisnik zahvali Boga — tako godne, da mu iupan uboznega lista poipisati ne mre. Brat je 18 let. star in more se sam rediti, preaozenje papresega 8000 gl. Tako premozeoje nade^li, panikaisibodi. G. dopisnik premalo skrbi a mojo shwo, ako tirja, naj pri takui okoIjSinra prieevalo iboznosti podpiSem. Ce to stvar premisli, bode koj razvidel, da je bolj pravicno, naj uivvajt v resnici potrebni !judje dobrote Ie njim namenjnie. To bi noral tudi ujegov 9zvesti prijatel" neki gaspodvtej *si, ki mu p sicer taka postrezljiv ,z dorini nasvet* na sree polagati, da domac zupan nezabrede v «ako nepo-btavnoht, kakor bi ga Ijadje sp5tova!i, kJcor pise g. dopisnik ? Zanicevali bi ga. lu ega ravnf g. dopisnik po nobeni ceni noce, kakor je ideti iz (opisov. Za danes to. Zelim in u|m da ae bo treba; pa ce bi bilo, drugie pa kaj ve» Zupan bivajoe v Koianjevic: TRAMPUS. Hisa z vitom I iu dvoriscem daje se v ijen pri sv Roku, zupmji nasproti, sKr. 94. Drug* I pove opravni§tvo. JAKO ViZNO vsaktereimi zoC'i. Prava dr. White-jcvaroda za odi od Traugott Ehrhardt-a v Gssbreitenbach-u v Tnringiji (Thuringen) svi uze od leta 1822 po celem svetu. lioDiva se steKienicaJo 1 gl. v Trstu v lekarni „Carlo Zanetti^/ianuova 27 in v Gorki tudi v Zanettfcvi lekarni na Travniku. Zahteva pa na| se izrt0ma dr. Whi-tejeva vodo za odi od Tr.'-hrhardte. Odlomki iz pisem: Gospot Tr. Ehrhardt-u. Moja vnukinja, ki je bila osIe,la na enem o-Cesu, ozdravek je po VaSi vsK skuSenj dobri in nepopaCem vodi za oci odr White-ja itd. (Sledi naroCba.) Wartborg b. Etnach, 16/9 78. Hear. Machts^ Skoro zasjonj! . .4Veiiko Talot° na »ic prisle Tike tovarne za britanjja-srebK), prodaja oskrbnifo skupnega Maga zaradi dolzncga popIaceFanja ia zafii popolnega treb-Ijenja prostorov T x i . ^^ 2a;5 od sto P°d eeiitviio, '»B iedaj skoro zalonj. Za gl. 6.70,|edaj koiaj polo-vice tega, kar ji delo stale, dobivale izvrstno sledece pomizje xz bnt#ija-8rebra, kf ie sUo prej 30 gld., in smo porok sa 25 let, da ostanlvsak komad zme-rom bel. \ 6 naiuiznih *>zex z izvrstno jeklno o8trino. — 6 yilic, » prav<$a angle§. britanija-8|bra, — 6 teSkih zlic za jedi labritanija-srebra, - 6bko finih zlicza Lv.° |f .Jn*"J»-»™b», - 1 tezki i-emalec za ju-ho iz, bntanya*rebra, - 1 tezki zajSalee za mleko iz bntanya-srefoi, _ 6 podstavkovlfino ciziloranih, -6 podnozntov iz prav dobrega b^anija-srebra,- S5#J?S?Ziiar?,Hka' - 8 Prav finv alabastrnasta nastavka za iret-nike. 50 komad. Vaeh tukajnavedenili prekrasnih 50 komad M fi^* itane sknpno gld. 6.70 "^Q fl.n„atY^°i ^"^-H,?0 P°vzetji ali poti pogiliatvi denara, dokterp kaj blaga t zalogi, gospjda Blau Sc Kann, hn|-ut k ktaua-Bta-IUn: Wiei I., Elisabethstrasse 6. mr Na stotiis zahvalnih in pripoznaluih jisem je na javm pregled tna§em bureau. f « 4 «• Pri naroCSsh zadostuje napia: BUU& KANN, WIEN. P. n. gg. narocnikom! S koneem t. m. poteSe tretje Cetrtletje. Podpisano vljudno prosi g. naroCnike, kateri nam se niso narofinine poslali, da br^ko je mogoce, svojo dolznost storijo, drugi pa naj narodnino poiioviS. OPRAVNlgTVO „soCe«. Bazolas. S 1. oktobrom t. 1. se za6ne Sol. leto na tuk. pripravljavnici, v ktero se sprejmejo defiki in deklice pod znanimi pogoji. VODSTVO C. KR. PRIPRAVLJAVNICE v Kobaridu, 20. oktobra 1880. IVaziiaiiilo. Ma c. k. ucitelji§6i vKopru se pricne §ol-sko leto 1880/81 s 1. oktobrom t. 1. Za vpisanje je 29. in 30. September odloSen. RAVNATELJSTVO C. K. UClTELJlSCA Koper, 17. septembra 1880. Iv. REVELANTE. kfij%arim \ Gorici priporoca svojo mfogo solskih kujig in solskih priprav xa tsc Sole. Popravek. Zaradi tiskarnega pogreska se naznanja, da kmetijska predavanja se ne bodo izvrsevala dne 27. t. m. v Kamnu, kakor je pisano v odpo-slanih razglasih, ampak v Komnu. C. K. KMETIJSKO DRU&TVO V GORICI dne 15. septembra 1880. A. Klobucar, kancelist. Na podlogi razsodbe v. c. k. del zdravni-§fcega sveta od v. c. k. namestnistva dovoljone Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocek zoper vse 2e!ode6ne bolezni posebno pa se spona§a pri netecnosti, zelodefini slabo-sti, slabotli§e5em dihu, kedar Cloveka napenja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize aii vjeda, pri zelodecnem kataru, zgagi ali rezalci, ie se nareja pesek ali kasa, pri pieobiliiosti slin, zlaten-ci, pri studu in metanji, glavobolu, prihajajcCem od ^eiodca, zelodecnem krfiu, pri zaprtem zivotu, piena-sitenosti bodi z jedmi ali pijacami, pri glifetab, vranCnih, jeternih ali he- moroidalnih bolestih. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodn le- karnicarju A. pi. Gironcoli v Gorici, blizo „treh kron". Centralna zaloga zarazpo§iljanje : Apotheke zum heiHgen Schutzengel des Curl Brady, Krem- sier, Maehren. j**** m Odgownu uredMt; JOzEF w. -ifitot; .aii^aoBka tiakarna- T Goriti,