Stev. 52. V Ljubljani, v sredo 26. decembra 1917. Leto IV. Avstrijska havbica 15 cm v liipu pred strelom. Ko bo podčaslnili nagnil roko, bo ognjiščar potegnil za vrv in top bo ustrelil. Alois Jirasek: Modrijana. stari okop poljske baterije kraj gozdiča, napol zasut, zarasel z grmovjem, stoji že dobrih sto let v samoti- Samoedini je ostal bd vseh okopov in nasipov, ki so se vlekli tod po planini v dolgi črti in skrivali številne pruske topove, naperjene proti cesarski, z zakopi zavarovani armadi. Zdaj je podo- ben davnoveki mogili, v kateri si pastirji ob meglenih in hladnih podvečerih kurijo ogenj in s katere vriskajo tja v daljavo. L. 1778 v vojni za bavarsko dedščino je bil ves kraj pri Medhuji in gornjem Po-labju,-živeč dve armadi, sličen ogromnemu mravljišču. Na čelu pruske vojske Friderik, nasproti Jožef, oba filozofa. Gosta megla je legla na krajino kakor globoko jezero. Bilo je zelo zgodaj, tiho, mirno, kakor bi ne bilo niti vojaka v bližini. Nikjer se ni smelo zvoniti, toda namesto zvonjenja je zadonel spev moškega glasu: »Kdor varstvu se Najvišjega —" To pesem je zaslišal Vaclav Suk, pro-stak ces. polka v Hillerjevega, stoječ daleč na prednji straži ob kraju travnatega dola. Oosto grmovje ga je napol skrivalo. Ker je bil mraz, si je zavihal sivi plašč prav pod trirogi klobuk, tako da mu ni bilo videti niti čopka. Naenkrat ta pesem — in kakor baš njemu nasproti! Tam je vendar že sovražnik — kako to tedaj? Suk je prepeval najrajši kakšno posvetno s kameradi ob ognju ali pred šotorom mlade marketanke, toda zdaj ga je pobožni spev ganil. Saj ga je prepevala nekdaj doma babica iz hiše v kamro, iz kamre na pri-strešek, kadar je klopotajoča s copatami budila vse poslopje. Tudi Suk je zapel. Glas nasproti je za hip utihnil, a zopet zazvenel in po valovih nalahko se dvigajoče njegle je plavala Starodavna pesem. ^ Toda Vaclav ni vztrajal dolgo; radovednost je bila premočna. Oni tam za dolino je pel dalje kakor kantor in zdelo se je, da hoče verze dopeti, kakor je to delala Sukova babica. „Hej, ti tam, si vojak?" Tako je začel Suk in ni govoril v gluho meglo. Zvedel je, da govori z vojakom, s ' * Iz Jiraskove knjige ,Z ruznych dob', III. del. prusko sprednjo stražo. „Kako to, ti si Bramburak in govoriščeški ?" „Sem Ceh, s Kladska od čeških granic. Služim po volji, božji že drugo leto —" „Pobožen je," je pomislil Suk sam pri sebi. „ Gotovo je helvet." In izrazil je svoje domnevanje na glas. Prusak je pritrdil. „In kako ti pravijo?" „Jan Kolačni." „Ampak midva se takole razgovarjava — kaj bi pač rekli naši gospodje — ?!" »Mari delava kaj slabega?"^ „Seveda, rojaka sva, oba Čeha. Kdaj se kaj takega naključil" Pogovor je obtičal. Suk je videl skozi trgajočo se meglo silhueto pruskega vojaka v špičasti čaki, podobni škofovski _ čepici. Stal je poleg stare košate bukve. Čez tre-notek je začel Suk: „Je to danes zima —" „Je. Pridi se pogret," — in Kolačni je rekel to tako iskreno, kakor bi stal na pragu zasnežene gorske svoje koče. „Kam?" „Sem, k meni. Imam polno steklenico—" Suk je ostrmel. Zbudila se mu je ne-zaupnost. Morda je to kakšna zvijača — in pa iti z odkazanega mesta! Kolačni ga je razumel. „Ne boj se, prijatelj! Kako bi ti mogel piizadeti kaj zlega? Odloživa orožje in vsak na pol poti." — Ta glas ne vara, in Suk je videl, kako naslanja Kolačni svojo puško na deblo. Ozrl se je in šel. Na pol poti sta se vojaka srečala. Pruski sovražnik je podal roko z odkritosrčno iskrenostjo. „Le pojdi in ne boj se, saj nisva drug drugemu storila nič hudega, sva brata ene krvi, pa kaj naju briga, kaj so si storili gospodje?" je rekel helvet, pismouk, potomec bratskih emigrantov. In veseli mladenič iz češkega kraljestva ga je razumel. Kakor sta modrovala tadva tukaj, tako so pač modrovali pred njima mnogi in bodo modrovali, pa naj so kralji fitozofi ali filozofi kralji, kakor je sanjal Platon. — „In tukajle se je to končalo," je dodal stari boter, ki mi je pravil ta dogodek iz davnih spominov, in pokazal na zapuščeno baterijo, kjer sva počivala. — „Oba modrijana šta se zakramljala, in zasačili so ju. Tukajle je sedel pruski kralj in semkaj so privedli Kolačnega na sodbo. Povedal je vse po pravici in takoj nato so ga tamle za baterijo ustrelili. Oni drugi je svincu in smodniku ušel. Toda teči je moral skozi krvavo ulico in Bog ve, kje je odskakal ostalo kazen " 1 kajpak, kaj bi z vojsko, ki modruje in uvažuje!* E. G. Brat: Beg za milijoni. Roman Slovenca Amerikanca. 22. nadaljevanje. »Zdaj si sezuj le še svoje čevlje in jih postavi pred duri!« je dejal Jack. »Pa za- kleni! — Prav imenitno bova spala . .. Veš še, kako sva spala takole prvo noč, ko si me pripeljal sirotka semkaj iz domovine? Bridko mi je bilo takrat . . . vse tako tuje, neznano . . . jokal sem ... Ti pa si me uspaval z lepo pravljico. O Bog, hudo mi stran 614 TEDENSKE SLIKE štev. 52 Porušeni železniški most preko Nadiže v Benečiji. Laška kavalerija, ki se je pred našo ofenzivo prva umaknila tia jug. je bilo in vendar tako lepo, striček! — Ampak tole tvoje vince nocoj je bilo dobro. Izborno se bo spalo — celo brez pravljice... Lehko noč, striček!« Ko se je pol ure nato vrnila kuharica domov, je ležala vila v temi, in tiho se je odplazila v podstrešno sobico. Jack in stric pa je nista niti čutila priti. XVI. Debata o iilistrstvu. Jack je že nekaj časa bedel, ko je zaslišal, da so se odprla jedilnična vrata in so se bližali spalnici plazeči se koraki. Takoj nato je, za durmi lahko zaropotalo. Kuharica je prinesla izlikane čevlje ter jih je postavila pred spalnične duri. »Slišite!« je zaklical Jack in posnemal stričev glas. »Na mizi leži pismo. Odnesite ga precej adresatu! Pripravite zajtrk in ga pustite na štedilniku! Obenem greste lehko takoj na trg.« »Da, gospod svetnik!« je zagostolela kuharica z najslajšim glasom. »Vse pripravim, odnesem pismo in pojdem na trg.« »Zbogom!- Pa dobro opravite ?« je odgovoril Jack in se ozrl. Stric, ležeč vznak, je bil rdeč kot rak in kihal je, kakor bi ga hotelo zadušiti. Svetnik se je smejal, da se je tresla postelj pod njim. Jack mu je pomežiknil in si položil kazalec na usta, stric pa se vrgel na stran ter začel kašljati in pljuvati. V jedilnici je tekala kuharica semtertja, rožljala z žličicami in skodelami, nato pa je odšla. Zunaj ie zaloputnilo: vezna vrata so padla v sklep. »Kdo pa je to rajsko bitje?« je vprašal Jack strica, ki je tudi vstajal. »Marta Zippel, samska devica, stara 38 let!« je odgovoril stric, ki se je še vedno smejal. »Ampak moj glas znaš imenitno imi-tirati! Zlodja, kar prestrašil sem se, ko sem zaslišal z divana govorid samega sebe! Haha!« »I, no, to ni za bivšega igralca — reno-miranega komika — nobena posebna umetnost!« je odklonil Jack in se obuval. »Kako dolgo izostane zdaj ta tvoja mila devojka?« »Vsaj dve uri je gotovo ne bo nazaj!« je odgovoril stric in lezel v svoje hlače. »Ampak vražji človek si pa le!« Jack mu ni odgovoril, nego je tekel v kuhinjo ter se kmalu vr.nil umU, okrtačen in počesan. Tudi stric je bil medtem s svojo toaleto gotov. »Halo, le brž!« je zaklical Jack. »Zdaj prinesem zajtrk! Za te kavo, zame pa še kaj boljšega.« Zopet je stekel v kuhinjo ter prinesel kangljici z mlekom in črno kavo na tasi. Stric je sedel za svojo skodelico ter si takoj pripravil belo kavo. Jačk se je vrnil še tretjič v kuhinjo ter prinesel na ponvici kar šestero ocvrtih jajec. »Nič bati se!« je miril strica. »Tvoja Heba ne opazi ničesar. V kuhinji stoji še cel zaboj jajec, ki jih gotovo ne prešteva!« Tako sta zajtrkovala. Cel košek hrusta- vih žemljic je izginilo v Jackovem grlu, svetnik pa si je privoščil le dve. Z občudovanjem je opazoval Jacka, ki si i-; po jajcih in žemljicah priložil še vehk kos gnjati in pošten krajec sinočnje štruje. »V Ameriki pa vendar malo preveč jeste. ne ?« je opomnil smehljaje. »V Nemčiji pa zato preveč spite, ne?»: je odvrnil Jack. »Energijo Jivljenja je treba pač nadomestiti tako ali tako. Vprašanje je, katera metoda je zabavnejša.« Ko se je Jack nasitil, je nesel pon\-ico zopet nazaj v kuhinja, jo umi! ter obesil na njeno prejšnje mesto. Tudi gnjat in štruco je spravil v jedilno shrambo. Jajčne lupine pa je sežgal že poprej. Takisto je urno in spretno izbrisal vse sledove svojega kulinaričnega delovanja. »Tako, zdaj se pa še kaj pomeniva,« je dejal Jack in si prižgal smotko. »Komaj uro še utegneva . . « ¦ »In potem?« »Potem moram oditi seveda. Že zaradi tvoje Dulcineje.« »Nikakor ne!« je ugovarjal svetnik. »Stvar je zdaj vendar čisto drugačna. Sinoči na ulici sem moral Icajpada misliti, da si izgubljenec . . , danes pa. . .« »Ne, ne . . . nič se ni izpremenilo, stric,« je dejal Jack, »Odvadi se evropskega filistr-skega naziranja in ne presojaj ljudi po obleki I Ti si me smatral za izgubljenca, ker si me videl pred seboj zamazanega in neumitega v ubožni obleki, — a sem milijonarjev zet in prvi blagajnik velike banke. Mi v Ameriki pa smo prepričani, da tiči v najelegantnejši obleki evropskega priseljenca navadno moralna ali finančna propalica. Obleka ne dela človeka . . . Ampak pogovoriti se imava o nečem drugem. Ti si jurist — velik, znamenit jurist. V Evropi imajo juristi pretiran ugled, — v Ameriki jih prav nič bolj ne spoštujemo kakor delavce. Dgber delavec ima celo stokrat več ugleda kot slab jurist. In taki slabi juristi so v Evropi večinoma vsi.« »Čemu pa se torej obračaš do mene, ki sem tudi jurist?« se je čudil stric z neprijetnim čutom. »Zato ker si pač redka izjema med evropskimi juristi — ker si dober jurist,« ga je pomiril Jack. »Eaviš se pač le s pravoslovjem, — nisi niti politik, niti ekonom ali podjetnik, niti umetnik. Evropski juristi pa so navadno vse, — le juristi skoraj čisto nič. Zato so diletantje v vsem — a vendarle domišljavi in naduti, kakor bi bile njihove glave električne obiočnice, ki sipljejo luč preko vsega sveta. Ali veš, zakaj je Evropa tako daleč štev. 52 TEDENSKE SLIKE Stran 615 Po sledovih bežeče laške armade: Uničeni laški top in ubit laški topničar. Na desni municija. Iz osvobojene Tirolske: Maša v krasni alpski panorami Dolomitov. za Ameriko? Zato ker imajo po njej profesorji in juristi preveč besede! V Ameriki je nimajo nič \ eč kot inženerjj, trgov ci, obrtniki, kmetje, uradniki in drugi stano\'i.« Svetnik je postajal nestrpen. Očividno Jack ni moge! začeti s' pravim predmetom ter je skušal dospeti po ovinku do stvari, ki ga je pekla. »Za jurista gotovo nisi bil rojen,« je dejal svetnik že nekoliko nevoljen. »Boga hvali, da te je vrglo na trgovsko plat ter da si padel tako na mehko! Kot jurist bi bil gotovo — pogorel .. .« »V Evropi, gotovo!« je pritrdil Jack. »Kazenski zakon mi je sploh najbolj ne-simpatična knjiga in vse, kar je v zvezi s paragrafi, mi smrdi po ječah in vislicah I« »Fantast in anarhist!«je vzkliknil svetnii<. »A tudi sodniki so zame prav posebno nesimpatična človeška vrsta — izvzemši ti, seveda!« je nadaljeval Jack. »Sodnik deli človeštvo le v zločince in nezločince, kakor dele profesorji dijake v genije in tepce. Toda to je napačno. Ljudje so namreč zločinci, nezločinci — to so namreč filistri! —in pa ljudje, ki niso niti zločinci niti filistri.« »Iv tem spadaš seveda ti!« »i\ajpadal K tem spada številno največji del človeštva. Glavna gonilna sila teh ljudi je zlasti fantazija S pomočjo svo je fantazije vidijo vnaprej stvari, ki jih drugi še niti ne slutijo, ter skušajo na življenje vnaprej vplivati tako, da dosežejo prej ali slej zaželjen . cilj in uspeh. In tak uspeh vendar ni zme-* rom zločinski « »Kdo pa to trdi ?« »Vi — juristi in profesorji, filistri — izvzemši ti, seveda!« je vzkipel Jack in takoj zopet mirno nadaljeval: »Vzemiva n. pr. sledeči slučaj iz moje sedanje prakse! Jaz sem prvi knjigovodja in blagajnik banke Hegan, — skratka desna roka šefova. Vzemiva, da zaide ta banka zaradi premalo premišljenih špekulacij in lehkomiselnosti v ostalem vrlega šefa na rob poloma. Vzemiva dalje, da me vežejo s šefom čustva najgloblje hvaležnosti, kar je tudi resnica, saj me je rešil iz skrajnega obupa. Ampak vzemiva, da ga vzlic svoji hvaležnosti in udanosti ne morem poboljšati, — da ga ne morem zadržati od blaznih špekulacij. Kaj se bo zgodilo? Kaj se mora zgoditi ? — Banka izgubi svoj kredit — se začne majati — je na tem, da v hipu propade vse. Da to preprečim, grem in popravim knjige na tvrdkino koristi« .»Tega ne smeš!« je vzkliknil stric ogorčen. »Vzemiva samo, da to storim I« se je zasmejal Jack. »In zakaj bi ne? V Ameriki je vse mogoče.« . »Ker pač niste filistri?!« »Tudi iz drugih vzrokov , , , .Ampak vzemiva torej: jaz sem ponaredil knjige, ne da je šef to opazil! Nasprotno. Prepričal se je iz knjig, da banka trdno stoji, da gre kupčija izvrstno, da je vse v najlepšem redu, Kaj se bo zdaj zgodilo?« »Lehkomiselnež bo .špekuliral pač dalje še blazneje!« »Kajpada!« ie pritrdil Jack. »Zakopal se bo v čim dalje večje dolgove ter spravil tvrdko na boben. Jaz, njegov zvesti, hvaležni uradnik, njegova desna roka, pa ne morem delati nič druzega, kakor knjige dalje potvar-jati ter kvečjemu tiho upati, da,, se šefu končno vendarle na borzi posreči, ujeti velik dobiček, s katerim pokrije razliko med ,debet' in jCredit'. Tako potvarjanje bančnih knjig je seveda mnogo težavnejša umetnost, kakor banalno sleparstvo ubežnih blagajnikov. Za to je treba posebnega znanja. — A medtem se špekulira dalje . . . tudi jaz špekuliram, a — — vse zaman. In kaj se zgodi zdaj ?« »Polom in — ječa!« se je nekako razveselil sodni svetnik. »Se ne !« je ugovarjal Jack. »Prezgodaj se veseliš, sodnik krvnik ! Še stoji tvrdka na videz sijajno, — še deluje brezhibno, in vsi živimo kakor brez skrbi. Bankine bilance "so izvrstne ! Banka celo zvišuje plače uradništvu! Skratka, ničesar ne pozabimo, kar more natrositi javnosti čim več peska v oči. A zdaj pride usodni dan : naslednjega jutra je treba plačati dva milijona dolarjev. Za banko pravzaprav malenkost, a —če je blagajna skoraj prazna . . .! Saj se denar.lehko izposodi — a vse se zve — zbudi se sum — tisoč oči preži na nas — hitro se razširi, da smo v plačilnih stiskah — kredit je izgubljen — ž njim pa bankrot gotov. Plačati je treba dva milijona dolarjev, a nikjer jih ni vzeti brez nevarnosti, da začne razpad nemudoma. Tu se porodi v blagajnikovi fantaziji--filistri bi rekli mirno : v njegovi zločinski fantaziji! — famozna, sijajna, originalna ideja: ,Dva milijona dolarjev, ki sploh ne eksistirajo, ukradem in pobegnem!' — In zdaj v.-prašam tebe, dragi stric in zaslužno veleugledni jurist: kako sodiš o takem blagajniku?«. .,- »Jaz?!« se je začudil svetnik. »Komu bi bilo s tem pomagano ? Firma mora vendarle falirati. Tak načrt se mi zdi naravnost blazen.« »Oho!« je vzkliknil Jack, »Zakaj precej — blazen ? Vam Evropejcem se zdi vse novo — blazno! Mi Amerikanci smo eksaltiranci, pretiranci, prave prismode. Kajpada! Konservativci ste vsi, celo tisti, ki si domišljate, da ste najnaprednejši. Konservativni branjevci brez novih idej, a tudi brez poguma in podjetnosti. O originalnosti niti govora ni!« »No, dobro — recimo, da govoriš resnico!« je dejal stric porogljivo. — »Pa mi povej sam s svojo amerikansko pametjo, kaj je pomagano banki s tako neukusno komedijo ?< stran 616 TEDENSKE SLIKE Stev, 52 Naš cesar na vrhuncu hriba sv. Mihaela ob Soči, ki so ga po zadnji ofenzivi Lahi opustili. Naš cesar na poveljniškem mostu torpednega čolna v Adriji. »Prav mnogo: dal sem ji namreč — časa!« Ker je stric pogledal debelo, je nadaljeval Jack; »Cas pridobljen—^ vse dobljeno! Dveh milijonov dolarjev tvrdka res ne rnore takoj plačati, toda ker sta bila milijona ukradena in ker mora upnik . upati, da denar vendarle kasneje dobi, mora hočeš nočeš dovoliti — odlog.« »Hm!« je dejal svetnik in se sklonil naprej, »nevarna igra! Enkrat se ta sleparija vendarje razkrije, in kredit je — fuč!« »Čemu neki!« je ugovarjal Jack zmagovito. »Reciva, da tvrdka medtem z bakrovimi ali drugimi borznimi papirji zasluži tri milijone ! S tem poplača dolg in ima še milijon povrhu. Blagajnik se nato vrne domov, pove šefu svoje potvorbe v knjigah, in šef ga pritisne hvaležen na svoje prsi, — saj mu je banko rešil!« Stric je zmajeval glavo. »No, da ... če bi šlo v življenju vse tako gladko in.idilično! Konec tvoje historije se mi zdi celo za naš evropski okus precej neslano sentimentalen.« »Pustiva torej konec, ki je itak še negotov,« je dejal Jack. »A odgovori mi: ali smatraš takega blagajnika še zdaj za — zločinca ?« »No, pred paragrafi vsekakor!« je odgovoril resnobno svetnik. »Slepar je, ker je osleparil šefa, upnika in javnost z dejstvi, ki niso obstojala ter je preprečil resnici in pravici svobodno pot.« »,Sleparil' je iz plemenitega motiva in s plemenitim namenom!« je ugovarjal Jack. »Sicer pa: čemu rečeš ,sleparil'? V istini je vse skupaj le — potegnil, mistificiral iz skrajne nesebičnosti, v največji človekoljubnosti. Rešil je svojega ljubljenega šefa poloma, — rešil več tisoč ljudi ogromne škode, — rešil več sto uradnikov in bančnih na-stavljencev, da niso izgubili svojega kruha ! In upnik tudi ni bil prikrajšan, nego je dobil še obresti!« »Da, da, — vse res . . . zagovornik bi imel najlažje stališče,« je priznal svetnik. »Toda ponarejanja, potvarjanja bančnih knjig pred zakonom ni mogoče oprostiti!« »No, tudi to se še uredi, če Bog da in sreča junaška!« je dejal Jack in vstal, »Zdaj grem, stric! Hvala ti za gostoljublje . . .« »Ali zakaj neki? Ostani vendar, spremi me do urada, potem se zabavaj kakor hočeš, dokler se ne vrnem !« »Ne, ne, — ni mogoče!« je izjavil Jack in iskal svojo čepico. »Ti si sodnik — jaz pa tat milijonov!« »Ti?! Za Boga . . .!« Svetnik se je napol dvignil izza mize ter buljil v. nečaka, kakor bi se bil pred njim pojavil opasen norec. »Tat milijonov, ki jih sploh ni bilo,« je potrdil Jack. »Historija, ki sem ti jo pravkar zaupal, je namreč popolnoma resnična.« »Tristo ! — Resnična, praviš ?« »Da, tisti šef je Oliver Hegan v Chicagu in tisti prvi blagajnik -sem — jaz.« »Joj, tvoje Odiseje torej še vedno ni konec? Ti ubogi človek, kam si zabredel... kako si se zaplel! Kaj pa nameravaš zdaj ? — Ali so ti za petami ? — O, o, seveda — zdaj razumem — Streno\o moraš takoj osta-viti — pri meni te ne sme nihče Videti 1 To bi me onemogočilo . . , zaplelo v strašen škandal ... o, o! Amerikanci ste vendarle eksaltiranci!« »Se vedno trdiš kaj takega, striček ?« je'vzkliknil Jack z bolestnim glasom. Svetnik pa je planil k njemu, ga objel in krepko stisnil na svoje prsi. »Jakob ! Dragec! Čista očetovska kri se pretaka po tvojih žilah : smel si, vztrajen, neustrašen in blag — kakor moj ubogi rajni brat. Imponiraš mi . . . strela, prav vesel sem te . . . res, ponosen bi bil nate, če bi ne bil jaz tak pruski filister — ampak prav imaš : izginiti moraš . . ,« »IVIorda se kmalu zopet vidiva,« je go-. voril Jack, ves srečen v stričevem objemu, »— za mano pridi v Chicago — srečni bomo, prepričaš se! Zdaj pa poskusim čim preje uiti preko ruske meje.« »Ali imfš dovolj denarja?« »Ali mi ga lahko posodiš ? Potreboval bi pač . . . denarja ni nikoli dovolj za takšen beg pred slavnim Doddom . . .« »Kdo pa je to — Dodd?« je vprašal stric, ki je že odpiral blagajno in iskal po "jej- »Najprebrisanejši amerikanski detektiv — Bobby Dodd,« je pojasnil Jack ter spravil deset bankovcev po 100 mark. »Hvala ! Vrnem ti jih z obrestmi. — Dodd mi je neprestano za petami. Parkrat me je že skoraj imel, a ušel sem mu doslej še zmerom. To je najzanimivejši beg in lov za milijoni! Neumno pri vsem tem je le to, da me lovi tudi moja ženka.« »Kako ? Žena te lovi v detektivski družbi? Ti ubožica —!« Sugerirali so ji namreč prepričanje, da sem resničen blaznik ter da sem v blaznosti utekel z dvema milijonoma. In zdaj bega reva za mano, da mi vzame milijona ter me vtakne v blaznico!« »Hahaha, — cela komedija zmešnjav-« se je .zabaval stric. »Pa zakaj ji ne poveš resnice ?« »V Chicagu nisem več utegnil. Ampak v Hamburgu sem ji razložil vse . . . toda kdo ve, če je ni Dodd zopet prepričal, da sem vendarie blaznik. Pravzaprav bi se ti lehko odpeljal k nji v Hamburg — »Hotel Esplanade«, soba št. 23! ter ji stvar temeljito in strogo zaupno vnovič razložil . . « NaroČite „Tedenske Slike!'' štev. 52 TEDENSKE SLIKE Stran 61 Naš tren tabori na poti prelco Benečije. Na vozeh živila, municija in drug materijal. Benečansko prebivalstvo beži v zaledje pred našo vojsko. Oglasite se! Klic po svobodni jugoslovanski državi je prešel že v zadnjo gorsko kočo. Stoletja in stoletja teptani dvigajo zopet svoje glave ; v velikem pričakovanju svobodne bodočnosti, i Občina se za občino oglaša za svobodno ^ ujedinjenje jugoslovanskega ozemlja, aleherno srce sluti: sedaj prihaja oni veliki trenutek, ko se bo za vso daljno bodočnost odločila usoda našega naroda. Na razpotju smo, veliki dogodki so pred nami in še prid mirovnim kongresom nam mora zgodovina začrtati ogrodje naše svobode. Mir se bliža z velikimi koraki. V Petrogradu se sestanejo te dni zastopniki centralnih velesil z zastopniki Rusije, da se pogovore o gospodarskih odn^ajih Rusije in centralnih držav, da sklepajo o posebnem miru z Rusijo. Nimamo preveč zaupanja v ta bolševiški mir, vendar vemo, plaz se je sprožil, v ne-prodirno temo je posvetil majhen žarek, ti dogodki so zarja novim dnem bodočnosti. Naši poslanci v jugoslovanskem klubu razumevajo v polnem obsegu veliko dobo. Odločna, dosledna in velikopotezna je politika naše delegacije, zbrane pod okriljem Jugoslovanskega kluba. Vse gre natančno po načrtu: Našo svobodo hočemo, bomo in jo moramo doseči. Niti sence negotovosti in dvoma ni v njihovih srcih glede našega narodnega ideala. Naši narodni nasprotniki se zavedajo važnosti našega vprašanja in kolikor bližje smo cilju naše svobode, tem bes-nejše nas napadajo, kakor pričajo govori nemških nacionalcev zadnjih dni v zbornici in v delegacijah. Naše samoodločevanje! Predvsem z notranjo silo bomo odvalili težki kamen smrti in suženjstva Stati moramo kot en mož za našo delegacijo, spremljati vsak njihov korak z delom za našo svobodo v naših vrstah samih. Vsak nastop naših državnib poslancev za dosego našega narodnega ideala mora odzvati močan odmev v ljudstvu sa-^; mem, da bodo vedeli naši narodni nasprotniki, da ne govore voditelji naroda le v svojem imenu in izražajo samo voljo celokupnega naroda. Zavest, da hočemo svobode, je splošna. Vendar so nekatere občine še, ki so prepočasne in prezanikarne, da bi že odposlale tozadevne izjave za jugoslovansko deklaracijo. Ne odlašati, stvar je nujna. Mudi se! Sedaj je železo vroče! Oglasite sel Naša notranja sila naroda mora že sama reagirati na vse poizkuse potujčevanja. Samoodločevanje naroda se pričenja že tam, da vrnejo naša županstva, naši župni uradi, naši zavodi in naša društva nemško pisane odloke in odredbe uradov. Uradniki so za to tu, da občujejo z ljudstvom v njihovem jeziku. Z uradniki govorite povsod le v slovenskem jeziku in ne dajte se tozadevno od nikogar vplivati i Istotako govorite slovenski pri železnici in povsod! Tudi v vojaških pisarnah pri naših polkih so dolžni, da imajo za naše ljudi slovenske nameščence. Trgovci in obrtniki, s tu imi tvrdkami dopisujte le slovenski, da bodo poznali v širši javnosti nišo narodno zavednost, da bodo prisiljeni uporabljati v občevanju z nami naše ljudi. Samoodločba naroda se mora udejstvo-vati v velikem in malen. Energija naroda mora z vso silo stopiti na dan. Pred velikimi dogodki stojimo. Samoodločba svobodnih narodov je glavni pogoj ruskih bolševikov. Miru ne bo, če centralne države ne priznajo te zahteve stran 6U TEDENSKE SLIKE štev. 52 Karakteristična cesta po gorah na tirolski fronti. Naš cesar (na konju) prvi dan po dokončani ofenzivi na trgu v Gorici. Lesena džamija, postavljena za mohamedanske vojake bos.-herc. polka na tirolski frunti. ruskih demokratov republikancev. Ljenin in Trockij se borita za svobodo vseh narodov, ne le za rusko; zastopata demokracijo vsega sveta, zahtevata isto, kar zahtevajo Wilson, Angleži, Francozi in drugi. V tej zahtevi, da se mora nehati hlapčeva-nje malih narodov par velikim, je danes edin ves svet. Miru ne bodo diktirali niti nemški nacionalci, niti madžarski šovinisti. Delavstvo vse zemlje stoji za svobodo narodov, ki mora priti. Zato se ničesar ne bojimo, ne dvomimo in zaupajmo vase ter v končno zmago pra vice, ki je od Boga! Slovenci smo, Jugoslovani in Slovani: ponosni smo na to! In to povejmo vsakomur v brk! Iz Flandrije: Povodenj po nabrežnih krajih obtežuje vojaške operacije. P. n. Naročnike, katerim poteče z novim letom naročnina, uljudno prosimo, da jo obnove takoj. „Tedenske Slike" ostanejo v narodnem jugoslovanskem duhu pisan ilustriran tednik, kakor so bile dosedaj. Potrudili se pa bomo, da bo list še zanimivejši, še bolji. Sodelovanje so nam obljubili vsi dosedanji naši sutrudniki ter smo pridobili še 3 mlade nove, in tudi za zanimive slike smo poskrbeli tako, da bodo »Tedenske Slike" res najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustriran tednik. »Tedenske Slike" stanejo za celo leto 20 — K, pol leta 10 — K, četrt leta 5"— K. — Posamezne številke stanejo po 40 v izvod. Obnovite naročnino takoj! Razširjajte ^Tedenske Slike" in pridobivajte še novih' naročnikov! Izjava. že del/ časa se je name pritiskalo, naj svojo tiskarno prodam ali pa vsaj v tisk sprejmem novi politični tednik ^Resnica". Vzlic ugodnim pogojem sem odločno odklanjal oboje. Vsled nesrečnih okolnosti sem pa bil končno prisiljen, da se list „Resnica' v moji tiskarni postavi in 1. številka natisne. Nadaljni tisk ^Resnice" sem pa odklonil, še p redno je izšla 1. številka, in še predno je urednik „Slovana'' odstopil. Nihče niti iz vrst narodno-napredne, niti iz vrst Slovenske ljudske stranke, niti slovenske socijalnodemokratske stranke, ki pozna do dobra razmere in okolnosti, me zato ni obsojal, nego vsakdo je dejal, da pač drugače ravnati nisem mogel. ?>e več: mnogi so mi celo svetovali in mi še svetujejo, naj tiskarno prodam. Razvneli pa so se in me kar brez pre-miselka takoj obsodili tisti, ki se jim je zdela prilika ugodna, da ^Slovana" in „Te-denske Slike" uničijo ter iz privatne zadrege izkujejo javno, politično afero. - Kdor pozna mojo preteklost in sedanjost, kdor je zasledoval moje nesebično vedno res rodoljubno vselej požrtvovalno delovanje, kdor pozna moje prepričanje ne le po mojih besedah, nego tudi po mojih dejanjih: tisti ve, da nisem sposoben zagrešiti nikakega ^izdajstva" ali „nezna-čajnosti" — tisti ve, da sem ravnal le v silobranu tako, kakor bi v mojem položaju ravnal in ravnati moral vsakdo. Ce ^Ljubljanski Zvon" res ne more uspevati, ne, da bi se zlorabljala moja čisto zasebna nesrečna zadeva zanj kot pač malo okusna reklama in če je res treba za ^Ljubljanski Zvon" kar treh urednikov in še dveh najmlajših „Slovanovih" sotrudnikov, je to pač žalosten dokaz naše kulturne revščine. „Slovan'', mesečnik za umetnost, književnost in prosveto pa bo izhajal nadalje brez podobne reklame in pod uredništvom enega samega celega moža ter, upam, še lepši in še boljši kot dosedaj v doslej začrtani narodno-jugoslovanski smeri. Toliko za danes. Ker je pričujoča ^e-vilka „Ted. Slik" že bila pred Božičem pripravljena za tisk in nimam več prostora, si pridržujem pojasniti vso zadevo prihodnjič obširneje. Zaključujem: Dal Bog, da bi imeli moji rojaki vselej toli lahko vest, kakor jo imam jaz'ter da bi ne bili njih narodni grehi nikdar večji, kakor je moj, ker sem končno vendarle dovolil, da se je natisnila ena sama številka slovenske ^Resnice", ki se je izjavila za deklaracijo v popolnem obsegu neprikrajšano. kakor jo je podal Jugoslovanski klub dne 30. maja 1917. V Ljubljani, 27. dec. 1917. Anton Pesek. štev. 52 TEDENSKE SLIKE Stran 619 Z nemške fronte na Francoskem: Važen faktor na franc. fronti so za Nemce v zadnji dobi ženske, delavke, ki kuhajo in nadomeščajo mnogo moških sil. Srečno in veselo novo leto želita vsem naročnikom in čitateljem uredništvo in upravništvo „7edenskih Slik" Mezopotamija — Medvodje. Ogromno ozemlje med rekama Evfratom in Tigridom se zove z grškim imenom Mezopotamija, kar pomenja Medvodje. Okoli 3500 km od naše domovine leži raj Adama in Eve, zibel človeštva. Nekdaj središče najvišje svetovne kulture, žitnica Evrope in Azije pred Kristovo dobo, je danes skoraj popolna puščava. Le razvaline mest svedočijo še o nekdanji slavi, sili in imovitosti Medvodja. Najstarejši kulturni narod, ki je danes v teh krajih znan iz zgodovine, Asirci. so nazivali to zemljo Aram Naharain. Pred 1200 leti pred Kr. r. je vladal ondi mogočni kralj Tiglatpileseren I., ki je bil najsilnejši vladar takratnega sveta. Pod kraljem Astur-narcipalom v 9. veku pred Kr. r. se je raztezalo asirsko kraljestvo nad Babilonijo, Mezopotamijo, Armenijo, Palestino in Sirijo in celo nad Egiptom. Asirci so stali na vrhuncu kulture. Njihovi zvezdoznanci, matematiki in arhitekti (stavbniki) vzbujajo še dandanes spoštovanje. Zlasti njihove ogromne, silne, razkošne stavbe so bile naravnost čudovite. Vrtovi kraljice Semiramide, ki so ležali na ravnih strehah večnadstropnih palač, so vzbujali občudovanje vsega sveta. * Motika arheologov Angležev in Nemcev je izkopala izpod peska visoko pokrita mesta, palače, mestna zidovja, ki vzbujajo strmenje. Večinoma so ležala na umetno zgrajenih višinah. Stene so okrašene s skulpturami in reliefi ali s slikami. Vsa kiparska in druga dela dokazujejo, da so bili Asirci resni umetniki. Portali palač, mogočni in ogromni, so bili okrašeni z zvermi (levi, tigri), s tičjimi krili in možkimi bradatimi glavami. Tudi kipov bogov so našli mnogo različnih, zelo fantastičnih ter čarobno krasnih. Cele prizore iz bitk, triumfov zmagovitih vojskovodjev, ustaj i. dr. so spretni asirski kiparji oveko-večili na stenah palač in sicer v zelo realistično živih in plastičnih oblikah. Ti reliefi govore o takratnem razkošju, dobrem življenju, tehničnih sredstvih in o vojni umetnosti. Bogati, objestni, ošabni, neugnani so bili ti Asirci. Središče tega raja je bilo v oni srečni dobi mesto Assur, imenovano po asirskem bogu ljubezni in milosti. Ležalo je na desnem bregu Tigrida, okoli 20 km južno od današnjega mesta Mosula. Danes leži na mestu nekdanjega Assura bedna beduinska vas Kalat Šergan. V dobi makedonskega kralja Aleksandra Velikega, ki je bil baje balkanski Slovan, [e drla njegova vojska tod skozi. Kraj je dobil takrat svoje današnje grško ime. Včasih je bilo tod vse polno lepih, umetnih kanalov, ki so napajali zemljo, da je bila izrebno rodovitna. Slavna rimska mesta, Edessa in Nisibis i. dr., so cvetela tukaj. Danes leži vse pod gorami peska 1 Le tu in tam je ostal zelen otok — oaza, kamor se zatekajo karavane z velblodi in otovorjenimi osli. plašni noji, brzonoge gazele in divji osli, šakali, razni tiči in mrčesi poleg kač oživljajo žalostno puščavo. Na mestu nekdaj visoko kulturnih Asircev in Grkov živi tod danes le še roparski Bedu-ini, krvoločni Kurdi, bojeviti Arabci, Armenci in Turki. Vojna je uničila vso kulturo, vso umetnost, vse blagostanje, vse lepo prebivalstvo. Ko so divji Seldžuki in Turki vdrli v te kraje, je bilo kulturne sreče konec. Z vojnami so upropastili Asirci sebe in svojo domovino, z vojnami so se ugonobili Turki iz te pokrajine, — ostala je le puščava. A zdaj se vrše zopet hudi boji za Mezopotamijo. Velik de! so jo zasedli Angleži. Obetajo se pa novi boji, v katere posežejo zavezniki Turkov z največjo silo. Nemčija hoče dobiti za vsako ceno zvezo Berolina preko Budimpešte in Carigrada z Bagdadom. Angleži vlačijo v Mezopotamijo Inde in Japonce. Pripravlja se odločitev. Razne vesti. Koledar družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani za navadno leto 1918. Str. 140, cena r50 K. Ta izvrstno urejevani koledar priporočamo vsakemu zavednemu Slovencu. Vsebina je zelo praktična, v vsaki hiši potrebna, zanimiva in poučna. Poleg koledarskih običajnih strani prinaša letos tudi nove poštne določbe, lestvice za pristojbino kolkov in vestnik o dohodkih in prejemkih vseh podružnic društva. V poučnem in zabavnem delu ima životopise dveh narodnih dobrotnikov, F*. Jarca, veleposestnika v Medvodah in Martina Kržeta, trgovca iz Sodražice, pesmi Manice Komanove in Fr. Meška, črtici Fr. Ks. Meška in t Podlimbarskega, životopise Fr. Levca, Fr. Hubada, Rajka Peruška ter članek o vojnih in drugih smrtnih žrtvah v vrstah D. C in M. Knjigo krasi 17 slik. Vojna je vsekala naši Družbi hude rane. Darovi so močno padli, a prihajajo zdaj največ iz strelskih jarkov. Naši hrabri vojaki so tudi najvztrajnejši rodoljubi. Čast jim! Posnemajmo jih! Najhujša rana je propad Stran 620 TEDENSKE SLIKE štev. 52 Iz osvobojene Tirolske: Santa Lucia v Buchensteinu na tirolski meji v krasni, slikoviti alpski okolici. Vicenza, važno severnolaško mesto, ki se mu bliža vojska Conrada Hotzendorfskega iz Tirolske. goriške in krminske ter ondotnih otroškiti vrtcev. V Trstu je število učencev zelo naraslo, tako da so vsi razredi prenapolnjeni. Treba bi bilo novih. Trstu bo treba slovenske meščanske šole. Slovenci, ki vam je vojna naklonila večje dobičke, mislite na Gorico, Trst, Krmin! Tam se hoče zdaj širiti nov sovražnik, ko je bil pregnan stari; za laškim prihaja nemškutarstvo! Vsi Slovenci mislite o novem letu na D. C. in M., ki nam rešuje mladino narodne smrti! Mladina je naša bodočnost. Brigadir Pilsudski, ustanovitelj poljskih legij in ljubljenec poljskega naroda, je v Magdeburgu, kjer so ga Nemci internirali, opasno zbolel. Pilsudski uživa v vjetništvu pravice oficirja, korespondenca pa mu je prepovedana. Vino na italijanski fronti. Listi poročajo, da je avstro-nemška armada v Italiji zajela ogromne zaloge vina, in sicer toliko, da ga je v izobilju za naše in nemške čete. Cene vina bi morale vsled tega padati. »Najlepši dan mojega življenja". Cesar Karel je rekel pri sprejemu avstrijskih delegatov predsedniku Hauserju: „Dan, ko bom sklenil mir, bo najlepši dan mojega življenja." Na Portugalskem so napravili revolucijo in imajo že novo vlado. Nastal je zopet mir. Ententa je v načelu za premirje in mirovna pogajanja. Japonska ne napove vojne Rusiji, čeprav sklene poseben mir. Sporazum bolj naklonjen miru. Kapitan Noerregard je zapisal v »Dagens Nyhe- ter": »Vojaški položaj je ugoden osrednjim velesilam. Zavezniki bi v najboljšem slučaju več let potrebovali, da bi jih z orožjem premagali. O izstradanju Nemčije ni več misliti. Gotova znamenja se pojavljajo, da se tako v Evropi kakor v kolonijah širi mirovni po-kret. Asquith v Birminghamu je rekel v nekem govoru, da sedaj ni večjega sovražnika človeškega rodu, kakor bi bil mož, ki bi z besedo ali dejanjem otežkočal dosego miru. Kreditni zavod za stanovanjsko skrb so ustanovile splošne' avstrijske stavbne družbe, da omogočijo s pomočjo subvencij ministrstva za javna dela uradnikom in delavcem, da si postavijo po vojni lastne domove. Delež znaša 500 K. Novi davki. V finančnem odseku je izjavil finančni minister, da bo treba najti novih davčnih virnv, iz katerih bo država zajemala nove dohodke. V to svrho se minister namerava posvetovati s strokovnjaki in interesenti: Davek na žganje je treba nujno rešiti, istotako davek na sladkor. Premoženjski davek se pa bo mogel uvesti šele po vojski. Krekov spomenik. Odbor za dr. Krekov spomenik je razpisal 2 nagradi (600 in 300 K) za najboljša osnutka spomenika na Krekovem grobu. Načrti se morajo vposlati odboru do konca marca 1918. Mesto Trst In deželi Kranjsko In Koroško so izločene iz ozemlja, kjer je prepovedan brzojav in telefon. Dovoljen nam je torej zopet zasebni brzojavni in telefonski promet, kar je za trgovino in obrt in zasebnike velike važnosti. Tudi pisemska cenzura se je v tem ozemlju že odpravilo. Pomanjkanje papirja in dunajski listi. Medtem ko je vlada v zadnjem času zopet restringirala kontigent papirja za časopise in bodemo kmalu tako daleč, da slovanski listi niti na štirih straneh ne bodo mogli več izhajati, izdajajo dunajski založniki svoje liste v pravih knjigah. Pa ne morda za to, ker imajo toliko gradiva na razpolago in imajo povedati svojim čitateljem toliko važnih in novih stvari. Narobe, dunajski listi so v svojem tekstu silno skromni in duševno ubogi, tem bogatejši pa so po raznoličnosti svoje inseratne vsebine. Nedeljska »Neue Freie Presse" ima 42 strani, med temi pa natančno 32 strani inseratov. Da se mastijo nemški židje z anoncami, morajo slovanski čitatelji stradati na čtivu. To je pravica. Pošta v Dalmaciji. Dalmatinski listi tožijo nad naravnost groznimi razmerami, ki so zavladale v poštnem prometu. V Prijedoru leži 15.000 paketov, namenjenih za dalmatinske pošte. Po večini so ti paketi že danes razbiti, uničeni in izpraznjeni. Neki trgovec v Splitu je prejel te dni nekaj zabojčkov s konjakom. Ko je zabojčke odprl, je bila v njih sama — opeka. Drugi trgovec je dobil več košar sadja, toda v košarah je bilo le kamenje. Dalmatinski trgovci se hočejo preko trg. in obrt. zbornice obrniti na trg. mini-strstvo. Odbor (za rekviriranje. Ravnateljstvo madžarskih železnic se je te dni pritožilo pri policiji, da prebivalstvo bližnjih krajev, zlasti v Rakosszentmihalyju, prihaja na kolodvore ter si kratkomalo vzame iz vagonov, kar potrebuje. Tako se dogaja, da kmetje čakajo v postajah na tovorne vlake in jih potem, ko dojdejo, kratkomalo izpraznijo. Policija je poslala v Rakosszentmihalyiu detektive na kolodvor in ti so dognali, da sodelujeta pri tem izpraznjevanju vagonov ^/s vsega prebivalstva občine. Tako odnašajo dan na dan s tega kolodvora nebroj metrskih stotov premoga in drva. Ljudje prihajajo kar z vozovi in si nalože vpričo že ezniškega osobja, kar mislijo, da bodo mogli rabiti. Dogaja se to večjidel zjutraj ob 4. Železniško osobje je prot item ljudem popolnoma brez moči, ker prihaajo navadno v velikih gručah, razbijejo štev. 52 ¦EDiii^xi)K.E SLIKE Stran 621 Iz osvobojene Tirolske: Primiero v južni Tirolski, krasno letovišče. Iz osvobojene Tirolske: Mesto Borgo v suganski dolini, dolgo sedež laškega poveljstva, danes zopet v naši^ posesti. vrata na vagonih in odnašajo blago. Železničarji imenujejo te vrle Madžare resignirano »odbor za rekviriranje". Nekega dne so se hoteli železničarji ustaviti, pa so slabo naleteli. »Odbor za rekviriranje" jih je kratkomalo pretepel, tako da je moralo nekaj železničarjev v bolnico. Ti občinarji so potem redno „rekvirirali" nele drva in premog, marveč tudi živila, žito, celo prašiče in govedo. Večidel so »izvršilni organi rekviza-cijskega odbora" žene. Enkrat so detektivi aretirali 57 oseb pri „rekviriranju", med tem pa, ko so jib odgnali v vas, je drugi del »rekvizacijskega odbora" rekviriral cel vagon drv. To moderno postopainje so si prilastili sedaj tudi po drugih občinah, ki leže vse prav tik pred Budimpešto. Nov način ranocelstva je izumil ameriški kirurg dr. Carrel, ki se je podal na Francosko, koder vodi veliko vojaško bolnišnico. Dr. Carrel je izumil pripravo, katera je tako urejena, da rano vedno zaliva po tanki kavčukovi cevi z vodo, ki je pomešana z razkuževalno tekočino in snovmi ki pospe-' šujejo celilnost. Priprava ima namen, da ostane rana neprestano sveža in ne more nobena nesnaga priti do rane. Zdravilna tekočina pa mora neprestano curljati na rano, in sicer celo tedaj, ko bolnik spi. Dr. Carrel e s tem načinom dosegel zelo lepe uspehe. ?ane, ki se drugače po več mesecev niso hotele zaceliti, so se v dr. Carlovi bolnišnici zacelile že tekom enega ali dveh tednov. Zmes. Moderno. A.: Da imaš na mesec 250 K dohodhov, skoraj ne morej verjeti. Kako je to mogoče? B.: Prav lahko! 110 K imam plače. Stanarine 40 K ne plačam, je 150 K: mleka-rici in štacunarju ostanem dolžan 30 K, je 180 K: tudi mesarju ne plačam 40 K, je 220 K; 30 K si vsak mesec pri prijateljih izposodim, znaša torej vse skupaj 250 K. Po resnici. »Torej štiri tedne niste bili za delo! — Zdaj pa že zopet lahko delate kajne?" — Priča: »Prav rad še ne, gospod sod nik." Izpred sodišča. Zagovornik: »Prosim naj gospodje zatožencu (lovskemu tatu) ka zen skrajšajo, ker jo mora odsedeti v času, ko je lov dovoljen!" Prl^vojakih. Korporal: »Vi ste res pravi biitelj! Čimbolj pametno vas gospod poročnik vprašuje, tem bolj neumno zijate!" Priznanje. Zatoženec državnemu pravd-niku, ki ga je prav ostro prijemal: »Dobro ste me ošteli, gospod državni pravdnik; sem že skoraj mislil, da mi moja stara levite bere." Predpravice. »Vsak stan ima svoje težave," tolaži čevljarski vajenec svojega tova riša, ki ga je mojster našeškal: »Kralje ma-zilijo, advokate »mažejo", nas pa „biksajo". A.: »Moj oče je stražnik na konju." B.: »Ali je zaradi tega kaj na boljem?" A.: »O, seveda. Kadar je kakšen pretep ali so demonstracije, se lahko veliko prej umakne, kakor stražnik-pešec" Na Madžarskem. Glediščar je naslikal kraj, ki ga polni mesec obseva. Mesec ni bil po volji gledalcem, tako da je bila predstava izžvižgana. Drugič napravi luni mogočne brke, in gledalci jamejo ploskati: »Bravo, loncman, bravo!" r Iz šole. Učitelj vpraša: „Kako visoka je bila gora Sinaj ?" ter palico srdito kvišku drži. „Kaj ne boste odgovorili? Mana ti!" Mana jokaje: »Jaz ne vem." Učitelj: „Saj sem vedel, da punce več znajo ko dečki." r Pomirljivo. »Vizvezdoklatež, vi govorite zmeraj o nekem oslu. Ali morda mislite name?" „ln vi, mlakopadež, čemu pa mislite tako nespretno? Mislrte-li da ni še več oslov na svetu?" r Zvita Metka. „Mama, miš je padla v mleko." Mati: »Pa si jo ven vzela?" Metka: „Ne. Mačko sem zagrabila, pa jo vigla v skledo." r Nov Salamon. Župan zapove, da ima vsaki gospodar izpred svoje hiše sneg proč spraviti, in ukaz se glasi: „Novi sneg more ostati, stari pa se mora takoj skidati." r Boječi. Gospod : »Kako morete biti tako predrzen in nesramen, da stopite noter, pa ne potrkate?" Berač: »MiloStivi gospod, nisem si — upal." r STAVCE sprejme »ZVEZNH TISKARNA" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9. Potrdila istovetnosti stran 622 TEDENSKE SLIKE štev. 52 Iz Abrahamovih krajev, ki so jih pred kratkim zasedli Angleži: Ženske iz palestinskega Heb-roma pri takozvanem Abrahamovem vodnjaku. I izvršene po najnovejšem predpisu dobe občine v ..ZVEZNI TISKARNI" v Ljubljani, Dunajska c. 9 Tiskovine vseli vrst kakor -. časopise; knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vabila, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne lično in ceno ZVEZNA TISIOVRNA V Ljubljani, Dunajska cesta št. 9 Za Novo leto najlepše darilo mladini ie povest slovenskega dečka iz sedanje vojne „DORE", ki jo je spisal dr. Ivan Lah, lepo ilustriral MakSim Gaspari, izdala in založila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Cena vezani knjigi je 2'50 K ter se dobiva po knjigarnah in v upravništvu »Tedenskih Slik". štev. 52 TEDENSKE SLIKE Stran 623 •••••••••¦•••••••••¦•••••••••••••••••••••••*•••• : : : : : : t : •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a • • • S 8 ! ••••••••• •••^•••S : : : Izšel je velezanimlv : : roman •••••• ..SNAHA" s ki opisuje usodo-pogumne Irke, ki je poročila • angleškega lorda, dasi iskreno ljubi svoj oč • Angležev zatirani Irski narod ter se poteguje S za njegove pravice. • Lordova mati mrzi svojo snaho, ker je lrl(5 S ter jo oholo prezira in jej ob vsaki priliki de S ¦ občutiti, da ni enakopravna. ; ; „Snaha" je fin velezanimlv roman iz najviš< • ilh družabnih krosov in bo gotovo zanimal • vsakogar, 5 Ta roman naj bi čital vsakdo. Naročite .• 5 si ga, naročite ga pa tudi vojakom, da S jim ga pošljemo, S tem jim napravite • • veliko veselje, ker dobre, zanl- mive knjige je vsakdo vesel. •* • • •••••• Naročite nemudoma! Broširan stane vi0 icnjl-sarnah In v naSem u-pravnlštvu Izvod 3 K, po pošti 30 v več; za naročnilce ..Tedenskih Slik" pa stane s poštnino vred samo 3 iC. • • • ^ • ••••••• • ••••••e •••••••• •••¦••••••••••••••••••••••••••••••••••••••o*«4* • • • • • • • • • • • • ••••••••• • • • • • • ••••••••• Kl^lfEVNCST IN PKCSVETC XV. letnik priobčuje pesmi, romane, novele povesti m razprave najboljših slovenskih pesnikov, pisateljev in znanstvenikov. Vsaka številka »SLOVANA" ima po 1 doiS eno- in večbarvni umetnišl(i prilosi. repro-dulccije del najboljših slikarjev oziroma kiparjev ter portrete pisateljev in umetnikov. Naročnina za „SLOVANA" znaša za vse leto 12 K,; pol leta 6 K, za dijake vse leto 10 K, za poi leta' 5 K. Naročite „SLOVANA" takoj I Naslov: ,,SLOVAN" - Ljubljana, Dunojska cesta 9. , NoviFnaročniki dobe še vse letos že izišle številke. Razširjajte ,Tedenske Slike'/ Zajamčen uspeh! Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago Bujno lepo oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo jamčeno neškodljivo. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. —,-Pušica za poskušnjo K S'— velika puSica,'ki-zadostuje za uspeh K 10-— Kosm. Dr. A. Rix preparati, Dunaj IX:,Lakierergasse BjO. Raz-piošilja se strogo . diskretno. Zaftiga V Ljubljani : Parfumerija A, Kane in drogerija ,Adrija"; v Mariboru: Schutzengel Apoth.; Apotli. Mariahilf, u. Parf. Wolfram. F. BATJEL prej v Gorici. LJUBUANA; Stari trg 28 MoSka in sEenskii dvokoiesa Se s staro pnevirtatiko Šivalni in pisalni^strojj, gramofoni, elektrike žepne svetilke. Najboljše i>aterjje. Posebno nizke cene za preprodajalce. , ^ = Mehanična delavnica na Starem trgu St. 11. Podaljšaj svoje življenje! Mogoče je življenje si podaljšati, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne ojačiti, omahljive otrditi in nesrečnike osrečiti. Kaj je za vsako boleznijo ? Oslabljenje živčevja, potrtost, izgube dragih prijateljev ali svojcev, razočaranja, bojazen pred boleznijo, napačen način življenja in mnogo drugih uzrokov. Veselo srce je najboljši zdravnik! Je sredstvo, ki Te pripelje k veselju, ki Te oživlja. Te napolni z novimi upi, in to sredstvo se Ti pokaže v pismu, katerega dobi vsakdo, kedor ponj piše, takoj in popolnoma zastonj! v tej mali ročni knjižici se raztolmači, kako se da v kratki dobi in brez motenja v poklicu nadomestiti moč živcev in mišic, kako se zbolj-šajo in odstranijo utrujenost, raztresenost, slab spomin, nevolja do dela in nebroj drugih bolezenskih prikazni. Zahtevajte to pisanje, prineslo Vam bo nadebudne ure. Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W. Marlcgra-fenstrasse 63. odd. 499. Podpisujte VII. vojno posojilo! I Framiirln! jesredstvo z« pomlajenje rramyaOI las a rdeče, svetleln sive lase in brado za trajno tenino'baora. 1 steklenica s "poštnino vred stane K 270. RYdyol vo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 ste-'klenica s poštniiio vred K 2-45. Povzetja 55 vi-. narjev več. Naslov za naročila:| Jgn Grolich; drogerija pri angelju v BRNU i45, Moravsko.--. ¦ ••1 lit. zdr?ye domače pijače osvežuje in gasi žejo.. Vsak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi so: ananas, jabolka, grena-4ine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča petlA, višnje. Ne ponesreči se nikdar. Te domače pr-' jače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tiidi gorke, namesto ruma fn žganja.. Tvarina z natančnim predpisom »tane K 12*— franke po povzetju. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, -ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje. S Jan Groiich, drogerija pri angelju v BRNU --št. 645, Moravsko. —— Diamanti za rezanje stekla za steklarje in domačo rabo. Diamentov za rezanje stekla zamo-rem oddati sedaj samo št. 4 za K 11-70 in „ 5