GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 14
ŠTEVILKA 10
15.	OKTOBER 1975
ELANOVIH
m
Spoštovani gostje, drage sodelavke in sodelavci!
Govor glavnega direktorja D. Vojska na proslavi 30-letnice Elana in 25-letnice samoupravljanja
24. septembra 1945, pred tridesetimi leti, je deset korajžnih ljudi, polnih zaupanja v razvoj in prihodnost, podpisalo ustanovitveno izjavo za gospodarsko zadrugo Elan, katere namen je bil izdelava športnega orodja. Takratnim zadružnikom, razen dobre volje in nekaj lastnih orodij in pa priprav Rudolfa Finžgarja ter velikega zanosa in poleta, lastnega vsem partizanom, ki so ga le-ti prinesli tudi v zadrugo, skorajda ni bilo ničesar na razpolago. Pričeli so požrtvovalno delati z edinim vodilom, ustvariti močno proizvodno celico naše družbe, ne da bi pri tem merili velikosti osebnih naporov pa tudi materialnih odrekanj. Vsak je prispeval k skupnemu uspehu kolikor je le mogel in zmogel. Kmalu so lahko pokazali prve delovne zmage. 2e v začetku leta 1946 so se tudi organizirali v prvo lesno
sindikalno organizacijo v Sloveniji.
Ta prva peščica zadružnikov je že takrat prišla do spoznanja, da je prihodnost takšne vrste proizvodnje edinole v zadovoljevanju potreb celotne jugoslovanske skupnosti po športni opremi, saj je nova nastajajoča družba že od vsega začetka ocenila velik pomen športnega udejstvovanja za zdrav razvoj družbe kot celote. Tako je takratni Elan ob industrijskih gigantih, kljub svoji sorazmerni majhnosti, postal podjetje zveznega pomena. Njegove naloge so bile načrtovane z zveznimi merili in potrebami, zaposleni pa so poizkušali na te odločitve vplivati s svojim poznavanjem potreb po usmerjanju razvoja telesne kulture s tem, da so preko planskih obveznosti, ob dodatnih naporih, proizvajali in pospeševali pro-(Nadaljevanje na 2. strani)
Na proslavi je sodelovalo okrog 1200 članov kolektiva in njihovih najožjih svojcev, upokojencev ln gostov. Največji poudarek so dali svečanosti predstavniki oblasti, ustanovitelji, Stenmark, Križaj in ansambel bratov Avsenik
(Nadaljevanje s 1. strani)
izvodnjo še nekaterih drugih proizvodov. Nastali so obrati: lesni, kovinski, sedlarski in čevljarski.
V tem hitrem razvoju so zlasti pomembni dogodki, ki so se zvrstili v letu 1950: 16. septembra 1950 je prešlo upravljanje tovarne na delovni kolektiv, decembra pa je Elan zabeležil svoj prvi, čeprav skromni izvoz. V tem letu je tudi pogorelo osrednje proizvodno poslopje, kar pa ni, ob že znani zavzetosti, moglo zavreti živahnega razvoja Elana.
Leta 1953 se je Elan pričel seliti preko potoka Zgoša na današnji prostor. 10-letnico tovarne je že slavil v današnji hali A, svoj veliki zagon in razmah pa je doživel s pomočjo odlično organizrane in dobro izpeljane proizvodnje badminton reketov, namenjenih izvozu v letih 1953 do 1957. V takratnem razdobju je bil to glavni proizvod. Zato pa je tudi bil za kolektiv udarec tako hud, ko so azijski producenti prodrli na evropska tržišča z dumpin-škimi cenami in takorekoč preko noči izpodrinili evropske proizvajalce, med njimi tudi Elan. Težak gospodarski položaj sredi nedokončane izgrad-
nje in opremljanja je bilo mogoče premostiti le z delno pre-orientacijo proizvodnje ter s pomočjo družbe za izvedbo rekonstrukcije tovarne.
Po letu 1960 so postale smuči zopet glavni izdelek tovarne, oblikovana pa je bila tudi osnovna proizvodnja usmeritev, ki velja v glavnih črtah še danes: dobro polovico tvori proizvodnja smuči, ostale deleže pa si delita proizvodnja telovadnega orodja z gasilsko opremo ter proizvodnja čolnov oz. danes proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas.
Zasnovo širokega programa so narekovale težke izkušnje in potrebe po sorazmerni gospodarski varnosti. Ta širok program pa je pogojeval velika pripravljalna dela v smislu raziskav in priprav novih proizvodov, novih materialov in novih izdelavnih postopkov. V ta namen je bil leta 1962 osnovan Institut Elan, ki je zaradi tesne povezanosti med preizkušanjem proizvodov po dobrih tekmovalcih prevzel tudi celotno tekmovalno službo. Njegova dobra povezanost z drugimi raziskovalnimi institutu, skupnostjo, zlasti pa s telesno kulturnimi organizacijami, so pripomogli h kakovost-
nemu vzponu Elanovih proizvodov.
Veliki stroški maloserijske proizvodnje so Elan silili v povečanje proizvodnje, ki jo naj bi venomer v postopkih izboljševali in izpopolnjevali. V tem smislu so samoupravni organi sprejeli sklepe o programu izgradnje in modernizacije tovarne v letu 1967 oz. 1968. Z lastnimi sredstvi, s pomočjo kreditov slovenskega gospodarstva in kreditom Mednarodne banke za obnovo in razvoj je bila izgradnja končana v letu 1974 tako, kot jo sedaj vidite z upravnim poslopjem in trgo-
vino ter skladiščem surovin kot zadnjim objektom.
Na ta način je zaposlenost porastla v naši OZD v tridesetih letih s 50 na 850 sodelavcev, torej za 17-krat. Od tega je sedaj 48 % ali skoraj polovica žena. Proizvodnja pa je v tem obdobju porastla za preko sto-štiridesetkrat.
ELAN je danes kot tovarna športnega orodja eden največjih proizvajalcev v svetu.
Njegova moč pa tudi šibkost in občutljivost je v njegovem izvozu, saj izvažamo skoraj po-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Na praznovanju 30-letnlce tovarne športnega orodja Elan in 25-letnice samoupravljanja je spregovoril podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Zvone Dragan. Njegov govor je bil objavljen v vseh dnevnih časopisih. Poudaril je med drugim, da je povečanje izvoza edini izhod za dežele v razvoju, med katere spada tudi Jugoslavija ...
... poglavitni vir sedanjo nestabilnosti je vendar predvsem v nas samih, v naši premajhni učinkovitosti in visoki stopnji domače inflacije ...
Čeprav lahko ugotovimo, da je mnogo delovnih kolektivov, kjer so se takoj lotili analize poslovnih in drugih stroškov, se je pokazalo, da še obstajajo notranje zaloge, tako v zniževanju poslovnih stroškov, kot v povečanju produktivnosti dela, pa so žal tudi takšni, ki menijo, da je naša akcija prehodnega značaja, zato še naprej pričakujejo rešitve od zunaj, zunaj lastnega kroga zmožnosti In sposobnosti...
Sedanja stabilizacijska bitka tako prerašča v celovitejši stabilizacijski program kot trajno prvino srednjeročnega razvoja je na zaključku dejal tov. Dragan.
»"    %
Udeleženci proslave se zbirajo pred tovarno
Najvišji gostje so si najprej ogledali trgovino
je podjetnost in pridnost zaposlenih pri izgradnji pripomogla, da je bilo zgrajenih mnogo zasebnih hiš, ob tem pa je ostalo še denarja za nakup stanovanj, predvsem za delavce z nižjimi osebnimi dohodki.
Danes je na Elan in njegovo usodo vezanih okoli 600 družin. Zato nam ni in ne more biti vseeno, kako bo v prihodnosti. 2e do sedaj je večina dojela, ko se je v preteklosti odpovedovala trenutno dobrim dosežkom, potrebo po ustvarjanju pogojev za dobro delo tudi v prihodnosti. To je tudi razlog za velika vlaganja med drugim tudi na področje izobraževanja, saj je specializirana proizvodnja in njena raznovrstnost v mednarodni konkurenci zahtevala dosti visok kvalifikacijski sestav. Elan si ga je praviloma vzgojil sam in danes zaposluje 16 visokošolsko izobraženih delavcev, nadalje 16 delavcev z višjo šolsko izobrazbo ter 85 delavcev s srednješolsko izobrazbo.
Vsi našteti deli iz življanja in poslovnih rezultatov so že 25 let tudi skrb samouprave, ki se je razvijala, kot se je razvijal kolektiv sam. Danes imamo dve TOZD in organizacijo skupnih služb. Iz gospodarskih potreb nam dozoreva nujna delitev TOZD športnih rekvizi-(Nadaljevanjc na naslednji strani)
Dva izmed ustanoviteljev, Jurančič (levo) in Smole (desno) po prejemu statue »Bloški smučar«
Tako so spremljali potek proslave najvUjl gostje
lovico celotne proizvodnje, smuči pa celo preko tri četrtine.
S ponosom trdimo, da si je delovni kolektiv v vsem dosedanjem razvoju vedno prizadeval ustvariti dobre poslovne odnose znotraj Jugoslavije in v celem svetu na dobri kakovosti svoje proizvodnje in pripadajočih uslug. Zato je krog prijateljev in mednarodni ugled Elana velik. O tem pričajo jugoslovanska, v poslednjem času pa tudi najvišja mednarodna priznanja. S tem je Elan pripomogel k prijateljstvu in ugledu tudi celotne Jugoslavije, kjer se je pojavil, kljub temu, da je bil včasih v začetku smatran kot drugorazredni partner. Na nas sedanjih delavcih je naloga, to nelahko začeto pot nadaljevati in ne kloniti izvoznim kot tudi uvoznim težavam, ki jih imamo.
Velik vzpon tovrstne proizvodnje v svetu, zlasti smuči, nas je potisnil v hud konkurenčni boj, ki se je zaostril še s poslednjimi štirimi slabimi sezonami. Namen proizvodov v takšnih okoliščinah nam narekuje tudi naše mednarodne nastope. V svetu namreč venomer povezujejo kvaliteto športnih izdelkov z dosežki tekmovalcev na njih. Zato bomo mo-
rali tudi v prihodnosti podpirati vrhunski šport doma in v svetu. Poleg teh velikih stroškov, ki jih druge panoge proizvodnje praviloma ne poznajo pa nas bremenijo še drugi mednarodni nastopi kot reklama in prisotnost na vseh pomembnejših sejmih. Na njih se je Elan vedno uspeval po-
Moramo reči, da je vsako industrijsko delo s svojim režimom in pogoji trdo. Pri nas so delovni pogoji v higiensko varstvenem smislu sorazmerno dobri. Čeprav nismo povsem zadovoljni pa je poskrbljeno za marsikaj, da bi bilo delo na delovnem mestu dobro, od prevoza na delo, preko ureditve
Priznanje Flnžgarjevemu očetu, ki je pred 30 leti Elanu dal vse svoje stroje
javiti z novostmi in izvrnostmi, ki so konkurente silili čestokrat k posnemanju.
POD KAKŠNIMI POGOJI DOSEGAMO TE REZULTATE?
delovnih mest in družbene prehrane.
Četudi ima kolektiv iz leta v leto na novo nastajajoče velike stanovanjske probleme, jih dosti uspešno rešuje, ne samo s kreditnimi možnostmi, temveč
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
tov na tri osnovne dejavnosti. To smo upravno pravkar izvedli v skladu s stabilizacijskim načrtom, ki smo ga izdelali, še preden jc zato prišel poziv od zunaj.
To delo poteka v sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Smatramo namreč, da naj bo sleherni zaposleni čimbolj navezan na lastne poslovne dosežke, obenem pa naj o njih tudi kar se da neposredno odloča. S tem bomo vedno bolj rušili stare nazore, ko je mera moči kolektiva samo osebni dohodek in ne vsi delovni pogoji ter
zavzetostjo in poslovnim čutom. Prizadevali si bomo doseči še izboljšano razmerje med izzvozom in uvozom, ki sedaj znaša 1:1,75 v prid izvozu, toda ne na račun povečanja količin, temveč kvalitetnejših izdelkov in večje vrednosti. Poizkušali bomo prodajati manj fizičnega in več umskega napora. Trudili se bomo tesneje nadaljevati poslovna razmerja z našimi dobavitelji doma tudi za ceno večjih razvojnih naporov in z njimi povezanih stroškov.
Elan bo kljub majhni donosnosti te panoge ostal v osnovi tovarna športnega orodja, vendar pa bo poleg tega iskal izhod v večji tržnosti pro-
Franci Kolman (levo) je s svojo razstavo fotografije dal lep prispevek 30-letnicl Elana. Na sliki otvoritev
fvofJopSr^rElXb^clNa8raJenCa P° Pre,emU HČnlh P,aket “ opazuje*sajmega°šebe	Ingemar	S‘enmark
Pogled na nabito polno dvorano ob proslavi. S svojo udeležbo so člani kolektiva potrdili privrženost Elanu
medsebojna razmerja, ki so včasih še kako pomebna.
KAKO NAMERAVAMO
DELATI V PRIHODNOSTI?
Predvsem je stvar kolektiva kot celote ustvarjanje medsebojnih, človekovemu spoštovanju primernih in enakopravnih odnosov ter delovnih pogojev. Obenem pa je tudi skrb nas vseh vedno bolje delati pa ne z več dela, temveč z večjo
izvodov in v takšnih proizvodih, ki ne bodo tako sezonsko občutljivi ter odvisni od praviloma istih kupcev.
Dosežki Elana doma, zlasti pa v inozemstvu so obenem naše darilo družbi ob 30 letnici njegovega obstoja. Družbena pomoč je bila na naši razvojni poti znatna, prav tako pa so bili tudi splošni pogoji ugodni ‘za njegov razvoj in v prid našega delavca.
Na tiskovni konferenc] tujih zastopnikov, novinarjev in tekmovalcev Je spregovoril tudi lastnik firme g. Marker
Zato ob koncu, ko se zahvaljujem za delovne prispevke vsem ustanoviteljem in dose-daj zaposlenim v Elanu, pozivam vse sedanje člane našega kolektiva za čim boljše in skladnejše ter zavzeto delo tudi v prihodnosti, da bodo naši delovni uspehi še vnaprej pozitivni prispevek k naši lepi domovini, naši družbeni ureditvi in ugledu Jugoslavije v svetu.
1
b
u
h
IT	
	u
hh
Ingemar In njegov zvesti spremljevalec Jurček »v prvem planu«
Z leve proti desni: Križaj, Vogrinc ln Stenmark
Delovno vzdušje tujih predstavnikov na dan pred proslavo v tovarni
»Vidiš, to je Stenmark« tako je Sajblč malčku predstavil svetovnega šampiona. To je srečanje malega in velikega človeka, vredno posnemanja
Na tiskovni konferenci Je bil osrednja osebnost mladi Ingemar. Na vsa mogoča vprašanja je molčeči Stenmark le skromno odgovarjal
Tudi naš »as« Bojan Križaj Je bil v središču pozornosti. Na odru mu tov. Bogataj izroča posebno priznanje. Cestltamol
Ob 30-letnici Elana
Nagradna vprašanja iz prejšnje številke:
1. Kdaj (datum) so bili izdelani prvi načrti za novogradnjo?
Odgovor: leta 1952.
2. Kdaj (datum) se je Elan začel seliti na levi breg Zgoše?
Odgovor: 18. oktobra 1953.
3. Kdaj (datum) je bila zgrajena prva nova lesena zgradba za razrez lesa?
Odgovor: leta 1954.
Pravilno je odgovorila tovarišica Nežka Dragan in prejme nagrado 50 dinarjev.
Nova vprašanja:
1. Kdaj je bila v Elanu naj večja gospodarska kriza?
2. Kaj smo takrat serijsko proizvajali?
3. Kakšne spremembe je ta kriza povzročila?
Urednik
Deset jih je...
Dne 13. septembra 1975 je v okviru Delavske univerze v Radovljici zaključila šolanje druga generacija delovodij lesne stroke.
Iz Elana so šolo uspešno zaključili Franc Peterman, Janez Potoč-
nik, Alojz Meglič, Pavel Peterman, Janez Mulej, Jože Bešter, Anton Justin, Slavko Langus, Janez Peterman in Stane Vrečko.
Čestitamo!
Maks Vrečko
Mladi med seboj
Dvanajstega julija 1975 so me poklicali po telefonu iz 'Nazarij. Povabili so nas, da bi sodelovali v športnih srečanjih ob prilik otvoritve nove proizvodne hale v Glinu. Seveda je Elanova mladina povabilo sprejela, saj je bil tisti čas, ko smo se v polnem zagonu pripravljali na kolektivni dopust, in bi bil dopust začet v športnem duhu.
Prišla je sobota, 19. julija, in odpravili smo se s kombijem. Ze na vse zgodaj nam vreme ni bilo naklonjeno. Bohinjci so nam poslali pravo pravcato neurje. Tako smo bili v dilemi, ali naj sploh odpotujemo. Fantje pa so kljub itemu prihajali pred tovarno, kot smo bili zmenjeni. Ker smo se polnoštevilno zbrali, smo se odločili, da gremo.
Kalvarija se je začela že, ko smo peljali proti Radovljici. Dež s točo je neusmiljeno tolkel v kombi. V Radovljici smo pobrali še Nika, Jožo in Jovico. Pot nas je peljala naprej proti Kranju, kjer nas je počakal še zadnji fuzbaler Mili, premočen kot miš, toda s polnimi žepi pravkar pečenih žemljic. Takoj smo postali boljše volje.
To neurje nas je spremljalo vse do Nazarij. Pred tovarno nas je dočakala delegacija mladincev Gline. Močni stiski rok in prisrčne besede. Skupno smo se odpravili na otvoritveno svečanost. Ko smo se čez pol ure vračali na svež zrak, smo bili presenečeni, 'kajti nebo je bilo brez oblačka in prav prijetno je grelo sonce. S Srečom (predsednik ZSMS Gline) sva se spogledala in takoj sva bila zmenjena. Nogometna tekma bo.
Cez pol ure smo bili nared za pričetek. Sodniški pisk in začetni udarec je bil izveden. Deset se nas je začelo poditi za žogo. Človeku včasih pride, da bi se smejal na ves glas, 'ko vidi, koliko ljudi se »zajaga« za eno samo žogo. V prvem polčasu smo bili terensko enaki in tudi rezultat je bil 0:0. Desetminutna pavza nam je dala novih moči. Toda nič nam ni pomagalo, domačini so se boljše znašli na svo-
»Naša smučina« je v septembru odpadla, ker smo namesto nje izdali ob 30. obletnici obstoja podjetja in 25. obletnici samoupravljanja brošuro »Elan 30«.
jem terenu. Ce mi ne bi imeli odličnega golmana, bi bil rezultat veliko bolj porazen, za nas seveda. Tako pa smo zgubili z minimalno razliko enega gola. Pripomnim naj še to, da smo igrali z letošnjim republiškim lesarskim prvakom v malem nogometu. Po naporni tekmi smo se okrepčali ob prijetnih zvokih Savinjskih fantov.
Pozno popoldne je prišlo tudi naših pet minut ('ko smo morali odpotovati). Bili smo zadovoljni, da smo se lahko bolje spoznali z našimi vrstniki in se z njimi pogovorili o medsebojnih problemih.
Rudi Kokalj
Varno smučaj!
»Zdravi od doma — zdravi domov,« naj bo načelo, ko se odpravljamo na smučanje, saj so nezgode pri smučanju postale zelo pereč problem. Svoj vrhunec so dosegle v zimski sezoni 1972/73, ko Jo bilo po oceni zdravnikov na nezgodnih postajah kakih 3500 ponesrečenih v Sloveniji.
Poleg strokovnega preverjanja smučarske opreme, naravnavanja varnostnih vezi in pravilnega oblačenja je zelo pomembna tudi fizična priprava na fiziološke obremenitve pri smučanju. Zato v mesecih pred zimo — oktobru, novembru in decembru — več pozornosti posvetimo fizični kondiciji. S hojo navkreber, tdkom po valovitem terenu, preskakovanjem ovir, izbranimi sistematičnimi vajami, kot so počepi z 'bremenom, poskoki, sklece, in drugimi aktivnostmi se vsestransko okrepimo in utrdimo za večurno zimsko smuko. Zelo primerna je redna vadba na trim stezah, ki so žal, med njimi tudi naša v Krpinju, premalo obiskane. Vse nezgode je nemogoče preprečiti, vendar jih bomo s postopno, načrtno in vsestransko pripravo na težje gibalne naloge močno znižali. Z redno vadbo povečujemo vzdržljivost in s tem preprečimo utrujenost, ki nastopi po daljšem smučanju. Utrujenost zelo pospešuje nezgode. Iz raziskave A. Vogela iz Miinchena je razvidno, da se 95 % nezgod zgodi pred kosilom, na koncu dopoldanske smuke in pozno popoldan, ko se začne mračiti. Pojavlja se utrujenost in popuščanje koncentracije, proti večeru pa se slabša vidljivost in sneg postaja hitrejši. Zato naj
tudi smučarji z dobro kondicijsko pripravo narede večkrat krajši odmor.
Poleg ogrevanja pred smučanjem, predvsem po dolgi vožnji s sedežnico, upoštevanja postopnosti in prometnega reda je pravočasna fizična priprava pomemben biološki faktor za varno, sproščeno in razigrano rekreacijo na snežnih strminah. Zal se tega ne zavedajo tudi nekateri boljši smučarji in vaditelji.
Zima je pred vrati, zato bodimo samokritični in na svidenje v Krpinju na stezi in pobeljenih strminah!
Boris Kozinc
ELNM
Novice
BOOTE
Trije fantje iz Kiela so na wind-surfing deski prejadrali Rokavski preliv. Za 40 km dolgo pot so pri jakosti vetra 3 Bf potrebovali 7 ur.
EUROSPORT, 8,75
Poprečna cena smuči v ZDA se je od leta 1962 dvignila do danes za 80 %.
Atomic sc je udeležil drugega sovjetskega sejma športnih artiklov v Minsku, sredi junija. Požel je veliko zanimanja.
ARTICOLI SPORTIVI
V	prometni nesreči je izgubila življenje osemnajstletna hči lastnika največje tovarne smuči na svetu
—	Josefa Fisherja.
ŠPORT UND MODE
Fritzmeier transportira smuči, ki jih izvaža na Japonsko, s kontejnerji prek Sibirije.
S 1. 7. 1975 se je doslej enotna firma Knoissl/Kncissl ločila na dve podjetji:	Franz	Kneissl KG in
Sporthaus Walter Kneissl KG.
Kastlejeva produkcija smuči je znašala v sezoni 73/74 okrog 145.000 parov, 74/75 152.000 parov, za 1975/76 pa predvidevajo 160.000 parov.
TECHNISCHE RUNDSCHAU
1975/36
V	letu *1974 je švicarska carina pokasirala 2,8 milijard Sfr. Od tega gre 203 Mio Sfr {= 7,3%) za poslovanje carine.
Ogled Elana uspel
4. X. je Elan prvič odprl vrata vsem, ki so si želeli ogledati 30-letni napredek, proizvodnjo in svojce na delovnih mestih.
Ogled je uspel. Od 1008 obiskovalcev je bilo 450 kadetov vojne akademije iz Beograda, 30 slušatejev pomorske šole iz. Lošinja, 10 članov iz bolnice Begunje in 518 drugih obiskovalcev.
Vsi so bili z ogledom zelo zadovoljni.
Mnenja smo, da kaže to še ponoviti, vsekakor pa vsaj vsako leto.
Urednik
Visoki
Sredi septembra je obiskal našo organizacijo združenega dela predsednik izvršnega sveta Makedonije tov. Popov v spremstvu predstavnika izvršnega sveta Slovenije dr. Avguština Laha in drugih članov obeh svetov.
Po ogledu proizvodnje smuči v
obisk
hali B so sledili razgovori za okroglo mizo o Elanovih poslovnih odnosih s poudarkom na SR Makedonijo. S strani Elana so goste sprejeli Dolfe Vojsk, Vinko Bogataj, Maks Vrečko, Jože Balant in Slavko Knafelj.
S.	K.
Veliki spektakel
TB : /E 5 : 4
Verjetno ste pred dnevi opazili prelep plakat, izdelek fantov iz TB, ki je vabil na »duel« iz IE v malem nogometu. Ker stadion v Begunjah ni mogel sprejeti vseh gledalcev in je vstopnic zmanjkalo že dva dni pred tekmo, naj o poteku tekme še kaj napišemo, da ne bodo prikrajšani tisti, ki niso imeli dovolj ostrih komolcev.
Sam dvoboj se je začel s psihično borbo na dan tekme dopoldan. To ni bil boj, ampak mesarsko klanje. Najbolj prizadevna je bila naša Olga, ki je Bojana, najboljšega igralca nasprotnega tabora, -povabila na randi točno ob 16.30, ko naj :bi se pričela tekma. Toda bistroumni fant je zaslutil, da gre za »finto« in je raje prišel na itekmo. Psihične odsotnosti in zmedenosti med igro pa ni mogel skriti, saj je dvakrat »fa-lil« gol čisto od blizu. Pred tekmo
gem polčasu močno razočarali. Zvone, ki se je pravkar vrnil iz vojske, ni izvedel niti ene strateško-taktične poteze, najbrž zaradi slabe komande kapetana Braneta. Vojkota, ki je baje glavna profesionalna zvezda bohinjskega »prvoligaša«, pa je na cedilu spustila njegova »švoh« kondicija. Najboljši na terenu, boljše rečeno ob terenu, jc bil .njihov navijač Stane, ki pa je tudi nehal tuliti, ko smo znižali rezultat na 5:4. Naši so bili v drugem delu zelo uigrani, le Miha je nekajkrat z »volej« udarcem falil žogo. Ce bo do povratne tekme to pomanjkljivost odpravil, je pa nevarnost, da ga vtaknejo v reprezentanco in sploh ne bo več igral za nas.
Omeniti moramo še našega Staneta, ki je brez kondicije (nogometa ni igral že 10 let) večkrat močno ogrozil nasprotnikovo mrežo. Dvakrat jo je sicer zatresel, toda z več ofenzivnosti bi jo lahko še večkrat.
Da bomo omenjeni vsi sodelujoči, naj omenimo še moža z največ kon-
je varnostni inženir Bojan imel obširno predavanje o preprečevanju poškodb pri nogometu, toda kljub temu jo je Peter pošteno izkupil in je še tri dni po tekmi stokal po Inštitutu.
Točno ob napovedanem času je mednarodno priznani sodnik Janez iz Hraš dal znak za začetek tekme. Po začetnem udarcu tebejevcev so le-ti hitro prodrli po levem krilu. Lado je žogo, ki je bila že v gol-outu, s težavo podal pred gol, naš spretni golman Ruda pa je nespretno posredoval in ... oh smola! 1:0! Napadi so se vrstili na obeh straneh, toda naši nasprotniki so imeli več krompirja. Predno smo se razporedili na igralna mesta, so vodili že za štiri gole.
Zaradi dobre kape, ki je vratarja Ivana ščitila pred prvimi jesenskimi žarki (23. septembra), je ta ostal po 25 minutah nepremagan, kljub napadalnosti naših fantov.
Napako je v drugem polčasu popravil naš golman Ljubo, ki je zaspanemu Ivanu poslal žogo v mrežo kar izpred svojega gola (glej sliko). Nasploh so naši nasprotniki v dru-
UREDNISKI ODBOR: Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj
ZA?- sr.	VTlH-fc*		1	S		s	6		8	/	/	%
4	LEGAT FRANC	S	1	0	0	1/2	1	i	1/2	4	III.	57
L	RESMAN ANDREJ	0	%	0	0	1	0	1/2	1/2	2	a-vi	I 29
5	JERAIA VINICO	1	1	&	1/2	1/2	1	0	1	5	n.	71
k	VREČKO MAKS	1	1	1/2	Va	,	1	1	1	61/2	Tt	03
5	PETERMAN PAVEL	1/2	0	1/2	0	VA	1/2	0	1/2	O	n-vi	I 29
Cy	POTOČNIK ZVONE	0	1	0	0	1/2	YA	0	0	11/2	Vlil	. 21
*	DRAGAN MILAN	o	1/2	1	0	1	i	7/A	0	31/2	IV-V.	50
s	1ESUAN FIIVNC	1/2	1/2	0	0	1/2	i	i	K/ yA	31/2	LV-V.	50
sah — sah — sah
Prvenstvo Elana za III. četrtletje moški in ženske
JOP	m/mn	4	2	3	4	f		Vo
4	PRESTOL MARIJA	m	1	1	i	3	I.	100
2	BRCAH IVANKA	0	«	0	0	0	IV.	0
FERK JULKA		0	1	fj	0	1	III.	33
4	HORVAT MARIČKA	0	1	1	%	2	II.	67
Plavanje
dicije, saj se mu po končanem dvoboju prav nič ni poznalo, da bi sploh igral. Zato se je s svojim dirkalnim kolesom zapeljal še v Kr-pin na trim stezo, da bi tam izgubil tista dva kilograma, 'ki je imel predvidena, da ju izgubi na tekmi. Oh, ta naš Boris.
Ker se v našem taboru nismo strinjali, da bi na tokmo poslali najboljšega nogometaša, smo ga pustili doma. Ker pa smo ugotovili, da so tebejevci spoštovanja vreden nasprotnik, ga bomo na prihodnji tekmi povabili k sodelovanju. Upamo, da bodo tebejevci prenesli poraz vsaj tako športno, kot smo ga mi.
Koko
REVANŠ
TB : IE 2 : 4
Elanovi šahisli zopet prvi
Elanovi šahisti so v postavi Vrečko, Jerala, Dragan in Franc Resman letos že drugič zapored osvojili prvo mesto in s tem pokal na šahovskem turnirju v počastitev krajevnega praznika Ljubno.
Čestitamo!
OBČINSKA SINDIKALNO PRVENSTVO V PLAVANJU ZA LETO 1975
Letos je bilo že drugič organizirano Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju. V sorazmeroma lepem in toplem vremenu, čeprav malo pozno popoldne, se je zbralo ob robu bazen v radovljiškem kopališču kar krepko prek sto tekmovalcev in tekmovalk iz 19 delovnih organizacij naše občine. Tekmovalo se je v treh disciplinah (50 m prsno, 50 m cravvl ter 50 m hrbtno), na koncu pa je ibilo še tekmovanje štafet 4 x 50 m prosto. Boji so bili zagrizeni posebno še pri mlajših pionirjih, kjer se je šlo včasih za desetinke. Tekmovanje je bilo solidno organizirano in je potekalo brez zastojev. Prvi trije v vsaki disciplini so dobili medalje, ravno tako tudi plavalci štafet.
Iz Elana sc je tekmovanja udeležilo osem tekmovalcev v različnih starostnih razredih. Škoda je le, da se ni utegnila pri 400 zaposlenih ženskah udeležiti tekmovanja niti ena sama.
Moški so ekipno dosegli velik uspeh, saj so bili drugi, v skupni uvrstitvi pa jih je ta bera točk postavila na četrto mesto. Posamezni rezultati pa izgledajo takole:
50 m cravvl — mošld do 30 let 9. Ivan Milatovič	0:32,4
12. Franci Kolman	0:32,9
15. Miha Pretnar	0:33,2
27. Vinko Igličar	0:41,2
50 m prsno — moški do 30 let 3. Franci Kolman	0:41,5
6.—8. Miha Pretnar	0:43,0
— od 30 do 40 let
2. Janez Sekovanič	0:40,0
12. Jože Balant	0:52,0
50 m hrbtno — moški do 30 let 8. Ivan Milatovič
16. Vinko Igličar
— od 30 do 40 let
3. Janez Sekovanič
— nad 40 let 2. Janez Hrovat
Štafeta 4 x 50 m — prosto
1. Iskra Otoče I.
2. Elan (Milatovič, Pretnar,
Mulej, Kolman)
3. Almira	'
Lojzki H e beri e
v slovo!
Trda je bila Tvoja tivljenj-ska pot, ki si jo morala prehoditi, ki pa se je končala mnogo prezgodaj. Pri Tvojih 46 letih si se poslovila od svojcev in od nas Elanovcev, kot zdravstvena upokojenka.
V	Elanu si bila zaposlena v presledkih kar trikrat, leta 1957, nato od leta 1959 do 1962 in nazadnje leta 1971, ko Ti zdravje ni več dopuščalo vlagati Tvoje delo v skupne koristi kolektiva.
Dobro smo se poznali in ra. zumeli, skupaj smo prelivljali vse dobro in slabo, dokler nas ni leta 1971, v decembru ločila Tvoja upokojitev, pa vendar smo se še vedno srečevali v Begunjah kot stari znanci.
Draga Lojzka, tudi nam je tetko ob Tvoji prerani smrti in ugotavljamo z našim Prešernom: »Kaj znancev te zasula je lopata, al' dneva ne pove nobena pratka.«
Počivaj v miru, svojcem pa iskreno solalje.
Sodelavci kolektiva ELAN
0:41,4
0:48,2
0:51,2
0:54,1
2:05,0
2:13,0
2:13,4
ZAHVALA
Ob nepričakovani težki izgubi dragega očeta
STANKA KNAFLICA
se zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, in za izražena sožalja. Posebna zahvala pa vsem sodelavkam in sodelavcem iz strojne delavnice za podarjeni venec.
Žalujoča:
Neda Burja z družino
Naše vrle kuharice pa so poskrbele za
...še nekaj o pros avi
Ansambel bratov Avsenik nas je odlično zabaval
Tudi Rudi Finžgar je spregovoril o ustanovitvi Elana
Svoj delež je prispeval tudi Tone Fomezzl-Tof
Po napornem delovnem dnevu so se naši gostje okrepčali In osvežili v športnem centru v Mostah
Gostje po proslavi na platoju upravne zgradbe
Smučarski strokovnjaki v Elanu — g. Nogler (levo), g. Briant (v sredini; pri strokovnem pogovoru
Tudi »zmajevci« so počastili Elan s poleti Iz Dobrče
1945 75
3Q_
ELKN
BEGUNJE 20. 9.1975
ELI\N
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA 64275 Begunje na Gorenjskem JUGOSLAVIJA
UREDIL KNAFELJ. FOTO KOLMAN, DESIGN RAVNIK