I z L SAMOPRISPEVEK 85-88 %tdL ponowniMvcr odlooXnH^ - nn&cs, Za; /tofo, zas cvfo , zcl vvcUr. aMBnto rti.» D' V5/ ^ V5£ «M»'’"'5/ El ,PP' sp«'"‘> * gPeZ šoti SAMOPRISPEVEK 85-88 ZMrv&^svn*?^ /voC - ^c- ■nm Smo na koncu poti, tik pred ciljem, na katerem se bo, upamo, izkazala naša solidarnost, naša enotnost, povezanost, na katerem bomo dokazovali in dokazali našo pripadnost tej občinski skupnosti. Pravzaprav bomo dokazali in ponovno potrdili, kar smo v mnogih akcijah v preteklih letih že pokazali — našo pripravljenost na skupno reševanje skupnih problemov doma in v občini kot celoti. Odločali se bomo ZA skupne naloge, skupne cilje, napredek, solidarnost, za skupnost. ZA. Pred nami je pomembni mejni 29. maj 1983, ko se bomo na številnih voliščih po vsej občini odločali o ponovni uvedbi krajevnega samoprispevka, ko se bomd odločali o napredku ali nazadovanju. Z oddajanjem naših glasov ZA samoprispevek bomo potrdili obsežne načrte iz solidarnostnega združevanja in načrte v vseh šestih krajevnih skupnostih — Ribnici, Dolenji vasi, Sodražici, Loškem potoku, Slemenih in Velikih Poljanah. Glasovali bomo ZA vrtce, adaptacijo šol, komunalno urejanje naših krajev —posodabljanje cest, kanalizacije, elektrifikacijo, vodopreskrbo, izboljšanje telefonije, za čistejše okolje, pokopališča, nove in lepše gasilske domove itd. Glasovali bomo ZA napredek, vsak glas PROTI samoprispevku ali neudeležba na referendumu pa pomeni stopicanje na mestu, nazadovanje, pomeni črtanje in neuresničitev vseh bogatih načrtov in za normalnejše Življenje in delo nujnih stvari. »Kamen na kamen, zrno na zrno«, smo že večkrat rekli, ko smo se dogovarjali o skupnem reševanju skupnih problemov. To velja tudi danes, bo tudi jutri, vedno. Dragocena sta zavest in spoznanje, potem ko so akcije in naloge uresničene, da je v vsem tem tudi večji ali manjši del našega prispevka, da je vse pridobljeno še bolj naše. Tako smo se čutili vedno doslej, pa tudi v prihodnje ne more biti drugače. Torej —za samoprispevek, ZA napredek! F.Griv ec f — ■ —— Koliko smo ustvarili v zadnjih petih letih? Četrti samoprispevek v naši občini ponovno velik skupnosti — Denar samoprispevka nekajkrat obo-korak v razvoju posameznih krajev — Nad polovico gaten z denarjem iz drugih virov za zdravstveni dom, ostalo za razvoj krajevnih Skupščina občine Ribnica je 29. in 30. marca obravnavala tudi poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka v letih 1978—1983. Obširno poročilo podrobno prikazuje, koliko smo v zadnjih petih letih v občini zbrali z rednim dvoodstotnim samoprispevkom, kako smo zbrani denar razdeljevali krajevnim skupnostim glede na osnovni program, sprejet z referendumom 18. junija 1978 in koliko drugih sredstev je bilo še zbranih za uresničevanje skupnega programa (zdravstveni dom Ribnica) in programov krajevnih skupnosti. Analiza zadnjih petih let kaže, da je bil vsak dinar samoprispevka več kot trikrat oplemeniten, obogaten z denarjem iz drugih virov (dodatni prispev- ki, prostovoljno delo, prispevki združenega dela, interesnih skupnosti, posojili itd.). Približno 60 milijonov dinarjev (šest starih milijard) samoprispevka smo zbrali v sedanjem samoprispevku, za izvedbo programov (zdravstveni dom in objekti v krajevnih skupnostih) pa je bilo porabljenih nekaj nad 200 milijonov (dvajset starih milijard dinarjev)! To pomeni, da smo s samoprispevkom dobrd gospodarili in so nepoštena, zlonamerna vsa razmišljanja o nesmotrnem trošenju samoprispevka. Nasprotno, veliko ljudi v krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih, v združenem delu, v občini kot celoti se je vrsto let trudilo, delalo prostovoljno na organizacijskem področju, zastonj torej, da so bili načrti rea- lizirani, in tudi to je njihov prispevek k obogatitvi samoprispevka. Sistem delitve samoprispevka po posameznih programih (zdravstveni dom in krajevne skupnosti) onemogoča vsakršno prelivanje. Iz zbirnega računa SDK se je sproti odvajal denar po vnaprej določenem ključu — odstotku na šest žiro računov — za zdravstveni dom (52,13 odstotka), KS Ribnica — 17,38%, KS Sodražica 11,50%, KS Dolenja vas — 5,76%, KS Loški potok — 9%, KS Sv. Gregor — 3,11 % in KS Velike Poljane — 1,12%. Poročila o zbiranju in porabi samoprispevka so bila narejena in obravnavana v skupščini tudi v vmesnih obdobjih, vsaj dvakrat pa smo o tem, še posebej o sredstvih za zdravstveni dom, poročali v našem Rešetu. Seveda imajo krajevne’skupnosti, ki zbirajo in porabljajo njihov del samoprispevka, tudi stalno nalogo informiranja občanov o poteku del in uresničevanju načrtov del. Tako je bilo v preteklosti, tako bo moralo biti tudi v prihodnje, saj na občinskem nivoju ni vodena evidenca porabe (razen za skppne naloge) in tudi vplivati ni mogoče na zbiranje in trošenje sredstev samoprispevka z občinske ravni. Oglejmo si sedaj zgoščeno poročilo o višini zbranih sredstev samoprispevka v zadnjih petih letih (do junija letos) in o uresničevanju pred petimi leti dogovorjenih načrtov del in videli bomo, da smo resnično veliko dosegli. Praznovanje v Loškem potoku 26. marca. Vzdušja, tovarištva, ve- novega snega. Zborovanje je bilo pred šolo, Id je bila zgrajena z selja ni moglo do kraja pokvariti niti izredno slabo vreme s precej drugim samoprispevkom, v letu 1972. Na referendumu dne 18. 6. 1978 smo se na območjih krajevnih skupnosti Ribnica, Sodražica, Dolenja vas, Loški potok, Sv. Gregor in Velike Poljane odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje zdravstvenega doma v Ribnici in sofinanciranje gradnje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda na območjih posameznih krajevnih skupnosti, ki se zbira na prehodnem računu pri SDK in se deli po naslednjem ključu: Zdravstveni dom 52,13 % KS Ribnica 17,38 % KS Sodražica 11,50 % KS Dolenja vas 5,76 % KS Loški potok 9,00 % KS'Sv. Gregor 3,11 % KS Velike Poljane 1,12% Zdravstveni dom v Ribnici je bil opredeljen kot skupna naloga vsel občanov, s tem da prispevajo krajevne skupnosti, ki bolj gravitirajo m ta zdravstveni dom, več, druge manj. Tako se je izračunal ključ delitve, ki bazira na številu prebivalstva v posameznih krajevnih skupnostih in na opredelitvi, da KS Ribnica, Dolenja vas in Velike Poljane združujejo za zdravstveni dom 1,2%, krajevne skupnosti Loški potok Sv. Gregor in Sodražica pa 0,8%. Ostala višina sredstev samoprispevka pa ostaja krajevnim skupnostim za gradnjo njihovih komunalnih objektov. Tako so bila zbrana naslednja sredstva: Dotok krajevnega samoprispevka od začetka julija 1978 do konca junija 1983 Krajevna skupnost 1-6 1978 1979 1980 1981 1982 1-7 1983 Skupaj Ribnica 610.606 1.319.272 1.702.593 2.239.158 2.973.505 1.486.753 10.332.247 Sodražica 404.026 872.936 1.126.810 1.481.607 1.967.509 983.755 6.836.643 Loški potok 316.286 683.168 881.852 1.159.518 1.539.790 769.895 5.350.509 Dolenja vas 202.271 437.227 564.385 742.091 985.465 492.732 3.424.171 Sv. Gregor 109.267 236.172 304.729 400.678 532.083 ' 266.042 1.848.971 Velike Poljane 39.349 85.017 109.742 144.296 191.620 95.810 665.834 Zdravstveni dom 1.831.467 3.957.058 5.107.880 6.716.185 8.918.804 4.459.402 30.990.796 SKUPAJ: 3.513.272 7.590.850 9.798.351 12.883.533 17.108.776 8.554.389 59.449.171 52% celotnega krajevnega samoprispevka smo namenili za izgradnjo zdravstvenega doma v Ribnici. Naj v nadaljevanju podamo njegovo finančno pokritje: 1. PRIHODKI NA ŽIRO RAČUN SAMOPRISPEVKA: Leto 1978 samoprispevek Reg. zdrav, skupnost drugi prihodki Leto 1979 samoprispevek Reg. zdrav, skupnost Leto 1980 samoprispevek Leto 1981 samoprispevek Reg. zdrav, skupnost obresti LB RIKO — kupnina za stari zdravstveni dom 1.831.466.55 din 1.000. 000.00 din 9.844,25 din 2.841.310,80 din 3.957.057.55 din 5.500.000. 00 din 9.457.057.55 din 5.107.880.00 din 24.500.000,00 din 29.607.880.00 din 6.716.186,60 din 21.833.437.00 din 34.471,30 din K 6.500.000,00 din Leto 1982 samoprispevek Reg. zdrav.skupnost Sam. komunal, skupnost 35.084.094,90 din 8.918.804,40 din 4.311.855,05 din 1.000.000,00 din 14.230.659,45 din Prvo polletje 1983 — ocena samoprispevka 4.459.402,00 din REKAPITULACIJA — samoprispevek — Reg. zdrav, skupnost — RIKO—kupnina za stari ZD — Sam. komunal, skupn. Ribnica — obresti LB — drugi prihodki 30.990.796,00 din 57.145.292,05 din 6.500.000. 00 din 1.000. 000.00 din 34.471,30 din 9.844,25 din 95.680.403,60 din Vrednost opravljenih del 1. gradbena dela 2. oprema po predračunu 3. dodatna oprema 4. sofinanciranje rentgena 5. investitorski stroški 85.130.841,55 din 17.070.965,60 din 471.964,00 din 2.000.000,00 din 4.246.989,15 din 108.920.760,30 din 2. Finančno pokritje investicije 1. krajevni samoprispevek krediti LB na račun dotoka samoprispevka 3. sredstva Reg. zdravstvene skup. 4. sredstva prodaje starega ZD 5. kredit iz sredstev za gradnjo zaklonišč 6. kredit LB na podlagi sporazuma ki ga je sprejelo združeno delo v občini 7. dodatna sredstva Regionalne zdravstvene skupnosti samoupravna komunalna skupnost Ribnica za kanalizacijo 8. 24.500.000,00 din 14.171.249,30 din 13.404.218,95 din 38.464.404,00 din 6.500.000. 00 din 1.700.000. 00 din 15.000. 000.00 din 18.680.000. 05 din 1.000.000,00 din 108.920.760,30 din Izgradnja zdravstvenega doma se je financirala iz sredstev krajevnega samoprispevka v višini 28%, iz sredstev Regionalne zdravstvene skupnosti v višini 53%, s krediti 15% ter ostalo iz sredstev prodanega starega zdravstvenega doma ter Samoupravne komunalne skupnosti Ribnica. Sredstva, zbrana iz samoprispevka v prvem polletju letošnjega leta, se bodo namenila za odplačilo kredita z obrestmi, ki je bil najet pri LB Kočevje na račun dotoka samoprispevka v višini 13.303.000 din. Preostalih 48% krajevnega samoprispevka so krajevne skupnosti namenile pretežno v izgradnjo komunalnih objektov. Sredstva samoprispevka pa so se v krajevnih skupnostih močno oplemenitila z dodatnimi samoprispevki krajanov v denarju, lesu, drugem materialu in delu, s sredstvi samoupravnih organizacij združenega dela, s krediti, s sredstvi Samoupravne komunalne skupnosti ter drugimi viri. Kaj vse je bilo v tem obdobju narejeno v krajevnih skupnostih z večjo ali manjšo udeležbo krajevnega samoprispevka, nam podaja naslednji pregled: KRAJEVNA SKUPNOST RIBNICA Mrliške vežice (ureditev okolice in oprema) Dokončno plačilo ceste Breže—Kot—Jurjeviča Cesta Otavice Cesta in kanalizacija Nemška vas Galusovo nabrežje 3.834.000. 00 din 1.549.146,00 din 3.413.000. 00 din 978.700.00 din 203.507.00 din Cesta Žlebič in kanalizacija Odcep Opekarska Cesta Slatnik Cesta na tJgar — sofinanciranje Vodnikova ulica Križišče pri Žulju Cesta Hrovača—Goriča vas Majnikova in Petkova ulica Partizanska cesta Plato pred osnovno šolo Cesta v Bukovico — sofinanciranje Cesta Sv. Rok—Sajevec — sofinanciranje Cesta in kanalizac. Gor. Lazi Odcep ceste v Jurjevico in dostop na pot do pokopališča Vzdrževanje makadam, ceste Popravila mostov (Čolnarskega, v Sajevcu in Gor. Lazih) Kanalizacija in vodovod Javna razsvetljava Sofinanciranje TK objektov PTT omrežje (Laze, Breže, Sajevec, Jurjeviča, Kot, Sušje, Slatnik) Skupaj: 851.000. 00 din 307.000. 00 din '658.000,00 din 1.965.500.00 din 1.750.000. 00 din 1.114.000. 00 din 450.000. 00 din 580.000. 00 din 150.000. 00 din 240.556,00 din 3.510.000. 00 din 5.837.000. 00 din 1.208.860.00 din 440.000. 00 din 1.000. 000.00 din 210.000. 00 din 1.691.000. 00 din 1.420.000. 00 din 529.000. 00 din 1.270.000. 00 din 35.160.269,00 din VIRLKrajevni samoprispevek Ostanek SIS Organizacije združenega dela SIS S KS ■ Dodatni prispevek krajanov Drugi prihodki —prostovoljno Drugi prihodki — les Krediti KS in;SKS Skupaj: 8.214.759,70 din 1.503.774.00 din 181.000,00 din 131.352,00 din 11.238.782,30 din 1.679.601.00 din delo 2.145.000,00 din 3.342.000. 00 din 6.724.000. 00 din 35.160.269,00 din KRAJEVNA SKUPNOST SODRAŽICA Asfaltiranje ceste Zamostec Kanalizacija Žimarice Fini asfalt Globel Fini asfalt Ravni dol Dom DPO Sodražica Gora II. etapa asfalt, cest (Kržeti, Petrinci) Most v Zamostecu Cesta na Sinovico Cesta Grdi dol Kanalizacija Zapotok (delna) Kravja gasa, Žimarice Cesta na Vinicah Mostovi Podklanec Mulde, Ravni dol Asfaltiranje ceste Sodražica Odplačil.o kredita—kanalizacija' Anuiteta Vagovka —Kračah Izdelava projektov Vzdrževanje nekategoriziranih makadamskih cest Ureditev ceste v Lipovščici Cesta Sodražica—Sv. Gregor Končna situacija kanalizacije Sodražica Nabava kontejnerjev Ureditev parkov v Sodražici Druga komunalna dela Pluženje snega Skupaj: 1.500.000. 00 din 190.000,00 680.000. 00 din 320.000. 00 din 720.000. 00 din 4.100.000. 00 din 330.000. 00 din 300.000. 00 din 440.000. 00 din 505.000. 00 din 58.000. 00 din 29.000. 00 din 100.000. 00 din 55.000. 00 din 2.500.000. 00 din 2.248.000. 00 din 2.480.000. 00 din 330.000. 00 din 233.000. 00 din 14L000.00 din 1.000. 000.00 din 310.000. 00 din 140.000. 00 din 102.000. 00 din 213.000. 00 din 195.000. 00 din 19.219.000,00 din Delovne organizacije po SS za vračilo anuitet Delovne organizacije in drugi udeleženci (participacija pri posameznem delu) Kreditna sredstva (prevzem anuitet-Samoupravna kom. skupnost Ribnica) Drugi viri krajevne skupnosti Skupaj: 2.000,000,00 din 945.000,00 din 1.500.000. 00- din 3.858.000. 00 din 19.219.000,00 din KRAJEVNA SKUPNOST LOŠKI POTOK Dograditev vodovoda Hrib—Mali log Vgraditev signalnega kabla za avtoma-tiziranje črpanja vode Montaža pretvornika TV za II. program Ljubljana Posodobitev kategoriz. ceste Hrib-Retje (5.000 m2 in deloma ureditev odvodnjavanja) Rekonstrukcija dela vodovoda vasi Retje Posodobitev kat. ceste Šegova vas, Retje, Mali log in gradnja najnujnej — šega odvodnjavanja (10.100 m2 asfalta) Dela na čiščenju potočne struge Šegova vas —Travnik Vzdrževalna dela meteorne kanaliz. Srednja vas in Hrib (1.300m) Posodobitev ceste v vasi Hrib in 300 m ceste Hrib —Nova vas (12.000 m2 asfalta) Dokončanje posodobitve ceste vasi Hrib Izgradnja javnega smetišča Rekonstrukcija delov meteorne kanaliz. Travnik Pripravljalna dela na gradnji meteor, odvodnika Retje Adaptacija ograje igrišča pred OŠ Dograditev vodovoda v vasi Retje Skupaj: 180.000. 00 din 100.000. 00 din 240.000. 00 din 1.270.000,00 din 190.000. 00 din 6.301.566,00 din 257.000,00 din 1.220.000,00 din 7.000.000,00 din 800.000. 00 din 410.000. 00 din 320.000. 00 din 170.000. 00 din 70.000,00 din 400.000. 00 din 19.288.566,00 din VIRI Krajevni samoprispevek Dodatni samoprispevek krajanov Ovrednoteno prostovolj. delo krajanov Sam. komunalna skupnost—krediti Dotacija ZKS OZD in TOZD Druga sredstva KS Skupaj: 4.667.576.00 din 3.657.800.00 din 2.890.000. 00 din 5.853.190.00 din 170.000. 00 din 1.670.000. 00 din 380.000. 00 din 19.288.566,00 din KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJA VAS Cesta Grčarice Cesta Blate Cesta Rakitnica Cesta Blate — Rakitnica Cesta Dolenja vas — prelitje od hiše št. 34 do avtobusne postaje Cevovod Dolenia vas — nrisnevek Ulična razsvetljava Dol. vas—Prigorica PTT objekt Dol. vas — prispevek Skupaj: 4.765.000,00 din 2.771.315.00 din 2.658.598.00 din 320.000. 00 din 220.000. 00 din 200.000. 00 din 250.000. 00 din 400.000. 00 din 11.584.913,00 din VIRI: Iz sredstev samoprispevka Dodatni prispevek krajanov v denarju in delu Samoupravna komunalna skupnost Ribnica 5.841.000. 00 din 1.540.000. 00 din 3.535.000. 00 din VIRI Krajevni samoprispevek SIS Ribnica SKS Ribnica Krediti SKS Prispevki vaščanov 3.187.840,85 din 600.000,00 din 1.172.359,70 din 2.365.000,00 din 1.392.156,55 din Prispevki OZD 2.485.000,00 Drugi prihodki — les 382.555,90 Skupaj: 11.584.913,00 ‘KRAJEVNA SKUPNOST SV. GREGOR Cesta Branovščica—Črnec 500.000,00 Cesta Ortnek —Praproče 1.500.000,00 Cesta Praproče—Gašpinovo 2.900.000,00 Krajevno pokopališče —ureditev 100.000,00 Skupaj: 5.000,000,00 VIRI Krajevni samoprispevek 660.000,00 Prispevek občanov v lesu 900.000,00 Dotacija KZS 100.000,00 Dotacija SKS 500.000,00 Krediti 2.900.000,00 Skupaj: 5.000.000,00 din din din din din din din din din din din din din din KRAJEVNA SKUPNOST VELIKE POLJANE Cesta Ortnek — Velike Poljane s priključkom Močile 5.150.000,00 din Rekonstrukcija ceste proti Gor. in Dol. Podpoljanam 593.000,00 din Rekonstrukcija ceste proti Ravnam 133.000,00 din Skupaj. 5.876.000,00 din VIRI Samoprispevek Dodatni samoprispevek krajanov Ovrednoteno delo krajanov Sredstva KS iz pos. SS Dotacija SKS Dotacija TOZD Gozd. Velike Lašče Krediti Skupaj: 446.000. 00 din 700.000. 00 din 400.000. 00 din 750.000. 00 din 250.000. 00 din 30.000,00 din 3.300.000. 00 din 5.876.000. 00 din Sredstva samoprispevka, ki še niso porabljena in ki se zbirajo pri krajevnih skupnostih v letošnjem polletju, bodo porabljena v krajevnih skupnostih v skladu z njihovimi srednjeročnimi plani. OCENA DOTOKA SREDSTEV NASLEDNJEGA SAMOPRISPEVKA Naslednji samoprispevek, ki je v planskih dokumentih občine, KS in SIS opredeljen za izgradnjo objektov družbenega standarda in za infrastrukturo v krajevnih skupnostih, bo predvidoma zbran v naslednji višini: r f OCENA DOTOKA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBDOBJE OD JULIJA 1983 DO KONCA JUNIJA 1988 Krajevna skupnost Ključ delitve 1.-12. 83 1984 1985 1986 1987 1.6. 88 Skupaj Ribnica 47,69 5.323.595 9.795.414 10.187.231 10.594.720 11.018.508 5.729.625 52.649.093 Sodražica 18,37 2.050.628 3.773.155 3.924.081 4.081.044 4.244.286 2.207.029 20.280.223 Loški potok 13,69 1.528.203 2.811.894 2.924.370 3.041.344 3.162.998 1.644.759 15.113.568 Dolenja vas 13,41 1.496.947 2.754.382 2.864.558 2.979.140 3.098.306 1.611.119 14.804.452 Sv. Gregor 4,43 494.517 909.912 946.308 984.160 1.023.527 532>234 4.890.658 Velike Poljane 2,41 269.026 495.008 513.809 535.402 556.817 289.545 2.660.607 SKUPAJ 100,00 11.162.916 20.539.765 21.361.356 22.215.810 23.104.442 12.014.311 110.398.600 Navedeni dotok sredstev krajevnega samoprispevka je izračunan ob predpostavki, da bodo osebni dohodki rastli od začetka leta 1984 realno 4 %, da bo samoprispevek v višini 2 % in upoštevan je ključ delitve »število prebivalcev po krajevnih skupnostih« iz popisa prebivalstvi iz leta 1981. Poleg skupnih nalog, ki so že evidentne v naših planskih dokumentih, je tudi v vsaki krajevni skupnosti še veliko potreb in nalog, ki jih bomo skušali v okviru materialnih možnosti realizirati tudi s sredstvi samoprispevka. Da pa bodo plani čim bolj realni, tečejo sedaj aktivnosti v okviru občinskega štaba za pripravo referenduma in tudi v vseh krajevnih skupnostih. Pomen nekaterih kratic, da bo bolj jasno: — LB — Ljubljanska banka — SIS — samoupravna interesna skupnost — SKS — samoupravna komunalna skupnost — KS — krajevna skupnost — DPO — družbeno politična organizacija — SS — samoupravni sporazum — KZS — kmetijska zemljiška skupnost ( ♦ KAKO V PRIHODNJE? ~) SKUPNE NALOGE Skupaj s poročilom o dosedanjem samoprispevku je skupščina občine Ribnica 29. in 30. marca obravnavala tudi predlog skupnih akcij naslednjega, petega samoprispevka. Po tem predlogu in ob predpostavki dveh odstotkov samoprispevka ob normalni štiriodstotni rasti osebnih dohodkov naj bi v naslednjih petih letih zbrali 110,399.000 din samoprispevka (nekaj nad 11 starih milijard). Kot skupne naloge so opredeljene investicije na področju otroškega varstva (gradnja vrtca v Sodražici in dograditev vrtca v Ribnici) in šolstva (adaptacija starih šol). Za skupne naloge bi namenili nekaj nad 47 milijonov din, za potrebe krajevnih skupnosti oziroma programov v njih pa nekaj nad 62 milijonov din. Krajevni samoprispevek za obdobje 1983 — 1988 je v planskih dokumentih občine, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti predviden za izgradnjo objektov in infrastrukture v krajevnih skupnostih. Sredstva samoprispevka so ocenjena v naslednji višini: VI - XII 1983 11.163.000 1984 20.340.000 1985 21.361.000 1986 22.216.000 1987 23.105.000 I - VI 1988 12.014.000 Skupaj: 110.399.000 Izračun mase zbranih sredstev samoprispevka za obdobje julij 1983 do julija 1988 temelji na sledečih predpostavkah: — samoprispevek se bo plačeval po stopnji 2% od neto osebnih dohodkov, plačevale ga bodo vse kategorije prebivalstva, ki so bile obvezne plačevati samoprispevek tudi v obdobju 1978 —1983, — pri izračunu mase osebnih dohodkov ni upoštevana inflacija, pač pa predvidevamo povečanje mase osebnih dohodkov in s tem samoprispevka realno za 4%. Zbrana sredstva bomo v skladu z opredelitvami, ki so sankcionirane s srednjeročnim planom občine Ribnica za obdobje 1981—1986, koristili za: a) skupne naloge b) posamezne potrebe krajevnih skupnosti. Skupne naloge se nanašajo na izgradnjo objektov otroškega varstva v Ribnici in Sodražici ter na adaptacijo oz. prenovo nekaterih dotrajanih šolskih zgradb. Vrednost nalog, ki so opredeljene kot skupne naloge na območju naše občine, znaša 47.860.000 din. Izgradnja objektov otroškega varstva se bo v celoti finansirala iz zbranih sredstev samoprispevka (po možnosti- bomo najemali tudi premostitvene kredite). Prenova šolskih objektov se bo financirala deloma iz sredstev samoprispevka, deloma iz združenih sredstev amortizacije. Za posamezne potrebe krajevnih skupnosti (komunalni objekti, objekti družbenega standarda itd.) bo razpoložljivo 62.539.000 din samoprispevka. Pri tem'je potrebno upoštevati, da bodo krajevne skupnosti tudi v bodoče za pokrivanje svojih potreb koristile dosedanje vire: prispevek za uporabo mestnega zemljišča, sredstva komunalne skupnosti, cestne skupnosti itd. Zbrana sredstva samoprispeveka se bodo prenašala na račune posameznih krajevnih skupnosti. Ključ za delitev sredstev je število prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti na dan 31. 3. 1981. Po tem kriteriju bodo posamezne krajevne skupnosti v obdobju petih let prejele sledeča sredstva iz samoprispevka: ‘ % (v 000 din) Ribnica 47,69 52.649 Sodražica 18,37 20.280 Dolenja vas 13,41 14.804 Loški potok 13,69 15.114 Sv. Gregor 4,43 4.891 Vel. Poljane 2,41 2.661 SKUPAJ: 100,0 110.399 Glede na lokacijo objektov, ki jih tretiramo kot skupno nalogo v naši občini in do sedaj izkazano solidarnost občanov v posameznih krajevnih skupnostih, predlagamo, da se sredstva za skupne naloge ne bi zbirala po enotnem ključu, ampak bi bil le-ta diferenciran tako, kot je predloženo v sledeči tabeli: KS Znesek pripad. sredst. % Skupne naloge % Potrebe KS % Ribnica 52.649 2 26.324,5 1,0 26.324,5 1,0 Sodražica 20.280 2 12.168 1,2 8.112 0,8 Dolenja vas 14.804 2 3.701 0,5 11.103 1,5 Loški p. 15.114 2 3.778,5 0,5 11.335,5 1,5 Sv. Gregor 4.891 2 ’ 1.223 0,5 3.668 1,5 Vel. Poljane 2.661 2 665 0,5 1.996 1,5 SKUPAJ 110.399 2 47.860 62.539 Tehnična struktura investicij, ki se financirajo kot skupna naloga v naši občini, je naslednja: 1. Izgradnja objekta otroškega varstva (vrtec) v Sodražici s kuhinjo in jedilnico, ki bo služila tudi potrebam Osnovne šole Sodražica v skupni izmeri 702 m2 zaprtih površin v znesku 24. milj. dinarjev, od tega: — objekt z montažo — komunalna ureditev — oprema kuhinje — oprema učilnic — projekti — ostalo i 17.830.000 din 1.500.000 din 2.013.000 din 1.200.000 din 600.000 din 857.000 din. Opomba: Stroški izgradnje objekta z montažo so ugotovljeni na podlagi ponudbe proizvajalca — Marles, prav tako stroški opreme in projektov, medtem ko so stroški komunalne ureditve in ostali stroški ocenjeni. 2. Postavitev aneksa pri obstoječem objektu otroškega varstva v Ribnici po že izdelanem projektu (tri učilnice) v skupni površini 256 kv. m, ki bo veljala 9 milj. dinarjev in sicer: — objekt z montažo 6.500.000 din — oprema učilnic 900.000 din — pleskanje, prenova obstoječih objektov 1.600.000 din. Opomba: Stroški izgradnje objekta in oprema so ugotovljeni na podlagi ponudb, stroški prenove objektov pa so ocenjeni. 3. Obnova obstoječih poslopij in prostorov osnovnih šol v Ribnici in Sodražici (instalacije, ogrevanje, strešne kritine itd.) po izdelanem popisu in predlogu osnovnih šol se bo iz sredstev Samoprispevka finansirala v znesku 14.860.000 din. Rekapitulacija skupnih nalog: 1. Vrtec v Sodražici 2. Vrtec v Ribnici 3. Obnova šolskih objektov SKUPAJ: 24.000.000 din 9.000.000 din 14.860.000 din 47.860.000 din. Krajevne skupnosti bodo v okviru razpoložljivih sredstev samoprispevka in ob upoštevanju vseh drugih virov izdelale svoje petletne delovne načrte. Pri izdelavi svojih programov koriščanja sredstev samoprispevka bodo krajevne skupnosti upoštevale že sprejete srednjeročne plane krajevnih skupnosti. Pri vrednotenju programov je potrebno upoštevati sedanje ocene brez eventuelnih podražitev, ker tudi planirani dotok sredstev ne upošteva inflacijskih vplivov. f ( • KRAJEVNE SKUPNOSTI NAČRTUJEJO SAMOPRISPEVEK — DOBRA OSNOVA ZA AKCIJO ) Dolgo je trajalo, da so bili načrti del in aktivnosti na osnovi sredstev samoprispevka po krajevnih skupnostih pripravljeni in v obsežni javni razpravi vsklajeni in potrjeni. Dolgo tudi zato, ker je še vedno veliko neodložljivih potreb v slehernem kraju v naši občini. Rekli smo že, da smo o nujnosti samoprispevka in o najpomembnejših zahtevah in potrebah govorili jeseni in v začetku zime na zborih občanov v vseh krajih v občini. Od tedaj je tudi stekla akdja po krajevnih skupnostih, ki se bo zaključila z referendumom. Po referendumu bo seveda potrebna nova akcija — pričelo se bo uresničevanje sprejetih delovnih načrtov. Na prvi pogled zgledajo načrti krajevnih skupnosti prej spisek neuresničljivih želja kot pa realno predvidevanje. Ocene akcij in nalog so skoro štirikrat večje od predvidenih sredstev samoprispevka. To pa ne sme nikogar zbegati niti odvrniti od tega, da bi dal svoj glas in s tem tudi svoj prispevek za uspeh referenduma in uresničenje načrtov. Tudi doslej smo z vsakim samoprispevkom postorili nekajkrat več, kot smo načrtovali oziroma zbrali samoprispevka. Izdaten delež krajevne skupnosti pričakujejo tudi v prihodnje od cestne in komunalne interesne skupnosti, marsikaj pa bomo lahko postorili kot vedno doslej s prostovoljnim delom in še kje kaj primaknili v obliki dodatnih samoprispevkov. Čez pet let, ko bomo ocenjevali uspešnost petega samoprispevka, bomo gotovo s ponosom ugotavljali, da nam je v večini primerov uspelo izpeljati danes na videz neizvedljive akcije. S skupnimi napori in prizadevanji to ne bo tako težko, vsi skupaj pa bomo bogatejši za mnoge nove pridobitve, predvsem pa bogatejši za nova spoznanja o solidarnosti, skupnosti, povezanosti in enotnosti. To pa tudi nekaj velja, danes in bo tudi v prihodnje. Programi krajevnih skupnosti so v kratkem naslednji: KRAJEVNA SKUPNOST RIBNICA 1. Avtobusni postajališči Breg—Grič in Žlebič 2. Vodovod Dane 3. Napeljava telefona v Zadolje 4. Kanalizacija Nemška vas 5. Asfaltiranje poti v Nemški vasi 6. Sofinanciranje vodovoda Breže — Jurjeviča — Dolenji Lazi 7. Sofinanciranje ceste Sv. Rok — Jurjeviča 8. Asfaltno prelitje Grajske poti 9. Obnova in ureditev pločnikov v Šeškovi ulici 10. Prelitje Kolodvorske ulice z asfaltom 11. Asfaltna ureditev ceste v Hrovači 12. Asfaltiranje ceste od Vodnikove do Kurirske ulice 13. Sofinanciranje ureditve ovinka na Bregu 15. Sofinanciranje kanalizacije Šeškova, Kolodvorska, Opekarska, Trg Veljka Vlahoviča 16. Asfaltiranje ceste Slatnik-Žlebič 17. Sofinanciranje vlečnice v Bukovici 18. Sofinanciranje avtobusne postaje v Ribnici Skupna predračunska vrednost Od tega: sredstva samoprispevka KRAJEVNA SKUPNOST SODRAŽICA 1. Urejanje cest na Vinicah in v Zapotoku 2. Sofinanciranje telefonske linije Ravni dol 3. Urejanje cest v naselju Sodražica, nekaterih krakov kanalizacije ter urejanje okolice blokov. Doma DPO in Gasilskega doma 4. Urejanje ceste v Podklancu 5. Nabava kontejnerjev po vaseh 6. Urejanje cest v zaselskih Zamostca (Podgora, Grdi dol) 7. Ureditev nekaterih odcepov cest v Žimaricah predračunska vrednost v din 1.000.000 8.000.000 500.000 200.000 500.000 12.000.000 1.000.000 1.500.000 2.000.000 3.000.000 1.000.000 2.000.000 25.000. 000 2.000.000 4.000.000 30.000. 000 99.500.000 26.324.500 predračunska vrednost 5.000.000 150.000 4.500.000 3.000.000 132.418 800.000 400.000 8. Sofinanciranje telefona v Lipovščici 9. Javna razsvetljava po vaseh 10. Izgradnja ceste od priključka za Lipovščico do Lipovščke 11. Ureditev mrliških vežic v Sodražici 17.682.418 8.112.000 2.500.000 16.000.000 2.000.000 1.000.000 500.000 700.000 900.000 23.600.000 11.103.000 predračunska vrednost 60.000.000 3.700.000 3.000. 000 2.500.000 2.000. 000 600.000 2.000.000 Skupna predračunska vrednost 73.800.000 Od tega: sredstva samoprispevka 11.335.000 KRAJEVNA SKUPNOST SV. GREGOR 1. Rekonstrukcija ceste Sv. Gregor — Mala Slevica 2. Rekonstrukcija ceste do vasi Zlati rep 3. Ureditev mostu v Jazbini 4. Rekonstrukcija ceste Runarsko — Novi pot — Kotel 5. Ureditev poti Zadniki — Vintarji — Perovo — Črni potok 6. Ureditev pokopališča pri Sv. Gregorju Skupna predračunska vrednost Od tega: sredstva samoprispevka 10.000.000 1.000.000 700.000 1.000.000 100.000 50.000 400.000 13.250.000 1.996.000 KRAJEVNA SKUPNOST VELIKE POLJANE 1. Rekonstrukcija ceste skozi Velike Poljane do vasi Vrh 2. Ureditev ceste proti pokopališču 3. Rekonstrukcija ceste prqti Dulam 4. Telefonski priključki 5. Elektrifikacija »Vahtnice« 6. Sofinanciranje gasilskega doma v Velikih Poljanah 7. Manjša rekonstrukcija poti iz Gornjih in Dolnjih Podpoljan do avtobusnega postajališča pretežno z delom krajanov. Skupna predračunska vrednost Od tega: sredstva samoprispevka 10.000.000 1.500.000 400.000 1.000.000 2.000.000 100.000 15.000.000 3.668.000 Skupna predračunska vrednost Od tega: sredstva samoprispevka KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJA VAS 1. Posodobitev ceste v Dolenji vasi 2. Sofinanciranje gradnje pokopališča v Dolenji vasi, ureditev mrliških vežic ter popravilo pokopaliških ograj v Grčaricah in Rakitnici 3. Sofinanciranje PTT omrežja 4. Sofinanciranje ulične razsvetljave 5. Vodovod Grčarske Ravne 6. Sofinanciranje gradnje gasilskih domov Dolenja vas, Lipovec, Rakitnica 7. Nabava kontejnerjev Skupna predračunska vrednost Od tega: sredstva samoprispevka KRAJEVNA SKUPNOST LOŠKI POTOK 1. Sofinanciranje rekonstrukcije regionalne ceste Sodražica Loški potok 2. Rekonstrukcija cest po vasi Travnik 3. Rekonstrukcija cest po vasi Retje 4. Rekonstrukcija cest v Šegovi vasi 5. Rekonstrukcija ceste v Malem logu 6. Rekonstrukcija cest v Srednji vasi 7. Kulturni dom 500.000 200.000 2.000.000 1.000.000 Predlog programov krajevnih skupnosti je bil vsklajen na skupnem sestanku predstavnikov krajevnih skupnosti in samoupravnih organov, $1S za komunalno dejavnost ter SIS ža ceste občine Ribnica dne 14. 4. 1983. ( • SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA ) RAZPIS REFERENDUMA Na podlagi 4. in 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS štev. 23/77), 2. in 6. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3/73) in 165. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list štev. 11/78 in 2/82) je Skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. 5. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevnih skupnosti Ribnica, Sodražica, Dolenja vas, Loški potok, Sv. Gregor in Vel. Poljane za financiranje programa gradenj in obnove objektov družbenega standarda ter sofinanciranje programa gradenj komunalnih objektov in naprav, ki bi ga plačevali občani po stopnji 2%. 1. člen Na območju občine Ribnica se razpisuje referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje programa gradenj ter obnovo objektov druž.benega standarda in sofinanciranje programa gradenj komunalnih objektov in sicer: 1. za skupno naložbo, to je izgradnjo objektov otroškega varstva v Ribnici in Sodražici ter obnovo obstoječih poslopij in prostorov osnovnih šol v Ribnici in Sodražici prispevajo: — KS Ribnica — KS Sodražica — KS Dolenja vas — KS Loški potok — KS Sv. Gregor — KS Vel. Poljane 1 % kar bi znašalo 1,2 % kar bi znašalo 0,5 % kar bi znašalo 0,5 % kar bi znašalo 0,5 % kar bi znašalo 0,5 % kar bbi znašalo 26.324.500 din 12.168.000 din '3.701.000 din 3.778.500 din 1.223.000 din 665.000 -din Predvidena vrednost naložb v izgradnjo objektov otroškega varstva v Ribnici in Sodražici ter obnova obstoječih poslopij prostorov osnovnih šol v Ribnici in Sodražici znaša 47.860.000 dinarjev in bi se v celoti financirala iz zbranih sredstev samoprispevka. 2. Za sofinanciranje gradnje komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih: - za območje krajevne skupnosti Ribnica, ki zajema mestno naselje Ribnica z vasmi: Breg pri Ribnici, Breže, Bukovica, Dane, Dol. Lazi. Gor. Lazi, Goriča vas, Hrovača, Jurjeviča, Kot, Nemška vas, Otavice, Sajevec, Slatnik, Sušje, Zadolje, Zapuže in Žlebič. sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov v znesku 26.32$.500 din. — Za območje Krajevne skupnosti Sodražica, ki zajema mestno naselje Sodražica z vasmi: Botonovo, Globlji, Janeži, Jelovec, Kračah, Kržeti, Lipovšči-ca, Nova Štifta, Potrinci, Podklanec, Preska, Ravni dol, Sinovica, Vinica, Zamostec, Zapotok in Žimarice sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov v znesku 8.112.000 dinarjev; -za območje Krajevne skupnosti Dolenja vas, ki zajema vasi: Blata, Dolenja vas, Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol, Jelenov žleb. Kot pri Rakitnici, Lipovec, Makoša, Prigorica in Rakitnica sofinagciranje programa izgradnje komunalnih objektov v znesku 11.103.000 dinarjev; - za območje krajevne skupnosti Loški potok, ki zajema vasi: Hrib, Mali log, Retje, Srednja vas, Šegova vas in Travnik sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov v znesku 11.335.500 dinarjev; -za območje krajevne skupnosti Sv. Gregor, ki zajema vasi: Andol, Bri-novščica. Brlog, Črnec, Črni potok, Gašpinovo, Graben, Grebenje, Hojča, Hudi konec, Junčje. Hotel, Kmče, Levstiki, Marolče, Maršiči, Novi pot, Pero-repPraPrOŠČe’ Pu8,ed’ PuSti hrid’ Rigo,j’ Sv' Greg°r- Vintarji, Zadniki, Zlati sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov v znesku 3.668.000 dinarjev; — za območje krajevne skupnosti Vel. Poljane, ki zajema vasi: Bukovec, Dol. Podpoljane, Dule, Finkovo, Gor. Podpoljane, Ortnek, Škrajnek, Velike Poljane, Vrh pri Poljanah in Žukovo sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov v znesku 1.996.000 dinarjev. Programi izgradnje komunalnih objektov po navedenih krajevnih skupnostih so sestavni del tega sklepa. 2. člen Referendum se bo izvajal po območjih posameznih krajevnih skupnosti. 3. člen Samoprispevek bi se uvedel za obdobje petih let, plačeval pa bi se od 1 7 1983 do 30. 6. 1988. 5. člen Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območjih posameznih krajevnih skupnosti, kakor tudi občani, ki so zaposleni, četudi nimajo splošne volilne pravice. 6. člen Sredstva, zbrana s samopripevkom, se zbirajo na žiro račune posameznih krajevnih skupnostih, nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev, zbranih s samoprispevkom, imajo skupščine krajevnih skupnosti, sredstva za financiranje izgradnje objektov otroškega varstva v Ribnid in Sodražici ter obnovo obstoječih poslopij in prostorov osnovnih šol v Ribnid in Sodražici pa na poseben zbirni račun. 7. člen Za izvajanje dejavnosti, ki se finandrajo s samoprispevkom, so odgovorni sveti krajevnih skupnostih. 8. člen Referendum vodi Občinska volilna komisija. 9. člen Na referendumu glasujejo občani neposredno s tajnim glasovanjem. Na glasovnici je naslednje besedilo: Skupščina občine Ribnica Glasovnica / Referendum dne 29. 5. 1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za finandranje programa gradenj in obnove objektov družbenega standarda ter sofinandranje programa gradenj komunalnih objektov in naprav. Programi so bili obravnavani na zborih občanov v krajevnih skupnostih, ki so bili v času od....do....... Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo pet let od 1.7.1983 do 30. 6. 1988 in bi ga plačevali po stopnji 2% naslednji zavezana: — delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ah na podlagi pogodbe o delu, oziroma če prejemajo nadomestilo osebnega dohodka od neto prejemkov; — občani, ki so zavezana davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter avtorskih pravic od osnov za prispevke in davke; — upokojenci od pokojnin. Krajevnega samoprispevka bi bili oproščeni: — bbčani od prejemkov socialno varstvenih pomoči, od invalidnin, od pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci naproizvodnemdelu oziroma na delovni praksi in od regresa za letni dopust; — občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 3.000 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja; — občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov; — občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugib gospodarskih dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po Zakonu o davkih občanov; — občani, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji; — krajevnega samoprispevka so lahko na osebno zahtevo oproščeni delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, če preživljajo tri ali več oseb v skupnem gospodinjstvu in so te osebe brez dohodkov ter občani od pokojnin, če preživljajo eno ali več oseb, če te nimajo lastnih dohodkov. O predlogih občanov bi na podlagi mnenja občinskega organa pristojnega za socialno varstvo odločala posebna komisija, ki bi jo imenovala občinska skupščina. glasujem ZA PROTI Opomba: Tisti; ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo PROTI pa obkroži tisti, ki se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja. 10. člen Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila Zakona o referendumu in določila Zakona o volitvah delegatov družbenopolitičnih skupnosti. Postopek vodi in ugotavlja izid glasovanja Občinska volilna komisija. Izid glasovanja na referendumu se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. 4. člen "ni Ei“inih .1, T Predsednik skupščine občine Ribnica Stanko Rus Za bojši danes in jutri so potrebni napori in enotnost Pred petimi leti smo se občani občine Ribnica že četrtič po vrsti na referendumu zavestno odločili z »da« za novi samoprispevek pod geslom »Vsi zmoremo vse — za solidarnost — kamen na kamen .... — zrno do zrna....« Ta resnica velja tudi danes in v prihodnosti. Ob izteku krajevnega samoprispevka smo pos'tali zopet bogatejši za ustvarjene pridobitve od zdravstvenega doma, asfaltiranih cest, vodovodov, telefonskih napeljav, kanalizacij, do zadovoljevanja številnih drugih potreb, za pridobitve, ki so resnično namenjene vsem občanom. To so uspehi, ki smo jih dosegli, ker smo se za to enotno odločili. V poročilih o zbranih in porabljenih sredstvih samoprispevka v obdobju julij 1978 do konca junija 1983 so rezultati našteti za vsako krajevno skupnost posebej. Ti uspehi so presenetljivi in toliko večji, ker so se sredstva krajevnega samoprispevka združevala s sredstvi in programi interesnih skupnosti ter z dodatnim samoprispevkom občanov v denarju, lesu in delu. To so uspehi, na katere smo občani še posebej ponosni. Kaj pomenijo uspehi samoprispevkov, nam pove podatek, da je znašala investicija zdravstvenega doma Ribnica kar 110 milij. dinarjev. S samoprispevkom je bilo zbranih 28% sredstev, ostalih 72% so bila sredstva širše družbenopolitične skupnosti. Krajevni samoprispevek je vedno osnova za uresničitev programa oz. potreb delovnih ljudi in občanov. Brez krajevnega samoprispevka občina Ribnica ne bi doživela takega vzpona v družbenem standardu, ne bi bile v tolikšni meri uresničene splošne družbene potrebe in skupni interesi, ki posredno vplivajo tudi na ugodno počutje občanov v bivalnih okoljih. S skupnimi prizadevanji pri graditvi objektov družbenega standarda in komunalnih potreb smo v medsebojnih odnosih dosegli tudi novo kvaliteto, večjo odgovornost za skupne naloge, za razvoj vseh krajevnih skupnosti v občini glede na dane možnosti. Doseženi uspehi in zahteve po nadaljnem razvoju krajevnih skupnosti ter neodložljive potrebe, ki so se nakopičile v zadnjih letih, opravičujejo, da se 29. maja na referendumu odločimo za novi krajevni samoprispevek. Skupni program in programi krajevnih skupnosti, ki bi jih morali uresničiti v naslednjem petletnem obdobju, predstavljajo potrebe, ki so neodložljive in jih kljub težjim pogojem gospodarjenja ni mogoče prenašati na poznejši ugodnejši čas. Na zborih delavcev v delovnih organizacijah in na zborih občanov v krajevnih skupnostih je večina delovnih ljudi in občanov podprla prizadevanja za uresffi-čitev skupnih programov in programov krajevnih skupnosti za uvedbo novega- krajevnega samoprispevka. Na referendumu V mesecu juniju letos se izteče sedanji samoprispevek in 29. maja se bomo na referendumu odločali za podaljšanje krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let. Sindikatu je bila poverjena naloga, da v organizacijah združenega dela organizira in vodi javno razpravo o referendumu za nov samoprispevek. Javne razprave so bile v OZD organizirane v vseh delovnih sredinah, delavci so bili te temeljito seznanjeni s tem, kako smo in kje je bil uporabljen denar iz sedanjega samoprispevka in s programi krajevnih skupnosti za nadaljnjih pet let. se bomo odločili ali smo za nadaljnji kontinuirani razvoj krajevnih skupnosti in občine. V kolikor se za tak razvoj ne bomo odločili, se bomo morali sprijazniti s stagnacijo na celotnem družbenem in komunalnem področju, ki bi povzročala nezadovoljstvo v takem obsegu, ki bi se lahko odražalo tudi v gospodarstvu občine. Tega nazadovanja pa ne bi mogli nadoknaditi in dohiteti zamujeno. Stvari so jasne. Ce se bomo 29. maja 1983 na referendumu odločili za nadaljevanje plačila krajevnega samoprispevka, se nam odpira možnost, da bomo predvidene programe krajevnih skupnosti realizirali, če pa se bomo na referendumu izrekli proti samoprispevku, bodo ostali programi KSS mrtva črka. Dileme ni: ali bomo nadaljevali z napredkom v naših krajih ali pa bomo pustili, da bodo vsi naši zastavljeni cilji neuresničeni. V preteklosti smo s samoprispevkom pa tudi z drugimi oblikami prispevkov in prostovoljnim delom na- Za boljši danes in boljši jutri so potrebni napori, odpovedovanja in enotnost vseh delovnih ljudi in občanov. To nam potrjujejo doseženi uspehi skozi 20 let gradnje programov s samoprispevkom. Danes nam ni žal naporov in odrekanj, saj pomen in vrednost pridobitev odtehtajo vse' napore, odrekanja in še mnogo več. Stanko Rus predsednik skupščine občine Ribnica redili ogromno. Številne ceste so dobile asfalt, 'veselimo se novih šol, zdravstveni dom v Ribnici se nam zdi sedaj nepogrešljiv. Marsikaj tega, kar smo večno našteli, ne bi imeli, če ne bi večina naših zavednih delovnih ljudi na referendumih glasovalo za samoprispevek. Prijetna je zavest, da je vse to, kar smo v zadnjih petnajstih in več letih zgradili, asfaltirali in preuredili, nastalo po naši zaslugi in z našim denarjem, ki smo ga zbirali s krajevnimi samoprispevki. Zaradi tega nihče ni prizadet. Če kje, se je prav pri krajevnem samoprispevku dosledno uresničilo reklo, da je v skupnosti moč. Na dosedanjih referendumih smo se večinsko izrekali za krajevni samoprispevek, sadovi naših enotnih hotenj pri realizaciji samoprispevka pa so vidni na vsakem koraku. Kakšna škoda bi bila, če bi se na tem referendumu odločili proti samoprispevku. Vsi zastavljeni cilji bi ostali nerealizirani. Tu mislimo zlasti na objekte, ki bi jih finansirali solidarnostno po določenem odstotku vse krajevne skupnosti v občini, to je gradnjo otroškega vrtca v Sodražici, prizidek otroškega vrtca v Ribnici in obnovo šolskih stavb v Ribnici in Sodražici. Poleg teh skupnih investicij ima vsaka krajevna skupnost svoje programe, prilagojene svojim potrebam. Uresničitev vsega tega, kar je zapisano v programih krajevnih skupnosti, je odvisna od tega, če bomo 29. maja glasovali za samoprispevek. Velika večina naših delavcev se je na delovnih zborih že izjasnila za samoprispevek. Podobna ugotovitev velja za občane, ki so se izjasnjevali za samoprispevek na zborih občanov. Zato tudi tistim, kise ne vedo, kako bi se odločili, nasvet: pridružite se večini tistih naših delovnih ljudi, ki bodo 29. maja ponovno izpričali Svojo privrženost napredku in glasovali za samoprispevek. Člani sindikata! Občinsko vodstvo Zveze sindikatov vam priporoča, takšno je stališče tudi osnovnih organizacij ZS in njihovih predsednikov, da glasujemo za SAMOPRISPEVEK. Dokažimo, da v nas živi čut solidarnosti in da smo za nadaljnji napredek naših krajev. • LOJZE MAROLT, PREDSEDNIK OK SZDL <____________________RIBNICA_________________________y Pred pomembno odločitvijo Znova je pred nami čas, ko je beseda samoprispevek aktualna. Na eni strani pregledujemo in ugotavljamo, kaj vse smo dobrega in koristnega napravili in zgradili s sredstvi samoprispevka, kaj vse smo izboljšali in posodobili, na drugi strani pa predlagamo, načrtujemo in izbiramo, kaj moramo napraviti v naslednjem petletnem obdobju. Z inventuro samoprispevka smo lahko zadovoljni, saj smo program, ki smo si ga zastavili za preteklo obdobje, uresničili in zgradili smo komunalne objekte in objekte družbenega standarda ter kot skupno nalogo zgradili zdravstveni dom v Ribnici, ki je in mora biti v ponos vseh krajanov. Ob načrtovanju del in naložb za naslednje petletno obdobje pa se moramo zavedati, da so sredstva, zbrana s samoprispevkom, osnova za realizacijo načrtov in predlogov in da naše želje in načrti ne bodo v celoti uresničeni, če ne uspe referendum za samoprispevek. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, oplemenitena s sredstvi posameznih SIS, delovnih organizacij in prostovoljnega dela krajanov, morajo biti dovolj trden temelj za uresničitev naših programov. Zavedati se moramo, da s samoprispevkom, ki se zbira za skupne naložbe, ne pomagamo samo sebi, ampak tudi sočloveku, prijatelju, znancu, sodelavcu. Odločiti se za samoprispevek je plemenito dejanje, ko se odpovedujemo delu osebnega dohodka in ga usmerjamo v dvig splošnega standarda. Zato ne sme biti omahovanja in malodušnosti, ko se izjasnjujemo za samoprispevek. Omahovanje in malodušnost vodita v nazadovanje, trdna odločnost in klenost pri reševanju problemov, ki so pred nami, pa vodijo v napredek. Vsak občan mora biti seznanjen s programom del in naložb v naslednjem petletnem obdobju, ne sme in ne more dovoliti, da gre akcija »samoprispevek« mimo njega, ne da bi bil vključen v delo. S svojim delom in prepričanjem mora prispevati, da referendum za samoprispevek uspe. Uspeli referendum za naslednje obdobje je tudi odraz naše zrelosti in pravilen odnos do napredka. Naj ne bo nobenega, ki se ne bi odzval vabilu na volišče in na volišču z vso odgovornostjo in resnostjo glasoval za samoprispevek. C D • KAREL ORAŽEM SEKRETAR OBČ. SINDIK. SVETA Delavci — glasujemo za samoprispevek SAMOPRISPEVEK 83-88 <-------------------------------------------y • JANEZ MIHELIČ, SEKRETAR OK ZSMS D MLADI ZA MLADE — £A SAMOPRISPEVEK V sklepu Predsedstva občinske )nference ZSMS Ribnica, razširje-:ga s predsedniki OO ZSMS v ZD, OŠ in KS, smo zapisali: »mladi celoti podpiramo akcijo za uvedbo rvega samoprispevka, strinjamo se ključem delitve pridobljenih sred-ev in se zavezujemo, da se bomo djučevali v vse nadaljnje akcije v -ezi s tem, »vsak v svojem okolju«. Taka je opredelitev mladih v zvezi referendumom za nov samoprispe-;k, drugačna skoraj ne bi mogla biti, tj programi predstavljajo predvsem ridobitve za nas mlade. Ne gre sedaj i to, da bi ponavljali vse tisto, kar bo teh sredstev v prihodnjih petih tih zgrajenega, saj bi s tem ponav-ali že znano, pa vendar velja pouda-ti, da odpiranje novih mest v vzgoj- novarstvenih ustanovah predstavlja predvsem veliko pridobitev prav za naše mlade družine, ki se velikokrat srečujejo s problemi varstva svojega naraščaja. Pri tem pa se prav mladi zavedamo, da ne gre zbolj za varstvo naših otrok v času, ko smo na opravljanju svojih delovnih obveznosti, pač pa da predstavlja bivanje našega malčka v vzgojnovarstveni ustanovi predvsem njegovo napredovanje na vseh področjih razvoja osebnosti, da o tem, da je osebnost predšolskega otroka najbolj plastična in dojemljiva za vse vzgojnoizobraževal ne vplive, sploh ne govorimo. Predvsem pa nam takšno varstvo zagotavlja brezskrbnost opravljanja delovnih obveznosti, kar je pogoj za uspešnost in prepričanje, da so naši najmlajši v tem času v varnem in toplem naročju svojih vzgojiteljic. Pogoj za izobraževanje in vzgojo naših otrok so prav gotovo tudi sodobno urejene in opremljene šole. Žal so nekatere vse prej kot to, saj so dotrajane in skromno opremljene in kar kličejo po obnovi. Tudi obnovo le-teh naj bi nam omogočil nov samoprispevek. O stanju, v katerem so nekatere naše osnovne šole, res nima smisla zgubljati besed, ker je bilo o tem že dovolj povedanega ob raznih priložnostih; pravzaprav pa si stanje lahko ogleda tudi vsak sam. Nenazadnje ne gre pozabiti veliko pridobitev v naši občini, ki se izraža v solidarnosti vseh krajevnih skupnosti v realizaciji skupnih programov in ki naj bi se z izglasovanjem sedanjega samoprispevka pokazala tudi v tem. Storjena bi bila velika škoda, če bi to pridobljeno solidarnost prekinili. Poleg teh skupnih programov, to je predvsem izgradnja vrtca v Sodražici in dograditev vrtca v Ribnici ter obnova šolskih zgradb, v katerih naj se ponovno pokaže »ribniška solidarnost«, pa predstavljajo tudi programi krajevnih skupnosti, predvsem nadaljevanje le-teh na komunalnem področju. Komu bodo vse te pridobitve v največji meri služile, če ne nam mladim? Zato predstavlja referendum izziv mladim, da glasujemo ZA samoprispevek in da v svojem ožjem in širšem okolju pridobimo vse, da se bodo odločili enako. Kajti le na način bo zagotovljen tudi v prihodnje enako hiter razvoj vseh naših krajev. Tudi s tem bomo poskušali opravičiti oceno, ki jo je o nas dal pokojni predsednik Tito: »Narodu, ki ima tako mladino, se ni treba bati za svojo bodočnost«. Poskušajmo dokazati, da je to resnica. Z \ • SREČKO ARKO, PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS SODRAŽICA v____________________________________y NAPREDEK KOT DOSLEJ Ko te dni razpravljamo o uvedbi novega samoprispevka, razmiš-amo o tem, kaj smo uspeli napraviti v preteklem obdobju. Lahko aključimo, da smo po lastni presoji združena sredstva prejšnjega sa-toprispevka obogatili z velikimi uspehi. Naj povzamem! — Našim mladim rodovom smo dali lepe, velike šole v Ribnici, So-ražici, Dolenji vasi in v Loškem potoku, kjer so mladi učenci našli idi druge pogoje za šolanje in učenje in s tem znanje in napotke za s ivljenje. — Naše vasi so dobile lepšo podobo. Ne vali se prah po naseljih, ker 3 ta v večini asfaltirana. Poleg asfaltiranja je bila urejena tudi v veliko rajih kanalizacija, da voda ne dela škode. Občani so dobili telefon, tko je zveza z zunanjimi kraji približala naše občane, jim omogočila itrejšo intervencijo za kakršnokoli pomoč. — Lep zdravstveni dom služi vsem občanom, ki iščejo zdravje. — Otroški varstveni zavod — vrtec nudi varno zavetje najmlajšim, a starši brezskrbno delajo na delovnem mestu Dosegli smo še mnogo eč, to pa nam je omogočila IZGLASOVANA SOLIDARNOST. Splača se razmišljati o tem. Spomnimo se tudi časov, ko so naši ob-aqi dali svoj zadnji živež za naše partizanske enote. Tudi ta čas je pri-esel lepše življenje vsem mladim in starim. Prinesel je sigurnost vživ-jenju. Torej danes ne more biti dvomov, ali se bomo odločili tudi v teh asih za solidarnost, ker to je jamstvo našega napredka. Sami se bomo dločili, ali bomo zavrteli kolo napredka nazaj ali pa bomo v skupnih aporih dosegli še več in lepše. Prihodnji načrti so zastavljeni po hotenju občanov, skladno s pred-tavniki KS. Tudi ta samoprispevek vsebuje veliko skupnega in nam :e more biti vseeno, če bi nastopila lagodnost, nezainteresiranost, ki le more dati uspehov. Napori, volja in poštenje ter delavnost pa so bili in bodo obresto-ani v koristih naše skupnosti, v kateri živimo. Vemo, da lahko s skup-hmi napori premagamo vse težave. Ne dvomim, da se bodo naši občani, člani Zveze združenj borcev ■JOV, VVI, aktivisti NOV odločili za napredek, za skupne cilje, da bo ijihov glas tudi v okolici vplival na udeležbo in odločitev občanov VSI ZA PROGRAM NAPREDKA S SAMOPRISPEVKOM V !OLIDARNOSTI«. Predsednik OO ZZB NOV RIBNICA: Vinko KERSNIČ Brez samoprispevka ni napredka Smo v predzadnjem mesecu veljavnega krajevnega samoprispevka. Krajani ugotavljamo, računamo, kaj smo v zadnjem petletnem obdobju samoprispevka dobro opravili in zakaj so nekatere dogovorjene naloge izostale. Načrtujemo, kaj bomo v obdobju novega krajevnega samoprispevka zgradili, ustvarili sami, s svojimi močmi in ob podpori sosedov in širše družbene skupnosti. S sredstvi sedanjega krajevnega samoprispevka nismo uspeli zgraditi otroškega vrtca v Sodražici, kar smo zapisali v dokumente pred referendumom. Denarja je bilo dovolj le za izgradnjo zdravstvenega doma v Ribnici, saj smo to nalogo postavili kot prednostno. Tudi prav je tako. Vrtec v Sodražici je ostal dolg. Dolg, ki ga je treba vrniti. Tako je sodilo tudi vodstvo družbenopolitičnih organizacij in predsedstvo skupščine občine Ribnica in postavilo izgradnjo otroškega vrtca v Sodražici v novem obdobju krajevnega samoprispevka v letih 1983 do 1988 kot prednostno občinsko nalogo. V tem času bomo krajani vseh krajevnih skupnosti solidarnostno, seveda v različnih stopnjah prispevali za izgradnjo otroškega vrtca pri nas, kakor smo vsi v tem obdobju prispevali za izgradnjo zdravstvenega doma v Ribnici. Sredstva krajevnega samoprispevka pri financiranju določenih nalog, ki smo jih opravili veliko, ne predstavljajo pretežen del kapitala, pač pa so temelj, osnova in motiv za izbiro naloge in pobudo za njen začetek. Če je pri tem še pobuda in volja krajanov, njihov, dodatni samoprispevek in njihovo delo, potem se sredstva krajevnega samoprispevka podvojijo in potrojijo hkrati s sredstvi, ki jih za te naloge namenjajo komunalna interesna skupnost ali druge interesne skupnosti. V preteklosti je bil dragocen delež tudi denar, ki so ga delovni ljudje v našem združenem delu namenili za urejanje kraja. Tako je skoro dokončno rešena posodobitev cest na Gori, delna obnova ulic in trga v Sodražici, kanalizacija v Sodražici, asfalt v Zamoste-cu, Lipovščici, precej polepšana vas Globel, v zadnji fazi pa je obnova cest na Vinicah in v Zapotoku. Če krajevnega samoprispevka ne bi bilo, bi ne bilo tudi naših uspehov, kraj bi se razvijal počasi oziroma bi v razvoju močno zaostajal. Če bomo modro ravnali in se na referendumu dne 29. 5. 1983, zlasti krajani naše KS, vsi kot eden izrekli za uvedbo novega krajevnega samoprispevka, bomo deležni solidarnostne pomoči sosedov in z zbranimi sredstvi zgradili otroški vrtec, popravili šolo, obnovili preostale ceste v Sodražici, uredili pot v Grdi dol in v Podgoro, uredili cesto skozi Podkla-nec, asfaltirali cesto do Lipovščice, končali obnovo cest skozi Vinice in Zapotok, uredili mrliške vežice v Sodražici, izboljšali javno razsvetljavo in postorili še marsikaj potrebnega, to tu, ono tam, povsod nekaj. Težki časi gospodarske krize ne bodo trajali dolgo. Prešli smo skozi mnogo hujše čase in s pridnimi rokami ustvarjali čudeže. Tudi sedaj storimo svojo dolžnost do sebe, soseda in širše skupnosti, ZA SAMOPRISPEVEK! f »KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJA VAS _y VEDNO PRIPRAVLJENI NA SOLIDARNOST Občani krajevne skupnosti Dolenja vas smo v vseh dosedanjih akcijah okrog samoprispevka videli pred seboj povsem jasne cilje — skupno reševanje skupnih nalog in urejanje naših krajev, vasi, naselij. Nikdar se nismo odrekali solidarnostnemu združevanju denarja, najsi je šlo to za šole, vrtce ali zdravstveni dom, saj vemo, da vse to koristi nam, našim otrokom, sedanjim in prihodnjim rodovom. In če je bilo potrebno, smo znali za izvedbo katerekoli naloge v domačem kraju poseči tudi po dodatnem združevanju denarja, prostovoljnem delu ipd. V zadnjih letih, v obdobju sedanjega in prejšnjega samoprispevka, smo v krajevni skupnosti dosegli res izredno veliko. Domala vse ceste so posodobljene, asfaltirane; od leta 1976 smo skrbeli predvsem za to področje in asfaltirali s samoprispevkom, dodatnimi prispevki ter sredstvi združenega dela in interesnih skupnosti ceste in ulice po Prigorici, delno Dolenji vasi, Rakitnici, v Grčaricah, cesto do Lipovca, Blat, Rakitnice, do Grčaric, zgradili vodovod v Grčaricah. V prihodnjem obdobju bomo dela na komunalnem področju nadaljevali; gre predvsem za nadaljnje usposabljanje cest v Dolenji vasi, kar ni bilo urejeno doslej. Osrednja in najobsežnejša naloga naslednjega samoprispevka pa je predvsem izgradnja novega pokopališča za Dolenjo vas in Prigorico, o čemer razpravljamo že več let, vendar spričo potreb na drugih področjih in težav okrog lokacije pokopališča doslej kaj več nismo mogli storiti. Da pa je pokopališče za ti dve največji naselji krajevne skupnosti res najnujnejša Stvar, vemo dovolj dobro vsi. Pokopališče bo zgrajeno v hribu desno od ceste proti Blatam, urejali pa ga bomo postopno, kakor bo pač mogoče. V zadnjem času smo poskrbeli delno tudi za čistejše okolje. V nekaterih naseljih krajevne skupnosti so že kon- tejnerji za smeti, v naslednjem obdobju pa bomo nabavili kontejnerje še za vsa ostala naselja in poskrbeli za reden odvoz odpadkov. Prihodnji samoprispevek je delno namenjen tudi izboljšanju požarne varnosti; s skupnim denarjem bomo podprli izgradnjo ali povečanje gasilskih domov. Zdaj sta v gradnji domova v Dolenji vasi in Rakitnici, v Lipovcu tudi razmišljajo o tem. Letos bo dograjena v Dolenji vasi nova trgovina in poštno poslopje z avtomatsko telefonsko centralo z 200 priključki. Že doslej smo izgradnjo pošte sofinancirali (400.000 din) v prihodnje pa bo krajevna skupnost še sofinancirala ureditev telefonskega omrežja, s čimer bo omogočena napeljava telefona v sleherno naselje. Vemo, da smo na področju vodopreskrbe v krajevni skupnosti dosegli že veliko. Lansko leto je SIS za vodo-preskrbo (ob soudeležbi KS) rekonstruiral cevovod v Dolenji vasi in zgradil vod do Humca. S tem je trenutno rešen problem preskrbe z vodo za večji del KS in le na- selje Grčarske Ravne ostaja še brez vodovoda. Poskusili bomo tudi tu. Lončarji, krajani KS Dolenja vas! Vedno doslej smo se znali pravilno in pošteno opredeliti. Verjamemo, da tudi tokrat ne bo težav, ko se bomo vsi skupaj odločali na referendumu za naslednji samoprispevek. Z njim je napredek, brez njega ostajamo na mestu, celo nazadujemo. Brez samoprispevka ne bo nihče bogatejši, z njim bomo bogatejši vsi skupaj, vsa naša skupnost. Torej?! S ALOJZIJA ZAKRAJŠEK, PREDSEDNICA KS VELIKE POUANE_ POLJANCI, IZKAŽIMO SE Krajevna skupnost Velike Poljane je kot najmanjša v občini v obdobju sedanjega samoprispevka dosegla izredno veliko. Program, ki smo si ga zastavili pred petimi leti, smo kljub velikimi težavam uresničili, verjetno tudi presegli. Upoštevati je treba, da predstavljajo opravljene investicije več kot desetkratno vrednost rednega petletnega samoprispevka. Velike načrte smo lahko uresničili predvsem zahvaljujoč prizadevnosti, razumevanju in solidarnosti vseh naših krajanov. Dodatni samoprispevki in prostovoljno delo predstavljajo več kot sredstva dveh rednih samoprispevkov in če k temu dodamo še veliko razumevanje, podkrepljeno s pomembnimi zneski Samoupravne komunalne skupnosti in naših delovnih organizacij ter gozdarjev iz Velikih Lašč, uspeh našega dela ni mogel izostati. Seveda vse to ni prišlo samo od sebe. Potrebnega je bilo veliko dela na sestankih, v razgovorih in dogovorih, veliko najrazličnejših poti, obiskov v delovnih organizacijah, na banki, pri projektantih. Potem smo šele lahko zasekali v celino za »starim gradom« in nova cesta na Velike Poljane se je zvijugala v strmino do vasi. Vsi Poljanci smo bili tiste dni ponosni na dosežke, ki so bili tudi delo naših otrok in naše solidarnosti. Prej kot smo pričakovali in v večjem obsegu od predvidenega je bila naša velika investicija, cesta na Velike Poljane, uresničena. Pomagat so nam prišli tudi mladi v mladinski delovni brigadi Majde Šilc, za kar se jim še enkrat posebej zahvaljujem. Ob tem so se kazale tudi druge naloge in potrebe in kar mimogrede smo postorili še več drugih stvari na komunalnem področju — rekonstrukcija cest proti Močilam, Gornjim in Doljnim Podpo-ijanairj in Ravnem. Opogumljeni z nadvse uspešnim dosedanjim samoprispevkom smo se v občini kljub samoprispevkom nenaklonjenim časom odločili za nov krajevni samoprispevek 1983 —1988. Tudi v naši krajevni skupnosti vemo, da lahko normalno napredujemo le tako. Ob izvajanju programa sedanjega samoprispevka so se odpirala nova vprašanja, kazale nove potrebe. In te niso majhne. Še vedno imamo komunalno neurejena posamezna naselja. Velike Poljane so edina večja vas v občini brez asfalta. Naše Samoče so pozimi še neodprte oziroma nedo- stopne za zimsko službo, rekonstruirati je nujno cesto proti pokopališču in proti Dulam, precej potreb imamo na področju telefonije, zadnji čas pa je, da okrepimo v delu krajevne skupnosti električno napeljavo (nova trafo-postaja za Gor. in Dol. Poljane), ob tem pa elektrificiramo tudi Vahtnico. Vsi krajani bomo z delom našega samoprispevka i tudi trdno stali ob strani našemu Gasilskemu društvu pri gradnji gasilskega doma na Velikih Poljanah. Vemo, da so te naloge obsežne in bodo zahtevale velike denarje. Iz bodočega samoprispevka bo krajevni skupnosti ostalo več kot doslej, kar 1,5%, saj le 0,5 % združevali za občinski skupni program. Bomo pa tudi iz drügih virov na občinskem nivoju (Samoupravna komunalna in cestna skupnost, združeno delo, še posebej gozdarji) dobili izdatno pomoč pri uresničevanju naših načrtov. Seveda pa se je potrebno prej še odločiti za samoprispevek. To bomo počeli na referendumu 29. maja in ker Poljanci nikdar nismo bili zadnji, tudi tokrat ne bomo. Odločimo se za in odločili se bomo pravilno. Alojzija Zakrajšek • OBČINSKA PRIZNANJA IN NAGRADE ) ALOJZ KERSNIČ - - ČASTNI OBČAN Na slavnostni seji skupščine občine Ribnica 26. marca v Loškem potoku so bila podeljena letošnja občinska priznanja in nagrade. Razpis za zbiranje predlogov je bil objavljen v letošnji prvi številki Rešeta, na osnovi prispelih predlogov pa je žirija za po- ' deljevanje občinskih nagrad in priznanj sklenila, da se letos, ob 40-letnici borbe v Jelenovem žlebu, podeli en naziv častnega občana, tri Plakete 26. marca, 10 Priznanj občine in pet Urbanovih nagrad. Po sklepu žirije in na osnovi predlogov, prispelih po javnem razpisu, se za leto 1983 podelijo naslednja občinska priznanja in nagrade: Naziv častnega občana občine Ribnica se podeli Alojzu KERSNIČU iz Ljubljane, Bajtova ul. 8, rojenem 10. 10. 1912 v Hrvači. AlojzKersnič izhaja iz kmečke družine. Med študijem na trgovski akademiji v času med obema vojnama se je navzel naprednih idej. Kot komunist ni dobil po končanem šolanju službe, zato je nadaljeval študij na ekonomski fakulteti v Zagrebu ter tik pred vojno dobil zaposlitev pri poštni hranilnici v Ljubljani. Takoj po okupaciji je začel sodelovati z OF in VOS, ob tem tudi v znameniti akciji »za milijon«. Kasneje je bil pri glavnem štabu in pri denarnem zavodu SNOS, deloval je pri odseku za finance na področju proračuna, narodnega dohodka, posojil, prostovoljnih dajatev ter pri razpisu ljudskega posojila v oktobru 1943. leta. Po vojni je ves čas deloval na področju financ, v pokoj pa je odšel s položaja direktorja SDK Slovenije. Velike zasluge ima tudi za ra- Ob občinskem praznovanju je zaradi slabega vremena odpadlo zbo-, rovanje v Jelenovem žlebu. Ta del proslave je bil opravljen v Lo-t škem potoku pred osnovno šolo. Slavnostni govornik je bil general Dušan Švara — Dule, udeleženec borbe, Id je svoje besede m nago-; vor prilagodil predvsem potrebam za današnji gospodarski in politični trenutek. zvoj naše občine, saj je bil vedno pripravljen pomagati z vso nesebičnostjo, dajati nasvete vodilnim gospodarstvenikom in družbeno političnim delavcem. Ustvarjalno je sodeloval pri ustanavljanju proizvodnih obratov v naši občini ter pri razvoju osnovnih industrijskih panog. Proglasitev za častnega občana občine Ribnica je le skromna oddolžitev naše družbeno politične skupnosti tov. Alojzu Kersniču za velike zasluge v revoluciji in v povojni izgradnji naše družbe. Plaketa 26. marca se podeljuje posameznikom, družbeno političnim organizacijam, društvom, organizacijam ali enotam za posebne zasluge, prizadevanja in dosežke v razvoju osvobodilnega gibanja med narodnoosvobodilno borbo ter za dosežke, zasluge in prizadevanja pri razvoju obrambnih priprav oziroma celotnega koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za ohranjanje in prenašanje tradicij osvobodilnega boja na mlajše rodove. France Dc iz Ribnice, direktor TOZD Inles Ribnica, za dolgoletno, aktivno in ustvarjalno družbeno politično delovanje v občini Ribnica kot predsednik skupščine občine, predsednik občinske konference socialistične zveze, predsednik občinske konference zveze komunistov, skoro dvajset let pa je bil tudi poveljnik občinskega štaba civilne zaščite. Ivan Lavrič iz Srednje vasi 1, Loški potok, za dolgoletno vestno in požrtvovalno družbeno politično delo v občini in še posebej v krajevni skupnosti Loški potok. Vrsto let je bil odbornik in delegat v občinski skupščini, predsednik sveta in skupščine krajevne skupnosti. S svojim delom je pustil v razvoj obrambnih priprav v krajevni skupnosti trajne sledove, z vsem žarom pa se z vprašanji razvoja ljudske obrambe in družbene samozaščite ukvarja še danes. Alojz Zbašnik iz Dolenje vasi, upokojenec, prejme Plaketo 26. marca za dolgoletno družbeno politično in samoupravno delovanje v občini Ribnica in krajevni skupnosti Dolenja vas. Vrsto letje bil predsednik občine Dolenja vas, nad dve desetletji odbornik in delegat v skupšpini občine, bil je predsednik KS in predsednik skupščine KS Dolenja vas, predsednik krajevne organizacije zveze borcev, aktivno pa je sodeloval in še sodeluje povsod, kjer je njegova pomoč potrebna. Velike zasluge imai tudi na področju ohranjanja tradicij NOB in pri razvijanju koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Priznanja občine Za Priznanja občine Ribnica je bilo več predlogov, žirija pa je po tehtnem preudarku sklenila, da se letos podeli 10 Priznanj, devetim posameznikom in eni delovni organizaciji za dosežke in prizadevanja na različnih področjih. Priznanja občind prejmejo: Janez Arko, upokojenec iz Ribnice, za delo na narodopisnem in muzejskem področju ter pri organizaciji sejmov v Ribnici. France Benčina iz Travnika, Loški potok, za dolgoletno družbeno politično aktivnost v krajevni skupnosti, posebej še v društvu invalidov in v organizaciji Rdečega križa. Mirko Cvar iz Jelovca pri Sodražici za zasluge v revoluciji ter družbeno politično aktivnost v krajevni skupnosti in v organizaciji zveze borcev. V Gost iz italijanske pobratene občine Arcevie, nekdanji župan Ar-naldo Giacchini pozdravlja zbrane na slavnostni seji skupščine občine Ribnica 26. marca v Loškem potoku. Prevaja Ivan Petrič. Bernarda Kogovškova, profesorica glasbe, prejema Urbanovo nagrado za izjemne dosežke na področju razvijanja pevske kulture, predvsem med mladimi. Ob občinskem prazniku 26. marca so prišli čestitat predsedniku skupščine Stanetu Rusu v njegovo pisarno tudi naši najmlajši iz vrtca v Ribnici. France Ilc, dolgoletni družbeno politični delavec, predsednik občine, občinske konference SZDL in do nedavnega tudi občinske konference zveze komunistov ter poveljnik štaba civilne zaščite, sicer direktor TOZD Inles Ribnica, prejema visoko priznanje — Plaketo 26. marec. Kmetijska zadruga Ribnica za dosežke in uspehe na področju pospeševanja kmetijstva v občini Ribnica. France Lesar iz Ribnice, zaposlen v DO Riko Ribnica, za prizadevno delo v delovni organizaciji kot najboljši obratovodja, za delo v sindikatu in v samoupravnih organih. Ivan Petrič, Sodražica, za dolgoletno požrtvovalno, nesebično in ustvarjalno delovanje v občini in krajevni skupnosti, v gospodarstvu in v družbeno političnem življenju. Nikola Radič, Ribnica, načelnik doma JLA, za uspešno in vsestransko sodelovanje na kulturnem, športnem in drugih področjih. Alojz Tanko iz Ribnice, zaposlen v DO Riko kot izmenovodja v strojni delavnici, za ustvarjalen prispevek v razvoju delovne organizacije ter za aktivno delo v sindikatu in samoupravnih organih. Jože Tomšič iz Goriče vasi za zasluge v revoluciji in povojni izgradnji, za dolgoletno aktivno družbeno poli tu ) delo ter >b njegovi letošnji sedemdesetletnici. Saša Vuga, dramaturg RTV Ljubljana, za njegovo ustvarjalno vlogo v pripravah in pri izvedbi ekranizacije Ogenjce Aleksandra Gale v TV nadaljevanki Manj strašna noč. Urbanova nagrada Urbanova nagrada je najvišje občinsko priznanje za področje kulturnega delovanja, pa tudi za dosežke na nekaterih drugih področjih. Po pravilniku se lahko letno podeli do pet nagrad in to možnost letos ob 40-letnici boja v Jelenovem žlebu tudi izkoriščamo. Nagrajenci dobivajo Urbanovo nagrado za dolgoletno, tudi življenjsko delo na kulturnem področju oziroma za izjemno prizadevanje in pomoč pri razvoju kulturnih dejavnosti. Urbanovo nagrado prejmejo: Milena Borovac, dolgoletna ravnateljica osnovne šole v Ribnici, za več kot tridesetletno ustvarjalno delovanje na kulturnem po- dročju kot organizator kulturnih dejavnosti, dramski režiser, spodbujevalec, preko svojega izostrenega pedagoškega dela pa je vedno ostrila vrsti ribniških generacij kulturnega duha. Neprecenljiv je tudi njen prispevek v razvoju vzgoje in izobraževanja v občini, pa tudi na področju krepitve samoupravnih odnosov in družbeno političnega življenja. Jože Centa, akademski slikar iz Ljubljane, sicer bližnji ribniški rojak, po srcu in občutju pa pravi Ribničan, za več kot dvajsetletno likovno ^delo, vezano na Ribnico, ribniško pokrajino in ribniškega človeka. Po njegovi zaslugi je prav naša pokrajina ohranjena v neštetih likovnih upodobitvah. Bil je tudi eden pobudnikov in organizatorjev vseh dosedanjih likovnih srečanj v Ribnici. Andrej Klemenc iz Ribnice prejme Urbanovo nagrado kot priznanje za dolgoletno delo pri ustvarjanju kulturnega grajskega okolja v ribniškem gradu, pri organiziranju tradicionalnih ribniških sejmov in še posebej zaradi ideje in realizacije parka kulturnikov v Rijbnici. Bernarda Kogovšek, profesorica glasbe na osnovni šoli v Ribnici, za izjemne dosežke na področju glasbe in pevstva v občini, predvsem z mladim rodom. Z mladinskim zborom in še posebej z nonetom Vitra dosega zavidljive uspehe in izredno pevsko kakovost v izvajanju. Stanislav Škrabec, direktor DO Riko Ribnica, za izjemen posluh in stalno pripravljenost sodelovati pri realizaciji katerihkoli načrtov na kulturnem in tudi drugih področjih, ki vodijo k bolj celovitemu in vsestranskemu razvoju naše družbeno politične skupnosti. Dosežki, s katerimi se delovna organizacija pod njegovim vodstvom upravičeno postavlja, so izjemnega pomena ne le za občino, pač pa celotno našo skupnost. Humanizacija odnosov, za katero se v kolektivu zavzema, humanizacija dela in proizvodnje pa je že sama po sebi kulturno dejanje. (.poglednaprej) PITNA VODA TUDI PO LETU 2000 Samoupravna interesna skupnost za vodooskrbo občin Kočevja in Ribnice je že izdelala program oskrbe s pitno vodo do leta 2020, ki bo v kratkem obravnavan v skupščinah obeh družbenopolitičnih skupnosti. Po neuradnih podatkih je to verjetno prvi program, ki zagotavlja dolgoročnost preskrbe, pri čemer je treba poudariti, da so ga pogojevale obstoječe razmere vodopreskrbe. K prvotni zasnovi oskrbe s pitno vodo mesta Kočevje se je pristopilo že v letih pred prvo svetovno vojno. Vrsto let se je po tej rešitvi oskrbovalo mesto s prečrpano vodo izvirov pod hribom. Mestno omrežje so se- stavljali litoželezni cevovodi man jših profilov. Okoliška naselja so dobila kasneje lokalni vodovod. Z razvojem mesta in naselij so se pričele naglo večati potrebe po pitni vodi in s tem prekoračevati zmožnosti izvirov v Kočevju. V letih po drugi svetovni vojni so bili izdelani projekti in študije skupinskega vodovoda Kočevje —Ribnica. Tako je bilo leta 1959 zgrajeno zajetje in črpališče na Obrhu pri Rakitnici, ki predstavlja osnovni vir preskrbe v obeh občinah. V naslednji fazi je bil položen glavni oskrbovalni cevovod od Obrha do Kočevja, zgrajen vodo-hram vsebine 1000 m3 ter izvedbena povezava na obstoječe staro omrežje. V naslednjem obdobju so se vrstile gradnje cevovodov, kot so narekovale potrebe urbanizacije. Sistem oskrbe z vodo na področju kočevske kotline je v sorazmeno kratkem času postal obremenjen s porabo vode v naseljih: Koblarji, Stara cerkev, Gorenje, Slovenska vas, Breg, Klinja vas, Mahovnik, Željne, Šalka vas. Cvišlerji, Dolga vas, Livold, Zajčje polje in Črni potok. S tako naglo povečavo sistema oskrbe z vodo skupinskega vodovoda Kočevje-Ribnica tudi predhodni projekti niso računali. Problem pomanjkanja je narekoval hitro realizacijo pridobitve novega vodnega vira iz kaptažnega zajetja v Sodražici, ki je začasno razrešil preskrbo v Ribnici. Skupinski vodovod Kočevje —Ribnica oskrbujejo danes naslednji vodni viri: izvir Obrh, kjer se voda črpa 21 ur na dan v povprečju 87,5 Vs, izvir Izber v Sodražici s povprečno izdatnostjo 20 L/s ter izvir Lipovščica v Ribnici z izdatnostjo 4 l/s. Izvidi raziskav vodnih virov v prvotni obliki — brez kloriranja v glavnem ne ustrezajo predpisom o pitni vodi. Dejanska poraba pitne vode, določena s hidravličnim izračunom, znaša za mesto Kočevje 56,22 l/s, pri čemer je upoštevati, da se v celotnem sistemu izgubi 28,57 Vs. Predvidena poraba vode v celotnem odvzemu (v obeh občinah) je izračunana na osnovi predvidenih urbanističnih programov ter normativov, ki veljajo za srednjeevropski prostor. Tako določena poraba bo znašala za občino Kočevje leta 2020 že 147,69 l/s ali 12760620 l/dan. Potrebne nove količine vode pa naj bi se zagotovile iz izvira Podstene (Sodražica) s povprečno kapaciteto 35 ks, izvira Kadic (Sodražica) s kapaciteto 15 l/s, izvira pod Slovensko vasjo z izdatnostjo 21 l/s, izvira pod Livoldom z izdatnostjo 7,5 l/s in večjo količino črpanja vode iz Obrha. Medobčinski skupinski vodovodni sistem bi bil tako leta 2020 sposoben dobavljati vodo v količini 16093580 l/dan ali 197,83 l/s. Seveda pa se postavlja vprašanje, kdaj bo to realizirano in koliko bo to stalo? Program vsebuje postopno izgradnjo, ki naj bi se začela: 1. Z načrtovanjem izrabe prostora in zaščito vodnih virov. 2. Usposobitvijo vodovoda Livold in Slovenska vas. 3. Zamenjavo starega omrežja po Kočevju in Ribnici. 4. Izgradnjo čistilnih naprav. 5. Izgradnjo vodohramov za akumulacijo vode. 6. Dopolnjevanje primarnega omrežja z zamenjavo profilov. 7. Izgradnja in vključitev vseh predvidenih novih vodnih virov. Na koncu pa še informacija, da je program ovrednoten ter da znašajo naložbe 390.122.000 dinarjev. Zbrati tolikšna sredstva pa pomeni poiskati nove vire finansiranja, saj pitno vodo rabimo danes in jo bomo tudi še jutri. Jože Lindič ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Območna skupnost Ljubljana obvešča vse svoje zavarovance oz. lastnike vozil z območja občine Ribnice in našega Predstavništva, da lahko opravijo brezplačni varnostni test za svoje avtomobile in to v mehanični servisni delavnici AVTO —Kočevje. Varnostni test obsega: — pregled celotnega zavornega sistema — pregled krmilnega mehanizma in podvozja — pregled svetlobnih teles in mehanizma za čiščenje stekla — v zimskem času pa še kontrolo hladilnih tekočin, gum... S to akcijo želi zavarovalnica vsem zavarovancem zagotoviti varnejšo vožnjo, hkrati pa voznikom vcepiti skrb za redne preglede in spoznanje, da le brezhibno vozilo zagotavlja večjo in sigurnejšo varnost na cesti. Andrej Klemenc ODPRTA BEOGRAJSKA BANKA Sredi aprila je-bila končno odprta agencija Beo- cija in predstavlja okrog 24 odstotkov v skupni bi-grajske banke — Temeljne banke Ljubljana, ki je lančni vsoti vseh jugoslovanskih združenih bank. uredila prostore v nekdanji lekarni na Kolodvorski V Ribnico banka ne prihaja, je dejal njen di-ulici v Ribnici. Banko sta v prisotnosti predstavni- rektor, z nobenimi nameni, ki niso v skladu s hote-kov družbeno političnega in gospodarskega življe- nji tega območja, ampak z namenom, da poveča in- nja Ribnice odprla direktor Temeljne banke iz teres združenega dela v povezovanju na širšem ju-Ljubljane in predsednik izvršnega sveta skušščine gpslovanskem prostoru in seveda občanov, da z občine Ribnice. Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana je pričela poslovati v Ljubljani februarja 1974. leta kot predstavništvo, kot temeljna banka v sistemu Udružene beogradske banke — Beobanke pa deluje od 1976. leta. S svojo skupno bilančno vsoto je Beobanka največja jugoslovanska bančna asocia- banko uresničujejo svoje interese. Naj povemo še to, da je banka lepo, domiselno in funkcionalno urejena. Ob otvoritvi so si gostje v bančnih prostorih lahko ogledali tudi vrsto razstavljenih zanimivih plastik in reliefov kiparja domačina Draga Koširja iz Sodražice. F. G. Pred otvoritvijo agencije Beograjske banke v Ribnici sredi aprila. NEKATERE USMERITVE ZA DELO KOMUNISTOV Gospodarske razmere v širši družbeni skupnosti kot tudi v občini Ribnica se še vedno zaostrujejo, zato mora biti pozornost zveze komunistov namenjena predvsem krepitvi ekonomskega položaja v občini ter tudi v širši družbenopolitični skupnosti. Bolj kot doslej je potrebno krepiti zavest o nujnosti medsebojne povezanosti delavcev v TOZD, DO ter drugih oblikah proizvodnega, poslovnega povezovanja ter poslovno-tehnič-nega sodelovanja med OZD v občini kot tudi širše. Komunisti moramo v prihodnje bolj delovati na vsebinskem uveljavljanju določil zakona o združenem delu, dolgoročnega programa stabilizacije in predvsem krepiti zavest o družbeni kategoriji dohodka. IDEJNO POLITIČNO VZDUŠJE Zavzemati se moramo, da bodo samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, poslovodni organi ter strokovni delavci nenehno prisotni v poteku proizvodnje, delitvi dohodka ter prezagotavljanju doslednega izvajanja sprejetih planov, posebej še planov izvoza. Čeprav smo priča zaostrenim in zoženim pogojem gospodarjenja, se je potrebno nenehno zavzemati za uveljavljanje delitve dohodka po rezultatih dela tako v OZD, kot med TOZD in DSSS. Naloga komunistov je predvsem v tem, da ustvarimo predvsem tako idejnopolitično vzdušje, ki bo pogojevalo prepričanje, da le boljše gospodarjenje z ■ VI, VM^X-k****** V** ■ > s I s s > * s * s 5 Podeljena. srebrna priznanja OF Občinska konferenca socialistične zveze Ribnica podeljuje od leta 1971 ob prazniku OF 27. aprilu posameznikom, organizacijam, društvom in skupnostim za posebne zasluge v revoluciji in v povojni izgradnji, za krepitev samoupravnih družbenih odnosov in za druge dosežke srebrna Priznanja OF. Letos je bilo na posebni svečanosti pred praznikom OF podeljenih enajst srebrnih znakov OF. Krajevne konference socialistične zveze so ob tej priložnosti (nekatere bodo to storile kasneje) podelile več bronatih znakov OF. Srebrna Priznanja OF so prejeli: Kulturno umetniško društvo Loški potok za zasluge pri gradnji socialističnih in samoupravnih družbenih odnosov France Rus, Sodražica za zasluge pri gradnji socialističnih in samoupravnih družbenih odnosov Stana Drobnič, Sodražica za zasluge v revoluciji in povojni izgradnji Valerija Zbačnik Ribnica za zasluge v revoluciji in povojni izgradnji Alojz Arko, Breg za zasluge v revoluciji in povojni izgradnji Ivan Pelc, Ribnica za zasluge v revoluciji in povojni izgrad- nji Minka Joras, Ribnica za zasluge v revoluciji in povojni izgradnji Jože Klun, Ribnica za zasluge v revoluciji in povojni izgrad- France Škrabec, Ribnica za zasluge pri gradnji socialističnih in samoupravnih družbenih odnosov Anton Levstik, Loški potok za zasluge v revoluciji in povojni izgradnji Zinka Benulič, Sodražica za zasluge pri gradnji socialističnih in samoupravnih družbenih odnosov * * * * * * * * * * * i \ * * * * * * 4 * * * * * * V ✓ * * * * * * * * * * * * * družbenimi sredstvi, boljša produktivnost dela, varčevanje ter dolgoročna usmeritev v izvoz lahko ustvari večjo konkurenčnost organizacij združenega dela kot tudi povečanje dohodka. Izredno pomembna naloga pa je izboljšanje položaja na področju kmetijstva. Komunisti predvsem v krajevni skupnosti, v samoupravnih organih krajevne skupnosti, v SZDL moramo s kontinuirano in odločno akcijo spremeniti razmere na vasi. V prihodnjem obdobju moramo napraviti vse', da bomo končali začeti proces združevanja gozdarstva, kmetijstva in lesne industrije v ribniško-kočevskem bazenu. POVEZOVANJE Iniciativni odbor za povezovanje gozdarstva, kmetijstva, lovstva in lesne industrije naj intenzivira in pospeši svoje delo tako, da bodo vse strokovne podlage in priprave izdelane najkasneje do konca prvega polletja tega leta, nakar mora slediti široko informiranje delavcev v vseh zainteresiranih TOZD in seveda tudi druge priprave za sprejem končne odločitve o združitvi z referendumom. Stremeti moramo za tem, da bo odločitev o združitvi delovnih organizacij v SOZD sprejeta do konca letošnjega leta. V akcijo informiranja delavcev se morajo vključiti vsi komunisti v občini in delovati tako, da bo referendum o združitvi uspel v vseh TOZD iz vseh treh panog, ki se združujejo. Še zlasti nosijo odgovornost tisti komunisti, ki so razporejeni na vodilna delovna mesta, bodisi v gospodarstvu, DPO ali družbenopolitični skupnosti. Eno od pomembnih vprašanj urejanja odnosov med gozdarstvom in lesno industrijo je tudi trajna ureditev blagovnih tokov, s čimer mislimo predvsem vprašanje specializacije koncentracije primerne predelave lesa, oziroma konkretno spoštovanje že dogovorjenega razvojnega koncepta razvoja lesne industrije in gozdarstva v občini Ribnica in občini Kočevje, to pa pomeni dosledno spoštovanje specializacije primarne predelave na iglavce in listavce in koncentracijo te (Dalje na 16. strani) OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV RIBNICA je na seji skupščine občine v počastitev občinskega praznika 26. marca podelil večje število Plaket Jelenovžleb posameznim organizacijam, predvsem pa borcem enot, ki so se borile v Jelenovem žlebu in domicilnih enot Prvo plaketo je prejel predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj — Rudi, sicer tudi udeleženec borbe v Jelenovem žlebu. Na sliki: tov. Avbelj sprejema Plaketo Jelenov žleb. v___________________________________________________________y (Nadaljevanje s 15. strani) predelave na dveh mestih, to je v Ribnici za iglavce in v Kočevju za listavce. Nekateri pojavi v zadnjem letu namreč rušijo ta sistem in obstoja nevarnost, da se bo to rušenje nadaljevalo tudi v bodoče. Ti pojavi so predvsem naslednji: izgradnja nove žagalnice v Podpreski, dogovorjeno dolgoročno sodelovanje med LIK Kočevje in Jelovico Škofjo Loko glede oskrbovanja Jelovice z žaganim lesom, predvidena gradnja Melesa v Dobrem polju, povečanje žagarskih kapacitet pri Opremi Kočevje in podobno. Vsi ti pojavi rušijo dogovorjeni razvojni koncept in še pospešujejo že tako predimenzionirano lesno predelovalno industrijo v Sloveniji. Z bilanco blagovnih tokov se morajo združiti vsi subjekti, ki se ukvarjajo s predelavo lesa v ribniško-kočevskem območju, to so tudi vse tiste OZD, ki niso predvidene kot doboče članice bodočega SOZD kot je to Snežnik Kočevska Reka, Oprema Kočevje, Žaga na Robu in vsi drugi, ki bodisi da proizvajajo ali pa uporabljajo lesno surovino, ne glede ali je to hlod ali žagan les. Nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi se zopet prej ali kasneje dogajalq, da bi zaradi malomarnosti ali zaradi ozkih profitnih interesov prihajalo do tega, da se zaradi pomanjkanja hlodovine ustavi primarna predelava na Inlesu, s čimer se povzroča ogromna materialna škoda Inlesu in na koncu koncev tudi širši družbeni skupnosti. To se je pripetilo v letošnjem letu v znatno večjem obsegu leta 1981 in pa tudi že preje. To je očiten primer skrajne malomarnosti in neodgovornosti posameznih struktur v gospodarstvu, kajti teh slučajev, zlasti letošnjega nikakor ne moremo opredeliti kot zastoj zaradi višje sile. Menimo, da je to ena izmed najpomembnejših gospodarskih in političnih akcij v naši občini, kjer je eden od nosilcev razvoja družbenopolitične skupnosti ravno INLES, zato pričakujemo, da se po tej točki v razpravi jasneje in konkretneje izoblikujejo končna stališča, sklepi in priporočila v zvezi s tem pomembnim vprašanjem. DELO V DELEGATSKEM SISTEMU Komunisti pa moramo bolj kot doslej več delovati tudi pri izgradnji oziroma uveljavljanju poslovno-tehničnega sodelovanja med sicer razdrobljenimi OZD kovinsko-predelovalne industrije v občini. Tu predvsem mislimo na skupno planiranje kadrov, sodelovanje pri izobraževanju ter tudi na skupna vlaganja v kovinsko-predelovalni industriji v Ribnici. Posebej pa moramo delovati oziroma vztrajati pri samoupravnem urejanju vseh vprašanj v vseh sredinah, v KS v DPS, materialni proizvodnji kot tudi v družbeni dejavnosti. Delo komunistov v občini moramo za uresničevanje dejanskih interesov delovnih ljudi In občanov. Občinska skupščina mora postati telo, v kateri bo občan neposredno preko svojih delegatov in delegacij uresničeval oblast s sprejemanjem in uresničevanjem sklepov, ki so pomembni za njegovo življenje, delo in razvoj družbenopolitične skupnosti ter ne nazadnje za boljše in ustvarjalnejše življenje delovnih ljudi. Delegacije morajo biti tesneje povezane z delom samoupravnih organov, da zagotovijo stališče baze, komunisti pa morajo biti tisti, ki bodo v delegatskem si-t stemu aktivno delovali ter s svojim angažiranjem omogočili boljše delovanje delegacij. Komunisti morajo delovati znotraj delegatskega sistema ter znotraj družbenopolitičnih organizacij in s svojim delovanjem zagotavljati uresničevanje politike zveze komunistov, znotraj vseh por družbenopolitičnega življenja in znotraj sistema socialističnega samoupravljanja. Več se morajo angažirati za spreminjanje obstoječih razmer, ključno nalogo pa morajo imeti osnovne organizacije ZK, ki morajo usmerjati akcijo članov ZK v organizacijah SZDL, Zveze sindikatov, ZSMS, ZZB NOV ter na ta način vzpodbujati aktivnost in usmerjati aktivnost širših množic, oziroma čim širšega kroga delovnih ljudi in občanov za uresničevanje sprejetih stališč. Pomembno vlogo imajo predvsem delegati Obänskega komiteja ZK v enotni delegaciji SZDL za družbenopolitični zbor, ki morajo s svojim delom zagotoviti prenašanje stališč k OK ZKS v DPZ ter po potrebi biti iniciator za širše organiziranje in odločno akcijo komunistov pri reševanju posameznih pomembnejših vprašanj delegatskega odločanja v skupšanskem sistemu. ORGANIZIRAN PRISTOP ZVEZE KOMUNISTOV Komunisti se moramo postaviti na čelo akcije, ki krepijo enotnost delovnih ljudi, narodov in narodnosti Jugoslavije. Zagotoviti moramo, da bodo komiteji za SLO in DS dobili mesto v združenem delu in krajevni skupnosti ter da bodo postali dejansko subjekt v podružbljanju SLO in DS. Pomembna naloga je stalno spremljanje idejnopolitičnih in varnostnih razmer v vseh temeljnih sredinah, v katerih delujejo člani zveze komunistov, ki nam mora omogočiti hitro in učinkovito reagiranje na posamezne anomalije v občini. Pomembno vlogo imajo osnovne organizacije ZK ter tudi drugi organi občinske organizacije ZKS, ki si morajo prizadevati za nadaljnjo krepitev idejne, akcijske, organizacijske in 1 kadrovske aktivnosti ter vloge ZK. V prihodnje moramo več narediti na področju povezanosti članov občinskega komiteja ZK z osnovnimi organizacijami, vključevati OO ZK in posamezne delovne skupine v pripravo gradiv za seje občinskega komiteja ZKS, kar je bilo doslej prepuščeno sekretarju P OK ZKS. Velik poudarek, oziroma z večjo resnostjo moramo v vseh sredinah pristopiti do vključevanja članov, razne oblike idejnopolitičnega usposabljanja ter se bolj odgovorno obnašati pri kadrovanju v pedagoško vodene oblike idejnopolitičnega usposabljanja. Dosledno moramo izvajati programe, ki smo jih sprejemali v pripravi na 6. sejo CK ZKS. Sprejemanju v ZK bomo morali v vseh sredinah posvetiti večjo pozornost in se te pomembne naloge lotiti bolj resno kot v preteklosti. Pomembno je, da v prihodnje izboljšamo kadrovsko strukturo ZK v občini. V letošnjem letu bomo ustanovili še en svet ZK v KS in sicer v Ribnici, drugod so sveti v KS ustanovljeni, vendar povsod ne delajo, vsaj ne tako kot smo si zamislili. Tudi druge oblike akcijskega povezovanja komunistov bomo razširili. V preteklem obdobju je bilo področje informiranja v ZK eno izmed področij, kjer je bilo najmanj napravljenega. V bodoče moramo zagotoviti osebni stik članov OK ŽKS z osnovnimi organizacijami ter organizirati delo članov občinskega komiteja ZKS tako, da bomo kvantitativno in vsebinsko pokrivali vse osnovne organizacije ZK v občini. Tudi preobrazbi vzgoje in izobraževanja, čeprav v zaostrenih pogojih gospodarjenja in v zoženih materialnih možnostih moramo nameniti večjo pozornost. Zavzemati se moramo za nadaljnje uresničevanje celodnevne osnovne šole v občini. Dajati pa moramo, predvsem komunisti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tudi večji poudarek idejnosti pouka ter usmerjanju mladih ljudi v nadaljnje usmerjeno izobraževanje. Občinski komite ZKS bo v naslednjem lem obravnaval posamezne točke iz dnevnih redov družbenopolitičnega zbora in SIS družbenih dejavnosti, kakor tudi iz dela občinske konference SZDL. Redno bomo spremljali delo osnovnih organizacij, ZK, kot tudi akcijskih oblik dela ZK v občini. Bambič Janez Bilo je leta 1941, ko smo se pripravili za rušenje železniškega opornega zidu in nasipa med Žlebičem in Ortnekom. Pozno zvečer smo se približali Logom nasproti mlina v Podstenah, kjer je bilo določeno zbirališče. Bili smo Ivan Selšek, Albin Andoljšek iz Hrovače in jaz. Nestrpno smo čakali. Po cesti so se brezskrbno vozili Italijani, mi pa smo se veselili, da jim bomo nocoj pošteno podkurili. Imeli smo skrbno pretehtan načrt in izračun potrebnega razstreliva, ki sem ga za mino pripravil po pravilih stare jugoslovanske vojske. Pred nekaj tedni, točneje 13. avgusta, so istotam z nekaj ki-lomgrami eksploziva rušili partizani skupaj s terenci iz Velikih Lašč in Ribnice. Sedaj bo drugače. V propust bomo namestili 60 kg dinamita in ga zadelali z zemljo. Tako močna mina v Ribniški dolini še ni eksplodirala. Denar, 300 lir za nabavo razstreliva, je odobril sam Jože Šeško. Bil pa sem le zaskrbljen, kako bom položil eksploziv. Zmenjeno je bilo, da bom jaz zlezel v ozki vodni propust, namestil dinamit in ga z zemljo, ki mi jo bodo podajali od zunaj, postopoma zamašil. Ali bom lahko zlezel iz njega ritensko? Ali mi ne bo zmanjkalo zraka, saj bomo moral propust najprej na zadnji strani zamašiti. Selšek mi je zagotavljal, da me bo četa branila, če pridejo Italijani. Kaj če se zgodi kaj nepredvidenega in bom obtičal ujet v luknji? Tako sem razmišljal, ko smo zaslišali šum. Prišli so še trije. Stane Nosan je iz čete v Veliki gori pripeljal dva mlada partizana. Mi pa smo pričakovali vso četo, kot je bilo dogovorjeno. Predvideno je bilo, da bo četa za-stražila obe smeri ob progi, da bi mino lahko nameščali potreben čas tudi v primeru, če bi nas presenetila Italijanska patrola. Upali smo, da pridejo ostali pozneje, ker Stane ni vedel povedati, zakaj niso mogli priti vsi. V tem se od mlina med nas v temi prikrade sključena senca. Točno kot ura je prišel France Gradišar in iz bližnjih kopic otave izbrskal tri zaboje po 20 kg. On je bil tisti, ki je to dragocenost v Dolenjih Lazih konspira- Dinamit v Siatniku tivno kupil, jo do nocoj doma skrival, sedaj pa nam jo izročil in se vrnil domov v mlin. Ostalo nas je šest, menda le z eno puško. Ali naj kljub temu začnemo? Trije smo si naložili zaboje na rame, ostali trije so šli v predhodnici proti Brežkemu mlinu in dalje. Ker je bilo težko, smo se menjavali, kljub temu pa smo bili kmalu vsi mokri. Tik pred Slatnikom smo na njivah zopet počivali. Dokončno smo uvideli, da nas je za tako veliko nalogo premalo. S Selškom sva odločila, da je treba akcijo odložiti. Toda kam z dinamitom? Nekje ga moramo skriti za nekaj dni, ko bomo številnejši in bomo akcijo lahko izvedli. Na prostem, v gozdu je to zaradi možnega dežja nedopustno. Priplazili smo se do vasi in kot naročeno našli nek skedenj, ki je imel pod podom dosti prostora. v temi smo zaboje zakopali v lesne rezine pod podom in olajšani odšli. Stane je oba partizana peljal nazaj v goro z naročilom, da se s četo dogovori, kdaj naj se prihodnje dni akcija ponovi, mi trije pa smo se ob Bistrici vračali. Bili smo slabe volje. Ko smo prišli do Kališčarjevega vrta pri Gorenjevaškem mlinu, je pred nami in nekje daleč zasijala silna svetloba. Popadali smo na tla. Mislil sem, da Italijani osvetljujejo prav nas. Čez nekaj trenutkov je ugasnilo in zopet smo bili v temi. Mirno smo se lahko razšli na domove. Takoj drugi dan dopoldne sem od mimoidočih zvedel, da so v Siatniku pod nekim skednjem našli ogromno eksploziva in da so ga Italijani odpeljali na malem tovornjaku. Zgle-dalo je, da nihče ne sumi partizanov, niti Italijani ne. Tako je akcija propadla in dinamit je bil izgubljen. Minila je vojna in še mnogo let. Večkrat sem razmišljal o naši nesrečni akciji. Končno sem se odločil in se 13. maja 1976, po več kot 34 letih, odpravil v Slatnik, da bi se lastnikom opravičil za strašno kukavičje jajce, ki smo jim ga med vojno podtaknili. Stikal sem po Slatniških, vrtovih, da sem razjaril vaške pse in tudi ljudje so me začeli od daleč sumljivo, gledati. Našel sem skedenj, ki se mi je zdel -pravi. Zvem, da je Ulčar jev. Poiščem lastnika in po ovinkarjenju vprašam, če so oni imeli leta 1941 pod skednjem neki dinamit. »Seveda«, pravi in mi začne pripovedovati, kako je bilo. Prav on, tedaj 11-letni Jqnezek, je bil tisti, ki ga je njegov varuh, stric Žlindra poslal pod skedenj. Prav tisto jutro je prišel iz Zado-Ija, da bo popravil orodje, pa je rabil bukov les, ki je bil tudi pod podom. Fantek je pod rezinami začutil sumljive zaboje. Kmalu je nastal preplah po vsej vasi, vaščani so se bali, da je podminiräna vsa vas. »Bili smo do kraja prestrašeni. Italijani iz Žlebiča so takoj zvedeli za najdbo, prišli z avtom in vse skupaj menda odpeljali v Sodražico«, je ves zavzet pripovedoval sedaj ne več Janezek, ampak gospodar Janez. »Moja starejša sestra je dobila živčni zlom, da smo jo morali potem poslati v bolnico. Še danes ni zdrava!« Končno sem Ulčarja le vprašal, od kod se je tedaj vzel tisti dinamit. Zvedel sem, da partizanov do tega dne nihče ni sumil. Sumili so nekega človeka, ki jim je to skuhal, da bi jih pri Italijanih spravil v nesrečo. Videl sem, da še sedaj sumi, da je tako. Kar strmel sem! Nisem več zdržal, brž sem mu povedal, da smo dinamit prinesli mi s partizani, da smo ga nameravali čez nekaj dni odnesti, da nismo mogli spraševati- za dovoljenje, da naj oprosti. Sedaj je strmel on in ni mogel verjeti. Moral sem mu povedati vse podrobnosti in mu zatrditi, da sem bil sam navzoč. Šele potem je verjel. Zopet je minilo 6 let. Mislil sem, da bi bila ta zgodba primerna za objavo. Hotel sem pa za to dobiti pristanek tudi od Janeza v Siatniku in sem 6. julija 1982 zopet stopil tja. V razgovoru sem odkril, da se piše Lovšin, po domače pri Ulčarjevih. Lovšin! Lovšin iz Slatnika? Vrtalo mi je po spominu.... »Ali ste imeli pri vas nekega Jožeta, ki je pred vojno študiral na univerzi?« ga vprašam. »Seveda, to je bil moj starejši brat«. Tako sem zvedel, da je bil pokojni Jože tudi Ulčarjev in da smo med vojno naše zaboje pustili pri hiši, kjer je on včasih sanjal sanje o lepi bodočnosti, ki se niso uresničile. Jože Lovšin, najprej me-dicinec, nato pa filozof, je bil pred vojno levo usmerjen in tega nikjer ni skrival, ne 'na univerzi ne v domačem kraju. Ribniški žandarji so ga nadzorovali in mu doma delali preiskave. Že tedaj so torej odkrili »dinamit« v Siatniku. Nekoč so ga v Žlebiču na postaji pretepli, ga pustili ležati na zemlji, ga nato zaprli v Ribnici za nekaj tednov. Prehladil se je, dobil menda pljučnico in takoj nato 13. decembra 1935 umrl. Kmalu po Jožetovi smrti je od žalosti umrla tudi njegova mlada mati. Naj pripoved končam. Če ,kdo lahko kaj pripomore, da bi dognali točen datum, ko je bil v Siatniku najden dinamit, naj mi prosim javi. Mislim, da je bilo sredi septembra, ker so bile še kopice otave v Logih. Morda se kdo spomni ponočnega reflektorja? Morda dinamita pri Italijanih? Ali še živita dva partizana, ki sta bila v akciji in kdo sta? Ali kdorkoli ve kaj podrobneje o prepričanju in delu študenta Jožeta Lovšina? Bil je nesporno prva smrtna žrtev svojega levega prepričanja in delovanja v Ribnici, njegova mati pa prva mati v Ribniški dolini, ki je že 6 let pred drugimi objokovala nasilno smrt svojega sina. Žal mi je, da nisem mogel dobiti nobene Jožetove fotografije. Dodam naj, da se Ulčarjeva družina nikdar po vojni ni sklicevala na Jožeta in njegovo žrtev, pa je trpela mnoge težave in tudi krivice. Menim, da bi bilo prav, če bi se sedaj občinska socialna služba zanimala vsaj za prizadeto Ivano Lovšin, živečo v Siatniku. Matija Maležič-Ciril OBČINSKI ODBOR ZZB NOV RIBNICA — Skrbeli bomo za razvijanje in obujanje tradicij NOB in ljudske revolucije, prenašanje ter podružbljanje tega področja kot za eno najpomembnejših nalog; — Komisija bo v tekočem mandatnem obdobju skrbela za vzdrževanje spomenikov, spominskih obeležij, poskrbela, da se bodo samoupravni dogovori vzdrževanja in obnavljanje le-teh izvajali; posebno še, da bo to spoštovanje sprejemala mladina. — Organizacije po KS bodo poskrbele za najtesnejšo povezanost z delovanjem mladih na vseh ravneh vzgoje, vnašala revolucionarne izkušnje, ki jim bo nepogrešljiv pripomoček pri njihovem Vsakdanjem delu. — Posebej še se bo okrepilo s pohodnimi akcijami obiskovanje znanih krajev v času NOB: prizorišče bojev v Jelenovem žlebu, Travni gori; Makoši, Grčaricah, Ogenjca in drugod. — Okrepili bomo aktivnost Domicilnih odborov enot Levstikove brigade, I. Ribniške čete, Odbora aktivistov OF od Barja do Kolpe, bolnice Ogenjca ter enot, ki so vezane na boje v naših krajih: brigad Ivana Cankarja, Matije Gubca, Ljuba Šercerja, Toneta Tomšiča, IX. brigade, Notranjskega odreda in drugih. — Posebej se bomo zavzemali za dopolnjevanje aktivnosti pri sestavi monografije borbe enot v Ribnici in prispevek Paših borcev in aktivistov v času NOB v našfti krajih, zavzemali se za večjo usklajenost opisanih dogodkov v ustreznih založbah: »Rešeto«, »TV—15«, revije »Borec« ter drugih publikacijah. — Posebej bomo nastopali proti poskusom razvrednotenja pridobitev NOB, izkrivljanju in pačenju vloge nosilcev revolucije. — Posebno aktivnost bomo posvetili pri obeleževanju pomembnih jubilejev v letu 1983 kot so: — aktivnost Šercerjeve brigade v spomladanskih dneh leta 1943 — Jelenov žleb v marcu 1943 — napadi na Ribnico — dogodki IX. brigade v Makoši — uničenje plave garde v Grčaricah — kapitulacija italijanske vojske v septembru leta 1943 — izvajanje volitev za odposlance v kočevski zbor ter udeležba ter na kočevskem zboru — posvetovanja okrožja in seja okrožne gospodarske komisije na Bregu v oktobru — obeležba smrti učitelja Antona Majnika, po katerem nosi ime Pionirski odred OŠ »dr. France Prešeren« — obeležba zgodovinskega zasedanja v Jajcu 29. novembra 1943, — ne nazadnje tudi uničenje gradu v Ribnici L-januarja 1944. V tej obeležbi moramo vsekakor dati poudarka, da se zbere čim več materialov, ki bodo objavljeni v »Rešetu«, »TV—15« ter drugih publikacijah, posebno moramo še pomagati pri izdaji publikacije »Komunista«, ki bo obeležil borbo v Jelenovem žlebu ter prikazal nekatere spomenike naše doline. Vsebinska zasnova o teh dogodkih iz naših krajev je še dokaj pomanjkljiva ter moramo program delovanja komisije za zgodovinska in spomeniška vprašanja Občinske konference ZZB NOV Ribnica v polnem razmaku realizirati. — Komisija za spomeniško in Zgodovinsko dejavnost naj še naprej krepi vezi z borčevskimi organizacijami v krepitvi neuvrščene zunanje politike, v skupnem boju proti oživljanju fašizma, skupaj z organizacijami mladine, taborniki, lovci, ZRVS, ter drugimi organizacijami organizira obiske partizanskih krajev. Občinski odbor bo namenil posebno skrb za vsestransko krepitev socialne varnosti borcev, VVI, družin padlih borcev po KS, kjer le-ti živijo in delajo, budno bo spremljal, kako se v praksi na teh ravneh uresničuje načrt in skrb, kaj je potrebno še storiti v pogojih ekonomske stabilizacije za njihovo varnost in zdravstveno varstvo. Po sprejetem programu komisije za socialno-zdravstvena vprašanja ter komisije za vojaške in vojne invalide, internirance, zapornike in vojne ujetnike bomo pripravili pregled članov, ki so ogroženi, pripravili srečanje jubilantov in še poslej vodili večjo skrb za vzpostavitev patronažne službe ZD Ribnica, kakor tudi nadaljevali z zdravstvenimi pregledi borcev iz leta 1982, tako da bo pregled stanja popoln. Združena komisija za socialno-zdravstvena vprašanja, vojaške vojne invalide, internirance se bo sestajala večkrat, pregledala prijave za zdravilišča ter odobravala napotitev borcev za koriščenje zdravljenja, kakor bo tudi obravnavala dodeljevanje družbene pomoči ter analizirala stanje. Občinski odbor ZZB NOV Ribnica bo po prejetem programu komisije za SLO in DS na konferenci skrbel za vključevanje v različne oblike aktivnosti, organiziranosti socialističnih sil v cilju krepitve, razvijanja in podružbljanja področja LO in DS. TEKMOVANJE KOVINARJEV — Aprila je bilo v organizaciji občinskega odbora sindikata kovinarjev že četrto proizvodno tekmovanje kovinariev občine Ribnica. Sodelovalo je 41 tekmovalcev iz Rika, ITPP, Žičnice in Donita, in sicer 15 kovinostrugarjev, 5 orodjarjev, 9 ključavničarjev in 12 varilcev Mag. V organizacijo in izvedbo tekmovanja pa je bilo vključenih preko 80 ljudi. Največ uspeha so ponovno imeli tekmovalci — kovinarji iz Rika, Id so osvojili tri prva, tri druga in tri tretja mesta. Med ključavničarji so bili najboljši Jože Debeljak in Janko Krajec iz Rika ter Jože Leban iz ITPP, med kovinostrugarji Stane Krže, Srečko Kozina in Dušan Zidar iz Rika, med orodjarji Milan Arko, Stane Pogorelc (oba ITPP) ter Hinko Oblak iz Rika, med varilci Mag pa Alojz Knavs, Janez Starc in Peter Obrenič, vsi iz Rika. Zmagovalci v posameznih skupinah bodo zastopali ribniške kovinarje na republiškem tekmovanju kovinarjev 27. do 29. maja na Jesenicah. .P.SM0BRAE3T ) KAKO DO VEČ HRANE? Dobili smo zanimivo pismo Franceta Jakliča iz Sajevca, katerega v celoti objavljamo. Iz dveh razlogov: ker je zanimivo in ker je eno prvih, redkih pisem, ki jih uredništvo prejema. Spodbuditi hočemo tudi druge, da bi se več oglašali, iz raznih krajev naše občine, naredili tako list zanimivejši, bolj naš in vaš. To naj bi bilo navsezadnje poziv bralcem, da s svojimi prispevki naše Rešeto popestrijo, ga pomagajo oblikovati, soustvarjati. Zdaj pa k pismu tov. Jakliča! — Odkar izhaja občinski list Rešeto, smo občani dobro obveščeni o pomembnejših dogajanjih v občini. Vsak napredek je razveseljiv; več ko ljudje delajo, več zaslužijo, večja je kupna moč prebivalstva, višji je naš standard. Brali smo tudi o delomrznežih, zabušantih in simulantih, katerih je vedno več in so družbi v breme. O njih lepo piše dr. Pile. Zoper tak »revmatizem« je recept, ki sem se ga učil v osnovni šoli pred šestdesetimi leti: Kdor ne dela, naj tudi ne je... in pika! Rešeto piše o splošnem napredku občine, o tem, kaj se je izboljšalo, kaj smo zgradili, le o kmetijstvu premalo ali pa nič. Zadnjič sem bral samoupravni sporazum zaradi divjačine. Človeka je že pregnala iz vasi, ker vse uniči. Kmetje smo nekoč redili prašiče za prodajo, zdaj pa me skrbi, kam naj vsejem peso, da bi zredil enega ali dva prašiča zase. Srnjad bi prišla tudi v klet, če bi bila odprta. Pred tridesetimi leti so bile vse njive preorane, danes so v pušči, marsikje pa niti travnikov ne pokosijo več. Od kje nam bo hrana? Lahko je bilo med vojno partizanom, ko so bile po vaseh polne kašče. Danes pa ima dober kmet kaščo v trgovini zaradi divjačine. Nobeno strašilo ne koristi. Lovske družine oziroma lovci naj bi pazi-lina divjad ali ukrenili nekaj, da bi ne bilo takih škod. Pa še to. Spomladi lani sem dal dva bika v zakol. V mesariji v Kočevju je povedal inšpektor, da ima živina iz Ribniške doline večinoma metljava jetra. Kriva je zamočvirjena zemlja. Nujno je nekaj ukreniti, da se stvari izboljšajo. Če hočemo pridelati več mleka in mesa, moramo v občini temeljiteje razmisliti o vprašanjih kmetijstva. Kmetu je treba omogočiti delovne pogoje, saj vsi vemo, da ga pogosto rešuje podaljšan delovnik, dvojni »šiht« bi lahko rekli. Tudi v gozdu napravi divjad veliko škode, saj uhiii ves podmladek. Premalo mislimo na bodočnost, na to, kaj bodo imele prihodnje generacije. O tem naj bi pristojni več razmišljali, skupno bi se morali dogovoriti o teh vprašanjih našega razvoja. France Jaklič _____________________J Problem financiranja SIS družbenih dejavnosti v letu 1983 _____ Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o načinu razpolaganja s presežki proračunskih prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in presežki prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1983, ki je začel veljati 2. 4. 1983, je drastično posegel na področje svobodne menjave dela oziroma oblikovanju sredstev SIS družbenih dejavnosti. Citirani zakon sicer dovoljuje 13 % rast sredstev SIS družbenih dejavnosti v letu 1983, vendar opredeljuje presežke prihodkov za prvo tromesečje 1983 kot sredstva, ustvarjena nad ■ tromesečnim povprečjem teh sredstev v letu 1982, razen za sredstva, ki imajo značaj osebnih prejemkov. To določilo sicer ni tako nenavadno, vendar po navodilih SDK dobi popolnoma neživljenjski in samosvoj značaj, saj upošteva le izvirne prihodke v letu 1982 brezeventuelnega poračunavanja presežkov iz leta 1981, to pa pomeni manjšo osnovo oziroma večje presežke v letu 1983. (tose je zgodilo pri OIS, kjer SDK za leto 1982 ni upoštevala presežkov iz prejšnjega leta oziroma prenos salda v višini 2.176.634,05 din, kar je med ostalimi posledično, da ima ta skupnost po prvih treh mesecih 1.444.266,90 din presežkov) Pri izračunu presežkov za prvo tromesečje SDK tudi ni upoštevala skupnega globala programov SIS, ampak je bil izračun napravljen za vsako skupnost posebej, tako da se ne priznava eventuelno poračunava-nje programov SIS oziroma višje vrednotenje prednostnih nalog. Nimamo še natančnih podatkov, s kakšnimi kriteriji bo SDK ugotavljala presežke čez leto, ne glede na to pa moramo sproti prilagajati prispevne stopnje, da ne bi ustvarjali presežkov ali občutnega.manjka sredstev. Iz tabele je razvidno, daje SDK za I. tromesečje 1983 ugotovila 1.614.002,15 din presežkov, kar predstavlja 2,89% izvirnih prihodkov 1. tromesečja 1983. (podatki ne zajemajo skupnosti za zaposlovanje). Presežki šobili prenešeni na poseben račun 15. 4. 1983. V občini moramo nujno uskladiti celotno skupno porabo v okviru 13 % povečanja globala v primerjavi z letom 1982, natančno pregledati vse programe SIS in sredstva namenjati le za najpomembnejše namene. Z drugimi besedami povedano, črtati vse manj pomembne naloge in ne še vedno razmišljati o novih ter se s prerazporeditvijo sredstev med SIS izognili eventuelnim hudim posledicam linearnega omejevanja sredstev skupne porabe (izplačila OD izvajalcem programov, poravnava zakonskih obveznosti izvajalcev itd.) Naj ne izvenijote besede kot fraza, kajti delegati izvajalcev in uporabnikov kot tudi ostali se morajo zavedati zelo težke in neprijetne situacije na t celotnem področju skupne porabe. Ni več možnosti, da se uporabniki in izvajalci v procesu svobodne menjave dela svobodno dogovarjajo o višini sredstev, ki bodo namenjena posameznemu področju skupne porabe ali le-te V celoti. V interesni skupnosti se pogovarjamo samo še o razdelitvi sredstev, katerih porast je omejen z zveznim zakonom, citiranem v uvodu tega poročila (Uradni list SFRJ štev. 15/83). Določilo tega zakona opredeljuje, da se do šestmesečnega periodičnega obračuna zmanjšujejo stopnje davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev za znesek presežkov prihodkov nad stopnjo rasti 13 % v PREGLED ZDRUŽEVANJA IZVIRNIH PRIHODKOV SIS V LETIH 1982 in 1983 Popr. tromes. I. tromesečje SIS Leto 1982 1982 1983 Presežki ZDRAVSTVO 114.374.510,85 28.593.627,70 30.553.735,65 DOHODEK 91.269.782,'45 22.817.445,60 25.338.412,70 BOD 23.104.728,40 5.776.192,10 5.215.322,95 OTR. VAR. 18.700.572,70 4.675.143,20 5.381.412,75 DOMICIL 9.519.937,95 2.379.984,50 3.072.454,55 SEDEŽ • 9.180.634,75 2.295.158,70 2.308.958,20 IZOBRAŽEV. 56.410.166,15 14.102.541,55 15.515.102,45 1.444.266,90 SOCIALA 7.548.233,05 1.887.058,25 1.971.432,65 TELESNA K. 4.665.735,75 1.166.433,95 1.328.818,00 35.737,57 KULTURA 3.538.961,85 884.740,45 926.786,85 42.046,40 RAZISKOV. 406.086,80 101.521,70 193.473,00 91.951,30 SKUPAJ 205.644.267,15 51.411.066,80 55.870.761,35 1.614.002,15 interesnih skupnostih in v primerjavi s sredstvi, ustvarjenimi iz izvirnih prihodkov v načrtu prihodkov interesne skupnosti v prejšnjem letu, zmanjšanimi za presežke prihodkov ter sredstva, ki jih ustvarijo za potrebe značaja osebnih prejemkov pa nad okviri, določenimi s predpisi, ki urejajo te prejemke. Sredstva iznad teh določil so presežki. Po šestmesečnem periodičnem obračunu pa so kot presežki prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti rrfišljen^ sredstva, ustvarjena nad okviri, določenimi v prvem odstavku 25. točke resolucije za leto 1983 (Uradni list SFRJ štev. 77/82). Ta odstavek pa določa, da se bodo odhodki za zadovoljevanje skupnih potreb gibali v mejah ustvarjenih sredstev ter da bodo ti odhodki rasli najmanj za 10 indeksnih točk počasneje od nominalne rasti dohodka v gospodarstvu v letu 1983, razen odhodkov, ki imajo značaj osebnih prejemkov (pokojnine, invalidnine vojaških invalidov, otroški dodatek, socialna pomoč, nadomestila za začasno brezposelnost ter bolniški dopust) in prispevkov proračuna federacije. Eventuelne presežke bo Služba družbenega knjigovodstva ugotavljala mesečno in jih takoj prenesla na poseben žiro račun. Kot osnove za izračun programov SIS družbenih dejavnosti so mišljeni samo izvirni prihodki SIS iz leta 1982. Z ostalimi navodili v tem času še nismo seznanjeni. Poročilo o problematiki financiranja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1983 je 20. 4. 1983 obravnava! tudi IS SO Ribnica, kjer je bil sprejet sklep, da se poročilo posreduje v obravnavo delegatom občinske skupščine in delegatom uporabnikov ter izvajalcev. Skupščine SIS so poročilo že obravnavale, prav tako skupščino občine dne 11. maja. Skupne strokovne službe SIS • družbenih dejavnosti občine Ribnica Asfaltna baza, ki je pripravila ves asfalt m kočevsko cesto v letu 1963. Postavili so jo v Ribnici takoj za progo pred Kovinskim podjetjem. Tudi to je bil za naše kraje dogodek. Največ- preglavic je graditeljem ceste delal nadvoz preko železniške proge v Žlebiču in je bil tudi nazadnje narejen. Danes se niti ne spomnimo več, kakor smo se pred dvajsetimi leti vijugali skozi vas in preko proge v Žlebiču in v Ortneku. AKTUALNO PRED D VAJSETIM1 LETI _______________________________J Veliko stvari se je dogajalo v tem času pred dvema desetletjema, v spomladanskih mesecih leta 1963. O prvih mesecih tega leta smo v tej rubriki pisali ie v prejšnji številki in'omenili, da je bilo konec 1962 in v začetku 1963. leta zelo aktualno združevanje občin. Občina Ribnica pa je prav v tistem času urejala svojo novo občinsko hišo in se v maju vanjo tudi preselila, to je bila nekdanja Šifrerjeva vila, kjer je občinski sedež še danes. Novice so marca 1963pisale o tem in o urejanju občinske sejne dvorane, v kateri je mladi slikar Jože Centa (letos je prejel Urbanovo nagrado) dokončeval svoji znameniti stenski sgraffiti, ki ponazarjata na eni strani ribniške značilnosti in gospodarski razvoj kraja, na drugi pa borbo za svobodo. Konec marca smo v Ribnici slovesno praznovali občinski praznik in 20-letnico borbe v Jelenovem žlebu. Na osrednji proslavi v domu Partizana je govoril general Dušan Švara Dule, ki je bil slavnostni govornik tudi letos, dvajset let kasneje, ob 40-letnici borbe na proslavi v Loškem potoku. Več mesecev je trajala javna razprava o novi jugoslovanski ustavi. Tudi v naši občini smo o njej veliko govorili, obenem pa smo se pripravljali na volitve odbornikov in poslancev. Na zadnjem zasedanju zvezne ljudske skupščine četrtega sklica 7. aprila 1963 je bila sprejeta nova ustava SFR Jugoslavije. Sprejem ustave je razglasil predsednik zvezne skupščine Petar Stambolič, predlog pa je obrazložil predsednik ustavne komisije Edvard Kardelj. Sprejemu ustave je prisostvoval tudi predsednik Tito, ki je naslednji dan, 8. aprila ob 12,30 obiskal Kočevje. Spomini na ta obisk in srečanje so topli, prisrčni. Pripravljali smo se na pomemben jubilej, 20-letnico Kočevskega zbora. Pomemben tudi zato, ker je bila do začetka oktobra 1963 dograjena cesta Škofljica — Kočevje. Spomnimo se — do leta 1963 smo bili na našem koncu z asfaltom sila skromni; na vsej trasi so bili asfaltirani s protiprašnim asfaltnim prelivom le odseki Škofljica—Pijava gorica, Žlebič-- Prigorica in Stara cerkev—Dolga vas, Stroji so na vsej trasi brneli od zgodnje pomladi in od ceste smo vsi veliko pričakovali: povečanje turizma, boljše zveze z Ljubljano (enkrat dnevno je vozil v Ljubljano avtobus in enkrat oziroma dvakrat vlaki), svetlejšo perspektivo. Ta je z novo cesto tudi prišla. Zadnji metri asfalta so bili tik pred proslavo Kočevskega zbora 3. oktobra položeni med Žlebičem in Ortnekom in prvi, ki se /e po novi cesti pripeljal v Ribnico, je bil naš takratni poslanec Matija Maležič — Ciril. Le del nad Pijavo gorico je ostal nedokončan in je bil zgrajen leto kasneje. Tako, pred dvajsetimi leti smo dobili prvi asfalt, se sodobneje prometno povezali z Ljubljano. To je bil velik dogodek. Nova cesta se je tedaj Dolenji vasi izognila in Do-lenjevaščani so še tisto jesen staknili glave, zbrali les in denar in asfaltirali dober kilometer ceste skozi vas. Tudi to je bil samoprispevek, verjetno prvi ali eden prvih. In danes, koliko asfalta imamo po naših cestah in ulicah.' Pa to samo v dvajsetih letih! Prvi stolpič na Prijateljevem trgu je bil do konca leta pod streho, dograjen in vseljiv pa naslednj e leto. Gradbenik je v njem pre- zimil. Presek Jasnice na meji med Ribnico in Kočevjem je bil trd oreh in z njim so se dajali skoro vse leto. Še skok v Ljubljano, Id je tisto leto dobila podvoza na Titovi in Celovški cestioPred tem je bilo treba na obeh najpomembnejših mestnih vpadnicah čakati in čakati pred spuscemmi železniškimi zapornicami. J ooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo* Obisk o v vojašnici o Po končani osnovni šoli sem sklenil nadaljevati študij v vojaški gimnaziji. V četrtek, 2. decembra smo vsi bodoči gojenci vojaške šole iz Slovenije obiskali vojašnico v Mostah. Odpeljali smo se z avtobusom izpred doma JLA v Ljubljani. Pred vojašnico nas je čakal novinar Radia Glas Ljubljana, ki je povezoval ves ogled vojašnice. V vojašnici nas je čakal komandant. Pozdravil nas je in nam pojasnil namen obiska. Govoril nam je o vojaškem življenju, potem pa nas odpeljal v prostore, kjer vojaki živijo in spijo. Sledil je pouk v učilnici. Pokazali so nam raketo, jo opisali ter povedali, kako se upravlja. To so nam tudi pokazali na monitorju. Pokazali so nam še streljanje na simulatorju, ki se vrti in na majhnem letalu, ki je krožilo nad našimi glavami. Sledil je pogovor z oficirji o njihovem življenju v vojašnici in zunaj nje. Zvedeli smo še nekaj o šolah in na splošno. Iz vojašnice smo odšli veseli in z dobrim občutkom, kaj nas čaka v vojaškem poklicu. No, da ne pozabim. Tudi TV je snemala naš obisk, ki je bil prvi take vrste v Jugoslaviji. Tomi Gavranič, lit. dop. krožek OŠ dr. France Prešeren Ribnica O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Z medobčinsko pohodno brigado Tudi letos je bil organiziran pohod v Jelenov žleb v počastitev ribniškega občinskega praznika. Vendar pa nam je letos zagodlo vreme tako, da je pohod v Jelenov žleb odpadel. V Jelenovem žlebu bi morala biti tudi osrednja proslava. Program je bil spremenjen in osrednja proslava se je odvijala v Loškem potoku. Vse goste in druge udeležence so v Loški potok odpeljali z avtobusi. Medobčinska pohodna enota, ki jo sestavljajo predstavniki 13. občin, kateri se je za kratek čas pridružila tudi naša šola, pa se je peljala le del poti, saj smo zadnjih 7 km pešačili. Po prihodu v Loški potok smo imeli voljno do začetka proslave. Malo pred začetkom proslave se je vsa MPE postrojila. Proslava se je začela. No, naj povem, da se je udeležilo okrog 200 ljudi. Osrednji govornik je bil general Dušan Švara — Dule. Sledil je še kulturni program in s tem je bila proslava zaključena. Za okrepčilo smo dobili pasulj, saj brez tega ne gre. Potem pa je MPE nadaljevala pot proti Travni gori. Pot je bila dolga in naporna, ker so nas vodiči vodili po cesti namesto po bližnjici. Oviral nas je tudi sneg, ki ga je bilo takrat 15 cm in je še kar padal. Po treh urah in pol smo le prišli na Travno goro. V domu smo se okrepčali s toplim čajem. Potem smo se razmestili po sobah in se zbavali. Striček — starejši možakar — ki je ves čas hodil z nami, nam je pripovedoval anekdote. Tako smo lažje počakali večerje — golaž in polento. Čeprav ne maram polente, sem jo kar s tekom pojedel. Po večerji so bili na vrsti četni sestanki, na katerih smo pregledali dosedanjo pot, bilten in se pogovorili o jutrišnji brigadni konferenci. Pogovorili in seznanili smo se s potjo, ki nas čaka drugi dan do Ribnice. Sledil je zabavni program in je trajal pozno v noč. Zjutraj nas je presenetilo izredno lepo vreme in po zajtrku smo imeli do brigadne konference prosto. Na njej je tekla beseda o pohodih. Kaj so to sploh pohodi, čemu služijo in ' kako so pohodi razviti v posameznih občinah.Razvila se je debata. Predstavniki občin, v katerih je pohodništvo bolj razvito, so pripovedovali, kako delajo. Sklepi konferenc bodo izšli v biltenu. Na konferenci je bilo tudi krščen je novih pohodnikov medobčinske brigade. Tudi jaz sem bil krščen. Bilo je zelo zabavno, pa tudi neprijetno za novopečenega pohodnika. Dobil sem ime Dolgin. Ob 13,30 smo odrinili proti Ribnici. Vsi smo srečno prišli. Pred Domom JLA pa smo brigado razpustili. S tega pohoda sem prišel z enkratnimi občutki, le malce utrujen. Udeležbo na takem pohodu bi priporočil vsakomur, saj tam spoznaš prijateljstvo in slogo med vsemi udeleženci. Če se mi bo še kdaj ponudila priložnost za podoben pohod, se ga bom z veseljem udeležil. Tomi Gavranič lit. dop. krožek OS dr. France Prešeren Ribnica Moje razmišljanje o vojni Od zadnje vojne, ki je takrat zajela ves svet, je minilo 38 let. Tudi naša država je bila v tistih časih vpletena v vojno. Mi mladi vemo, kako težko je bilo včasih, samo po knjigah in pripovedovanju starejših. Čeprav si težko predstavljam, kako je bilo, vem, da ne bi bilo prijetno, če bi se vojna ponovila. Hrumenje letal, ostri žvižgi se razlegajo po ulicah. Ljudje preplašeno bežijo v zaklonišča. Samo deset minut oglušujočih eksplozij in domovi ostanejo le ruševine. Stežka odprejo vhod, v katerega se je že skoraj popolnoma zasulo. Zasliši se jokanje, obupani obrazi. Nemo obstanem pred svojo hišo: »Le kje so moji?« Toda neme, ožgane stene mi ne dajo odgovora. »Zakaj je vse to potrebno? Toliko truda, da smo zgradili vse tovarne, domove, šole, sedaj pa se vse takole uničuje.« Lačen in prezebel sem se zatekel nazaj v zaklonišče, kjer so ravno kuhali večerjo, ki je bila zelo skromna. To je moje razmišljanje o vojni in mislim, da vsi vemo, da ni hujšega kakor je vojna. Želim, da bi vedno živel v miru in da bi vojne obstajale le v knjigah. Jože Kozina, 8. d OŠ dr. France Prešeren Ribnica Moja najljubša žival Moja najljubša žival je pes. Imamo ga doma. Je velik, sivo rjav, po vratu pa tudi bel. Ko pridem iz šole, me vedno ljubeznivo pozdravi z laježem. Veliko psov imajo tudi pri stari mami. Pred mesecem dni je Greta, tako je ime psici, skotila dva lepa psička. Zelo rada se igrata. Skačeta okoli nog in vlečeta za hlače. Imata tudi brate in sestre. Eden bratov je tudi naš Kondor. Potem so še Dugan, Linda, ki je stara komaj pol leta. Imela je brata prav toliko starega, kot je ona, a je po dveh tednih umrl, in tudi še druge, ki zanje sploh ne vem. Greta je namreč stara prav toliko kot jaz ali še več. Zdaj, ko je prišla v naše kraje steklina, bi jo že ubili, če ne bi imela mladičkov. Je pa zelo vesten čuvaj. Tako je neko sobotno jutro odšla v gozd, kijev bližini hiše. Dolgo je ni bilo nazaj. Ko se je stric ozrl proti gozdu, je videl, da gre Greta počasi in šepaje ter vsa krvava proti hiši. Stric se je prestrašil, kaj bo z Greto, ker jo ima zelo rad. Steče iz delavnice in ji gre naproti. Ko sta prišla domov, so jo umili in ji namazali rani z zdravilom. Imela je globoko rano na zadnji nogi. Bila se je tepla z medvedom. A jo je zelo dobro odnesla, ker je imela le dve rani: eno na gobcu, drugo pa na nogi. Dolgo časa je šepala. In dobivala je najboljšo hrano. Tudi čokolado so ji dali. Od takrat je zelo shujšala in ni več tako lepa kot prej. Je čistokrvna šarpla-ninka. A Kondor je že križanec med kraškim ovčarjem in šar-planincem. Anelka Gornik, 5.b OŠ dr. France Prešeren Ribnica Stara mama Včeraj sem bila na obisku pri stari mami. Bolna je in leži v postelji. Bili sva sami in se pogovarjali o vsem mogočem, tako da je najin pogovor zašel celo v njeno otroštvo. Jaz sem jo spraševala o tem in onem, ona pa mi je odgovarjala. ooooo OO OO OOOOOOOO OO OOOOOOOOOOO OO OOOOOOOO Ko je govorila, kako je bila takrat in takrat srečna, kar pa ni bilo velikokrat, sem jo vprašala, kdaj je bila resnično najbolj srečna. Ni dolgo premišljala: »To je bilo takrat, ko sem svojega otroka rešila smrti. Tako je bilo: Ivan je bil zelo poreden deček, vedno je nagajal. V jeseni, ko je bilo že kar precej mraz, sta se s prijateljem odpravila kopat. Jaz tega nisem vedela. Seveda se je prehladih Bil je tako bolan, da so vsi zdravniki že skoraj obupali, da bi ostal živ. Pa vendar je. Vsak dan sem ga vozila v Ribnico, da je dobil injekcijo, ker zdravnik ni hotel k nam. Menil je, da se ne splača. Po dveh tednih se je Ivan malo opomogel. Neskončno sem bila vesela,« je rekla s solznimi očmi. Pogovarjali sva se naprej. Med drugim sem jo še spraševala, kaj je bil njen največji dosežek v življenju. Malo se je zamislila, potem pa izjavila: »Kaj sem dosegla? Tega nisem nikoli razmišljala, pa vendar mislim, da je moj dosežek enak kot vsake druge matere. To je, da svoje otroke spraviš do lastnega kruha. To je težko. Zame je bilo še posebej, ker mi je mož zgodaj umrl. A obenem je to tudi najlepše, kar ženska doživi v svojem življenju. Mislim, da je to zares največja sreča in največji dosežek, ne samo za mater, tudi za očeta, še posebno, če je družina revna.« Marija Lovšin OŠ dr. France Prešeren Ribnica Moj kraj Moja rojstna vas Rakitnica je majhna vasica strnjena med gričke. V tej dolini teče majhna rečica, ki ob večjem deževju prestopi bregove in poplavi travnike in polja. Ta voda pa stoji toliko časa, dokler ne ponikne v rupe pod zemljo, ter se prikaže ven v Ložinah. Nekoč so v tem jezeru živeli raki in po tem je vas dobila tudi ime. Najraje si ogledujem stari mlin ob rečici. Pred leti je bil velikega pomena. Mlel je po cele dneve in noči. Iz njega so gospodinje prinašale domov lepo pšenično in koruzno moko, da so skuhale žgance ali pa spekle kruh. Danes stoji ta mlin zapuščen. Počasi je začel razpadati. Dež O in sneg pa tudi voda, ki ga več- q krat zdi je, so mu skoraj razdrli streho. Postala je votla. Hudi O vetrovi so ga vedno bolj uniče- Q vali. Tudi mlinsko kolo in jez — sta začela razpadati. Zaradi sta- • rosti in zapuščenosti sc je mlin Q nagnil in mu preti nevarnost, da ~ se bo podrl. ^ o Gospodar, ki je ta mlin tako — zvesto ljubil, ga ne obišče več. V Do njega so se zarastle poti. Q Današnji časi so drugačni, O kot so bili nekoč. Q O Anica Vidervol, 6. c ^ OŠ dr. France Prešeren V Ribnica Q DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Deveto pevsko srečanje Zveza kulturno umetniških organizacij in kulturno umetniško društvo France Zbašnik Dolenja vas organizirata že deveto tradicionalno srečanje pevskih zborov. Srečanje bo v soboto, dne 28. maja zvečer v DC 16 v Dolenji vasi, kakor so bila tudi vsa dosedanja. Na pevsko revijo so vabljeni vsi pevski zbori iz občine Ribnica: Lončar, mešani zbor Ribnica, kvartet Vre, nonet Vitra. Slemena, mladinski in moški zbor Sodražica, Lovci in Donit Sodražica, KUD Ivan Prijatelj Zapotok, Loški potok, iz Kočevja pa pevski zbor DKUD Svoboda in nonet Rog. Novost pri letošnji pevski reviji bo tudi sodelovanje modne revije, kakor je že bilo na prvih treh srečanjih. Sodelovanje so obljubili radovljiška Almira, Sukno Jurjeviča, Trikon Kočevje, Nama Kočevje. Pridite, splačalo se bo. PRVI OBČINSKI AVTOBUS pred dvajsetimi leti, slikan v Sodražici, je imel predvsem na skrbi prevoze otrok v šolo. Nova šolska organiziranost je tedaj že nekaj let narekovala prevažanje otrok v oddaljene šole in iz skromnih začetkov smo v občini prišli do tega avtobusa. Kasneje je prevoze prevzel Sap in danes so šolski prevozi v izobraževalni sktipnosti ena od velikih postavk, saj se približuje že petim milijonom dinarjev letno. To pa je že problem, o katerem v sklopa celotne porabe zadnje čase razpravljajo skupščine interesnih skupnosti in 11. maja tudi občinska skupščina. ZAHVALA Ob smrti moža in očeta JOŽETA SELŠKA se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Ribnica za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, ki nam je bila v teh težkih trenutkih še kako potrebna. Zahvaljujemo se obema govornikoma, tov. Rusu in tov. Gradiču za besede slovesa, pevcem ter vsem, ki ste se ga spomnili med boleznijo in mu ob slovesu poklonili zadnji pozdrav. Žena Dana, sin Jože in hä Irena z družinama ° Deseto poglavje: i Nos o — ■■mi n nm—imnar-r-TiiTri— c o Nos ima človek predvsem zato, da z njim o zaradi lažje hoje p"-d seboj pluži zrak. Da ° se pa ne bi človek tudi zaradi tega preveč o obremenjeval, je izumil avto. Toda to mu o dosti ne pomaga. Ko se z njim zaleti v kan-q delaber, je nos v prvi bojni liniji, razbije o vetrobransko steklo in je v nastanku tako o poškovan, da ga morajo popraviti meha-9 niki v kliničnem centru, o Nos je montrian na sredini obraza, to pa o zato, ker z ozirom na svojo funkcionalnost ° to častno mesto tudi zasluži. c V človekovem nosu — tako kot v prašič-o jem —sta zvrtani dve luknji, zaradi katerih ® si otroci že kmalu po rojstvu pridobijo ča-o sten akademski naslov »smrkavec«. To je o zelo pomembno in važno za industrijo rob-° cev, ker bi brez »smrkavcev« ostalo na ti-o soče ljudi brez dela, služba socialnega o skrbstva pa bi prišla finančno na boben, j? Vsak človek ima po svoje oblikovan nos. Zaradi tega je oblikovni asortiman nosov zelo pester. Nosovi so dolgi, kratki, špiča-sti, tumastij vdrti, kljukasti, zviti, boksarski in še tako naprej. Dolenjci imajo rdeče, kroniki pa kufrraste nosove. Če nos izpostavimo mrazu, pomodri, če ga soncu, se olevi. Zunanji del nosu ima še mnogo odgovornih funkcij. Ena izmed njih je tudi ta, da na gasilskih in podobnih veselicahrvaruje človekovo glavo pred nasprotnikovimi udarci, ker deluje kot odbijač. Res je ta odbijač drugi dan strašno zabuhel in boleč, toda njegov I stnikpostanez njim najbolj popularna oseba na vasi. To pa tudi nekaj velja. Nos ima človek tudi zato, da ga nekdo lahko za njega povleče. Tako npr.: punca fanta ali pa obratno. To res niso lepe in zdrave poteze, ampak boleče. Za njihovo okolico so pa strašansko zabavne. Tudi notranji del nosu ima določene in odgovorne funkcije. To je neizčrpen rudnik tako imenovanega smrklja, ki nam mnogokrat povzroča težave. Skozi notranji del nosu se tudi pljuča oskrbujejo z osnovno surovino za njihovo obratovanje — z zrakom. Če se O o o o o o o o o o o o o o o o O' o o o o o o o o o o o o o luknje v nosu zapacajo, potem preskrbo o pljuč z zrakom prevzamejo usta. o Pravijo, da imajo policijski psi najboljši o voh. Na splošno to drži, vendar jih pa člo- o vekov nos v nečem le prekaša. Policijski ° pes s svojim smrčkom ne more izvohati, o kateri mož vara svojo ženo z drugo in o obratno. Človekov nos pa to kmalu zavoha ° in se v tem oziru pred njim lahko skrijejo o vsi cucki na svetu. o o Prihodnjič: ZADNJICA ° OOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOQOOOGC JOOOOOOo o Za Rešeto e v piše Urban Naj še dougu, ku s‘m najkaj napisou z‘ Inlesou cajt‘ng, pols‘m s' pa rjeku, zakaj njab' nepisan še kaj ze naše Rešjatu, ku zmeraj praujo, da naj dopisujemo, de Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Ribnica. Izhaja enkrat mesečno oziroma desetkrat letno v nakladi 3.500 izvodov. Ureja uredniški odbor v sestavi: France Grivec, odgovorni urednik, Stane Kromar, glavni urednik, Karel Oražem, Viktor Pogorelc, Ivan Petrič, Alojzija Zakrajšek, Janez Mihelič, France Lapajne, Stanko Rus, Janez Bambič; tehnični urednik: Uroš Bregar. — Uredništvo: OK SZDL Ribnica, 61310 Ribnica, Šeškova 14, telefon 861-274 ali 861-067. — Priprava za tisk: Dnevnik — IBM. Tisk: tiskarna Ljudske pravice Ljubljana buodo tu cajt'nge od nas us‘h. Pa s'm rjeku, prou, pa naj buo, de ne buodo pisal' u Rešjatu zmjeraj an' in ist' 1‘dje. Tülku je nouga p'r nas, de ne vajm, kaj b‘ tanajpraj nepisou. Kar uzjeu s'm svinčnik u moke, saj perjesa toku najs'm muogu, ku naj u trgovinah tinte z‘ dob't in buodo u šulah glih zdaj spjet ne tab'lce pisal' ku ucas'h. Tanarv-ječja rajč je zdaj u Rib'nc' s kofje-tam, pa glih zdaj, ku smo se žje skoraj nevadl' b‘t brez njaga. U štaciinah ga naj ze dob't toku ku še marsikaj driizga in smo rjakl: kar naj, tild' vojska ne uzame, pa je dobru. Zad'n'c me je muja poslala uštaciino najkaj küp't, pa ku s'm pršu u štaciino, s‘m pozaba, kaj m' je naročila, pa s‘m piinc' rjeku, naj m' dajo pa kaj po-duobn'ga, ku žje najs'm najdu, kaj muorem küp't. Pa vajste, de tud' kaj po-duobn'ga najso imajl'?! No, zad‘nč je an Potoučan netlaču u aržete ane dva al' tri pakl‘čke kof-jeta, pa šu k Bjertk' u štorijo in kazou kofe, č‘š de ga je u štacun' dobiu. Preč je bla štorija prazna, pu Potuočanu pa u štacun'. Pol je šu ta še u Traun'k ne Inles s tist'm kofjetam in us' so tjakl' u štacuno ne Hrib, pa so trgouca skoraj s hlač strjesl', ku naj dau kofjeta. Nekokr naj mnogo dopovajdat, de ga najma. No, u Ribnc' so se drgač znajdi', pa so u fabrkah rasla! jal' dajloucam po pu kile kofjeta (ne ITPP in ne Žič‘nc‘) al' pa kar cajlo kilo (u štacun'). Zdafje pa tam, kjer kofjeta najso taljal', cajla rajč čjez sindikat, zekaj ne zrihta kofjeta, de tak sindikat naj n‘č vrajd'n k' n‘č ne zrihta in toku nepraj. Pa je naš sindikat useanu najkaj zrihtou, nou dajloun' čas. Naj dougu t‘ga, ku smo šl' z daj-loun'm čašam nepraj, pa naj blu dobru, k' je biu zütraj še preveč dan in je z' popoudne ostajala premalu cajta, pa so rjakl' 1‘dje, de b' blu bulše praj z'čet dajlat in b' imajl' popoudne z' po nivah, z' druga dajla in kar toku več časa in so strašna rezgrajal' in se jezil' in p'rtisln' ne Lapajneta, de je do-volu z‘čet dajlat ob šjasfh zütraj. So an' djal', de je tu strašilu vjal'k problem, driig' pa, de b' blu p‘r nas jaku fajn, če b' biu samo ta problem in n'č drüg'h. SO tüd' rjakl', de tüd' referendum ne buo ratou, če ne buomo žihr ob sjast'h z‘čjel' dajlat. . Saj rajs, referendum. Tu je velika rajč u cajl' občin'. Tülk an'h sestanku je, pa majnde še premalu, ne katjer'h se naj b' pogovarjal',. kaj buomo s samoprispev-kam u p jat'h lajt'h nerjedT. Zad‘nč s‘m biu ne an‘m zbor' voliucu u Ribnc', pa nas je blu manjde samu devjet skupaj s tist'm z občine. Smo se kar lepu pomajnil' in s‘m vidu, de boumo s samopri-speukam kar dost' nerjedl', če buo le ratou. Kar dost' stvari je predviden'h, pousod po občin'. U Suodrašc' nou vrt'c, rib'nsk'ga boudo povječal', k' naj več plača ze majhne otroke in se jih zetu sploh ne splača dajlat, u Lončari j' se pa umrl ne splača, ku najmajo kam tamrtv'h pokopavat in boudo ddjlal' nou britaf. Use tu je rajs potrajbnu pa še mars'kaj drüzga. Potuočan' b' rad' bulšo cajsto, saj je zdaj taka, ku b' se po lujtrah vozu. Pa vodovod', kanalizacija, še drüge cajste, štacjon z' autobuse u Rib'nc' in toku nepraj. Use tu nucamo in skoraj z' use vajmo, da ne buo ratalu, če ne buo samoprispeuka. Samu t‘ga ne razumem, k' je tülku l'di, k' ne pridejo n' sestan'k, pol pa po štorijah tüljo, de n‘č ne vajo, de najmajo še z' živ‘t, pu plače pa zapijejo. No, jest misl'm, de buo useanu ratalu, saj b' blu rajs h'du, če njab', n‘hče pa zetu njab' biu n‘č b'l bogat. Tülku z' ankrat, dmg‘č buom pa spjet kaj nepisou, če buodo taji' in če se buo še kaj zgudlu. Urban