28. november 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 35 ' REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM- Civilna iniciativa proti bloku in za manjšo trgovino Na referendumu se bomo v resnici odločali za ali proti gradnji bloka in ne o trgovini, ker ZA trgovino smo prav vsi. Blok je prevelik (z gabariti: 47 m X 83 m, višina 13,5 m in s prostornino 10-nadstropne stolpnice) in zato ne sodi v naš prostor. Povzroči namreč vdor mestne blokovne gradnje v naš kraj. Zato lahko tudi padejo cene nepremičnin, saj bi se s tem Dragomer spremenil v oddaljeno predmestje Ljubljane. Obenem pa blok zasede celoten centralni prostor in tako onemogoči izgradnjo dragomerskega središča, primernega za druženje in prireditve, otroškega igrišča in prostorov za dnevno varstvo starejših. Poleg še vrste drugih razlogov proti tej gradnji izpostavljamo le dva: fekal^e v odprtem potoku Snešak in strokov- DOM KRAJANOV Grafični prikaz bloka in doma krajanov - pogled poševno od zgoraj - na blok in Dom krajanov. Zaradi verodostojnosti primerjave velikosti objektov sta blok in Dom krajanov (občinska hiša) postavljena v isto lin^o, izbrani pogled pa je usmerjen v sredino in pravokotno na to lin^o. Takšne prikaz je narejen zaradi čim boljše predstave o velikosti obeh objektov. Mnogo boljšo predstavo dobimo z opazovanjem makete, ker jo lahko opazujemo iz vseh zornih kotov. Najboljšo predstavo o velikosti objekta pa bi dobili, če bi opazovali stebre, postavljene na vseh vogalih, in to v dejanski višini M3 objekta. Žal se ne župan ne investitor do dneva oddaje članka (15. 11. 2011) nista odzvala naši prošnji po postavitvi takšnih stebrov. no utemeljen sum nezakonitosti takšne gradnje. Poleg tega pa je obstoj trgovine, kot je predvidena, zaradi velikosti (779 m2) vprašljiv, če bo sploh odprta (Mercator bi lahko tudi samo plačeval najemnino). Trgovina, kot je predvidena, pa bi ogrozila tudi obstoj trgovine na Logu. Žal župan ni podprl rešitve, ki jo je predlagala delovna skupina za trgovino, naj občina sama zgradi manjšo trgovino, če M3 projekt ne bo privolil tudi na zahteve obeh zborov krajanov o zmanjšanju objekta. Investitor v to ni privolil. Vprašajmo se, zakaj M3 tako brezkompromisno zavrača zmanjšanje objekta, če vemo, da je Mercatorjeva parcela izgubila vrednost zaradi odprtja Snešaka in da M3 projekt ne more graditi tako velikega objekta, če ne dobi v last naše, občinske zemlje. Njegov odgovor je, da zato, ker se mu ne izplača. Naš odgovor pa bi moral biti, da mi ne bomo plačali tako visokega računa za trgovino, ki jo lahko dobimo tudi brez bloka. Z glasovanjem proti tej gradnji dobimo občani možnost odločanja za izgradnjo manjše »občinske« trgovine bodisi zraven občinske hiše ali pa znotraj celovite rešitve dragomerskega centra v občinskem prostorskem načrtu. Olga Drofenik in Stanislav Plevnik Spoštovane občanke in občani! y nedeljo, 4. decembra, bo vzporedno z državnozborskimi volitvami v Občini Log -Dragomer potekal tudi referendum o potrditvi projekta sta-novanjsko-poslovnega objekta, ki naj bi ga podjetje M3, d. o. o., zgradilo v središču Dragomerja. Ker gre za pomembno odločitev, ki bo nedvomno imela velik vpliv na prihodnji razvoj središča Dragomerja, vse občane in občanke pozivamo, naj se referenduma udeležbo. Pred odločituyo o potrditvi oz. zavrnitvi pa naj se dobro seznanyo z vsemi dejstvi in negotovostmi, ki so pri odločanju pomembni. Na nekatere izmed njih bi želeli opozoriti tudi mi, saj nam ni vseeno, v kateri smeri se bodo naši kraji razv^ali v prihodnje. Ravnanje s prostorom je namreč najodgovornejša naloga lokalnih skupnosti in v preteklosti je bilo na tem področju na vsem območju naše države storjenih veliko napak, ki jih je sedaj nemogoče sanirati. Na referendumu se bomo odločali o izgradnji stanovanjsko-poslovnega objekta z 42 stanovanji in poslovno-trgovskim delom. Zmotno je prepričanje, da se bomo na referendumu odločali tem, ali bo Dragomer imel trgovino ali ne. V prvi vrsti se bomo namreč odločali o velikem večstano-vanjskem objektu. Gre za objekt okvirnih mer 47 x 83 m, višine 13,5 m (2 kleti + pritličje + 3 nadstropja), ki bo postavljen na zemljišču, ki je še edino primerno za vzpostavitev urejenega krajevnega središča s centralnimi dejavnostmi. Po drugi strani pa Dragomer vsekakor potrebuje sodobno živilsko trgovino za zagotavljanje osnovne preskrbe krajanov, prav tako je nujno treba urediti degradirano zemljišče in prometno problematiko na uvozu v naselje, kar rešuje predlagani projekt. Ob naštetih dejstvih pa je kar nekaj neznank, na katere ni preprostih odgovorov: Ali bo tako velika trgovina rentabilna in bo delovala? Ali se bo prometna situac^a izboljšala zaradi širše ceste ali morda celo poslabšala zaradi novega prometa, ki ga bo predvideni objekt spremenil? Ali se bo kakovost bivanja obstoječih prebivalcev izboljšala ali poslabšala zaradi števila in gostote novih stanovanjskih enot? Naše mnenje je, da bo predlagani objekt zelo zaznamoval značaj kraja, s čimer bo močno vplival na obstoječe prebivalce. Ker predlagani projekt ne prinaša samo pozitivnih, ampak tudi negativne posledice, se že od začetka zavzemamo, da tako pomembno odločitev sprejmejo krajani sami. Občane in občanke zaradi vsega naštetega pozivamo k odgovorni odločitvi na bližnjem referendumu. OO SDS Log - Dragomer Datum: 14. 11. 2011 Na podlagi 69. člena Statuta Občine Log - Dragomer sklicujem Z B O R O B Č A N O V, ki bo v četrtek, 1. decembra 2011, ob 18. uri v dvorani gasilskega doma na Logu. Dnevni red: 1. Obravnava proračuna Občine Log - Dragomer za leto 2012 2. Obravnava možnosti ustanovitve krajevnih skupnosti v Občini Log - Dragomer 3. Razno Zbor sklicujem za območje Loga. Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, l.r. Datum: 14. 11. 2011 Na podlagi 69. člena Statuta Občine Log - Dragomer sklicujem Z B O R O B Č A N O V, ki bo v sredo, 30. novembra 2011, ob 18. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - Dragomer. Dnevni red: 1. Obravnava proračuna Občine Log - Dragomer za leto 2012 2. Obravnava možnosti ustanovitve krajevnih skupnosti v Občini Log - Dragomer 3. Informac^a o razlogih za razpis referenduma za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta - trgovina Dragomer 4. Razno -Obravnava lokac^skih smernic za načrtovano gradnjo na parcelah 156/11, 158/1, 158/7, 159/13, 159/17, 159/9 idr. (Dolina na Lukovici) Zbor sklicujem za območje Dragomerja in Lukovice. Obravnava lokac^skih smernic je namenjena krajanom Doline na Lukovici. Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, l.r. Svetniki potrdili imenovanje nove direktorice vrhniške komunale Log - Dragomer, 10. november 2011 - Ložansko-dragomerski občinski svet je na sedmi izredni seji obravnaval tri točke dnevnega reda. Svetniki so za novo direktorico KPV imenovali mag. Brigito Šen Kreže, sicer dosedanjo vršilko dolžnosti, mesto v Nadzornem odboru pa je dobil Andrej Skrt. Ob koncu seje so se seznanili še z informac^o o razmerah v Zdravstvenem domu Vrhnika. Vsi tr^e občinski sveti so na sejah hkrati obravnavali imenovanje direktorja KPV, vrhniški in borovniški na redni, ložansko-dragomerski pa na izredni seji..^ Glasovanje o imenovanju mag. Brigite Šen Kreže za direktorico komunale so opravili tajno in z večino glasov, enajst za in enim proti, potrdili imenovanje kandidatke. Na javni natečaj za novega direktorja se je sicer pr^avilo dvanajst kandidatov, od tega je bilo le pet vlog popolnih. Posebna komis^a, sestavljena iz direktorjev vseh treh občinskih uprav, je s kandidati opravila razgovore, na katerih je največ točk dosegla Krežetova, ki jo je komis^a tudi predlagala v imenovanje za novo direktorico vrhniške komunale. Tajno so svetniki glasovali še o članu Nadzornega odbora Občine Log - Dragomer. Razlog za novo imenovanje je bil odstop dosedanjega člana Igorja Pirnata, ki je odstopil zaradi osebnih razlogov. Komis^a za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve je prejela tri predloge, med njimi dva ustrezna, ki ju je predlagala občinskemu svetu. Največ glasov je prejel Andrej Skrt. Že v uvodu seje so svetniki soglašali s Cukjat^evo razširitv^o seje iz predlaganih dveh točk na tri, in sicer so na njegov predlog na sejo uvrstili še informac^o o razmerah v Zdravstvenem domu Vrhnika. To je svetu predstavila svetnica Hermina Šabanov, sicer tudi predstavnica Loga - Dragomerja v Svetu zavoda vrhniškega zdravstvenega doma. Kot je med drugim pojasnila Šabanova, je revizorsko poročilo ugotovilo, da je direktor Emil Ži-dan leta 2009 Eurogradnjam posodil 160 tjsoč evrov, ki doslej še niso bila vrnjena. Židan terjatev tega denarja pozneje, ko so šle Eurogradnje v stečaj, ni pr^avil v stečajno maso. Zato so na Svetu zavoda na predlog treh županov glasovali o takojšnem začetku postopkov za razpis za novega direktorja in, kot je pojasnila Hermina Šabanov, bili pri tem preglasovani, saj predlog ni dobil podpore. Zaradi sumljivih poslov, ki jih preiskujejo tudi kriminalisti, so svetniki sklenili, da ne bodo sedeli križem rok. Ker sami ne morejo razrešiti direktorja oziroma začeti postopka za razpis, so Svetu zavoda naložili, naj nemudoma začne s postopki za imenovanje novega direktorja. Svetu zavoda so še predlagali, naj v. d. direktorju mag. Emilu Židanu nemudoma omeji pooblastila izključno na opravljanje nujnih tekočih poslov Zavoda, in sicer do imenovanja novega direktorja. Poleg tega so še sklenili, da se nemudoma sproži postopek za povrnitev sredstev, ki so bila odtujena. (ve) Začetek postopka za OPPN za loški športni park Župan Mladen Sumina je s sklepom o začetku priprave dal zeleno luč začetku postopkov za izdelavo OPPN Športni park Log. V začetni fazi postopka bodo izbrali izvajalca, ki bo izdelal dokumentac^o. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Andrej Kos, je loško športno društvo že pred dvema letoma naredilo idejno zasnovo za prenovo Športnega parka, ki med drugim predvideva ohranitev obstoječih športnih površin, dodatno pa naj bi se v okviru OPPN-ja načrtovala športna dvorana ter tudi parkirišča. Pred izdelavo dokumentov bodo s športniki pregledali aktualnost idejne zasnove za prenovo športnega parka, ki so jo leta 2008 izdelali v ŠD Log ter poglede uskladili z izdelovalcem. Kos je poudaril, da bo v postopku priprave OPPN treba odgovoriti na zelo pomembno vprašanje, in sicer ali bodo novi vrtec gradili ob že obstoječemu loškemu vrtcu. Če se bodo odločili za omenjeno možnost, bodo to morali upoštevati v Občinskem prostorskem načrtu, v katerem bodo ta del območja iz območja za rekreac^o morali spremeniti v območje za centralne dejavnosti. Kot še poudarja občinski direktor, bodo z omenjenim dokumentom začrtali razvoj tega prostora, sama realizac^a oziroma gradnja športne dvorane pa bo mogoča le s pomočjo jav-no-zasebnega partnerstva. 36 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. november 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si O OPPN poslovna cona Log Log - Dragomer, 16. november 2011 - Na tokratni redni seji je bilo na dnevnem redu manj točk kot običajno, gradivo zanjo pa ni bilo nič manj obsežno. Na mize so svetniki dobili dve zelo zahtevni točki, in sicer sprejem stališč do pripomb podanih v javni razgrnitvi OPPN PPC Log ter proračun za prihodnje leto. Poleg omenjenih točk je svet obravnaval še sedem točk. Občinski svet Občine Log - Dragomer je na tokratni redni seji v sprejem dobil stališča do pripomb za občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za poslovno - proizvodno cono (PPC) Log. Pripombe na dopolnjen osnutek OPPN PPC Log so maja in junija, v času javne razgrnitve in javne obravnave, podali občani ter druga zainteresirana javnost. Nato je te pripombe obravnavala strokovna skupina, ki je pripravila predlog stališč do podanih pripomb. Svoje stališče do pripomb in predlogov javnosti pa mora zavzeti tudi občina in ker bo v končni fazi odlok o OPPN sprejel občinski svet, je občinska uprava menila, da je svetu smiselno besedo dati že sedaj. Svetniki so ob tej točki dnevnega reda pozdravili odločitev, da se občinski svet vključi že v tej fazi in ne le na koncu postopka. Svetniki so tudi soglašali, da je potrebno z občani doseči dogovor ter jih zaščititi, predvsem so se v razpravi osredotočili na zaščito pred hrupom in poplavljanjem. Kot smo lahko slišali poplavljanje med drugim skrbi tudi soseda načrtovane poslovno-proizvodne cone, Francja Kozjeka, ki je svetnikom pojasnil, da v predlaganem osnutku to področje ni dovolj dobro urejeno. Kot je povedal Kozjek, predlagani propust pod avtocesto ni dovolj in zato vztraja pri treh propustih, ki jih sicer vključuje tudi sprejet dogovor med njim ter predstavnikom investitorjev in občino. Občani so sicer v času javne razgrnitve in javne obravnave podali še pripombe, ki se nanašajo na heliodrom, zaščito stanovanjskih hiš ter med drugim še promet, ki jih strokovna skupina, ki je pripravila stališča ni upoštevala oziroma jih je upoštevala le delno. Ravno zaradi tega je svet Občinski upravi naložil, da organizira usklajevalni sestanek med predlagatelji pripomb in izdelovalcem OPPN-ja, na katerem bi se poskusilo uskladiti še ne usklajena stališča. Sicer pa so tokrat stališča do pripomb in pobud sprejeli le kot informacjo ter na seji sledili sklepom Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, ki je že pred sejo sveta vseh 140 stališč podrobno pregledal, jih razdelil v sklope in sprejel splošne sklepe. Med drugim so svetniki dvignili roko tudi za sklep, da se v nadaljnjih postopkih priprave OPPN-ja upošteva že oblikovana stališča Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Ta je predlagal, da se odločitev o helioportu prepusti okoliškim prebivalcem, predlagali so še da se priključek cone na regionalno cesto uredi kot krožišče ter med ostalim, da se hitrost v coni omeji na 30 km/h. Proračun za leto 2012 Občinski svet je na seji v splošni obravnavi sprejel predlagani proračun za prihodnje leto ter ga dal v javno obravnavo. Predlog proračuna predvideva 2.665.855 evrov prihodkov ter 2.925.470 evrov odhodkov. Presežek odhodkov nad prihodki se bo kril iz neporabljenih sredstev, ki se iz letošnjega leta prenašajo v prihodnji proračun. Sicer pa občina tudi v letu 2012 naj ne bi zašla v rdeče številke, saj tudi tokratni proračun ne predvideva zadolževanja. Proračun za leto 2012 je naravnan v pripravo pogojev in izvedbo projektov za razvoj občine. Širša področja v katera so po predlogu predvidena največja vlaganja so vodooskrba in projektiranje na področju odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda, prometna dostopnost in varnost, izobraževanje, prostorsko načrtovanje, urejanje občinskih zemljišč, šport, oskrba z vodo ter delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč. Sicer pa smo poleg vprašanj na seji lahko slišali še pripombo, da je treba v Načrt razvojnih programov vključiti več načrtovanih programov, da bo bolj jasno, kaj želi občina delati v prihodnjih letih. Čista Ljubljanica - pitna voda Log - dragomerški svetniki so župana Mladena Su-mino pooblastili za podpis sklepa s katerim bodo župani osmih občin potrdili predinvesticjsko zasnovo za projekt Oskrbe s pitno vodo v porečju Ljubljanice. Odobrili so tudi pripravo vloge za prijavo na kohezjski sklad, pripravo feasibility študije, investicjskega programa, razpisane dokumen-tacje za graditev in nadzor ter dokumentacjo za izvedbo investicje v vsebinskem obsegu in višini sredstev, določenih v predinvesticjski zasnovi. Občina Log - Dragomer naj bi v okviru Oskrbe s pitno vodo v porečju Ljubljanice sodelovala pri treh projektih. Skupaj z Vrhniko naj bi uredila primarni vod Škof - Ščetinama, skupaj še z Borovnico pa je načrtovana tudi ureditev rezervnega vodnega vira za vodovodni sistem Borovnica - Vrhnika - Log - Dragomer. Urejena naj bi bila še visoka cona na Lukovici. Log - dragomerški del projekta je vreden okoli 910 tisočakov, od tega naj bi iz kohezje in države dobili skoraj 600 tisočakov, v prihodnjih letih pa bo občina v proračunu morala zagotoviti še okoli 323 tisoč evrov. Cilj projekta je zmanjšati vodne izgube, in sicer iz sedanjih 33 odstotkov na 15 odstotkov. Poleg nadaljevanja postopkov pri tem projektu je občinski svet Upravi naložil še pripravo informacje o možnosti povezave na ljubljanski vodovod. Spremembe pri plačevanju stroškov Nadzornega odbora Svet je na seji dal zeleno luč spremenjenemu pravilniku o plačilih občinskim funkcionarjem, članom delovnih teles občinskega sveta ter članom nadzornega odbora ter o povračilih stroškov. Sprememba se nanaša na plačilo članom Nadzornega odbora, po novem je določena sejnina za udeležbo predsednika Nadzornega odbora oziroma njegovega pooblaščenega predstavnika na seji občinskega sveta, in sicer takrat, ko je ta povabljen na sejo. Nadzorniki pa bodo dobili tudi nadomestilo za opravljen nadzor. Kljub uveljavitvi pravilnika v proračunu za leto 2012 naj ne bi bilo potrebno nameniti dodatnih sredstev, saj Nadzorni odbor v preteklih letih ni porabil vseh sredstev. Svetniki so na seji sprejeli še sklep o brezplačnem prenosu nepremičnin na občino, dobre pol ure so se zadržali ob pobudah in vprašanjih, se seznanili s poročilom o izvrševanju sklepov občinskega sveta ter pooblastil Nadzorni svet vrhniške komunale za pripravo in podpis pogodbe o zaposlitvi direktorja JP KPV. Vesna Erjavec OO DeSUS Log—Dragomer obvešča, da bo predstavitev volilnegaprogr^ama DeSUS ter pogovor s Karlom Erjavcem in dr. Marjanom Riharjem v Cankarjevem domu na Vrhniki, v sredo 30.11.2011 ob 18. uri. Po uradnem delu bomo skupaj nazdravili za uspešno Slovenijo, za zadovoljne in srečne ljudi Vablje dr. Marjan Rihar ^^ uspešno SCovenijo! Oglas naročil: DeSUS Log - Dragomer naj bi kohez^'ska sredstva pridobil v drugem sklopu 27. oktober 2011 - Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) je izdala odločbo o dodelitvi sredstev za prvi sklop skupine projektov odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice, in sicer v občinah Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica in Vrhnika. Na Občino Log - Dragomer na SVLR niso pozabili, do kohezyskih sredstev naj bi občina prišla v drugem sklopu. Z uresničitvjo projekta, vrednega dobrih 56 miljonov evrov, naj bi bilo na javni kanalizacjski sistem na novo priključenih 12.033 prebivalcev. V okviru projekta, ki naj bi se končal predvidoma decembra 2015, je predvidena izgradnja oziroma nadgradnja sedmih čistilnih naprav s skupno zmogljivostjo 75.700 populacjskih enot. Nove čistilne naprave bodo zgrajene v občinah Borovnica, Brezovica in Pivka, nadgrajene in posodobljene pa v Cerknici, Logatcu, Vrhniki in Postojni. Poleg kanalizacje bo v okviru projekta zgrajenih dobrih 78 kilometrov kanalizacje in dvaindvajset črpališč, iz Kohezjskega sklada pa naj bi pridobili sredstva v višini 34,6 miljona evrov. Gre za prvega od dveh sklopov projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice. »Celoten projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice je razdeljen na dva sklopa, ki sta tehnično in finančno neodvisna. Tudi za drugi sklop - v okviru katerega se načrtuje izgradnja kanali-zacje in čistilnih naprav v občinah Log - Dragomer in Cerknica - je predvideno sofinanciranje iz Kohezjskega sklada,« so sporočili iz Vlade RS za lokalno samoupravo. Sicer pa v Dragomerju, na Logu in Lukovici trenutno še projektirajo kanalizacjsko omrežje ter pridobivajo soglasja, ki so eden izmed pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja Vesna Erjavec Pridobivanje kanalizac^'skih služnosti tudi na Lukovici in Logu Občina je konec oktobra oziroma v začetku novembra v naseljih Log in Lukovica začela s pridobivanjem služnosti za gradnjo kanalizacje. Postopek pridobivanja služnosti na Lukovici vodi Milena Stra-žišar, na Logu pa Segis. Kot je pojasnila Tanja Krušič iz Občinske uprave, je izkazana pravica graditi oziroma pridobitev služnosti na tistih zemljiščih, kjer občina ni lastnik, eden izmed pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zato so lastnikom zemljišč, po katerih bo po načrtih potekala kanalizacja, poslali služnostne pogodbe, ki naj bi jih lastniki zemljišč, notarsko overjene s podpisi, na občino dostavili predvidoma do 18. novembra. Kot smo že poročali, je postopek pridobivanja služnosti občina že pred časom začela tudi v Dragomerju, kjer jim, kot je pojasnila Krušičeva, manjka še nekaj overjenih služnostnih pogodb. Naj spomnimo, da Občina Log - Dragomer na celotnem območju projektira kanalizacjo, idejne zasnove so bile predstavljene na zborih občanov. Trenutno izdelujejo tehnično dokumentacjo, ki med drugim vključuje projekt za gradbeno dovoljenje, izdelujejo tudi investicjsko dokumentacjo, v okviru katere naj bi bila izdelana vloga za pridobitev evropskih kohezjskih sredstev. A občina v mošnjiček z evropskim denarjem ne bo mogla seči brez omenjene dokumen-tacje in pridobitve vseh služnosti, ki jih je poslala lastnikom. Vesna Erjavec SDS Vabilo Daniel Cukjati, kandidat za poslanca v DZ Vas vljudno vabi na druženje in klepet 29. 11. 2011 ob 19:00 v gasilski dom v Dragomerju in 2. 12. 2011 od 18:00 dalje na Sodniški trg na Vrhniki. Lepo vabljeni. PAMETNA REŠITEV www.sds.si 10+ 100 / 37 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. november 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Sanjsko leto Športno plezalnega društva Korenjak Športno plezalno društvo Korenjak je letos dopolnilo desetletje formalnega delovanja. Med svoje dosežke v tem obdobju med drugim lahko zapiše medalje in pokale na osnovnošolskih plezalnih tekmovanjih, tekmovanjih zahodne lige in tekmovanjih državnega prvenstva, naslov državnega prvaka v balvanskem plezanju ter celo zastopanje barv slovenske plezalne reprezentance. Velik dosežek je tudi knjiga z naslovom Plezanje kot igra, ki je zaradi velikega povpraševanja doživela ponatis in po kateri je bil s plezalci kluba posnet didaktični film. Zelo odmevno je bilo zlasti prvo tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju na slovenskih tleh, ki je bilo letos maja v Športnem parku Log - Dragomer. S tem je društvo pokazalo, da zmore organizirati tudi največje mednarodne dogodke. Društvo Korenjak se v prvi vrsti posveča vadbi in vzgoji mladih športnih plezalcev, obenem goji kulturo gibanja, druženja in zdravega življenjskega sloga v najširšem pomenu besede, poleg tega pa pripravlja številne športne in druge dogodke. Sem sodyo med drugim izleti plezalno steno so člani z leti postopoma povečevali in prenavljali, nazadnje leta 2003, ko je iz nje nastal sodoben plezalni center z več kot 200 kvadratnih metrov plezalne površine, pet let pozneje pa so ob pomoči domače občine in Fundacije za šport pridobili še največjo balvan- Mino Markovič in Klemenom Bečanom na čelu lepe možnosti za odličja. Društvo torej letos praznuje desetletnico delovanja in prav zadnje leto je, kot pravdo v društvu, »sanjsko leto«. Uspelo jim je celo tisto, česar niso načrtovali in na kar pred deseti- je okvire, a se kljub temu ni ustrašilo novih izzivov, temveč jih je pogumno sprejelo in se vsakič znova podalo v boj. Gre za društvo, ki je pred desetimi leti tako rekoč iz nič ustvarilo tedaj optimalne razmere za vadbo in poskrbelo za strokovni kader za nadaljnji razvoj mladih v naravna plezališča, poletni plezalni tabori, tradicionalni pikniki, dobrodelni večeri in družabna srečanja, kot sta bila dobrodelni večer za otroke z rakom in krvnimi boleznimi in večer z Vik^em Grošljem ter prireditve, npr. 24-urno plezanje ali pa kar skupinska udeležba na rekreativnem teku v okviru Ljubljanskega maratona. Četudi je društvo še razmeroma mlado, ima že kar pestro zgodovino. Začelo se je leta 1996, ko je nekaj športnih zanesenjakov na OŠ Log -Dragomer postavilo 40 kvadratnih metrov veliko plezalno steno, v glavnem za popestritev ur športne vzgoje. Leta 1999 je zaživela organizirana popoldanska vadba, tedaj še pod okriljem šolskega športnega društva, samostojno pa društvo Korenjak deluje od leta 2001. Notranjo sko steno na prostem v državi. Prav postavitev balvanske stene na prostem je dala članom društva zalet, da se preizkusijo tudi kot organizatorji velikih tekmovanj. Društvo se je najprej izkazalo z organizac^o tekmovanj za državno prvenstvo v balvan-skem plezanju v letih 2009 in 2010, na temelju česar se je uspešno potegovalo za organizac^o tekmovanja za svetovni pokal v balvanskem plezanju leta 2011. Ker so slednje mednarodni delegati ocenili s samimi presežniki, ponudba za organizac^o enakega tekmovanja v letu 2012 ni bila presenečenje. Tako bomo 21. in 22 aprila 2011 na Logu pri Brezovici lahko ponovno priča enemu največjih tekmovanj na svetu - tekmovanju za svetovni pokal v balvanskem plezanju - , na katerem imamo tudi Slovenci, z mi leti niso upali niti pomisliti. Poleg odlično izpeljanega tekmovanja za svetovni pokal v balvanskem plezanju so člani Športno plezalnega društva Korenjak v okviru tekmovanj za državno prvenstvo v letu 2011 desetkrat stopili na zmagovalne stopničke, se zavihteli na sam vrh v skupnem seštevku zahodne lige ter postali viceprvaki v težavnostnem plezanju v ka-tegor^i cicibank. Ob vsem tem velja omeniti še četrto in peto mesto na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju Rock Junior v Ital^i (Arco ob Gardskem jezeru), ki velja za eno največjih tekmovanj, na katerem se zberejo najobetavnej-ši plezalci, mlajši od štirinajst let. Deset let je doba, ki nekaj pove o vodstvu društva, članih in o društvu samem. Gre za društvo, ki je že pred leti večkrat preseglo svo- plezalcev. Gre za društvo, ki ima širino, ki jo premorejo redki. Združuje ljudi in izvaja programe ter uresničuje sanje, zaradi katerih smo bogatejši vsi: člani društva, športni plezalci, planinci in pohodniki, krajani, občani, mimoidoči ^ Športno plezalno društvo Korenjak bo svojo desetletnico praznovalo v okviru tradicionalnega predbožičnega internega tekmovanja, ki bo v soboto, 10. decembra, ob 10. uri v športni dvorani Wahaha Paradise v Avstr^i. Žal ne doma, saj Slovenca še ne premore športne dvorane z ustrezno infrastrukturo, ki bi bila primerna za tovrstno druženje. Ko bodo upihnili svečke na jubilejni torti, si bodo torej zelo zaželeli, da bi v prihodnje dobili tudi svojemu napredku primerno dvorano s plezalno steno. (LM) Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo •Prejeli smo Odprto pismo uredniku V prejšnji številki NČ ste zapisali: »V uredništvu prosimo pisce prispevkov, naj NČ ne postane poligon za medsebojna politična obračunavanja. Naj ta, če je že potrebno, poteka na občinskih sejah, v uredništvu, pa se bomo tovrstnim člankom izogibali.« Poziv piscem ste zapisali v svetlo zeleni rubriki, takoj za Krašov-čevim. Sklepava torej, da namigujete, da gre morda pri Krašovčevem prispevku za politično obračunavanje - z županom seveda, saj slednji niti ne počaka na naslednjo številko NČ in takoj v isti rubriki zapiše krajšo repliko. To je pa res od sile! Kako je to sploh mogoče? Ali imajo župani v NČ posebne »tihe« privilegije, da dobyo pred objavo besedila na vpogled in nato pišejo replike? Da se razumemo: nisva Krašovčeva odvetnika in v njegove navedbe, pa tudi v navedbe drugih avtorjev marsikdaj podvomiva. Vendar misliva, da je vsaka novica iz naše občine, tudi tista, ki ni najboljša, vredna objave v NČ, pod pogojem da je resnična in nikogar ne žali. Za nežaljivost mora poskrbeti urednik, za resničnost pa javna polemika, razen če so navedbe tako iz trte izvite, da jih lahko izloči že uredništvo. Ni dvoma, da Krašovec piše o pomembnih občinskih problemih, o resničnosti navedb pa si bralec lahko ustvari mnenje le, če uredništvo dopusti dialog. O sejah OS izvemo izpod peresa ge. Vesne Erjavec. Vendar njo posredno plačuje občina in je »bolj županova« kot ne. To je jasno in sva izku- sila že na lastni koži. In razumeva jo, tudi sama bi se, na njenem mestu, novinarskemu kodeksu navkljub, »prilagodila«. Njeni prispevki, še posebno v povezavi s sejami OS, potrebujejo povratno informacjo. In kje pa naj jo dobimo, če ne od svetnikov? Sama sva bila kot predstavnika civilne iniciative v zadnjem letu skoraj redno prisotna na sejah OS. Verjemite nama, da je res, kar sva zapisala. Tu ni prostora, da bi to dokazovala, vendar, če naju bo kdo potegnil za jezik, bova tudi to storila. In sedaj udrihati po Cirilu Krašovcu, ki se je edini od opozicjskih svetnikov, razen Branka Gorjana (v prejšnjem mandatu), upal kaj napisati, pomeni zaviranje razkrivanja resnice o naši občini. To pa, trdno verjameva, ni vaš namen. Olga Drofenik, Stanislav Plevnik Odgovor uredništva Komisja za izdajanje glasila Naš časopis je letos pozno spomladi sprejela Programsko zasnovo Našega časopisa, ki med drugim vključuje tudi določilo, da »če je mogoče, naj uredništvo pridobi še v isti številki nasprotno mnenje.« In tega sem se držal. Govoriti, da sem nekomu na ta način omogočil privilegje, je zato zavajajoče in podtikanje. Glede dopisnice Vesne Erjavec: uživa vso mojo moralno podporo in za njenim delom stojim. Je odlična sodelavka in dopisnica. Skozi katero prizmo očal vi gledate nanjo, je pač vaša stvar. Še enkrat pa ponavljam: ne želim, da Naš časopis postane prizorišče medsebojnih obračunov. Nasprotna mnenja so vedno dobrodošla, a v konstruktivni in vljudni maniri. V. d. urednika Gašper Tominc Pisati ali ne in za koga V prejšnji številki NČ ste lahko prebrali članek z gornjim naslovom. Članek bi moral biti objavljen v septembrski številki v okvirju stranke desus, a se je po zaslugi nove uredniške politike dogajalo marsikaj. Članku so dodali županov in urednikov komentar, česar mnogi niso razumeli. Čeprav v mojem prispevku ni nič žaljivega in neresničnega, je župan to brez kakršnega koli argumenta (ker ga nima) imenoval podtikanje in navajanje neresnic, kar pa je zame žaljivo in to bi lahko vedel tudi urednik. V NČ smo prebrali, da časopis ustvarjamo bralci in urednik bi moral vedeti, da mnenja ali podpisanega prispevka posameznika, ki ni žaljiv in ne vsebuje nespodobnih besed, ne more pošiljati drugim ali spreminjati. Sam bom do zamenjave urednika omejil pisanje v NČ, zato bom vse, kar menim, da naši člani morajo vedeti, objavljal na spletni strani. //desusldl.wordpress.com Ciril Krašovec Komentar na prispevek Dragomersko otroško igrišče je jabolko spora iz prejšnje številke NČ Julja 2009 sem župana pisno in osebno opozoril, da lokacja Na grivi ni primerna za otroško igrišče in predlagal, naj se v občinskem prostorskem načrtu otroško igrišče umesti v center Dragomerja. Moj glavni pomislek je bil, da bi se zaradi dirkačev, ki po premočrtni Grivi včasih poženejo tudi 100 km na uro, lahko kakšnemu otroku kaj zgodilo. V možnost, da bi neposredni sosedi lahko protestirali, se nisem spuščal, čeprav me je čudilo, da je župan dobil njihovo privolitev. Namreč, roko na srce, imeti hišo tik ob otroškem vrtcu ni mačji kašelj, še posebno, če je kdo bolj živčne narave. Svoje narave pa človek, žal, ne more izbirati. Starši obsojajo sosedovo nestrpnost. Res je silno neprijetno, če te sosed nadere, ker si prišel s svojim otrokom ali vnukom na to igrišče. Stanujem Na grivi, nekaj hiš od igrišča, in moja hči je prav tako doživela neprjetno komunikacjo s sosedom, ko je tja pripeljala svojega otroka. Vendar, če se postavim v čevlje soseda, ugotovim, da bi mi bil večurni, vsakodnevni živžav otrok, ki pogosto prehaja v vreščanje, prav tako odveč in bi raje videl, da bi bilo igrišče postavljeno nekje, kjer ne bi nikogar motilo. To, da je sosed najel celo odvetnika, da bi razrešil problem, samo potrjuje njegovo stisko. Prepričan sem, da ni dvoma, da otroško igrišče sodi v center Dragomerja. Tam bi lahko zgradili igrišče ustrezne velikosti, saj je obstoječe premajhno, in v primerni oddaljenosti od stanovalcev. Vendar POZOR - za igrišče v centru Dragomerja ne bo prostora, če bo tam zgrajen stanovanjski blok s trgovino. Stanislav Plevnik 38 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Aktualni razpisi Za črpanje nepovratnih sredstev je vedno pravi čas! Za investic^e v tehnološko opremo, gradnjo turističnih objektov, raziskave in razvoj, demonstrac^ske projekte, usposabljanje, mobilnost in ozaveščanje javnosti! Zaposli.me 2011 Pridobitev subvenc^e za zaposlitev brezposelnih iz ciljnih skupin povabila. Te skupine so brezposelni iskalci prve zaposlitve, starejši, invalidi, prebivalci Pokolpja in dolgotrajno brezposelni. Na povabilo se lahko pr^av^o tržni delodajalci, ki so v minulem poslovnem letu več kot polovico svojih prihodkov ustvarili s prodajo blaga in storitev na trgu in izpolnjujejo še vse druge pogoje povabila. Delovno razmerje mora biti sklenjeno za polni delovni čas (40 ur na teden) oziroma za krajši delovni čas (v skladu z odločbo o invalidnosti) in mora trajati najmanj eno leto. Subvencija znaša: 4.000 evrov za zaposlitev s polnim delovnim časom (40 ur na teden) oziroma sorazmerno manj za zaposlitev s krajšim delovnim časom (v skladu z odločbo o invalidnosti). Ponudbo lahko predložite od dne objave javnega povabila pa do porabe razpoložljivih sredstev oziroma najpozneje do datuma, ki je naveden kot končni rok za predložitev ponudb: 29. 2. 2012. Ponudbo predložite osebno ali po pošti na našo območno službo, ki je pristojna glede na vaš sedež. Javni razpis za ukrep Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmet^skem gospodarstvu v letu 2011 Predmet javnega razpisa je dodelitev finančne pomoči za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmet^skih gospodarstev zaradi nepredvidljivega škodnega dogodka na kmet^skem gospodarstvu, ko povračilo škode ni določeno s predpisi, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ko gre za škodo na kmet^skih objektih, nastalo zaradi požara ali strele. Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjenih za financiranje vlog, prispelih na javni razpis za ukrep Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmet^skem gospodarstvu, znaša do 250.000 evrov. Obrazec in informac^e v povezavi z javnim razpisom je mogoče dobiti na AR-SKTRP, tel. 01/580 7792 od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 15.30 ure in petek od 8. do 14.30. Vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov aktrp@gov.si. Rok za oddajo vlog začne teči peti dan po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS in traja vse do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani ministrstva. Center za socialno delo Vrhnika obvešča Novosti pri uveljavljanju socialnih transferjev Želite tudi vi aktivno sodelovati na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev? Pišite na uredništvo Našega časopisa in vam bomo pomagali pri informiranju o aktualnih razpisih, na podlagi vaših želja. (sa) Refleksoterap^a, II. del Refleksoterapja obravnava zdravje in posameznika celovito, na holističen način. Oznaka holističen izvira iz gršega izraza holos, ki pomeni cel (celovit). Refleksna masaža stopal je oblika masaže, kjer s pritiskanjem in masiranjem refleksnih predelov na stopalih ali rokah vplivamo na sproščanje in ravnovesje celotnega telesa. Stopala so naša vez s trdnimi tlemi, v katerih se odraža stanje posameznih delov telesa. Stopalo je podoba celotnega telesa v malem. Prsti na stopalu predstavljajo glavo, blazinica in nart prsni del, v mehkem delu stopala najdemo cone trebušnih organov in tako naprej. Z vzpodbujanjem točk na podplatih ali dlaneh, ki pripadajo posameznim organom, delom telesa, odpravljamo energ^ske blokade in omogočamo, da se energía neovirano pretaka skozi naše telo. Na tak način se sprosti in harmonizira celotno telo, kar ugodno vpliva na človekovo zdravje in počutje. Boleče ali spremenjene cone na stopalu (kristalčki, otrdline...) navadno odražajo blokado pripadajočega organa, dela telesa, ki je na začetku zgolj energetska (energía zastaja ali pa je ovirana), če ni odstranjena, pa sproži tudi telesne spremembe, ki lahko vod^o v bolezen. S pritiskom na refleksne cone sprožimo čiščenje zastalih toksinov v telesu. Narava, naša »notranja medicina«, kot jo imenuje Paracelsus, £aR DOTIKA P® poskrbi za poti, po ka- terih telo lahko izloči toksine in druge škodljive snovi, ki so se kopičile v njem. Stopalo zdravega človeka pri masaži ne boli, ne glede na moč pritiska. Reakc^e na masažo (glavobol, utrujenost, slabše počutje, aktiviranje starih, ne popolnoma ozdravljenih stanj, povečano potenje so odziv telesa na masažo in so vedno dober znak, saj kažejo, da se je zbudil človekov samouravnalni - ozdravitveni mehanizem. Reakc^e so po navadi kratkotrajne, največ 2 do 3 dni, lahko tudi manj. Refleksoterap^a je oblika preventive, ki v dinamičnem nihanju našega počutja vzpostavi ravnovesje v našem telesu, predstavlja pa tudi obliko kurative, ki blaži naše manjše vsakodnevne tegobe (utrujenost, nespečnost, slabo prebavo ...) in/ali dopolnjuje medicinsko zdravljenje pri kroničnih in akutnih obolenjih (pomaga k hitrejšemu okrevanju, blaži bolečine ...). Refleksno masažo lahko izvajamo tudi pri ljudeh, ki imajo multiplo sklerozo, Parkinsono-vo bolezen, pri oslabelih in starejših. Z masažo refleksnih con vplivamo na izboljšanja stanja (izboljšanje sekundarnih reakc^). Kakovost življenja se pri takih ljudeh lahko zelo izboljša. Kljub vsem pozitivnim učinkom refleksoterap^e pa le-ta ni rešitev za vse zdravstvene težave. Določenim stanjem telesa moramo nameniti posebno pozornost oz. pri nekaterih masaža ni priporočljiva, zato vas bo terapevt pred začetkom povprašal po vašem splošnem zdravstvenem stanju (vročina, akutna vnetja, rane, nosečnost, psihiatrična obolenja, glivična obolenja na predelu refleksnih con). ČAR DOTIKA, Mar^a Jeraj, s. p. Novosti bodo začele veljati s 1. januarjem 2012, nanašale pa se bodo na uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Pravice iz javnih sredstev so denarni prejemki, subvenc^e in znižana plačila. Denarni prejemki: 1. otroški dodatek, 2. denarna socialna pomoč, 3. varstveni dodatek, 4. državna štipend^a. Subvenc^e in znižana plačila: • znižano plačilo vrtca, • dodatna subvenc^a malice za učence in dijake, • subvenc^a kosila za učence, • subvenc^a prevozov za d^ake in študente, • oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, • prispevek k plačilu družinskega pomočnika, • subvenc^a najemnine, • pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, • pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Več o posameznih pravicah: http://www. mddsz.gov.si/si/uveljavljanje pravic/nova socialna zakonodaja/ Vse pravice iz javnih sredstev se bodo po novem uveljavljale pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče vlagatelja, in sicer na predpisani enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvenc^ oziroma znižanih plačil. Vloge bodo objavljene na spletni strani v novembru, na voljo pa bodo tudi v knjigarnah. Vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2012 lahko oddate od 1. 12. 2011 naprej na Centru za socialno delo Vrhnika. CSD Vrhnika POMEMBNO: Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev po dosedanjih predpisih, lahko ne glede na obdobje veljavnosti te odločbe uveljavlja odmero pravic iz javnih sredstev po ZUPJS pred potekom obdobja, za katerega mu je bila pravica priznana. Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev po tem zakonu je mogoče prvič vložiti že 1. 12. 2011 (ne glede na to ali ima oseba določeno pravico že priznano po drugih predpisih, ki urejajo to pravico, ali ne) in v takem primeru bo center za socialno delo po ZUPJS odločil od 1. 1. 2012 naprej. V primerih prvega odločanja po ZUPJS se po uradni dolžnosti prever^o tudi druge pravice iz javnih sredstev iz tega zakona, do katerih je upravičenec upravičen na podlagi drugih odločb. Če center za socialno ugotovi, da bi bilo treba katero od odločb odpraviti ali o njej na novo odločiti, po uradni dolžnosti to odločbo odpravi in z eno odločbo skladno s tem zakonom odloči o vseh pravicah iz javnih sredstev po tem zakonu. Pravice iz javnih sredstev se prizna z dnem priznanja tiste pravice iz javnih sredstev, katere uveljavljanje je vzrok za postopek odločanja tudi o drugih pravicah. Če upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev po dosedanjih predpisih, ne želi uveljavljati pravice po ZUPJS, mu izdana odločba velja do konca obdobja, za katerega je bila izdana. ŠPORTNA DVORANA ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT SOBOTA, 17. 12. 2011, ob 19. uri. V živo bodo igrali in peli: Ans. MODR^ANI, Ans. FRANCA MIHELIČA, ISKRICE Ans. ROKA ŽLINDRE, PEKLENSKI MUZIKANTJE, Ans. TONETA RUSA, Ans. SLOVENSKI ZVOKI, SLOVENSKI OKTET, Ans. STANKA PETRIČA, FANTJE S PRAPROTNA, BARITON BATALJON. Voditelj in scenarist: FRANC PESTOTNIK - PODOKNIČAR. PO KONCERTU BO ZABAVA S PLESOM Z ANSAMBLOM MODR^ANI. Predprodaja vstopnic od 1. 12. 2011 naprej: Trgovina Mercator Vrhnika - Turistična agenc^a Tinkara, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Trgovina KOCKA Borovnica in Vrhnika in dve uri pred koncertom. Rezervac^a in prodaja vstopnic: 041/697-700 Naročnik oglasa: BANKINA d.o.o. 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 39 Bodite urej ah na Silvest išo noč v letu ' eni za na' Prva skrb ob pripravah na Silvestrovanje je zagotovo zunanji izgled. Praznovanje novega leta je prelomnica, kjer si obljubimo marsikaj, fotografije pa nam ostanejo v spominu za vedno. Tudi če do sedaj niste temu posvečali pretirane pozornosti, sprejmite drugačno odločitev na prihajajoč silvestrov večer. Zagotovo je težko ob vseh finančnih skrbeh, ki nas tarejo v teh časih, skrbeti še za zunanjo urejenost, a tam kjer je volja, tam je tudi pot. In poti običajno vod^o nekam. Jaz vas bom vodila lepo po vrsti do majčka in hlače, ki so z vami že nekaj popestrite z novim pasom. Mnogo je tam, kjer boste zagotovo z malo denarja in nekaj prostega časa dosegli, da bo letošnje novo leto oz. silvestrovanje zares nekaj posebnega. Prvo na kar pomislite ob tovrstnih dogodkih je kaj obleči. Verjamem, da je v vaši omari obleka, ali kostim, ali najljubša časa, najraje pa jih ne bi oblekli, saj so vas v njih že vsi videli. Ste pomislili na drobne dodatke, ki bi vaša oblačila popestrili? Nov nakit, ki bi nekaj že videnega naredil drugačno? Lahko si našjete nove modne našitke, morda nekaj bleščečih dodatkov ali oblačilo idej, ki lahko popestrjo nekaj, kar že imate. Oblačila, ki so že obledela lahko pobarvate tudi z barvili, ki so vam na voljo v trgovinah, ali pa čeznje na-šjete tančico z leskom, ali celo bolje sami poslikate z barvami, ki jih ravno tako dobite v specializiranih proda- Katja Fašink - lastnica CAT salonov. Iris Mulej, Katja Fašink in Tina Gaber ob peti obletnici salonov CAT (oktober 2011). jalnah. Oblecite se tako, da se boste počutili izjemno dobro, da vas bo okolica lepo sprejela, pa da bo vseeno lepo vidno, da ste se vendarle uredili. Ne bojte se izstopati iz povprečja z urejenostjo. Dandanes je to vrlina, ki pove o nas samih več, kot se zavedamo. Kakšen teden pred silvestrovim stopite do našega salona, kjer vas bova z Anžetom Špenkom (frizerskim mojstrom, ki je izkušnje nabiral v CAT salonu že pet let) primerno pobarvala in postrigla po izjemno ugodnih cenah, ki jih lahko preverite osebno pri nas v CAT salonu, v prvem nadstropju Mercator centra med Optiko in trgovino s spodnjim perilom, ali pa na spletni strani www.cat.si ter telefonu 01 7501750. Osvežite si obliko pričeske in barvo ter se prepustite rokam strokovnjakov, ki že leta »osrečujemo« naše zveste stranke in jih vizualno smiselno polepšamo. Zakaj teden dni prej? Vsaka pričeska potrebuje svoj čas. Tudi nova oblika pričeske, novo striženje se v tednu dni lepo uravnovesi. Nekatere barve pridejo po enem, dveh umivanjih las najlepše do izraza. Za novoletno pričesko si lahko omislite popestritev z daljšimi lasmi. Lahko v obliki čopka, katerega dobite že za 45 eur, ali pa si podaljšate lase z npr. 100 prameni, ki zadostujejo za ureditev polne pričeske. Sto kakovostnih pramenov dolžine 40 cm dobite že od 2.20 eura dalje. Poskrbite da bodo vaše roke lepo urejene. Če imate svoje nohte lepe, jih potem lepo primerno nalakiraj-te, v kolikor pa so nohti lomljivi in pogrizeni, pa se naročite pri nas in naredila vam bom najlepše nohte po sistemu geliranih, torej umetno podaljšanih nohtov, ki bodo obstojni cel mesec. Če imate isti okus kot jaz, potem vam bodo lepi damski nohtki s preprosto belo konico najlepši. Dobite jih že za 40 eur. Zraven pa še ka-vico s prjetnim klepetom. Absolutno morate biti na novoletni zabavi lepo in primerno naličene. Te veščine se naučite na mojih šolah ličenja, ki bodo na Vrhniki na voljo vsaj še enkrat pred novim letom. Prijave zbiram na e naslovu info@cat. si in ko vas bo prjavljenih najmanj 4 oz. 6 bomo izvedli šolo ličenja, kjer se v treh urah naučite ličenja za vse priložnosti. Sicer pa je postopek zelo preprost in sila zabaven. Na obraz najprej enakomerno nanesete tekoči puder, zatem korigirate problematična mesta kot so podočnjaki in razne kožne nepravilnosti, ter podlago lepo fiksirate s pudrom v prahu ali kamnu. Primerno občrtate, ter osenčite oči, ter izdatno namažete trepalnice, da pridobite na globini pogleda. Zatem naličite še ustnice in ličnice in boste najbolj sjoča dama v družbi tistega večera! Na sam silvesterski večer si vzemite dobro urico samo zase. Ob kozarčku vinčka se ulezite v banjo napolnjeno s toplo dišečo kopeljo in se sprostite. Zatem si nahranite telo s hranljivim mlekom, ravno tako tudi obraz. Primerno si posušite lase in jih oblikujte v kar se le da lepo pričesko in se na-ličite. Zablestite v svojih najljubših oblačilih in ne pozabite vzeti s seboj nekaj kar se ne da kupiti. Notranjo lepoto, ljubezen do sočloveka in pozitivno energijo. Naj bo srečno 2012. OGLASNO SPOROČILO Ljubljansko barje Podpisali dogovor o sodelovanju Notranje Gorice, 20. oktober - Na pragu leta 2012, ki so ga združeni narodi razglasili za leto sodelovanja, so k povezovanju že pristopili direktorji slovenskih naravnih parkov. V prostorih najmlajšega parka v Slovenji, v Krajinskem parku Ljubljansko barje, so direktorji Triglavskega narodnega parka, Parka Škocjanske jame, Kozjanskega parka, Notranjskega regjskega parka, Krajinskega parka Logarska dolina, Krajinskega parka Strunjan, Krajinskega parka Sečoveljske soline, Krajinskega parka Goričko, Krajinskega parka Ljubljansko barje, Krajinskega parka Kolpa in Naravnega rezervata Škocjanski zatok podpisali dogovor o medsebojnem Ljubljansko barje •- KRAJINSKI PARK-- sodelovanju. Tesnejše sodelovanje in medsebojna pomoč med parki naj bi prispevala k večji prepoznavnosti in učinkovitosti upravljanja vseh zavarovanih območj v Slovenji, k poenotenju metod dela in racionalizacji upravljanja. Nedvomno potrebna in praktična odločitev bo služila izmenjavi izkušenj in dobrih praks, pripravi skupnih projektov, skupni promocji in usklajenemu delovanju v mednarodnih organizacjah. Direktorji in drugi zaposleni v slovenskih parkih, ki so se tokrat na Ljubljanskem barju zbrali na svojem prvem uradnem srečanju, so ob tem poudarili tudi priložnost za oblikovanje skupnih stališč do aktualnih in pomembnejših vprašanj ohranjanja narave, s čimer se nadejajo tudi večje prepoznavnosti in moči pri uveljavljanju strokovnih stališč. (kplb) Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika »Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Naši kosmatinci v zimski sezoni Ni zaman, da je staro ime za november listopad in odpadajoče listje kaže, da se narava pripravlja na 'zimsko spanje'. Tudi ljudje se pripravljamo na mesece mraza in snega. Pridelki so pospravljeni, ozimnica pripravljena, mošt se spreminja v vino, kurivo za ogrevanje je pripravljeno, prestavili smo uro, v garderobi pripravili topla oblačila in na avtomobilih zamenjali pnevmatike. Počasi se že veselimo decembrskih praznikov in zimskih radosti. Ali smo pomislili tudi na naše štirinožne družinske člane? Zima je lahko zanje čudovit letni čas, lahko pa je ne samo neprjeten, ampak tudi nevaren, zato poskrbimo, da temu ne bo tako. Kako dobro psi prenašajo nizke temperature, je odvisno od dolžine in gostote dlake ali pod-lanke, telesne kondicje, starosti in zdravstvenega stanja. Psi s kratko dlako brez podlanke ali celo goli psi bistveno težje prenašajo mraz od tistih z dolgo in gosto dlako s podlanko, še toliko bolj, če se ne gibljejo. Za take pse življenje v pesjaku nikakor ni primerno. Psi, ki so v slabem zdravstvenem stanju (imajo diabetes, bolezni srca, obolele ledvice itn.), so presuhi ali predebeli, starejši ali mladi psi in še posebno mladički ne morejo kontrolirati telesne temperature, zato so v pozimi bolj ogroženi. Tudi manjši psi težje prenašajo nizke temperature. Da bo zima tudi za vaše pse pr^etna, vam ponujamo nekaj nasvetov: • Ne glede na napisano v zelo mrzlih zimskih dneh noben pes ne bi smel ostati zunaj neomejen čas, brez možnosti umika v suho in toplo zavetje, saj s tem tvegamo ozebline, podhladitev in celo smrt. Tudi boleznim so psi pozimi bolj izpostavljeni. • Psu, ki živi na prostem, priskrbite dovolj veliko, dobro izolirano in od tal dvignjeno uto z dvojnimi stenami, s predprostorom in ležiščem s toplo odejo. Pazite, da imajo na voljo svežo vodo in da ta ne zamrzne. Ker pes porabi več energje za ogrevanje telesa, potrebuje v hrani več beljakovin in maščob oz. količinsko več hrane (posvetujte se z veterinarjem). To velja tudi za delovne pse in pse, ki tudi drugače preživjo veliko časa zunaj. Tudi za pse, ki živjo v hiši/stanovanju, poskrbite, da so na suhem, toplem in ne na prepihu. Ploščice, npr., lahko postanejo tudi precej hladne. Psi gibanje potrebujejo, zato sprehodov nikar ne opuščajte, bodite pa pozorni na morebitne znake nelagodja ali celo podhladitve. Psa, ki je bolj občutljiv za mraz, lahko zaščitite tudi s plaščkom. Sneg lahko izkoristimo za igro s psom. Lahko mu mečemo žogo, jo zakopljemo in ukažemo naj jo išče, iz snega oblikujemo preskoke in predore ^ Pri igri na snegu moramo paziti na t. i. ledene ploskve in zamrznjene krtine, na katerih se pes lahko poškoduje. Če je pes v dobri kondicji in navajen teči z vami, počnite to tudi pozimi. Pomembno pa je, da se pes primerno ogreje in tudi ohladi. Takrat, ko je vreme res neznosno, s psom raje opravite krajše sprehode, bolj zaradi opravljanja potrebe, možgane vašega psa pa zaposlite z raznimi igrami in učenjem trikov. Posebno bodite pozorni, kadar psa sprehajate ali se z njim igrate ob zamrznjenih rekah, jezerih, saj pes lahko pade v ledeno mrzlo vodo in se zelo poškoduje. Psa po sprehodu v dežju/snegu ali igri in valjanju v snegu dobro obrišite z brisačo ali mu dlako posušite s sušilcem. Predvsem na tistih z dolgo in gosto dlako se rade naberejo kepe snega, zaradi katerih pes tudi hoditi ne more več. Teh ga najlažje rešite, če jih stopite s toplo vodo iz tuša, nikakor pa jih s psa ne smete puliti, saj boste izpulili tudi dlako in poškodovali kožo. Kožuh psa redno negujte, saj boste le tako omogočili, da mu bo dobro služil. Po sprehodu mu z mlačno vodo splaknite, obrišite in očistite tudi tačke. Med prsti in blazinicami se nabere umazanja. Sol, ki je po cesti potresena proti zmrzovanju, razžira blazinice, kar lahko povzroči vnetje. Če pes sol zaužje, si lahko poškoduje tudi prebavni trakt. Da bi poškodbe preprečili ali omilili, so na trgu na voljo posebne kreme. Če je pes navajen, mu pred sprehodom nadenite pasje zaščitne čeveljce. Dlako med prsti in blazinicami postrizite, da onemogočite nabiranje snega in lažje čiščenje. • Psu ne dovolimo piti iz obcestnih luž. V njih so ostanki motornega olja, bencina, prahu, soli itn. Težavo lahko rešite tako, da imate vodo s seboj ali pa naj pes počaka do doma. • Psa ne puščajte samega v avtomobilu, saj se temperatura lahko nevarno spusti. Se pa avto lahko tudi na zimskem soncu pregreje. • Pazite, da pes ne zaužje sredstva proti za-mrzovanju. Čeprav psu diši, je lahko smrtonosen. • Poskrbite, da bo imel pes vedno na voljo veliko sveže vode. Sneg ni nadomestilo zanjo in pes se lahko izsuši, ravno tako kot poleti. • Psu ustrezno zaščitite dostop do kaminov in prenosnih grelcev, da se ne bi opekel. S prihajajočo zimo se bližajo tudi prazniki in praznovanja. Za nas je to čudovit čas obdarovanja, lepih želja, druženja s prjatelji in družino. Kaj pa za naše pse? Na kaj moramo med prazniki paziti, pa v naslednji številki. Pesjanarski pozdrav, Valentina Horvat Kokalj, kinološka in- štruktorica Športno-kinološki klub Vrhnika 40 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si »Geološke razmere na prehodu Ljubljanskega barja v kras« V kratki razpravi opisujemo temeljno geološko zgradbo na prehodu Ljubljanskega barja v dolenjski in notranjski kras med Želimljami in Vrhniko. S poznavanjem osnovne geološke zgradbe ozemlja bomo laže razumeli nekatere geološke posebnosti v tem delu Slovence, kijih bomo podrobneje opisali pozneje. Kratek geografski in geološki opis V geografskem pogledu je barjansko obrobje dokaj razgibano. Pri njegovem oblikovanju sta imeli glavno vlogo dinarska prelomna tektonika in eroz^a. Južnemu barjanskemu obrobju dajejo najmočnejši pečat Želimeljska in Borovniška dolina, dolina Drage in Iški Vintgar na eni strani ter Krimsko-Mokriško hribovje, Meniš^a in Logaška planota s svojimi vrhovi na drugi. Proti jugovzhodu Barje prehaja prek suhega šmarsko-sapljanskega po-dolja v Grosupeljsko kotlino. Našjtete doline se zajedajo globoko v hribovito zaledje Barja, tako da Želimeljska dolina loči zahodno Dolenjsko hribovje od Notranjskega. Iški Vintgar je meja med Mokriškim in Krimskim hribovjem, medtem ko Borovniška dolina loči Krimsko-Mokriško hribovje od Logaške planote. Najvišji vrh na obravnavanem ozemlju je Krim (1107 m). Krimsko in Mokriško hribovje ležita na severnem robu Dinarskega krasa. Stik med Dinarskim krasom in Ljubljanskim barjem oziroma Ljubljansko kotlino ima tektonski značaj. Zaradi aktivne recentne tektonike je meja med Ljubljanskim barjem in dinarskim krasom še vedno zelo izrazita. Opisano ozemlje na obrobju Ljubljanskega barja je zgrajeno v glavnem iz mezozojskih (mezozoik = srednji zemeljski vek) karbonatnih kamnin, ki pripadajo zgornjemu tri-asu ter spodnji in zgornji juri. Ob prelomih se le tu in tam pojavljajo tudi izdanki mlajših paleozojskih in spodnjetriasnih kamnin. Prostrana mlada tektonska udorina Ljubljanskega barja je nastala pred dvema mil^onoma let. Njen nastanek sta pogojevala prelomna tektonika in pogrezanje tal. Poudariti pa je treba, da ugrezanje barjanskega dna ni bilo povsod enakomerno. Barje je nastalo z zasipavanjem rečnega, jezerskega in močvirskega materiala predvsem v kvartarni dobi. Njegova posebnost so manjši hribčki (čoki) ali osamelci, kot so Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Kostanjevica, Plešivica, Grič, Grmez, Babna Gorica ter osamelci na območju Vnanjih Goric, ki štrl^o iz ravnega barjanskega površja, nastali pa so kot posledica vertikalnega dviganja ob prelomih različnih smeri. Ker glavni dolomit sestavlja precejšnji del južnega zaledja Ljubljanskega barja in ker se pojavlja tudi na barjanskih osamelcih in v vrtinah na Ljubljanskem barju, upravičeno sklepamo, da v sestavi predkvartarnega barjanskega dna prevladuje zgornjetriasni dolomit. Stratigrafija južnega obrobja Ljubljanskega barja Stratigrafija je veja geolog^e, ki se ukvarja z opisom plasti oziroma kamnin po naravnem zaporedju, kakor so le-te odložene. Zaradi lažjega prikazovanja na geoloških kartah je celotna kamninska skladovnica vsakega ozemlja razdeljena na formac^e, slednje pa v še manjše kamninske (litostratigrafske) enote ali člene. Na podlagi fosilov ali okamnin v posameznih plasteh jih stratigrafija razvršča v časovne ali kronostratigrafske enote in na tak način omogoča rekonstrukc^o zgodovine in življenja na Zemlji. Geologi stratigrafski stolpec opisujemo od spodaj navzgor, to je od najstarejše do najmlajše kamninske enote. Najstarejše kamnine na ozemlju, ki ga obravnavamo, pripadajo permokarbonskim skladom (mlajši paleozoik), ki izdanjajo v večjem obsegu na severnem in vzhodnem obrobju Ljubljanskega barja, manjše izdanke le-teh pa najdemo na jugovzhodnem obrobju Barja ter na barjanskih osamelcih Grmez, Dobčenica, Ple-šivica in Kostanjevica. V permokarbonskih peščenjakih pogosto najdemo pooglenele rastlinske ostanke (Draga), pri Podlipoglavu pa so v lečah temnega apnenca in apnenčevih breč tudi korale, alge in foraminifere. Živopisani, pretežno rdeči spodnjetriasni skladi se pojavljajo pri Škofljici, v dolini Drage, južnovzhodno od Plešivice ter na območju Loga, Dragomerja in Lukovice. Pretežno jih sestavljajo rdeči peščeni laporovci, peščenjaki, konglomerati ter peščeni in oolitni dolomiti, v vrhnjem delu pa temni apnenci. Debelina pisanih spodnjetriasnih skladov v Želimeljski dolini je 380 metrov. Južno in jugozahodno obrobje Barja grad^o srednje- in zgornje-triasne ter spodnje- in srednjejurske kamnine. Za omenjeno zaporedje plasti so najbolj značilne naslednje formac^e: diploporni apnenci in dolomiti (cordevol), borovniška formac^a (karn^), glavni dolomit (nory in rety), retoliasna formac^a (rety in lias) in litiotidni apnenci (srednji lias). Diploporni apnenci in dolomiti so srednje sive do zelo svetlo sive karbonatne kamnine. Apnenci so plastnati, dolomit pa je večinoma debelozrnat in masiven. Oboji, zlasti pa apnenci, vsebujejo številne zelene apnenčeve alge diplopore, ki so kamnot-vorne. Značilne diploporne apnence in dolomite najdemo pri Borovnici. Skladovnica diplopornih apnencev in dolomitov doseže na širšem območju južne Slovence debelino do 550 metrov. Za geološko kartiranje najprikladnejšo skladovnico kamnin karn^ske starosti, ki se pri Borovnici začenja z bazalnim členom rjavo rdečega železnatega boksita, navzgor pa prehaja v rdeče klastične kamnine in temen apnenec, prav na vrhu pa v skladovnico, kjer se menjavajo temni dolomiti, laporovci, glinavci in skrilavci, smo zaradi posebnega razvoja ter najbolj popolnega in razgaljenega profila teh plasti pri Borovnici izbrali ime borovniška formac^a. Novo postavljena formac^a je debela okoli 400 metrov. Navzgor sledi za južno Slovenko najbolj tipična in najbolj razširjena formac^a glavnega dolomita (nory in rety). Gre za različno siv, na terenu zlahka prepoznaven, zelo drobljiv, pasnat in laminiran (temni in svetli pasovi) dolomit, ki ga zelo pogosto uporabljajo kot material za posipanje cest. Debelina skladovnice glavnega dolomita se na ozemlju južne Slovence spreminja od 800 m do 1200 m. Na krimsko-mokriškem območju je za ret^sko in liasno obdobje značilna formac^a, kije sestavljena iz srednje temnih apnenčevih in dolomitnih breč ter vložkov dolomita in apnenca. Ponekod retoliasne karbonatne breče prehajajo v čisti dolomit ali črn apnenec. Debelina retoliasne formac^e ne presega 350 metrov. Srednjejurski litiotidni apnenci so najbolj razgaljeni in raziskani v podpeškem kamnolomu na južnem robu Barja, od koder se vlečejo v sto metrov širokem pasu proti Jezeru. Imajo široko uporabo v gradbeništvu, kjer so znani kot »podpeški marmor«. V litiotidnih apnencih so bogata nahajališča značilnih školjk, fo-raminifer in alg. Najpomembnejši fosili v omenjenem apnencu so litiotidne školjke, ki so kamnotvorne. Litiotidni apnenci so Mokriško-Krimskem hribovju debeli 80 metrov. Peskolom zgornjetriasnega glavnega dolomita na hribčku Čelo (Stara Vrhnika) ob južnem robu Podlipske doline pske ^ __H. WW1 Naravno ali umetno obdelane bloke temno rdeče rjavega železna-tega boksita so na Slovenskem uporabljali tudi kot gradbeni in okrasni kamen. Ležišče z železom bogate boksitne rude Kopitov grič (Železnik ) pri Borovnici. Na južnem robu Ljubljansko barje prehaja v grudasto zgrajeno mezozojsko Mokriško-Krimsko hribovje. Tektonika Z geološkimi in geofizikalnimi raziskavami je ugotovljeno, da je centralni del Ljubljanskega barja stičišče Južnih Alp oziroma Posavskih gub in Dinaridov in da je zgornjetriasni dolomit nari-njen na permokarbonski kompleks. Narivni rob poteka od Pleš in Škofljice na vzhodnem obrobju Ljubljanskega barja prek Barja in barjanskih osamelcev (Babna Gorica-Grmez, Dobčenica, Plešivi-ca in Kostanjevica) na zahodno obrobje Barja pri Ligojni. Severno od narivnega roba t. j. na ozemlju Posavskih gub oz. Južnih Alp prevladuje narivna in luskasta zgradba, južno od narivnega roba pa grudasta. Južno obrobje Barja je močno presekano s prelomi s smerjo se-verozahod-jugovzhod, sever-jug in severovzhod-jugozahod. Najstarejši med naštetimi prelomi so dinarski (severozahod-ju-govzhod), najmlajši pa so prelomi s smerjo sever-jug. Najbolj rušilni so bili dinarski prelomi. Ob njih so nastale Želimeljska, Iška in Borovniška dolina. Želimeljski prelom je pomemben juž-noslovenski dinarski prelom, saj je bil povzročitelj ljubljanskega potresa leta l895. Ob njem si je pretežni del svoje struge izdolbla Želimeljščica. Severni del Želimeljske doline si lahko razlagamo kot ozek tektonski jarek. Ob dveh vzporednih prelomih se je teren med prelomoma ugreznil, dno jarka pa je prekril želimeljski vršaj. Podobno se je zgodilo v severozahodnem delu Borovniške doline, kjer sta bila najmanj dva vzporedna dinarska preloma. Ob borovniškem prelomu je Krimsko hribovje narinjeno na vrhni-ško-cerkniško grudo v smeri proti severozahodu. Ljubljansko barje pripada največji pliokvartarni udorini v Slove-n^i, ki jo imenujemo Ljubljanska kotlina in je njen najmlajši in najjužnejši del. V geotektonskem pogledu se nekje sredi Ljubljanskega barja stikajo Južne Alpe in Dinaridi. Stičišče obeh velikih geotektonskih enot je večinoma prekrito z barjanskimi usedlinami, sledovi narivanja Južnih Alp na Dinaride pa so vidni na barjanskih osamelcih. Neposredni stik obeh geotektonskih enot sledimo na površini, razen na osamelcih še pri Plešah in Orlah. Ljubljansko barje se je začelo ugrezati na prehodu pliocena v ple-istocen (starejši kvartar). Ugrezanje Barja je bilo najmočnejše v pleistocenski dobi, še posebno v času wurmske poledenitve, kar dokazujejo velike debeline sedimentov v globokih vrtinah. Stalna potresna dejavnost na Barju, zlasti na stiku z zaledjem, kaže, da oblikovanje Barja še ni končano. Mineralne surovine Železnato boksitna ruda. Pojavlja se v triasnih plasteh (Kopitov grič, Podlipa - Ligojna) in jurskih (Vrhnika, Logaška planota, Hrušica, Nanos) v obliki žepov, leč in lečastih plasti. Po barvi prevladujejo rjavo rdeči, po strukturi pa zrnati (oolitni) boksiti. Prej so rudo kopali in uporabljali za pridobivanje železa. Zaradi prevelike vsebnosti kremenice (15 do 30 %) in majhnih zalog ta ruda nikoli ni pomenila večjega ekonomskega pomena. Premog se pojavlja v obliki leč v srednje-in zgornjekarn^skih plasteh Drenovega Griča, Lesnega Brda, na območju Horjula in pri Orlah na severozahodnem obrobju Ljubljanskega barja. Premog ima visoko kalorično vrednost in pripada večinoma antracitu. Izkoriščali so ga za lokalne potrebe. Šota se pojavlja tako rekoč na površini Ljubljanskega barja. Šotna plast je zdaj debela do 2,5 m. Pomembnejša nahajališča šote sledimo na površini med Drenovim Gričem in Bevkami. Uporablja se za kurjavo, steljo in kot gnojilo. Gradbeni in okrasni kamen. Na južnem in zahodnem obrobju Ljubljanskega barja je v mezozojskih kamninah več znanih kamnolomov gradbenega in okrasnega kamna. V kamnolomu Pre-serje so izkoriščali srednje temni, plastnati spodnjeliasni apnenec. Uporabljali so ga za gradnjo cest in kot gradbeni material. Sred-njeliasni temni plastnati apnenec je znan pod imenomn podpe-ški marmor. Lep in cenjen je zlasti zato, ker vsebuje bele pasove prekristaliziranih litiotidnih školjčnih lupin. V kamnolomu nad Zabočevim so pridobivali kamen za gradnjo starega borovniškega viadukta. Za gradnjo borovniškega viadukta so dovažali tudi temni gradbeni kamen iz podpeškega kamnoloma in iz kamnolomov Lesnega Brda. Največji kamnolomi v oolitnem srednjejur-skem apnencu so na Verdu. Ta kamen so že od nekdaj pridobivali in uporabljali za gradnjo železniških nasipov. V Podpeči je več kamnolomov v jurskem svetlem plastnatem debelozrnatem dolomitu, ki je zaradi kemične čistosti in poroznosti najugodnejša surovina za žganje apna. Dolomitni pesek kopljejo v peskolomih na območju Vrhnike, Podlipske doline, v Borovniški dolini ter na barjanskih osamel-cih. Naravno zdrobljen dolomit najdemo zlasti v plastnatem glavnem dolomitu in v masivnem debelozrnatem cordevolskem dolomitu, ki sta oba zelo drobljiva, kadar sta v bližini prelomnic ali narivnih stikov, prvi zaradi drobne paralelepipedske krojitve, drugi zaradi debelozrnate strukture. Prod in pesek. Največja nahajališča proda in peska so na območju iškega vršaja, ki je ponekod debel do 12,5 m. Kopljejo ga v številnih majhnih prodnatih jamah na celotni iški aluvialni ravnini. Glina. Z glinami bogato je zlasti Ljubljansko barje. Na barju se glina pojavlja v več nivojih. Vendar vse gline niso uporabne za potrebe opekarn. To velja zlasti za površinske holocenske gline, ki vsebujejo preveč karbonatov in drugih primesi, tako da za izdelavo opek in drugih izdelkov niso primerne. Barjanske gline so uporabljale opekarne na Vrhniki, sivo mastno pleistocensko glino na skrajnem južnem robu Ljubljanskega barja pa je izkoriščala opekarna v Dragi. Dr. Dozet Stevo, univ. dipl. ing. geol. 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VOLITVE-2011-2. volilni okraj NAŠ ČASOPIS 41 Spoštovane volivke in volivci, moje ime je Janko Jenko in odločil sem se kandidiral na Državljanski listf Gregorja Viranta na državnozborskih volitvah. Doslej me polivka ni zanimala, saj sem se v celotf posve^l podjetništvu. V svoji karieri sem ustanovil več uspešnih podje^j, v katerih je delo našlo več sto ljudi. Za polivko in sodelovanje na listi Gregorja Viranta sem se odločil vključil, ker vem, da so potrebne korenite spremembe, in ker vem, da tako predsednik Virant kot vsa ekipa resno mislimo. Tudi sam želim sodeloval pri tem, da gospodarstvo spet obrnemo na pot uspešnega razvoja. Edina pot do manjše brezposelnost, manjše revščine, višjih plač, varnih pokojnin, socialne in zdravstvene politke ter stanovanj za mlade družine je uspešen gospodarski razvoj. Živim in delujem v skladu z vrednotami, ki jih opredeljuje Državljanska lista: • zaveze za boljšo politčno kulturo: • Ne prepirajmo se o preteklost. • Ne tratmo energije za medsebojna obračunavanja. • Spoštujmo drugačna mnenja. • Delujmo odprto in pregledno. • uvedbo boljšega politčnega sistema, kjer so ključna načela: • Referendum vzet strankam in ga vrnit ljudem. • Omogočit ljudem, da odločajo, kdo bo poslanec. • Ukinit državne in paradržavne insttucije, ki nimajo dodane vrednost. • Izbrat najboljše ljudi za upravljanje države. • Porabit polovico manj denarja za delovanje politčnih strank. Verjamem, da so to dobre osnove, na katerih bomo lahko uresničevali program Državljanske liste v korist državljank in državljanov in celotne Slovenije. Program, ki vsebuje konkretne poglede, probleme in ukrepe, je dosegljiv na spletni strani www.lista-virant.si. Če morda nimate dostopa do spleta, pa vas vabim, da se obrnete name in vam ga z veseljem pošljem tudi po pošt. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo. Verjamem namreč, da bomo le s konstruktvnim sodelovanjem in z združenimi močmi dosegli, da nam bo jutri vsem bolje. Usta Virant Državljanska lista Gregorja Viranta S spoštovanjem, Janko Jenko PREDČASNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENCE, 4. DECEMBER 2011 V Uradnem listu Republike Slovence št. 83, z dne 21.10.2011, je bil objavljen Odlok o razpustitvi Državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovence. Za dan razpisa volitev, s katerim se začnejo volilna opravila, se šteje 21. oktober 2011. Splošne informac^e: a) splošno glasovanje bo v nedeljo, 4. decembra 2011; volišča bodo odprta v nedeljo, 4. decembra 2011, od 7.00 do 19. ure. Predsednik ali član volilnega odbora ugotovi istovetnost volivca z osebnim dokumentom ali na drug način. Istovetnost se lahko ugotovi na podlagi vsakega osebnega dokumenta, ki izkazuje osebne podatke volivca. b) predčasno glasovanje v torek, 29. novembra 2011, v sredo, 30. novembra 2011, in v četrtek, 1. decembra 2011, na sedežu okrajne volilne komis^e - Tržaška 1, Vrhnika, in sicer od 9. ure do 17. ure. c) glasovanje po pošti na območju Republike Slovence za osebe, ki bodo 4. decembra 2011: 1. v bolnišnici ali zdravilišču; 2. v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu; 3. na prestajanju kazni zapora ali v priporu in bodo najpozneje do 24. novembra 2011 vložile zahtevo za tako glasovanje pri okrajni volilni komis^i ali volilni komis^i volilne enote. Obrazec zahtevka za glasovanje po pošti se lahko dobi v zavodu, kjer se volivec nahaja ali pa na spletni strani www.dvk.gov.si. č) glasovanje na domu 4. decembra 2011 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, če bodo najpozneje v četrtek, 1. decembra 2011, okrajni volilni komis^i ali volilni komis^i volilne enote sporočile, da žel^o glasovati na domu, d) volivci, ki žel^o glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, morajo okrajni volilni ko-mis^i sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, katerega so vpisani v volilni imenik, najpozneje v četrtek, 1. decembra 2011, e) glasovanje na posebnih voliščih OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja - volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komis^i ali volilni komis^i volilne enote, na območju katerega so vpisani v volilni imenik, da žel^o glasovati na volišču v drugem okraju. Enako stor^o tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje pristojnosti diplomatsko-konzularnega predstavništva RS (izseljenci), pa bodo na dan glasovanja 4. decembra 2011 v Republiki Slovenci in žel^o glasovati na volišču v Slovenci najpozneje v četrtek, 1. decembra 2011. OKRAJNA VOLILNA KOMIS^A 2. VOLILNEGA OKRAJA 3. VOLILNE ENOTE Sklep o določitvi volišč in njihovih območ^ za izvedbo predčasnih volitev v državni zbor, št. 0415/2011, z dne 27. 10. 2011 je objavljen na oglasni deski Občine Borovnica, Paplerjeva 22, Občine Log -Dragomer, Na Grivi 5, in Občine Vrhnika, Tržaška 1, in na spletni strani Upravne enote Vrhnika. 42 NAŠ ČASOPIS VOLITVE-2011-2. volilni okraj 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si M S! Kot mož in oče treh hčera vem, da je za prihodnost naroda in družbe najpomembnejša družina. NSi bo za to zagotovila pravičnejšo delitev otrošl 1 Iz Idrje nas je pot po strmi ovinkasti cesti pripeljala na Vojsko, ki je najvišje ležeča primorska vas. Presenetil nas je prvi sneg, ki je pobelil pokrajino. Vojskarska planota je geološko zanimivo grajena. Je razgiban svet z nadmorsko višino nad 1000 m med Kočevšem na JV, Gačnikom in Stržnikarjem na SZ ter med dolino Idrjce na JZ in dolino Kanomlje na SV strani. Po nekaj hoje smo imeli postanek pri partizanskem grobišču , kjer je pokopanih 305 borcev, padlih aprila leta 1945, ko so tam potekali še zadnji boji. V grapi Studenca je delovala Partizanska tiskarna Slovenja, v po-virju Belce pa Partizanska bolnišnica Pavla, ki je bila zelo težko dostopna. Pot do razgledne točke na Hudourniku nam je v opazovanju zasnežene pokrajine in ob klepetu s prjatelji prav hitro minila. Posebno lep je bil razgled s skal na Hudourniku, ki je segal od Kanina in Krna na zahodu do Triglava pred nami, mimo Porezna in Blegoša vse do Kamniško-Savinjskih Alp. Proti jugu je viden Trnovski gozd, preko Javornikov tudi Snežnik. Po krajšem postanku za malico nas je pot vodila v središče vasi Vojsko, kjer stoji mogočna župnjska cerkev sv. Jožefa iz 17. stoletja. Zaključek našega pohoda smo imeli v domači gostilni Pri belem kamnu, kjer sta prjetno druženje popestrila harmonikar Jože in kitarist Marjan, ki sta ubrano igrala številne skladbe naših narodno-zabavnih ansamblov. Proti večeru smo se polni lepih vtisov vrnili na Vrhniko. Besedilo (povzetek): Jana Fabjan Foto: Jože Školc 28. 10. 2011 - Srečanje Triglavk ob 20. obletnici Ob 20. obletnici delovanja smo se Triglavke - Lenčeve punčke - skupaj s povabljenimi gosti zbrale na Planini. Tam nas je pozdravila organizatorka Cilka, ki je poudarila pomen delovanja planinske skupine za vse pripadnice, ki so jo v teh 20-ih letih sooblikovale in tako prispevale, da uspešno deluje še dandanes. Naš vodnik Bogdan je na kratko predstavil začetek pohodov skupine sedemnajstih žensk Planinskega društva Vrhnika, ki jo je ravno v času nastajanja naše samostojne države prvič peš z Vrhnike na Triglav popeljal Lenč, kar je ponovil še dvakrat. Po prvem vodniku skupine je v njegov spomin ohranjeno poleg imena skupine Tri-glavk še ime Lenčeve punčke. Ker je na mesto preminulega Lenča leta 1995 vstopil Bogdan, nam je na kratko predstavil podvige planinske skupine, ki je v vseh teh letih 8-krat peš prehodila pot z Vrhnike na Triglav, Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana, ki smo jo letos začele znova. Poleg tega so bili v vseh teh letih v vsakoletnih 5-dnevnih pohodih osvojeni številni vrhovi slovenskih gora, med katerimi je bilo dvaindvajset vrhov z več kot 2000 metri n. m. višine. Povedal je, da se je v teh letih v skupini zamenjalo kar nekaj planink in kot kaže, se za obstoj skupine, ki bo nadaljevala tradicjo pohodništva Triglavk, ni bati. Vzdušje v skupini je prjetno, vsaka udeleženka prispeva svoj delež, vse pa druži skupni cilj - pohodništvo po naših gorah in planinah. Vzpodbudne besede za aktivno delovanje skupine v Planinskem društvu Vrhnika nam je namenil predsednik društva Roman in zaželel še veliko uspešnih pohodov in užitkov pri osvajanju vršacev naših gora. Mateja, ki je ena od dveh pohodnic v skupini že od samega nastanka, se je spomnila vseh udeleženk v skupini v minulih dvajsetih letih. Posebej se je zahvalila vodniku Bogdanu, Jožetu, Marjanu, Cilki in Ireni, ki sedaj skrbjo, da vsako leto uspešno izpeljemo pohode, ter tistim, ki s svojimi prispevki podpirajo aktivnosti skupine, med katerimi je treba omeniti Tineta, ki nas vsako leto preseneti z novim lese- nim spominkom. Druženje se je nadaljevalo v prjetnem vzdušju ob obujanju spominov in kovanju načrtov za prihodnost. Vse Triglavke - Lenčeve punčke se zahvaljujemo Cilki in vsem, ki so sodelovali pri pripravi Zbornika ob 20. obletnici delovanja Triglavk v PD Vrhnika. Odlično pripravljen zbornik s številnimi fotografijami in pisnimi prispevki podrobno predstavlja delovanje skupine in vtise posameznih planink, kar bo prispevalo k ohranitvi spomina na prehojeno pot do danes, ki pa se na srečo vseh udeleženk - pod zavzetim vodstvom - še nadaljuje. Besedilo (povzetek): Jana Fabjan Fotografije: Jože Školč 9.11. 2011 - Sfinga na Vrhniki pred polno dvorano Tiha želja Mladinskega odseka Planinskega društva Vrhnika se je uresničila, kajti do zadnjega kotička jim je uspelo napolniti veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. In kaj se je tam dogajalo? Več o dogodku lahko preberete na vrhniških straneh izpod peresa novinarke Vesne Erjavec. 10.11.2011 - Naša spletna stran je doživela že 300.000-i obisk Danes, dan po čudovito preživetem večeru v veliki dvorani Cankarjevega doma, ob srečanju preteklosti in sedanjosti v Sfingi, smo na naši spletni strani zabeležili 300.000-i obisk. Nekateri nam očitajo, da se hvalimo, pa saj se tudi imamo za kaj, kajne? je, spoznavanje in opazovanje okolice, spoznati, da zmorem več, kot bi si mislil, in spoznati, da pride prav tudi rolica papirja. Ob prihodu nazaj v tabor nas je že čakalo kosilo, ki je nastalo izpod rok odličnih kuharjev Francja in Danice. Pred tem je bilo slišati zvonček, ki je naznanjal zbor. Otroci so s krožniki in priborom v rokah pritekli pred glavni šotor ter čakali, da bo vodja čim prej nehal govoriti in jih spustil na kosilo. Videlo se je, da poslušajo, vendar se je včasih izkazalo, da so si od vsega govorjenja najbolj zapomnili - »Sedaj pa greste lahko jest.« Popoldnevi so bili namenjeni družabnim igram. Možnosti, kaj bi kdo rad počel, je bilo veliko, vendar se je izkazalo da je najbolj zanimiva igra med dvema ognjema. Po večerji je sledila razdelitev taborne pošte, kjer pisma niso potrebovala znamk. Lahko bi jo imenovali - pošta prjazna uporabniku. Večere smo preživljali ob tabornem ognju, kjer so zadrgetale naše glasilke v tonih pesmi Greva pod objem gora. Deževen dan smo izkoristili za ogled dveh filmov. Dopoldne smo si ogledali film Gremo mi po svoje, zvečer pa je prišel na vrsto čisto nov in svež igrano-dokumentarni film Sfinga. Predvajat nam ga je prišel sam idejni vodja filma Tine Marenče, ki je po projekcji odgovarjal na vprašanja otrok. Samo dramatičnost filma pa je povečalo še vreme, saj smo bili priča močnemu deževju in vetru, ki je imelo sodeč po tišini ob gledanju filma močan psihološki učinek. Verjetno bosta otrokom film in vremensko dogajanje še dolgo ostala v spominu. Zadnji večer je bil poln vprašanj in negotovosti, saj so se vsi spraševali, kdo bo krščen, kdo bo boter, ali bo rabelj Krokar milostljiv ali neizprosen, bo župnik Fosil dolgo molil in tehtal pokoro in ali bo mežnar Češark vestno asistiral Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz decembrskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/ vodnik 10. 12. OSOLNIK -TOŠČ 7.00 6 BORIS RIGLER 23. 12. NOČNI POHOD NA PLANINO 18.00 2 VODNIŠKI ODSEK Desetdnevni planinski tabor v Podljubelju Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika je od 1. do 10. avgusta organiziral za osnovnošolce planinski tabor v Podljubelju. Od takrat je minilo že kar nekaj časa, pa vseeno mislim, da ni prepozno. Saj nas spomini na lepe poletne dni ogrejejo ob hladnih zimskih dnevih. Tabor je bil postavljen na prostoru, ki ni značilen za naša dosedanja taborjenja: bil je na manjšem lokalnem nogometnem igrišču, poleg kampa ter stavbe, v kateri je bila hidroelektrarna. Za začetek nekaj glavnih podatkov: 47. planinski tabor po vrsti, vodja: Andrej Stržinar, 72 udeležencev, osvojenih deset vrhov, podeljena tri planinska krstna imena: Gašper Štirn - MEVLA, Hana Končan - FRAJLA in Miha Kastelic - HIPERMANGAN in odigranih neskončno število iger med dvema ognjema. Za temi podatki pa se skrivajo zgodbe, ki vsebujejo nepozabne dogodivščine na planinskih turah, začudenje nad lepoto gora in narave, smeh kjer koli in kadar koli, strah ob močnem večernem vetru ter dežju, navdušenje nad filmom Sfinga, prejeta pisma in darilca skritih prjateljev, pevske večere, budnice s trobento in frajtonarico, s strahom in ikrati pogumom preplezano steno, čudaško in (ne)usmiljeno krstno komisjo, dolge pogovore in hihitanje pod platneno streho in še in še ^ Kaj vse smo počeli: vstajanje okoli šeste ure zjutraj, zajtrk in umivanje zob (slednje je bilo po želji), priprava pjače za na turo in razdelitev v tri skupine. Vsaka skupina se je odpravila na svojo turo. Če je bila pot daljša, potem se je pojavilo značilno spraševanje: »Kolk je še do vrha?« Odgovoriti na to vprašanje pa ni vedno lahko. Pretehtati in vključiti je treba toliko dejavnikov, da lahko šele ko prideš na vrh, z gotovostjo poveš pravilen odgovor ©. Saj ne moreš izpraševalca kar tako na slepo zavajati. Na drugi strani pa je na daljših turah več časa za smeh, pogovor, pet- župniku in rablju ali bo mogoče odplaval po svoje. Tako smo preživeli deset dni v avgustu in si ob slovesu rekli nasvidenje in se vidimo kje v gorah ali naslednje leto v taboru. Fotografije si boste lahko ogledali na naši spletni strani (www.pd-vrhnika.si) ali ob predstavitvi v večnamenskem prostoru OŠ Ivana Cankarja na Lošci 1. Kdaj bo predstavitev? - Spremljajte novice na naši spletni strani. Pri izvedbi tabora so nam nudili finančno in materialno pomoč naslednji sponzorji, za kar se jim zahvaljujemo: Avtoelektričar-stvo Trček, Karoserja Novak, Ker-ing, d. o. o., Kmetja Habe, Kmetja Zalar, Pekarna in keksarna Adamič, Pralnica Rosa, Nataša Gočen, Pro-saf, d. o. o., Štirn, d. o. o., Tomaž bar, Tonka bar, Vrtnarstvo Hlebec in Žito, d. d. Tomaž Stržinar NA CELOTEN PROGRAM V DECEMBRU - KERAMIKA - KOPALNIŠKA OPREMA - GRANITNE POLICE PO MERI - IZRISI KOPALNIC - DOSTAVA NA DOM SALON KERAMIKE TRŽAŠKA www.obnova.si Tržaška c. 409, Ljubljana - Tel.: 08/38-262-20; GSM: 041/390-199 ~ email: tržaška©obnova.si 60 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zima se bliža Naše priprave na smučarsko sezono v telovadnici potekajo z velikim navdušenjem in zanimanjem otrok, kar nas še dodatno spodbuja k temu, da bomo v letošnji sezoni za vas pripravili pestre, zanimive in poučne smučarske tečaje. Izbirate lahko med sobotnimi smučarskimi izleti (od decembra do marca), ki se bodo odv^ali na Starem vrhu in Cerknem. Med božičnimi počitnicami bomo organizirali prevozni tečaj, kjer se bodo otroci dnevno vračali na Vrhniko in pa nastanitveni tečaj v Kranjski gori, ki bo ponujal še mnogo več kot samo smučanje. Otroci bodo obiskali bazen, odšli na nočni pohod, ustvarjali, plesali in se na koncu pomerili tudi v čisto pravi smučarski tekmi. Med zimskimi počitnicami bomo izpeljali že tradicionalno zimovanje, ki ponuja obilo snežne zabave, poleg tega pa bomo v tem terminu ponudili tudi prevozni tečaj. Vse skupaj bo potekalo na nam dobro znanem in priljubljenem smučišču Stari vrh. Poleg smučarjev, medse vabimo tudi vse borderje, ki se žel^o zabavati na snegu in naučiti kaj novega. Glede na to, da je zima pred vrati bo potrebno počasi poiskati smučarsko opremo in jo pripraviti na sezono. Za svetovanje in pomoč pri nakupu opreme ter dodatne informac^e o naših programih smo dosegljivi na_info@sdvucko.com ali 040 600 777. kožnih gub se je pri enem zmanjšalo za 8 %, pri drugem za približno 13 %. Rezultati so vsekakor zanimivi, vendar sta komaj na četrtini poti. FITNES • SKUPINSKE VADBE • MASAŽE SAVNA • KOZMETIČNE STORITVE Športna preobrazba z Našim časopisom in Studiem Forte Mesec športne preobrazbe je za nami. Ob začetku smo opravili meritve. Kandidatoma smo izmerili štiri kožne gube, osem obsegov, telesno težo, višino, delež maščob-nega tkiva, delež mišičnega tkiva, kostno maso, gostoto telesa, delež vode in bazalni ter delovni metabolizem Prav tako smo izmerili gibljivost in stabilnost nekaterih sklepov, meritve pa bomo ponovili šele po štirih mesecih. Po pogovoru smo napisali jedilnik, ki se vsaj malo prilagaja njunim obveznostim, količina dnevno zaužite hrane je predpisana intervalno. Tako postopno zmanjšujeta dnevni vnos hrane čez teden, v soboto in nedeljo pa zauž^eta več, kot bi njuno telo potrebovalo - 1,15-kratnik bazalnega metabolizma. Pri obeh so treningi dokaj podobni, razlika je le v intenzivnosti. Oba se ogrejeta dvakrat na teden intervalno, enkrat kontinuirano. Sledi dinamično ogrevanje in deset poskokov za hormonski odziv. V prvem sklopu so vaje za trup, še posebno veliko poudarka je na sami stabilizac^i. Sledjo bolj kompleksne, sestavljene vaje, ki terjajo povišan srčni utrip. Na koncu naredita še bolj izolirane vaje za manjše mišice in mišične skupine ter razteg. Po mesecu smo ponovili meritve in dobili dva dokaj različna rezultata. Pri obema se je zmanjšal delež maščobnega tkiva za okoli 1-1,5 odstotka. Hidrac^a je boljša pri obeh, pri nekomu bolj, drugemu manj. Tistemu, ki ima več vode v telesu, se je povečala tudi teža in prav tako bazalni in delovni metabolizem. Pri tistem, ki hidrac^a ni tako izrazita, se je zmanjšala teža in minimalno tudi bazalni in delovni metabolizem. Povprečje STUDIO FORTE Brigadirska 12 Vrhnika- Verd 051 77 04 77 www.studioforte.si Ciril prebira za vas ^ Mikša Peter, Ajlec Kornelya, Slovensko planinstvo (Slovene Mountaineering). Ljubljana, Planinska zveza Slovence, 2011. 188 str., fotogr. (Planinska založba, 340) Pa jo imamo! Zgodovino slovenskega planinstva, namreč. Slovenci in slovenski narod, ki je zaljubljen v svoje gore in številni vrhunski alpinisti, ki so ponesli v svet slavo malega naroda, so si to prav gotovo zaslužili. Po skoraj 120-ih letih organiziranega planinskega delovanja ter mnogih pomembnih dogodkih v »predzgodovi-ni slovenskega planinstva« se je nabralo veliko zanimivega in pomembnega, kar je bilo vredno zapisati in objaviti za prihodnje rodove. Slovenska planinska bibliografija vsebuje zelo veliko najrazličnejših enot, od priročnikov, planinskih vodnikov, zbornikov, literarnih del, društvenih glasil in rev^, med katerimi je tudi Planinski vestnik, kot najstarejša slovenska rev^a, ki iz- haja neprekinjeno že 116 let. V skoraj vseh delih lahko najdemo vsaj nekaj podatkov iz zgodovine slovenskega planinstva. Za posamezne dejavnosti so nekateri avtorji v svojih delih marsikaj zapisali že tam. Širši pregled celotnega delovanja pa lahko najdemo v Planinskem zborniku, ki ga je ob 110-let-nici Slovenskega planinskega društva in Planinske zveze Slo-ven^e uredil Božidar Lavrič, izdala pa Planinska zveza Slovence, ter več ali manj poizkus dr. Toneta Strojina v treh izdajah: Gradivo za planinsko zgodovino (PZS, 19170), Oris zgodovine planinstva (PZS, 1978) in Zgodovina slovenskega planinstva - Slovenska planinska organizacja 1893 - 1948 - 2003 (Didakta, 2009). V tem zborniku pa so zbrani vsi pomembnejši dogodki slovenskega planinstva in opisani po kronološkem vrstnem redu. V zborniku, ki je zelo lepo oblikovan, je veliko število fotografij, dokumentarnih in zgodovinskih, ki spominjajo na razne pomembne dogodke, ter umetniška dela planinskih slikarjev, stare fotografije planinskih koč, predvsem pa zaslužnih planincev ter vrhunskih alpinistk in alpinistov. Celotno besedilo je prevedeno tudi v angleščino. Ob koncu knjige so zbrani kratki življenjepisi in December je čudoviti mesec obdarovanj in praznovanj. Mesec, ko si vzamemo čas za bližnje in zabavo. Poveselite se z društvom za zabavo, šport in kulturo (ZŠK), ki je organizator prireditve Veseli december v Notranjih Goricah. Veselo decembrsko rajanje se bo pričelo z otroškim bazarjem in nadaljevalo s šestimi odličnimi koncerti, ki se bodo odvjali skozi cel december. Nastopali bodo nepozabni Mambo Kings, simpatični Čuki in ribič Pepe, Pop Design,v večeru House Sensation, se bodo predstavili uspešni slovenski in tuji dj-ji, Kingstoni in kot zadnji bodo^nastopili Gamsi. Vse prireditve se bodo odvjale v ogrevanem, praznično okrašenem šotoru v Športnem parku Jama, začetkom ob 21. uri. Program za otroke se bo začel ob 17. uri (otroški bazar, ribič Pepe). Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite in preživite z nami čarobni december! Možnost nakupa karte, ki velja za vse dogodke samo v predprodaji po akcjski ceni 29 € (plačaš 4, dobiš 6) na telefonu 070 349 177, 040 323 978 ali preko www.zšk.si. ^ (OGLASNO SPOROČILO) fotografije vseh 12 dosedanjih predsednikov slovenske planinske organizacje. Na 15-ih straneh je še enkrat objavljen pregledni kronološki seznam vseh pomembnejših dogodkov ter 11 strani opomb, ki ne kazijo zrcal posameznih strani, kot je to navada v drugih delih. V obsežni literaturi ne pogrešamo nobenega pomembnejšega slovenskega planinskega dela. Kako veliko delo sta avtorja opravila, pa lahko ocenjujemo tudi po seznamu literature, ki sta jo pregledala, ne le v Slovenskem biografskem leksikonu, v raznih člankih Planin- skega vestnika in drugod ter v nekaterih osebnih arhivih ter pri PZS, ARS, FF, NUK, ZRC SAZU. Kornelji Ajlec, zgodovinarki in Petru Mikši, zgodovinarju, planincu, alpinistu, športnemu plezalcu, ki je svoj prosti čas združil s poklicem (ki biva pa prav na naši Babni Gori), za opravljeno delo lahko samo le čestitamo. Ciril Velkovrh >V ZIC •Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Turistično informacijsici center TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika Tel: 01 755 10 54;e-pošta:tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure. «11.990 EUR č^ AvtoMerkjur Samova 14, Ljubljana, Tel. 01/ 30 66 020 www.avtomerkur-hyundai.si HYUNDAI AVTO TRADE d.o.o. Ljubljana, 08010 22. Slike so simbolične. Povprečna poraba goriva: 4,2 - 8,4/100 km, emisije C02:110-200 g/km. Cene ne vključujejo transportnili stroškov in so informativnega značaja, ponudba velja za vozila iz zaloge. 'Cena vozila 120 velja v primeru financiranja "Hyundai Leasing". Vse podrobnosti v zvezi s financiranjem dobite pri svojem prodajalcu. Pogoji garancije so na voljo na www.liyundal.si/storitve/garanclja. 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 61 1-1 ZLATICA ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika IS Kardiološka dejavnost Dermatološka posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična ^ posvetovalnica Psihiatrična ^¡^ dejavnost specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Naročite se lahko osebno v zasebni ambulanti dr. Rusa v pritličju ZD Vrhnika, v ordinacijskem času ambulante od ponedeljka do petka. ^^^^^ www.zlatica.net Center SPAR Ljubljanska c. 29 Vrhnika 01/75404755 031/881745 ambulanta.dr.rus@gmail.com Dobrodošla doma pri Snelly, dobrodošla v Linea Snelli! Imaš blazinice okoli trebuha? Nič hudega. Si želiš noge kot Barbie? Že zdavnaj so iz mode! Se sekiraš zaradi pomarančne kože? Imamo rešitev. Tvoje telo je sočen sadež, vzljubi ga! Sem Snelly, osebna telesna terapevtka. Vsak dan se družim z navdihujočimi ženskami po vsem svetu, ki mi zaupajo že petindvajset let. Svoje poti. Svoje cilje. Svoje telo. Žel^o si klesanja mišic in uma, že-l^o si shujšati, se znebiti maščobnih oblog, čutiti pozitivno moč in samozavest, zgladiti kožo, uživati v hrani, izseliti celulit ^ No, kakšen dan bi izselile tudi moža, a si po našem druženju večinoma premislijo. © Če prideš v mojo zeleno oazo, hočeš več od telovadnice in fitnesa s preobiljem testosterona. V centrih Linea Snella vadimo kot prave dame. Zleknjene. Učinki vadbe so v sorazmerju z udobjem in so kar 3- do 4-krat močnejši! V 20 do 25 minutah izgubiš do 1500 kalor^! Za to so zaslužene naprave Linea Snella, ki telesu pomagajo s toploto in infražarki. Rezultate ti pisno jamčim, sicer ti povrnem denar. Terapevtke programa Snelly spodbujamo svoje izbranke in načrtujemo ser^e udobnih vaj v toplem thermoslimu, na thermobiku ali na vibrac^skih napravah. Če potrebujemo še nekaj nenaporne čarovn^e, so tu še številne najsodobnejše terap^e, sovražnice celulita in maščobnih oblog. V Linea Snelli se vsakič nagradimo tudi z uživanjem v savni bodywarm. Premagaj celulit, ženski sovražnik številka 1! Si morda ena od tistih žensk, ki premišljeno kupuje obleke, ki skrbno skrivajo neprivlačno po-marančasto kožo na stegnih? Si utrujena od vseh metod in krem, ki si jih že nič kolikokrat preizkusila? Potem ti preostane le, da mi slediš na kavitac^o, ki združuje kar štiri različne terap^e (kavitac^sko terap^o, infrardeče žarke, kromoterap^o in vakuum - endermolog^o). Juhu, rezultati so vidni že po prvi terap^i! V mesecu oktobru ti ob vpisu v redni program podarim kar tri terap^e ultrazvoka - kavitac^e! Pokliči me in pridi na brezplačen posvet Skupaj bova pojedli jabolko, neobvezno poklepetali, napravili natančno analizo sestave tvojega telesa in ga začeli slaviti kot sočen sadež! www.lineasnella.si ponedeljek - petek 09.00 - 12.00 15.30 - 19.30 sobota 09.00 - 13.00 Snelly preseneča! v centrih za oblj^vjame in raz^jar^ telečja Linea Sriella. Od 17.10. - 17.11. ti Snelly, ob izbiri kateregakoli rednega programa Linea Snella, podari še 3 terapije ultrazvok - kavitacije! URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA uprava 75 55 110, 75 55 111 splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec. 75 55 135 nadomestna zdravnica Mirjam Levstik Bravničar,dr.med. narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanie.pulmoloe@zd-vrhnika.si splošna ambulanta - Ljubomira Prebil Božovič dr.med.spec. 75 55 154 narocanie.prebil@zd-vrhnika.si zobni rentgen 75 55 143 fiziolog^a 75 55 132 laboratory 75 55 133 laboratory @zd-vrhnika.si patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. 75 55 121 narocanie.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakicenovic, dr.med.spec. 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanie.kunsteli@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 5 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja 75 04 033 Matej Leskošek, dr.dent.med. narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -ZP Borovnica 75 47 104 mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med. narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer 75 66 414 mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med. narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Marya Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Marya Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAP^A Irma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Marya Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melanya Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Marya Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Marya Ilyaš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj 75 53 227 Oglasi 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si narocanje.prebil@zd-vrhnika.si 75 55 143 75 55 132 75 55 133 laboratory @zd-vrhnika.si patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. Sreten Nakicenovic, dr.med.spec. Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med. Branka Čegovnik, dr.med. šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si 5 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si 75 04 033 narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta ZP Borovnica mag. Miljenka Knezovic, dr dent med 75 47 104 narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer mag. Miljenka Knezovic, dr.dent.med. 75 66 414 narocanie.knezovic.drag@zd-vrhnika.si ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. Dunja Piršič Koren, dr.med. Primož Rus, dr.med. 75 53 847 75 05 418 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razniizkopi * Traktorski prevozi * Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp • Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 0A1 7A2 Ol8 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Marya Munda, dr.med. Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Marya Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAPNA Irma Brus, višja fizioterapevtka Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka Marya Murn, višja fizioterapevtka 75 53 361 75 53 361 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. Judita Cvelbar, dr.dent.med. Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont Jožef Keršič, dr.dent.med. Melanya Legat, dr.dent.med. Marya Ogrin, dr.dent.med. Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 02 333 75 53 785 75 02 345 75 05 295 75 57 310 75 66 003 75 02 492 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Marya Ilyaš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj 75 53 227 TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG A. 1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75. fax: 01 750-53-80 Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah Datum 02.12.2011 03.12.2011 09.12.2011 10.12.2011 16.12.2011 17.12.2011 23.12.2011 24.12.2011 30.12.2011 31.12.2011 06.01.2012 07.01.2012 Zobozdravnik mag. Miljenka Knezovic, dr.stom. mag. Miljenka Knezovic, dr.stom. Ladka Kastelec Stanovnik.dr.stom. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Matej Leskošek, dr.stom. Matej Leskošek, dr.stom. Judita Cvelbar, dr.stom. Judita Cvelbar, dr.stom. Marya Ogrin, dr.stom. Marya Ogrin, dr.stom. Jožef Keršič, dr. stom. Jožef Keršič, dr. stom. Naslov ordinac^e Zdravstvena postaja Borovnica Zdravstvena postaja Borovnica Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika ŠZA Ivan Cankar ŠZA Ivan Cankar Zdravstveni dom Vrhnika Zdravstveni dom Vrhnika OŠ Anton Martin Slomšek OŠ Anton Martin Slomšek Brigadirska ul. 16, Vrhnika Brigadirska ul. 16, Vrhnika Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od ns.nn do i2.nn ure. RAČUNOVODSTVO boitjan žirovnik s.p Računovodske storitve Davčno svetovanje Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan žirovnik s.p. GSM: 041/801-801 Verd 16 E-mail: bostjan5005@yahoo.com lifin Vrhnika Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 ir^Rn VRHNIKA Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680 • izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER • katalizatorji ATOFAA' • športni izpušni sistemi CSC, REMUS • menjava olja in oljnih filtrov • vsa mehanična popravila vseh vrst vozil, • AVTODIAGNOSTIKA, • priprava vozil na zimo in za tehnične preglede, • pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA. »> NOVO V NAŠI PONUDBI /// «< A VTOPUN PUNEKS skupina m PRiniTK m se prepriča jte sami m Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00, 14.00 do 18.00; sohota- od. 8.00 do 17.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tnl â Nudimo vam sveže rezano cvetje n/i r'A-rt'7^'ll'l/1 n ifvl^iA^n I rvi/i r^i/n r 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 63 oii^i center zdravja in Lepote raziiofat in/ nafûlml^ InggaigSI ponedeljek, četrtek: 9.00-17.00 ure torek, sreda in petek: 12.00-20.00 ure sobota: 8.00-13.00 ure nedelje in prazniki zaprto NOVO V PONUD&I ^ Masaža za nosečnice 60min ^ IPL + RF laser (trajno odstranjevanje dlačic, pigmentacij, gubic, aken, inerpesov) iiJ RELAX nega obraza s kozmetik^ Susanne MELCHIORSEN ^ Kavitacija ^ Podaljševanje trepalnic pripravili 99 EUR AKODC V DIXCH&RU Relaksacijska aromaterapija, 60 min: ^i^UR 25 EUR Beauty spa masaža, 60 min: ^i^R 25 EUR r- ^o rn\n Masaža z vulkanskimi kamni, 60 min: J^iOR 25 EUR;E saV^^^S^ Medicinska pedikura, 50 min:^UR 18 EUR Depilacija cele noge+bikini: J^R 18 EUR '^j^ y AKCjj^ Čiščenje obraza s SOPHYTO kozmetiko: ^i^R 29,90 EU MIRACLE nega obraza s Susanne MELCHIORSEN kozmetiko: 50iUR44 EUR Pri nakupu 2 kavitacij MANIKURA GRATIS Če ne veste, kaj bi kupili za darilj ugodne ponudbe in p^ * Paket NOVOLETNO RAZVAJA vsebuje: Masažo hrbta: 30 min Masažo obraza z oljem vrtnic: 25 min Pedikuro: 50 min IR SAVNA: 30 min * 15% božično-novoletni popust od 15.12. do 31.12. na vse SOPHVTO izdelke * 10% popust na vso sončno kozmetiko ESI ALOE VERA in ATTIVA BRONZ * Ekskluzivna ponudba: Somatoline anticelulitni tretma namesto 82,22 EUR samo 49,92 eur (vključeno darilo) 7. 12. 2011 Mini nege s kozmetiko Susanne MELCHIORSEN 12. 12. 2011 Mini nege s kozmetiko SUKI 20. 12. 2011 Mini nege s kozmetiko Naturelle d'Argan 21. 12. 2011 Mini nege s kozmetiko SOPHYTO Robova cesta 6 (TC Mercator), 1360 Vrtinika T: 01/547 43 95, M: 041/52 12 07, F: 01/547 43 96-I: www.soncnicenter.net, E: soncnicenter@siol.net OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 WWW.OPTIK-JELOVCAN.COM v v NAS ČASOPIS prebira 35 tisoČ občanov občin: Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer.« SENČILA OD IZMERE DO MONTAŽE ilDEKOR ^iri/senčila Dekor senčila d.o.o. Pod Hruševco 44g,Vrhnika Tel.: 01 755 47 88,051 633 740 www.dekor-sencila.si Za depozit tudi do 5 % obresti Finančno načrtovanje in urejene osebne finance, med katere spada tudi varčevanje, so ključ do brezskrbne in udobne prihodnosti. Vaši prihranki bodo zagotovo varni, če jih naložite v obliki bančnega depozita pri dobro stoječi banki. Kako torej upravljati s prihranki in pri tem tudi kaj zaslužiti. Nasvet za varnejšo prihodnost Oblikujte si varnostno finančno rezervo, ki je prvi korak k urejenim osebnim financam posameznika in je tisti del premoženja, ki naj bo likviden in ni izpostavljen naložbenemu tveganju. Ustrezno oblikovana varnostna rezerva vpliva na večji občutek varnosti, manjšo potrebo po hitrih posojilih, večjo fleksibilnost na trgu dela in boljša pogajalska izhodišča pri nakupih. Splošno pravilo je, da bolj kot se je posameznik sposoben prilagoditi v primeru neugodne finančne situacije, manjši je obseg potrebne varnostne rezerve. Ta naj znaša od 3 do 6 mesečnih neto plač. Kako hraniti varnostno rezervo? Varnostna rezerva je tisti del prihrankov, ki naj bo vedno na voljo. Tako pridejo v poštev osebni račun (TRR), gotovina, sef in podobno. Vendar vam za sredstva na TRR banka plača manj obresti, gotovino lahko izgubite, odprtje sefa pa je v nekaterih primerih predrago. Če želite, da tudi varnostna rezerva dela za vas, so v UniCredit Bank oblikovali Online Plus varčevalni račun, ki omogoča dvige in pologe sredstev kadar koli in kjer koli brez stroškov. Z varčevalnim računom Online Plus so zadostili trem najpomembnejšim zahtevam varnostne rezerve, in sicer: denar je dnevno razpoložljiv in v varnih rokah, z odprtjem nimate stroškov, vodenje pa je prav tako brezplačno. Varčevalci, ki želijo zaslužiti več Depoziti so v prvi vrsti namenjeni varni hrambi denarja, kateri sledi donosnost sredstev, ki je največkrat izražena s fiksno obrestno mero. Ker je cilj vsakega posameznika, da zadosti vsem trem določilom bančne vezave - varnost, donosnost in likvidnost naložb - v UniCredit predlagajo, da del sredstev investirate kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno. Kako razpršiti svoja sredstva? V UniCredit Bank varčevalcem ponujajo kratkoročne in dolgoročne depozite. Stranke lahko kratkoročne cilje pokrivajo s Fleksi depozitom, to je kratkoročni 3-mesečni oziroma 6-mesečni depozit z avtomatskimi podaljšanji (11 ali 5 podaljšanj), ki ga stranka sklene za tri leta. Prednost Fleksi depozita je možnost prekinitve vezave brez stroškov ob vsakem podaljšanju (to je vsake 3 ali 6 mesecev) ter ugodna obrestna mera, ki jo za stranke UniCredit Bank še dodatno prilagodijo. Če stranka želi svoja sredstva vezati srednjeročno Sašo Marčič, vodja poslovne enote UniCredit Bank, Ljubljana Tržaška: »Če razpolagate z denarnimi presežki v evrih, ki jih določen čas ne boste potrebovali, pri tem pa jih želite varno oplemenititi, smo za vas pripravili dolgoročni depozit s 5-% letno obrestno mero za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v naši banki odprt transakcijski račun, lahko posegajo tudi po višji obrestni meri.« ali dolgoročno, pa predlagajo sklenitev 2-letnega ali 5-letnega depozita. Trenutno najugodnejša ponudba Kratkoročne cilje pokrivamo s kratkoročnimi depoziti, saj sta varnost in likvidnost prihrankov v zdajšnjih negotovih časih čedalje pomembnejša. Če dela svojega denarja nekaj časa ne potrebujete, obenem pa želite čim višjo, a varno donosnost, so v UniCredit Bank pripravili dolgoročni depozit s 5 % letno obrestno mer, za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v tej banki odprt transakcijski račun, pa lahko posegajo tudi po višji obrestni meri. Dodatne informacije Sašo Marčič, vodja Poslovne enote Ljubljana Tržaška UniCredit Banka Slovenija, d. d. Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana Telefon: 01/2410 361 E-mail: saso.marcic@unicreditgroup.si Spletna stran: www.unicreditbank.si Delovni čas: ponedeljek - petek 8.30- 12.00 in 13.00-16.30 ^UniCredit Bank 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PEDIKURA KOZMETIKA MASAŽA Mateja Bizjak s.p. ion. ZÛ KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - 3ALKONSKE 03R03E - NA<3R03NI SPOMENIKI Delničar d.o.o.,sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net CPP tečaj 12. december ob 17. uri v podjetju Avtotrade Varstvo pri delu za TRAKTORJE 23. in 24.1. ob 16. uri Inštraktoiji: KužnerDušnn 041601707 PivkAleš 041930 977 StmenStane 031424449 Šalamun Dakrko 040 618 116 EdisKaiič 040760 822 Več info, na: 041 601 707 Kužnei Dušan- vodja avtošole 0\ S 16 lETI ZA VOLAN... POKLIČI ZA VEČ INFO! POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC KW/JI 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Oglašujte v NAŠEM ČASOPISU Kvaliteta zagotovljena s tradicijo Sodobne naprave in storitve Zagotovljen parl(irni prostor obisl^ovalcem Salon v pritličju - enostaven dostop starejšim in invalidom MATEJA Bizjak s.p. Kopališka ulica 4, Vrhnika T: 01 755 25 30 Pon - pet: 08.00 - 20.00 (individualno naročamo tudi ob sobotah) PEDIKURA / MANIKURA / KOZMETIKA / DEPILACIJA / MASAŽA za vsako^m. Obdarite svoje najbližje z darilnim bonom! PEDIKURA KOZMETIKA MASAŽA Mateja Bizjak s.p. Od nabave do izvedbe: ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje 911111 d.o.o. VRHNIKA delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 12.00 Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika Telefon: 01/750-24-89; Telefaks: 01/750-24-90; Mobilni: 031/678/490 "TRGOVIIMA :: !! POZOR !! \ V / PREDSTAVITEV PIROTEHNIKE \ ^ sobota, 17.12.2011 ob 19.00 ^ f ' pred B.J. pub-om :: RAWE :: :: VULKANI :: :: BAKLE :: tUZINSKI KOMPLETI RIMSKE SVEČKE :: PIROTEHNIKA d.o.o. Stara Vrlinika 51 1360 Vrhnika ^ „bate :: rONTANE :: •• HELIKOPTERJI :: i d.o.o. ^ Delovni čas: Pon-Pet Sobota Nedelja 9.00-19.00 9.00-17.00 9.00-12.00 Tel.: 01-750-46-51 GSM: 041-353-982 !NOVO! izdelujemo in montiramo inox, kovane in klasične (notranje in zunanje) ograje, stopnice, nadstrešice za avtomobile, terase in vhode ter kovinske izdelke po naročilu za stanovanja, lokale, pisarne, delavnice,... info: 041-353-982 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 65 CHEVROLET 10 let garancije L POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za 10% popust na servisne ¿toritve popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela '■^Uliškar Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: !nfo@avtohisa-seliskar.si www.avtohisa-seliskar.si CVET J f: maiajhramf Tržaška cesta 503, Brezovica 01 365 33 38 * 041 437 390 Odprto: pon - pet od 8 - 19h, sobota 8 - 15h, nedelja 8 - 13h Izkoristite 30% popust s tem oglasom na žalne aranžmaje (vence, ikebane, žarne vence), ki jih izdelamo klasično ali moderno, po vaši želji in brezplačno dostavimo. Velika izbira tudi suhih ikeban - 20% popust. OPTIKA LAM Notranjska 14, LOGATEC telefon: 01 754 21 50 Trg svobode 9 - ZD - ŽIRI telefon: 04 510 63 80 v decemb^pT^I^^o^^^'!)^^^ očala« Velika izbira modnih okvirjev, sončnih očal, vseh vrst korekcijskih stekel, kontaktnih leč, NOVI MODELI JESENSKE KOLEKCIJE. BREZPLAČNI OKULISTIČNI PREGLEDI ZDRAVNIKA SPECIALISTA Ob nakupu očal popust v vrednosti okulističnega pregleda. NaroČila na tel: 01 754 21 50 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate v naših srcih bo vedno ostal. ZAHVALA V 94. letu starosti se je od nas poslovil oče, ded in praded L "M JANEZ KRASOVEC starejši 17. 10. 1917 - 16. 10. 2011 Vrhnika Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Bolečino se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube mame nihče nam ne more vrniti ZAHVALA ob smrti žene, mame in babi MAR^E VIDMAR iz Horjula Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in podarjeno cvetje. Iskrena hvala g. župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec in pevcem Grm. Žalujoči: mož Milan, hči Mateja z družino Zdaj^ ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar Te več med nami ni. S. Makarovič ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babi FRANCKE KOGOVŠEK roj. Popit 1931-2011 bi se želeli zahvaliti vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje sveče in drugo pomoč, za vse lepe misli in besede sočutja, v teh za nas najtežjih trenutkih. Iskrena hvala dr. Rusu, sestri Metki patronažni službi, zdravnikom in drugemu osebju UKC Ljublja na - Oddelek za hemodializo, duhovniku za opravljen poslednji obred, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: hčerki Olga, Mirjam z Branetom, vnuka Blaž in Žiga Vrhnika, oktober 2011 Veter je odtrgal list z drevesa. Med številnimi je izbral le enega. Ta list, ki je bil del našega življenja, sedaj manjka. Vedno bo manjkal. ZAHVALA Po poti večnosti je odšel dragi brat, stric in svak MATEVŽ BURJAK Po domače POVHOV MATEJ iz Horjula 1947-2011 Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, pr^ateljem, znancem za pisne in ustne izraze sožalja, za darovane maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljeno mašo in pogreb ter pevcem in trobentaču, Pogrebni službi Vr-hovec in sosedom pogrebcem. Hvala Matejevim planinskim prijateljem in g. Bogdanu Seligerju za sočuten govor. Hvala medicinskemu osebju za požrtvovalnost in pr^aznost v času bolezni. Zahvala vsem, ki ste se prišli poslovit od našega Mateja in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: brata Lado in Lojze z ženo Majdo, nečakinji Alenka in Barbara z družinama Horjul,oktober 2011. Mali oglasi imate vozilo, pa ne veste, kam z njim? Bi radi kupili parcelo ali oddali sobo v najem? Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Za vsebino in resničnost navedb v oglasu odgovarja naročnik malega oglasa. Naš časopis ISCEM Potrebujem zapiske različnih predmetov vseh štirih letnikov srednje vzgojiteljske šole, smer predšolska vzgoja, ker se ne morem redno udeleževati pr davanj zaradi novega družinskega člana. tel.: 081/607-081, Katja (vrhnika) vw SERVIS VULKANIZERSTVO - prosti servis vozil VW SEAT, SKODA in AUDI ■ priprava vozila za tehnični pregled ■ testiranje zavor in amortizerjev ■ zavorni servis menjava amortizerjev ■ menjava olja ■ vulicanizerske storitve na osebnih vozilih »Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje, vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.« ZAHVALA v teh jesenskih dneh, ko narava obmiruje in ko sonce komaj kdaj predre meglo in oblake, smo se z globoko bolečino v srcu poslovili od našega dragega at^a, sina, brata, strica in IVANA liil ZJAKA (1961-2011) iz Ohonice. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala tistim, ki ste ga v bolezni obiskali in ga spodbujali. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Majdi Žagar in sestri ga. Damjani Košir za trud in pomoč pri lajšanju bolečin. Hvala tudi UKC Ljubljana, torakalnemu oddelku in sodelavcem Centralnih delavnic Moste. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Šilarju, ministrantom, cerkovniku, pevcem, pogrebcem, njegovim pr^ateljem in Pogrebni službi Pi-eta za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našega Ivana pospremili k zadnjemu počitku. Vsem nam bo za vedno ostal v najlepšem spominu. Žalujoči vsi njegovi Borovnica, Vnanje Gorice, Postojna november 2011 ZAHVALA TEREZ^A rodoSek roj. KOŠIR z Vrhnike 17. 9. 1926 - 14. 10. 2011 Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v letih, ki jih je preživela v Domu upokojencev na Vrhniki. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev, sestri Martini, ki nam je v najtežjih trenutkih stala ob strani, hvala pevcem, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: sinova Dušan in Milan z družinama, hčerka Cvetka z družino, brat Rado z družino Vrhnika, oktober 2011 66 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Srce je omagalo, Tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA GABRIJELA GREGORKA roj. Jeraj iz Blatne Brezovice 1933-2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, ter osebju in sostanovalki Štefaniji Doma upokojencev Vrhnika za nego in pomoč. Hvala tudi župniku za epo opravljen obred, pevcem, Pogrebni službi Vrhovec, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Življenje je minljivo; bolečina mine, spomini ostanejo. ROMAN TOMAŽIČ 1930-2011 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Domu upokojencev Vrhnika za skrbno nego v zadnjih dneh, pevcem, trobentaču, Pogrebnemu zavodu Vrhovec in Društvu upokojencev Vrhnika. Žena Tilka in vsi njegovi Vrhnika, oktober 2011 f/ Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, le daleč daleč je . ZAHVALA ANGELCA MALAVAŠIČ (1930 - 2011) Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dr. Rusu, sestri Metki in Klari. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi ki smo jo imeli radi. Vrhnika, oktober 2011 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA rajko leben (1962-2011) iz Horjula Ob nepričakovani in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, nečaka in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za vso pomoč, pozornost, darovano cvetje, sveče in sv maše, za vse izraze sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za poslovilne pesmi in Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: žena Marjana, hčerki Erika in Maja, sinovi Rok, Jan, Nick in David, mama Ivanka, teta Frančiška, bratje Peter, Pavel in Janez z družinama. ZAHVALA v 88. letu nas je zapustila mama, babica in prababica MARJANA SLOVŠA po domače Petrova mama - Minka 1924-2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika, župniku Janezu Smrekarju in Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njeni Vrzdenec, oktober 2011 Nikoli nisi imel potrebe biti velik, a bil si prav tak. ZAHVALA JOŽEF KOŽUH 1944-2011 Iskrena hvala vsem. Tistim, ki ste s svojo nesebično strokovno pomočjo bdeli nad njegovo neustavljivo boleznjo, tistim, ki ste ga s svojo velikosrčnostjo spremljali v njegovih najtežjih trenutkih, in vsem, ki ste ga imeli radi. Njegovi Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se presel^o in naprej, naprej živ^o, so in tu ostanejo. K večnemu počitku je legel naš dragi ati, dedi, brat, pradedek JOŽEF ZALAZNIK (9. 12. 1929 - 10. 9. 2011) Iz srca bi se radi zahvalili vsem, ki ste ga obiskovali v času zdravljenja in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, gospodu župniku Alojzju Golobu, Janezu Kušarju za govor in gasilcem za časten pogreb. Hvala zdravstvenemu osebju, ki se je borilo skupaj z nami. In za konec še iskrena hvala vsem, ki ste se tako ali drugače spomnili nanj in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala za vse stiske rok, izraženo sožalje, objeme in spodbudne besede. V spominu živi z nami. Njegovi domači Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal. ZAHVALA BENJAMIN LJUBEJ 1939-2011 Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem, sokrajanom in posebno njegovim zvestim tovarišem iz Lovske družine Horjul, ki ste nam pomagali in stali ob strani ter ste Benjamina v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrhovec in župniku g. Smrekarju. Žalujoči: žena Mar^a, Brigita, Marta in Tanja z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre... ZAHVALA Ob smrti naše mame MARINE KRŽIČ 6. 9.1933 -1.10. 2011 z Dražice pri Borovnici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom Dražice in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarne prispevke. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Pieta za odlično opravljene storitve, gospodu Tonetu Turšiču za zvonjenje v draški kapelici in pevcem za čudovit izbor pesmi. Za prjaznost in človečnost se zahvaljujemo zdravnici Majdi Žagar in sestri Damjani ter dr. Alojzju Šmidu iz KC Ljubljana. Še posebej se zahvaljujemo gospem: Pepci in Ivici za družbo v zadnjem letu ter Pavli za dolgoletno prjet-no druženje. Hvala tudi njeni hčerki Marjetki. Iskrena hvala vsem vam, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in se je boste spominjali še naprej. Žalujoči: vsi njeni Dražica, oktober 2011 Zastal je dih, se ustavilo utrujeno srce, k večnemu počitku - dragi ata -sklenil si roke. ZAHVALA V 82. letu starosti se je od nas poslovil IVAN PIŠEK 1930-2011 iz Velike Ligojne Ob smrti dragega moža, atja, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in denarne prispevke, ki ste jih darovali za svete maše in župnjsko Karitas Vrhnika. Posebna zahvala g. mons. Francju Trstenjaku za pogrebni obred in izbrane besede, pritrkovalcem iz Ligojne ter Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: žena Danica, otroci Stane, Helena in Anka z družinami Prazen je dom in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le solze in duša ve, kako boli, ker te več med nami ni. ZAHVALA JANEZ TROBEC Po domače Guglev Janez z Loga pri Polhovem Gradcu (14. 12. 1960 - 17. 10. 2011) Z žalostjo in bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za poslovilne pesmi, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Log pri Polhovem Gradcu, oktober 2011 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč daleč je. ZAHVALA JUL^ANA BIZJAN Bukovcova Julka 1924-2011 Zaklanec Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prjateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darovane maše. Hvala župniku Janezu Smrekarju, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: hči Iva s Pavletom, hči Betka ter vnuka Boštjan in Sonja z družinami 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 67 Križanka »Salon CAT« Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 9. decembra. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo deležni praktičnih nagrad, ki jih poklanja Salon CAT iz Vrhnike (v Trgovskem centru Mercator) in sicer: 1. nagrada - žensko barvanje in striženje po izbiri, 2. nagrada - moško striženje, 3. nagrada - otroško striženje. Naslov uredništva: Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika Nagrajenci prejšnje križanke: 1. nagrada: Stanislav Pečko, Babna Gora 34, 1355 Polhov Gradec 2. nagrada: Mateja Tomažič, Hrib 11, 1360 Vrhnika 3. nagrada: Nika Keber, Raičeva 71, 1000 Ljubljana Vsem nagrajencem čestitamo, obenem pa jih prosimo, naj čimprej pošljejo na uredništvo (lahko tudi po elektronski pošti) EMŠO in davčno številko. Rešitve križanke »Dobra misel« (vodoravno): zdrav, dlake, res, d, askar, s, vneto, ocejanje, neparne, čn, reji, nt, in, n, ie, nezlom, rja, berač, opasan, roča, e, t, žig, masaža. Rešitev asimetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): Sadar, lenost prenos, kateder, inkubator, Prut, sili, rizik, era, katedra, Levar, melos, zalet, zatič, koren, rataj, kadaver, oro, anali, zliv, Marn, evkariont, eskadra, Kinski, otavec, Gates. CAT SALON SEDAJ TUDI NA VRHNIKI V salonu CAT si lahko privoščite: • klasično in modno striženje • podaljševanje las • umetni nohti • ličenje TC MERCATOR, Robova ulica 6, Vrhnika (1 .nad.) I 01 / 750 17 50 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 18 m 19 Hi 21 22 23 H 25 26 H r 28 ■T 30 32 33 ■ 35 ■ 37 38 ni 40 41 42 43 44 45 46 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. narod, narodnost; 6. plešasta ženska; 12. štirideseti predsednik ZDA (Ronald); 14 kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi; 15. na grobo oklesan kamen 17. vsota, seštevek; 18. kraj na Dugem otoku. Hrvaška; 19. rusko pecivo iz maslenega testa z različnimi nadevi; 21. glas donečega predmeta; 22. reža, špranja; 24. amerišk: bakteriolog, utemeljitelj imunokemije (Oswald Theodore); 26. ameriška pevka (Ross) 27. ledena rosa; 28. debelejši drog; 29. začetek tekmovanja; 30. nekovina rdeče ali črnf barve (Se); 31. brezbarven, ostro dišeč plin; 33. nekd. ameriški boksar (Muhammad) 34. močen, mišičast človek; 36. riževo žganje; 38. nakit, lepotičje, okrasje; 40. provizije (redko); 42. del ležaja; 44. slovenska igralka (Olga); 45. ponudba; 46. levi pritok Labt v Nemčiji; NAVPIČNO: 1. grški bog ljubezni; 2. izdelovalec ostrešij, opažev; 3. prostor, kjer se naklada; 4 ostanki krme; 5. užitni del rastline; 6. španski kitarist in skladatelj (de Lucia); 7. Likar Miha; 8. grška boginja jutranje zarje; 9. študenti; 10. nekdaj tajna organizacija v Neaplju; 11. madžarski pesnik (Janos, 1817-1882); 13. vrv, napeta med dvema jamboroma 14. siten, godrnjav, nezadovoljen človek; 16. frnikola; 20. kavalir; 23. glavno mestc zvezne države Bihar v Indiji; 25. mera razpršenosti naključne spremenljivke v matematiki; 27. vrednost sto denarnih enot; 28. navpična oblikovanost zemeljskega površja; 29. pravec; 30. premet prosto; 31. najvišje gorovje Evrope; 32. jarek; 35. padavine \ obliki večjih ledenih zrn; 37. antična vas v Apuliji, Italija; 39. gostija; 41. manjše naselje 43. Šalamun, Tomaž; NAS ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medjih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 68 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zimske radosti so pred vrati __ M IVrl ■■T ^^ LG A250 VELIKE ŠTEVILKE Samsung Galaxy ACE 1€* z izbiro NAJNAJ (7) * Sklenitev novega naročniškega razmerja * Sklenitev novega naročniškega ali podaljšanje obstoječega za 24 razmerja ali podaljšanje obstoječega mesecev. za 24 mesecev Nokia C2-01 1€* * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77. Sony Ericsson Cedar 1€* * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. -30O/O POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata. Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Telekom Slovenije d.d. meg(g)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika [H 01 755 71 61, EmT041 342 000 Tolea d.o.o. pooblaščen posredni Telekom Slovenije d.d. rr^ICK RAČUNALNiiTVO • SERVIS W Kupon za 5% popust na servisne storitve AKCIJA PRENOSNIH RAČUNALNIKOV LENOVO Prodaja tudi na obroke! FREE PAKETI NEVERJETNI, A RESNIČNI. v run HlEI^Bi. mMtjjtmmM MÉájnw Mf±ilid «MMC^ HUM ttalJILk üutÉjji 3t ÚE FREE IS lic 0{ IH ÜM llJ Hi FAEE JÜ jat OE Of D( 4BMH FAEE41] OC OC OC 0( Prenosnik Fujitsu Lifebook AH531 519 EUR - AKCIJA: 499 EUR + darilo miška 15,6 HD (1366X768) LED ekran + kamera, Intel i3-2310, RAM 4GB, trdi disk 500GB, WLAN, bluetooth, HDMI, WiDi Wireless Display, Win 7 Home Premium Računalnik Value G840 469 EUR - AKCIJA: 419 EUR + brezžična tipkovnica Cena z Win 7 Home Premium: 509 EUR Procesor Intel Pentium G850 - Sandy Bridge, RAM 4GB, trdi disk 750GB, grafika GT520 1GB VGA, DVI, HDMI, DVD-RW enota, čitalec kartic, 2 leti garancije Molek servis, Vrtnarija 3, 1360 Vrhnika, M: 041 26 48 48, T: 01 750 51 70, E: prodaja@molekservis.com www.molekservis.com Obiščite prodajno mesto Tušmobil MOLEK SERVIS in sklenite svojFREE paket. r^leK RAČUNALNIŠTVO • SERVIS I Huawei Sonic »_256MB internega pomnilnika »_mp3, mp4, aac, amr, wmv, amr »_Fotoaparat: 3,2MP »_GPRS, EDGE, UMTS, HSDPA, HSUPA »_GPS »_Google'" Android'" 2.3 Gingerbread »_3.5 palčni HVGA zaslon »_Podpira slovenski jezik FREE 20 tušmobil 070 210 814 ,Ponudba je nameqjPPa ncn/im naročnikom, obstoječi naročniki z veljavnim aneksom pase o načinu prehoda lahko informirajo n uporabe storitev. Vključenih količin paketov ni mogoče porabiti za klice in drugestoritve (SMS, MMS, prenos podatkov; skupaj s tujino.^P^os podatkov v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja se obračuna posebej. Ponudba velja do spremembe ali[ vvišini'T5|iLR. Tušmobil d.o.o. ne odgovarja za morebitne napake v besedilu. Cene terminalov veljajo ob sklenitvii^ksa za r Navedene"fflagovne oz. storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Android in Google sta blagovBIlznamki G " ' ;mobil.si,nabrezplačništevilki 080700700 tervvseh pos^alnicah Tušmobila. 1 arodajnih mestih. Za pakete FREE veljajo Posebni pogoji naroFniški lici "storitve") na posebnih in komercialnih številkah, ali sklica. Vse cene vključujejo DDV. Ob sklenitvi naročniškega razmerj; __ širjeni paket za 24 mesecev. Redna cena je cena terminalai^b nakupfbre; gle !ni.|Pporaba teh blagovnih znamk je podvržena določi! IFREE", ki vključujejo tudi pravila primerne -^'ete alLjvzpostavljeneiziiujinealikliceinSMSv inik^obračunaenkr^istrošek priključnine I.Slikesosimbolične. •com/permission^nde^.html. Več inl^or- joji naroFniških^^tov^REE", ki vključujejo tud ialiistoritve,ikiisoiprejeteialiivzpostavljeneiizitujin kega razmerjj^j^očnik^obračuna enkr^ist inala^b nakup^brež vezave ali v paketu BR^. Sl iločilBm http://www.google.com/permission^nd