NAŠ ČASOPIS
Naslednja, 389., številka bo izšla v ponedeljek, 19. decembra 2011. Prispevke sprejemamo do torka, 6. decembra.
Uredništvo: 01/750 66 38
Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika
	Izhaja	za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova				- Polhov Gradec in Log	- Dragomer	
Leto XXXVIII, 388. številka								28. november 2011
stran od	Prodan del lUV? Centra ne bo Odhod zadnjega vojaka Revizje v zavodih 2 do 14		stran od :	Nova mrliška vežica Potrdili zaključni račun Živi mrtveci Razstava Ela Mihevca Izziva vas Muzikalnica 15 do 19	Kakovost pitne vode ■^■jubilej OŠ K Iščemo dopisnika ^ 'T Nov klavir GŠ stran od 20 do 23	1 (M 1 Predsednik na zajtrku 1 1 Intervju - družba Schwarzmann jgpj Mestni avtobus bo! ^mlS^ Aktivnost gasilcev stran od 24 do 32		||l!|j!|||g|| Referendum pM^a Petelinji odlok ^.^ttf^» O poslovni coni \ / Čista Ljubljanica stran od 33 do 37
Učencem polhograjske osnovne šole se je na tradicionalnem slovenskem Na Vrhniki so obeležili 20. obletnico odhoda zadnjega vojaka JLA iz zajtrku pridružil predsednik RS Danilo Türk. Kaj mu je najbolj teknilo tamkajšnje vojašnice, ki nosi ime ravno po tem dogodku - Vojašnica 26. in kaj so zanj pripravili učenci, preberite na dobrovskih straneh.	oktober. Več o dogodku v notranjosti časopisa.
Dva dni pred dnevom spomina na mrtve smo v Borovnici slovesno od- V četrtek, 27. oktobra 2011, je bila v avli Osnovne šole v Horjulu kul-prli nov poslovilni objekt, servisni objekt in novi del pokopališča. Več o turna prireditev ob 35- letnici nove horjulske osnovne šole in 100. ob-tem izpod peresa občinske uprave na borovniških straneh.	letnici rojstva Kristine Brenkove, pisateljice, pesnice in prevajalke, ki se
je rodila v Horjulu.
V Dragomerju in Lukovici bodo imeli to nedeljo poleg volitev še referendum o predvideni izgradnji poslovno-stanovanjskega objekta -trgovine v Dragomerju. Tej tematiki smo namenili prostor na straneh Loga - Dragomerja.
PERPETUUM JAZZILE
NA VRHNIKI 9. 12. 2011 OB 20.00
VEČNAMENSKA ŠPORTNA DVORANA PRI
OŠ AM SLOMŠKA VRHNIKA ZIC
Sv. Miklavž, prinesi mi...
če primerjamo politična soočenja iz preteklosti z letošnjimi, so slednja prav zanimiva. Naenkrat ni več slišati o pasjih bombicah, kot je rahle škandalčke nekoč poimenoval sedaj že pokojni predsednik Janez Drnovšek, pač pa o resničnih škandalih. Pa ne o rumenih škandalih, marveč takih, ki imajo največkrat izraženo predpono v evrih. Zato je prav, da so novinarji vztrajni in da brskajo po prejšnjih in sedanjih dejanjih kandidatov za predstavnike ljudstva ter jim na tak način vlečejo z obraza maske nedolžnosti. Večkrat so novinarji od kandidatov zahtevali konkretne odgovore, ker ljudstvo pričakuje tudi konkretna dejanja. Zdaj ni čas za mečkanje in obotavljanje, saj gospodarske napovedi niso nič kaj obetavne za prihajajoče leto. Nekateri analitiki napovedujejo vnovično gospodarsko krizo, ki naj bi se kazala z zlomom tako imenovanega tretjega gospodarstva v Evropi, kot je Italija. Mogoče bomo na istem vlaku tudi mi, kdo ve, saj pripravljenost naše države na krizo še zdaleč ni vzorna. Trga nas, kot otroci trgajo plišasto igračo, in samo vprašanje časa je, kdaj bo popustil kakšen šiv. Nedeljske volitve bodo zato zelo pomembne, saj bo nova politična ekipa pred velikanskim izzivom. Kot Hanibal se bo morala v opankah povzpeti čez Alpe in osvojiti Rim. Ji bo uspelo ali ne, bo pokazal čas, vsekakor pa ji ne bo lahko. Naj ji zato sv. Miklavž prinese potrebno modrost, talent, razsodnost in poštenost. Če bo ekipa imela vse to, potem se tudi nam ni treba bati, da bi ostali brez Miklavževega darila. Če ji spodleti, je na srečo še kateri dober mož do konca meseca, toda kaj če tudi njemu? Zato pojdite na volitve in volite preudarno.
Gašper Tominc
Ker so nekatera besedila prispela že po zaključku redakcje, vsem pisnim prispevkom nismo uspeli zagotoviti jezikovnega pregleda.
^jj Naš časopis tudi na facebooku.
Predčasne volitve v državni zbor 2011
Kandidati 2. in 6. volilnega okraja III. volilne enote so predstavljeni na skupnih straneh na sredini časopisa.
2 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občinska seja
Končno potrdili direktorico komunale
Vrhnika, 10. november - Občinski svet je v treh urah predelal deset točk dnevnega reda redne seje. Med drugim je podal soglasje k potrditvi kandidatke za direktorico vrhniške komunale in opravil splošno razpravo k osnutku proračuna za leto 2012.
Pri osnutku proračuna, ki predvideva 22,4 mi-l^onov evrov prihodkov, je bilo nekaj več govora o predvidenem zadolževanju občine (850 tisoč evrov) za potrebe realizac^e projekta »Čista Ljubljanica«. Nekateri so označili proračun zavoljo tega za ambicioznega in s tem mogoče tudi tveganega, a je župan na to odgovarjal, da je le s korajžo mogoče delati večje premike. Navkljub vsemu so svetniki na koncu enotno podprli osnutek proračuna in ga posredovali v desetdnevno javno obravnavo. V nadaljevanju so se pogovarjali o podaljšanju pravice Komunalnemu podjetju Vrhnika za distribuc^o zemeljskega in drugega energetskega plina do leta 2023. Ves občinski svet z izjemo občinske SDS je predlog podprl. Slednja je svojo odločitev utemeljevala, da ni analize na podlagi katere bi se lahko odločala kaj je bolje: ali podaljšati konces^o komunali ali predati distribuc^o v roke zasebniku. Občinski svet je tajno glasoval o imenovanju Brigite Šen Kreže za direktorico vrhniške komunale za obdobje štirih let. Od 23 glasov jih
je prejela 17. Pogodbo s kandidatko bo pripravil in podpisal nadzorni svet komunale. Sicer pa se je za prosto delovno mesto pr^avilo pet kandidatov, od katerih je Šen Krežetova kot edina prejela vseh možnih 75 točk. Govora je bilo tudi o zvišanju turistične takse. Do sedaj je znašala 0,918 evra na dan, a kot so dejali v občinski upravi, se je dogajalo, da so jo turistični ponudniki pobirali kar v višini 1 evro, kar naj bi bilo zanje enostavnejše. Občini naj bi nakazovali uraden znesek, razliko od pobranega pa dali v lasten žep. V izogib temu so na občini predlagali, da jo po novem dvignejo na 1 evro in na ta način prepreč^o nepravilnosti. Celoten občinski svet je predlog podprl.
Svetniki so še razveljavili odlok o ustanovitvi skupne notranje revizorske službe, ker ni nikoli zaživel in potrdili PIZ za oskrbo s pitno vodo v porečju Ljubljanice. Čisto na koncu seje so govorili še o reviz^ah v treh vrhniških javnih zavodih, o čemer pa pišemo v samostojnem članku.(gt)
Siliko kupuje nepremičnine IUV
Po skoraj treh letih stečajnega postopka Industrie usnja Vrhnika naj bi kupca dobili Čistilna naprava in Usnjarna nekdanje IUV, kompleksa kupuje Siliko iz Brezy pri Dobrovi. Stečajne agonye, kljub temu še ne bokmalu konec, saj bo stečajni postopek IUV občutno daljši od prvotnega načrta.
Del premoženja IUV je dobilo kupca. Kot je pojasnila stečajna upraviteljica Nataša Gibičar bo podjetje Siliko iz Brez^ pri Dobrovi kupilo 40 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih objektov ter stavbo, v kateri je bil sedež družbe IUV, ki se prodaja kot kompleks Usnjarna ter kompleks Čistilna naprava, ki obsega čistilno napravo ter pripadajoče proizvodno skladiščne objekte. Siliko je varščino za oba kompleksa vplačal že poleti. »Sklep o soglasju k sklenitvi prodajnih pogodb je pravnomočen. Kupnino po navedenih pogodbah v višini 1.600.000,00€ in 1.655.775,00€, še ni plačana, ker je rok za plačilo 3 mesece od dneva sklenitve pogodbe,« je pojasnila Gibičarjeva. Siliko naj bi na Vrhniko prišel prihodnje leto, postopki nakupa pa naj bi se po pričakovanjih direktorja Silika, Janeza Koprivca, zaključili do konca letošnjega leta. Kot je pojasnil Koprivec gre za širitev proizvodnje podjetja, ki bo na Vrhniko preselil enega izmed manjših oddelkov: »Namen imamo narediti razvojni center za našo panogo, se pravi za orodjarstvo, gumo in plastiko.« S tem se Vrhniki obeta tudi nekaj novih delovnih mest, a kot dodaja Koprivec njihova panoga ni tako delovno intenzivna kot je bila panoga IUV, zato ni pričakovati revo-luc^e na področju novih delovnih mest. Sicer
pa se Siliko že 20 let ukvarja z izdelovanjem gumbastih, gumi-plastičnih in gumi-metalnih izdelkov, vzporedno v podjetju deluje še orodjarna. Podjetje, ki ima 200 zaposlenih sodi med najpomembnejše proizvajalce gumi-tehničnih izdelkov na slovenskem trgu. Lani je podjetje dobilo prav posebno pohvalo, izbrani so bili namreč med tri finaliste za Gazelo za najhitreje rastoče podjetje v Osrednji Slovenci. Stečajne agense IUV še ne bo konec Kljub temu, da je v teku prodaja dveh kompleksov se stečajni postopek ne skrajšuje. Že konec oktobra je stečajna upraviteljica Nataša Gibičar Okrožnemu sodišču v Ljubljani predlagala spremembo načrta poteka stečajnega postopka. Kot je takrat pojasnila unovčevanje sredstev stečajnega dolžnika poteka počasneje, kot je bilo predvideno v prvotnem načrtu, zato bo stečajni postopek tekel najmanj do sredine leta 2013, torej dve leti in pol dlje. »Predhodno je potrebno zaključiti tekoče pravde ter prodati preostanek nepremičnin, to je Konfek-c^o, Industr^sko prodajalno in Samski dom na Verdu,« še dodaja Gibičarjeva. Ta predvideva tudi večje stroške stečajnega postopka, zato predlaga še spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka nad IUV.
Vesna Erjavec
Notranje revizye v treh javnih zavodih
ZIC, glasbena in zdravstveni dom pod drobnogledom
Vrhnika - Občina Vrhnika je preko zunanje reviz^ske hiše BM Veritas Reviz^a opravila v treh svojih javnih zavodih reviz^o poslovanja. Največjo napako, če ji smemo tako reči, so odkrili v Zdravstvenem domu Vrhnika, in sicer posojilo v vrednosti 160 tisoč evrov, za katerega obstaja možnost, da ne bo vrnjeno. V Glasbeni šoli Vrhnika naj bi med drugim prihajalo do trošenja lastnega denarja za odvetniške postopke razrešitve ravnatelja, v Zavodu Ivana Cankarja pa v nasprotju s poprejšnjo medysko gonjo večjih napak niso odkrili.
Poglejmo po vrsti. Pri zdravstvenem domu je bilo ključna pomanjkljivost njegovo posojilo v višini 160 tisoč evrov Eurogradnjam, za katerega obstaja veliko tveganje, da ne
ve je Nadzorni odbor Občine Vrhnika od v. d. direktorja zahteval, naj do 15. decembra vrne posojilo, sicer bo občina za poplačilo unovčila njegovo nepremičnino.
Revizor je glede ZIC Vrhnika menil, da je zavod v lanskem letu posloval uspešno, saj je uresničil vse načrtovane cilje.
bo vrnjeno. Sicer ni predpisa, ki bi prepovedal tovrstno posojanje, vendar ni smotrno, da posojilo ni bilo ustrezno zavarovano, da se ni zaračunavalo obresti, da se ni kompenziralo posojilo z obveznostmi iz naslova izvajanja gradbenih del, ki jih je izvajalo podjetje, da terjatev po stečaju ni bila pr^avljena v stečajno maso. Manjše nepravilnosti so bile ugotovljene še pri obračunu amortizac^e in v izvajanju postopkov javnega naročanja. Glede na naveden ugotovit-
Pri notranji reviz^i glasbene šole so revizorji ugotovili bremenitev glasbene šole s stroški odvetniških storitev v zvezi z vodenjem postopkov razrešitve ravnatelja ter razrešitve članov sveta zavoda in s stroški službenih potovanj ravnatelja v tujini, sklepanje podjemnih pogodb z družinskimi člani ravnatelja in netransparentno vodenje projekta predstave Babica in lonec pravljic. Kot je dejala v.d. ravnateljice glasbene šole Dominika Naveršnik, je svet
šole sprejel sklep o poročanju ravnatelja glede službenih potovanj, popis bodo opravili konec leta 2011, »^ ostala problematika pa trenutno tudi spričo zamenjave vodstva ni več tako aktualna.« V primeru Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika pa je revizor ugotovil, da ni bil izveden popis sredstev in obveznosti, do njihovih virov ter da zavod ni izračunal končnega odbitnega deleža za leto 2011. Predlagal je tudi pripravo cenikov vseh storitev in vključitev vseh prihodkov in odhodkov zavoda v finančni načrt ter večjo povezanost letnih ciljev s strateškimi. Revizor je v sklepnih ugotovitvah zapisal, da je zavod pri preverjanju smotrnosti poslovanja v letu 2010 posloval uspešno, saj je uresničil vse načrtovane cilje. Kot je župan Stojan Jakin že večkrat pojasnil, so se v občinski upravi odločili za reviz^e zato, da pridejo govoricam o nepravilnostih do dna. Na zadnji občinski seji ga je za jezik pr^el eden od svetnikov iz vrst občinske SDS, da bi potemtakem reviz^o opravili tudi v vrhniški komunali. Župan je dejal, da na komunali itak vsako leto poteka reviz^a, z njenimi ugotovitvami pa se seznan^o tudi občinski svet, zato so po njegovem govorice zgolj natolcevanja.(gt)
Nov upravni center ni več v igri
Pred meseci smo poročali, kako je vrhniški občinski svet razpravljal o umestitvi upravnega centra na zelenico med Cesto 6. maja in Tržaško cesto, kjer bi svoje prostore imela pretežno državna uprava. Kot smo izvedeli na vrhniški občini, se je nedavno vse skupaj izjalovilo, kajti očitno so se državni predstavniki pogovarjali z občino s figami v žepu. Ministrstvo za javno upravo je namreč na veliko presenečenje vseh spremenilo svoje zahteve in sporočilo, da zaradi pomanjkanja sredstev ne namerava graditi upravnega centra. Upravna enota, davkar^a in drugi državni uradi, ki so se nameravali preseliti v nov upravni center, tako še vedno ostajajo na svojih lokac^ah - razen centra za socialno delo, ki se decembra seli v prenovljen objekt pri Avtohiši Lev. (gt)
Kdo bo vrnil 160 tisoč evrov?
Vrhnika - Tiskani in elektronski med^i so že pred kratkim poročali, kako naj bi sedanji v.d. direktor vrhniškega zdravstvenega doma mag. Emil Židan pred dvema letoma posodil družbi Eurogradnje 160 tisoč evrov, ki pa so od aprila letos v stečaju. Po poročanju medjev, naj bi omenjeno podjetje denar nakazalo nazaj Židanu in še eni osebi za nakup nepremičnine, ki pa je dejansko naj ne bi nikoli kupila. Židan pravi, da bo denar do konca leta vrnil, a zaenkrat slabo kaže. Primer raziskujejo tudi kriminalisti.
Za vrnitev posojila naj bi jamčil s svojim premoženjem, a notarsko overjenega dokumenta s katerim bi podkrepil svojo namero, na občino ni prinesel, pa čeprav mu je to naročil Nadzorni odbor Občine Vrhnika. Po opozorilu občine se je Židan izgovarjal na kriminaliste, da so mu ga odnesli skupaj z zaseženo dokumentac^o. A kot so pojasnili na občini, besede Židana ne dr-žyo, saj so kriminalistu po prošnji občine še enkrat pregledali zaseženo gradivo z namenom, da najdejo dokument, a o njem ni bilo ne duha
ne sluha. Glede na sklep nadzornega odbora občine, mora Zidan vrniti denar do sredine decembra, sicer bo občina unovčila Zidanovo nepremičnino v ljubljanskem Novem Polju. A po zadnjih podatkih se to zdi nemogoča naloga, kajti izpis iz zemljiške knjige pravi, da sta obe njegovi nepremičnini že tako hipotekarno obremenjeni, da si občina ne more nadejati ničesar več.
Na zboru delavcev, ki je potekal konec oktobra, Židan kljub vprašanju delavcev, ni želel
Mag. Emil Židan na zboru delavcev.
dajati izjav o posojilu, kajti, kot je dejal, je vse skupaj v fazi kriminalistične preiskave, »zato ne želim ničesar komentirati ali pojasnjevati.«
Zagotovil je le, da bo denar vrnil do konca leta in vse skupaj označil za hajko proti njemu, ker naj bi v zdravstvenem domu želel napraviti red. »Od prvega dne se mi dogaja, da bi se me radi znebili. A odstaviti me nimajo za kaj, nič takega nisem storil« Židan tako ostaja prepričan, da ni ravnal napak in pravi, da bo uporabil vsa pravna sredstva, da bo dokazal svojo nedolžnost.
Glede na potek zgodbe, v katero so se vpletii tudi kriminalisti, je Svet zavoda ZD Vrhnika začel s postopki za razpis novega direktorja in omejil aktivnosti Židanu. Župan Stojan Jakin pojasnjuje, da s tem ni mišljeno samo prepoved dajanja novih posojil, marveč tudi izvedba nepremišljenih kadrovskih potez, kot je odpuščanje tistih zaposlenih, ki naj bi mu ne bili lojalni. Glede vrnitve denarja pa je župan izrazil velik dvom, če ga bo občina sploh kdaj videla, »saj so Židanove nepremičnine močno obremenjene.« (gt)
28. november 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Logatec izstopa iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva
Konec septembra je logaški občinski svet pooblastil župana, da poda izstopno izjavo vodji Medobčinskega inšpektorata in redarstva o izstopu Občine Logatec iz omenjene skupne uprave. Pogovori med obema stranema naj bi še potekali, predvsem v smeri, da Logatec vzame oziroma poskrbi za enega od sedmih redarjev, kajti po odhodu Logatca jih bo preveč. Glede na to, da logaška občina prispeva dobro petino denarja potrebnega za delovanje inšpektorata in redarstva, bo to pomenilo za ostale občine - vrhniško, borovniško, polhograjsko-dobrovsko, horjulsko, log-dragomerško in brezoviško porast stroškov. Tudi zato bodo omenjene občine tiste, ki bodo zadnje podale soglasje k izstopu Logatca iz skupne uprave.(gt)
Selitev knjižnice v šivalnico?
To je ena od idej, ki jih zadnje čase premlevajo na vrhniški občini. Kot je znano, šivalnica lUV išče novega lastnika, vendar pa občina doslej zanjo ni imela posluha. Sedaj kaže drugače. Na občini razmišljajo, da bi jo vendarle kupili in vanjo preselili knjižnico in mogoče še kateri športni program. »Trenutno je to zgolj ideja, ki mi je zelo blizu. Knjižnico bi namestili v šivalnico, Cankarjeva osnovna šola, ki jo tare prostorska stiska, pa bi naselila prostore dosedanje knjižnice,« pravi vrhniški župan Stojanjakin in dodaja, da bi na tak način rešili dve muhi na en mah. Se vedno pa je to zgolj ideja, ki jo do morebitne uresničitve loč^o še mil^oni evrov in meseci. (gt)
Nekdanja šivalnica bi lahko bila po novem knjižnica.
Čista Ljubljanica
Konec novembra je Služba vlade za lokalno samoupravo je prejšnji teden izdala odločbo o dodelitvi sredstev za prvi sklop projektov odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice. V projekt je vključena tudi vrhniška občina. Župan Stojan Jakin je pojasnil, da trenutno pripravljajo razpis za nadzor in inženiring za vse predvidene investic^e v okviru projekta. Tega bo pred javno objavo, ki naj bi bila predvidoma konec februarja, pregledalo še okoljsko ministrstvo. S pomočjo tako imenovanih »in-house« naročil naj bi po zaključku razpisa in izbranih izvajalcih zgradili kanalizac^o v Verdu in začeli z gradnjo čistilne naprave. Kot pravi župan Stojan Jakin, bo zato občina mora vzeti približno devetsto tisoč evrov kredita.(gt)
V okviru projekta naj bi najprej dokončali kanalizac^o v Verdu.
V nov vrtec šele prihodnje leto
Vrhnika - Delavcem, ki prenavljajo stari vrtec na Poštni 1, gre letošnje vreme zelo na roko, saj padavin praktično ni. Ob zaključku redakcye Našega časopisa, sredi novembra, so delavci ojačevali temelje zunanjih sten ter postavljali opaž za predelne stene.
Kar zadeva slednje, je posledica novih ugotovljenih dejstev. Gradnja namreč terja armiranobetonske predelne stene in ne zidane, kot je bilo načrtovano sprva. Janko Skodlar, podžupan, ki s svojo ekipo strokovnjakov stoji za projektom, je dejal, da strošek zaradi tega ne bo večji, ker bodo stene ostale gole (nič ometane).
Je pa že sedaj jasno, da projekta ne bo mogoče speljati do konca še v tem letu, kot se je sprva govorilo. Skodlar računa, naj bi se to zgodilo približno februarja. Sicer pa je občina projekt pr^avila na razpis Ekosklada, od katerega načrtuje 150 tisoč evrov. Kot pravi Skodlar, bo občina sredstva vsekakor prejela, saj je oddala
popolno vlogo. Upoštevajoč sredstva Ekosklada, naj bi občino obnova vrtca po trenutnih ocenah stala 651 tisoč evrov. Sogovornik je še dejal, da bo zgradba morala biti zato zgrajena kot nizkoener-getski objekt, ki mu bo toplotna črpalka zagotavljala 64 % lastnega vira za ogrevanje. (gt)
Ars Pharmae in Dobra misel Vas vabita na brezplačno predavanje
Urejena prebava - pot do zdravja,
ki bo v sredo 7.12. ob 18h v Osnovni šoli Antona M. Slomška na Vrhniki.
Šestnajst občin išče depon^o
Občine Notranjske, Istre in Krasa, ki sodelujejo v projektu izgradnje Centra za ravnanje z odpadki, Cero Nik, iščejo odlagališče, kamor bodo po obdelavi odložile preostanek odpadkov. Kot nam je zaupal vrhniški župan Stojan Jakin, se dogovarjajo z odlagališčem v občini Trebnje. Če ne bo šlo vse po načrtih, imajo pripravljen plan B. »Konec meseca se bomo po vsej verjetnosti odločili, da poiš-
čemo novo odlagališče oziroma bomo počakali, če nam bodo iz Trebnja dali dokumente, da bi to odlagališče lahko vključili v projekte. »Sicer pa aktivnosti v okviru projekta Cera Nik tečejo dalje. V kratkem naj bi na ministrstvo oddali tudi vlogo za pridobitev kohez^skih sredstev.(ve)
Na vrhniški komunali so pripravljeni na zimo
Kako je z zalogami soli, je pojasnil Jože
Turk iz Komunalnega podjetja Vrhnika: »Posipni material imamo, pripeljali pa na m bodo še nekaj sveže soli iz ladje, da bom imeli na razpolago še malce boljši material kot je sol iz stare depon^e.« Turk je pojasnil, da imajo na zalogi 100 ton soli, naročene pa še okoli 250 ton. Lani so na okoli 300 kilometrih cest posuli 1000 ton posipnih materialov, rekordna pa je bila predlanska zimska sezona, ko so porabili kar 1500 ton.(ve)
• Prejeli smo^ Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo •
Pritožba k razpisu za oddajo ponudbe za izdelavo PZI dokumentac^e športnega parka Vrhnike
Dne 18.10.2011 smo prejeli povabilo k oddaji ponudbe za izdelavo PZI projektne dokumentac^e za obnovo dela športnega parka Vrhnika. Po natančnem pregledu projektne naloge smo presenečeni nad dejstvi, ki po našem mnenju kažejo na popolno ignoranco občine oz. investitorja do že sprejetih odločitev komis^e za vabljeni natečaj SP Vrhnika, ki je bil izveden v novembru leta 2010. Ker se z nadaljnjimi koraki in postopki investitorja(občine) ne strinjamo, pojasnjujemo sledeče : 1. Nikakor se ne strinjamo s predlogom nadaljnjih korakov, saj se parcialni PZI dokument ne more izvajati brez predhodno potrjenega krovnega planskega dokumenta in potrjene viz^e-projekta celotne ureditve športnega parka (vsaj konceptualno). Posamezen segment PZI izdelave mestnega stadiona, se ne more izvesti brez rešitve povezav, komunikac^, parkirišč, garderob, servisnih prostorov v smislu reševanja te problematike za celotno območje SP.
2.	V celoti se negirajo rezultati natečaja, ki so bili sprejeti s strani neodvisne strokovne komis^e za ureditev športnega parka
3.	Kljub pozitivni klimi ob objavi rezultatov decembra 2010 in zagotovilom, da bodo nagrajeni natečajniki povabljeni k nadaljnji diskus^i, se v času 01.01. 2011 do 18.10.2011 to ni zgodilo.
4.	Nerealen, skoraj absurdno smešen rok izdelave PZI dokumentac^e :
-	3 dnevni rok za oddajo ponudbe
-	22 dnevni rok od izbire kandidata 24.10. 2011 do roka končanja PZI do-kumentac^e 15.11.2011, v katere je po nam še nerazumljeni matematični formuli že vštet 30 dnevni zakonski rok za pridobitev potrebnih projektnih pogojev in soglas^.
Ob vseh, še posebej pa ob zadnjem navedenem dejstvu smo vedno bolj prepričani
v to, da je izvedba v tako kratkem roku
mogoča le pod naslednjimi pogoji;
1.	ali se zavestno krši izvedbeni rok že v fazi posredovanja ponudbe,
2.	ali pa je povabilo povsem »formalne« narave in so rešitve in dokumentac^a s strani določenih projektantov že predhodno pripravljeni.
Odgovornost vseh nas je, da odgovorno
ravnamo s prostorom v katerem bivamo. Športni park Vrhnika je eden ključnih segmentov ožjega središča mesta Vrhnika, ki z reko Ljubljanico, športno- mestnim parkom in njenimi povezavami presega domet le športnega polja in tvori osrednji mestni parter. V določeni meri razumemo, da realnost finančne situac^e in okvir zmožnosti ne omogočata »velepoteznih« rešitev, vendar pa strokovno zagovarjamo stališče, da viz^a celotne prenove mora obstajati, saj v nasprotnem primeru prenove vod^o^v slabe, neustrezne in parcialne rešitve. Če je bil ob začetku natečaja po toliko letih zopet vzpostavljen pozitiven zanos in angažiranost vseh, ki smo pri projektu kakorkoli sodelovali, je ob sedanjih odločitvah občinske oblasti razočaranje nad nadaljnjimi postopki toliko večja. Se ena velika priložnost, ki bo zamujena? Tako udeleženi nagrajeni projektanti, kot celotna javnost je po našem mnenju upravičena do transparentnosti postopka.
Odgovorni projektanti - nagrajenci natečaja za ureditev športnega parka Vrhnika (imena vseh podpisnikov so v uredništvu) Arhitekt Ur Ing d.o.o. Studio d.o.o. Delavnica d.o.o.
3
4 NAŠ ČASOPIS	Občina	F^ Vrhnika	28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
, VeseH V december y na VrKalkl
^2. - 31. december 2011
Petek, 2. 12.
19.00	Tatjana Šarkadi, slike in kamen ^ Mala mestna galerija
Sobota, 3. 12.
9.00 - 17.00	Veseli dan kulture - dan odprtih vrat ^ Cankarjeua spominska hiša
9.00 - 19.00	Miklavžev sejem ^ Sodnijski trg
10.00	Snežna vila, glasbeno plesna animacija z Damjano Golavšek ^ Sodnijski trg
11.00	Bibito je slabe volje, Vrtec Vrhnika ► Sodnijski trg
17.00	Najlepše darilo, Gledališče Ku - kuc ^ Sodnijski trg
17.30	Pohod otrok 5 baklami na Sv. Trojico ► Pred cerkvijo Su. Lenarta
18.00	Obisk svetega Miklavža 5 angeli ^ Su. Trojica
20.00	Novoletni koncert Big banda Vrhnika ^ Cankarjev dom Vrhnika
Torek, 6. 12.
18.00	Jaslice, re^barska razstava jasličnih motivov ^ Cankarjev dom Vrhnika
Sreda, 7. 12.
20.00	Johnny English 2 ^ Cankarjev dom Vrhnika
Četrtek, 8. 12.
18.00	Literarno likovni večer ^ Cankarjev dom Vrhnika
Petek, 9. 12.
15.-19.00	Smučarski sejem, Smučarsko društvo Vrhnika ► Sodnijski trg
19.00	Praznični koncert, MEPZ Ivana Cankarja Vrhnika z gosti ^ Cankarjev dom Vrhnika
20.00	Koncert Perpetuum Jazzile ► Dvorana pri OŠ Antona Martina Slomška
Sobota, 10. 12.
9.00 - 19.00 Smučarski sejem, Smučarsko društvo Vrhnika ► Sodnijski trg
Nedelja, 11. 12.
17.00	Beremo Cankarja ^ Cankarjeva spominska hiša
Torek, 13. 12.
19.00	Božični koncert, Glasbena šola Vrhnika ^ Cankarjev dom Vrhnika
Sreda, 14. 12.
18.00	150-letnica rojstva slikarja Jožefa Petkovška, Muzejsko društvo Vrhnika ^ Cankarjev dom Vrhnika
Četrtek, 15. 12.
20.00	Stanje šoka, komična drama ^ Cankarjev dom Vrhnika
Petek, 16. 12.
20.00	Pohujšanje v dolini šentflorjanski, farsa "v treh aktih" ^ Cankarjev dom Vrhnika
Sob^, 17. 12.
9.00 - 19.00 Božično-novoletni sejem ► Sodnijski trg
16.30	Plesni nastop učencev OŠ Ivana Cankarja Vrhnika ^ Sodnijski trg
17.00	Pravljica o zlati roži ► Sodnijski trg
17.30	Obisk božička ► Sodnijski trg
19.00	Božično-novoletni koncert, Pihalni orkester Vrhnika ^ Cankarjev dom Vrhnika
Torek, 20. 12.
18.00	Medved Pu, animirana sinhronizirana risanka ^ Cankarjev dom Vrhnika
19.30	Obisk Dedka Mraza ^ Cankarjev dom Vrhnika
Četrtek, 22. 12.
19.30	Kdor živi, znori, komedija ^ Cankarjev dom Vrhnika
Torek, 27. 12.
19.00	Božično-novoletni koncert tenorista Uroša Petrača z gosti ► Cankarjev dom Vrhnika
Sob^, 31. 12.
20.00 - 03.00 Silvestrovanje z ansamblom Ložanske vrane ^ Športni park Vrhnika
Program je informativne narave. Organizatorji si pridružujejo pravico do spremembe programa.
>V
ZIC
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizsrr. Vrhnika
www.zavod-cankar.si
Informacije ter prodaja bakel in prodaja vstopnic:
TIC VRHNIKA,
Tržaška cesta 9, 1350 Vrhnika; T: 01/755 10 54; M: 051 551 053;
E: tic@zavod-cankar.si
Soorganizator silvestrovanja je Kava bar Medeja.
Pohod otrok z baklami na Sv. Trojico, v soboto 3. decembra. Ob 17.30 uri se bo pri cerkvi Sv. Lenarta pričelo prižiganje bakel ter takoj za tem pohod po cesti Na klancu do Sv. Trojice. Tu, pred cerkvijo Sv. Trojice bo ob 18. uri otroke obiskal Sveti Miklavž. Cena bakle bo 1,00 € in jo lahko kupite v TIC Vrhnika (Tržaška cesta 9) ali na dan prireditve na Sodnijskem trgu in pred cerkvijo sv. Lenarta, na Vrhniki.
Obvestilo o zapori cest
Zapore na cesti:
zaprta bo cesta Na klancu ter del Stare ceste, in sicer ob hišni št. Stara cesta 1, nadalje ob hišnih številkah Na klancu 1, 5, 5, 7, 8, 9, 10 do hišne številke 10a, kjer se začenja makadamska pot, ki vodi do Sv. Trojice.
občinaVrhnika ZAVOD ivana cankarja VRHNIKA ^-OZVVS VRHNIKA - BOROVNICA PVD severvrhnika - LOGATEC PGD VRHNIKA ENIŠio DRUŠTVO VRHNIKA
štVo ljubiteljev narave
OBIČAJEV NOTRANJSKE
Vas vljudno vabimo na slovesnost ob
DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN
ENOTNOSTI
v ponedeljek 26. decembra 2011 pred TC Mercator na Vrhniki ob 13:30
Program: - himna - Pihalni orkester Vrhnika - kulturni program
-	nagovor župana
-	blagoslov konj
Vabljeni tudi na 13. spominski pohod po poti Cankarjeve matere.
V imenu organizatorjev: župan Občine Vrhnika Stojan Jakin
13. TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD PO POTI CANKARJEVE MATERE
Ponedeljek, 26. 12. 2011
13. spominski pohod po poti Cankarjeve matere Neže Pivk (Vrzdenec-Vrhnika) je namenjen praznovanju njenega rojstnega dne (29. 12. 1843) in Dnevu samostojnosti in enotnosti. Ob prijetnemu druženju na pohodu bomo spoznavali kulturno in naravno dediščino Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in Vrhnike. Pohod zaključimo z udeležbo na proslavi in s toplo malico. Pohod je ob vsakem vremenu na lastno odgovornost.
Program
7.30-8:00
Zborpohodnikov in odhod avtobusa izpred PGD Vrhnika (Jelovškova 3).
8.30-8.45
Zbor pri Sv. Kancijanu na Vrzdencu (ogled lokalnih znamenitosti). 8.45-9.00
Pozdrav pohodnikom in predstavitev lokalnih znamenitosti Vrzdenca. 9.00
Začetek spominskega pohoda od Vrzdenca do Vrhnike. 13.20
Udeležitevproslave ob Dnevu samostojnosti in enotnosti (prostorpred TC Mercator, Robova 6, Vrhnika)
14.00
Topla malica in druženje v Gasilskem domu na Vrhniki.
Prijave za pohod in ostale informacije
051206358 (Marija) 041249 576 (Valentin)
Organizatorji:
Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, OZVVS Vrhnika-Borovnica, PDV Sever Ljubljana, odbor Vrhnika, Občina Vrhnika ter Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika.
Vljudno vabljeni!
28. november 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Minilo je 20 let
Odhod JLA z Vrhnike 25. oktobra 1991
Zadnji pripadniki JLA so vojašnico na Stari Vrhniki zapustili 25. oktobra 1991. V jutranjih urah, po nekaj minutnih pogovorih s komandantom vojašnice in predsednikom občine Francetom Kvaternikom, pred takratno Gostilno Povž, so se namreč vrata vojašnice le odprla. Kolona vojaških in osebnih vozil se je nato hitro odpeljala proti pristanišču Koper in tako vojašnico prepustila vrhniškim teritorialcem.
Drugič pa zato, ker so nekateri slovenski mediji prav ob letošnji 20. obletnici osamosvojitve posredovali intervjuje s takrat poraženimi generali, kot je bil Rašeta. Pokroviteljsko je po dvajsetih letih govoril, kaj vse bi lahko takrat zvezna armada v Sloveniji storila, pa ni storila zaradi humanosti, zaradi Ijudskosti in drugih velikih besed in novinarji so to kot največji posladek sprejeli, češ imeli ste neko vojno, v kateri ste zmagali samo zaradi naklonjenosti nasprotnika in podobno. Z vami so se igrali kot mačka z mišjo.
Resnica pa je drugačna. To nas uči tudi zgodovinski spomin. Vsaka vojska je samo toliko učinkovita in toliko uspešna, kot so v določenem Okoli 12. ure so se vrata vojašnice le odprla in Objekte je prva prevzela Borovniška četa.	trenutku učinkoviti tisti, ki jo vodijo in ki od-
kolona se je hitro napotila proti Kopru.	ločajo o njeni uporabi. To velja tudi za takratno
Pred vojašnico takoj slovenska zastava
Slavnostni govornik Miran Bogataj: »Nesporno pa imamo državo. Svojo in prvo v zgodovini slovenskega naroda. Ni idealna, ni najboljša, je pa nesporno naša in samo od nas je najbolj odvisno, kako živimo v njej m kako jo doživljamo. Zato naj velja Cankarjeva misel v Kurentu: 'Tod bodo živeli veseli ljudje'!«
Zbrani ob 20. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLAiz Vrhnike
Gostitelji in gostje na slovesnosti v vojašnici 26. oktober na Stari Vrhniki
V vojaške objekte je najprej stopila Borovniška četa 53. Obm.ŠTO ter zavarovala vse prostore že »bivše jugo kasarne«. Že naslednji dan, 26. Oktobra 1991, pa je konvoj lad^ s pripadniki JLA še zadnji zapustil ozemlje Republike Slovence. Vse to se je dogajalo pred dvajsetimi leti in to obletnico vsako leto svečano obeležimo tudi na Vrhniki.
Jubilejna slovesnost je bila 25. oktobra 2011 v vojašnici 26. oktober na Stari Vrhniki. Zbralo se je kar precej eminentnih gostov, predvsem pa udeleženci takratnih dogodkov izpred dvajsetih let. Slovesnost so pripravili Slovenska vojska in OZVVS Vrhnika - Borovnica v sodelovanju z Občino Vrhnika in PVD Sever Ljubljana, Odbor Vrhnika, popestrili pa so jo še vrhniški godbeniki in Mirjam Suhadolnik z vezano besedo.
Zbrane je prvi nagovoril podpredsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica Tone Jesenko, nato pa še namestnik poveljnika poveljstva sil SV brigadir Andrej Osterman in vrhniški župan Stojan Jakin. Vsi tr^e so poudarili velik pomen Vrhnike v tistih usodnih časih za osamosvojitev Slovence, saj so prav iz te vojašnice vojaki JLA prvi odšli na »barbarski« pohod ter tudi zadnji kot veliki poraženci.
Slavnostni nagovor je imel takratni glavni pogajalec in sedaj poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj. Zbranim je povedal:
»Dovolite mi, da na začetku preberem nekaj stavkov iz dokumenta, ki je nastal na današnji dan 25. 10. 1991, ko sta se ob 8. uri zjutraj pogovarjala poveljnik 14. korpusa, general Pavlov in pomočnik Zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, general Šljivic.
Govorila sta, ali bo Pavlov dal izjavo za tisk v Kopru in general Pavlov Šljivicu odgovarja: »Ma necu davati ja ništa. Šta cu davati, kakvu izjavu, kome?« General Šljivic je odgovoril: »Pa neznam, možda bi bilo dobro ali nepovoljnu, pa neka pre-nesu šta hoče. Malo razmisli o tome. Znaš kakvi su. Jer to je za njih dogadaj. Zadnji vojnik iz Slovence otišao.«
Prebrano pove vse. Najvišji poveljniki takratne JLA so iz Slovence odhajali poraženi, razočarani, demoralizirani in še bi lahko našteval. Takrat se je končevalo nekaj več kot trimesečno obdobje po juncsko julcskem spopadu, v katerem smo z orožjem zavarovali proces osamosvojitve. V začetku julca smo imeli tudi v vojaškem pogledu strateško in taktično prednost in z grenkobo smo 8. julca 1991 sprejeli Brionsko deklaracco, s katero je bil polet Teritorialne obrambe, Policce in vseh Slovencev zaustavljen in začelo se je trimesečno
obdobje suspenza osamosvojitvenih procesov. Tudi zato 18. julca 1991 ni bil šok, ko je takratno zvezno predsedstvo sprejelo odločitev, da se JLA iz Slovence umakne v treh mesecih. Šele podrobna preučevanja Brionske deklaracce so pokazala, da je mogoče tudi v razmerah zaustavitve procesa osamosvojitve, ob prisotnosti opazovalcev Evropske misce, vendarle ohraniti in nadaljevati s temeljnimi cilji, ki smo si jih postavili pred samim sklepnim dejanjem osamosvojitve.
Tako je ostala Policca na meji. Celotno območje novo nastale države smo tudi dejansko nadzorovali. Začela so se pogajanja o umiku zvezne vojske, ki je sprva delovala arogantno in samozavestno, kot so to znali samo njeni oficirji. Kolikor bolj se je zapletal položaj na Hrvaškem in drugih območjih, toliko bolj smo zaznavali pri njih strah, kako iz nastalega položaja, v katerega so se znašli. Znana so razmišljanja konec avgusta 1991, da
bi se umaknili preko Madžarske, nato preko Ita-lce, razmišljali so o nasilnem prodoru, katerega temeljni nosilec bi bil bataljon oklepne brigade, ki je ostal do konca na Vrhniki in podobno. Strah je postopno v septembru 1991, zlasti pa v oktobru zamenjala nervoza, razsulo vojaške hierarhce in na koncu tudi morale posameznikov. Zadnje kolone, ki so se umikale proti Kopru, so iz vojašnic odšle z zastavami, v Kopru smo lahko videli samo še preplašeno mrzlično hitenje na trajekte, poskuse, da bi s seboj nesli kar koli vrednega in podobno. Vojska se je umaknila razsuta in poražena in general Slapar je naslednji dan v Kopru že poročal, da na območju nove države ni več nobenega pripadnika agresorske armade.
Zakaj obujam spomin na tiste oktobrske dni pred dvajsetimi leti? Najprej in predvsem zato, ker smo takrat v popolnosti uveljavili efektivno suverenost nove države. In to zasluži pozornost.
zvezno armado. Vsaj v Slovenci je bila poražena, vojaško, moralno in poraz je doživela tudi takratna nacionalistična in centralistična politika. O ljudskosti in humanosti tiste armade pa smo se lahko prepričali pozneje v Vukovarju, v Sarajevu, v Srebrenici in drugod po Balkanu, kjer je divjala vojna morca.«
Po končani slovesnosti se je v kulturnem domu na Stari Vrhniki nadaljeval še družabni del, kjer so se odvcali spomini in utrjevala nova prcateljstva. Ob tem lahko tudi rečemo, da je ob 20. obletnici mogoča neka simbolika, saj so konec oktobra (31. 10.) vojašnico 26. oktober dokončno izpraznili tudi slovenski vojaki. Seveda s pokončno držo, z mislco, da so za Slovenco in Vrhniko naredili veliko. Sedanji objekti pa bodo zagotovo prav prišli za civilne namene.
Simon Seljak
Prebegnil iz vrhniške kasarne JLA
Častniki odlikovali hrvaškega brigadirja Čern^a
Slatina, 29. oktober - V hrvaškem mestu Slatina v Slavon^i je potekala slovesnost ob 20. obletnici ustanovitve tamkajšnje brigade Hrvaške vojske. Na slovesnosti so med drugim podelili tudi priznanje Zveze slovenskih častnikov Josipu Čern^u, poveljniku omenjene brigade. Černi je dolga leta služboval v JLA na Vrhniki, nato pa s prebegom pripomogel k hitrejšemu odvyanju dogodkov do dokončnega odhoda JLA iz Slovence.
Slovesnosti se je udeležila delegacija vrhniško-borovniških veteranov vojne za Slovenijo, Poveljstva sil Slovenske vojske. Severa ter Zveze slovenskih častnik, kjer je brigadirju Josipu Černiju dr. Bojan Potočnik (predsednik ZSČ) izročil »častni znak« v imenu Predsedstva Zveze slovenskih častnikov. Obenem mu je zahvalno pismo preko zveze častnikov poslala tudi obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič. Zakaj takšno priznanje? Josip Černi je deloval v vrhniški kasarni JLA kot kapetan motorizirane čete v drugem bataljonu L oklepne brigade. Zaradi nestrinjanja s politiko armade v letu 1991 je začel razmišljati, da jo bo zapustil, vendar nič prej kot tedaj, ko jo bo zapustil tudi zadnji vojak hrvaške narodnosti. 15. septembra je odšel iz njegove enote še zadnji Hrvat, zato je nastopil čas zanj. Slab teden dni pred tem pa je bilo odločeno, da bo JLA zapustila Slovenijo zgolj z osebnim orožjem. Danilo Radovanovič, poveljnik L bataljona oklepne brigade, se je temu uprl. A njegovo moč je s pobegom (16. september) omajal Černi, za katerim sta se takoj zapodili dve vozili vojaške policije. Pri pobegu so mu pomagali pripadniki vrhniške milice in teritorialcev. V divji vožnji so ga odpeljali na obrambno ministrstvo, kjer ni veliko manjkalo, da bi ga tamkajšnji varnostni organi v zmotnem prepričanju, da gre za nevarno osebo, ustrelili. Ponudili so mu službo v TO, vendar se je raje odločil za Hrvaško vojsko, kjer je postal poveljnik slatinske brigade z 2500 borci. »Josip Černi je s prebegom storil visoko moralno dolžnost do svojega naroda in s tem pripomogel k hitrejšemu odvcanju dogodkov do dokončne zapustitve JLA iz Slovence,« je bilo zapisano v obrazložitvi njegovega priznanja.(gt)
Dr. Bojan Potočnik, predsednik Zveze slovenskih častnikov, Vid Drašček, predstavnik Zveze veteranov vojne za Slovenko in Severa, brigadir Josip Černi ter predstavnik Poveljstva sil SV Drago Rogar (Poveljstvo sil je poskrbelo za prevoz in nudilo voznika). Brigadirju Čern^u so ob tej priložnosti prenesli tudi pozdrave vrhniškega župana Stojana Jakina, direktorice Cankarjeve knjižnice Suzane Potočnike (Černi je sodeloval s svojim pisnim prispevkom pri knjigi »Vrhnika se spominja«, ki so jo delegati v več izvodih poklonili tudi slatinski knjižnici in muzeju slatinske brigade) in ZIC Vrhnika.
5
6 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Le nekaj od novih spominkov^
Novi turistični spominki
V TIC-u smo za turistične obiskovalce in vse ostale, ki bi želeli svoj dom dodatno okrasiti s čudovitimi motivi Vrhnike, ponovno povečali izbor naših spominkov. Sedaj je mogoče poleg dosedanjih magnetkov z motivi Vrhnike kupiti nove izpod rok akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja. Slednji je pripravil tudi večje spominke iz keramike ter v tehniki grafike. Prevladujejo motivi Vrhnike - različni portreti Ivana Cankarja, njegov kip, Cankarjeva spominska hiša, Stara cesta, grad Bistra, kašča v Verdu, cerkev sv. Pavla in cerkev Sv. Trojice.
Dela akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja vsekakor odražajo njegovo veliko umetniško spretnost in sposobnost ter prefinjen občutek za lepoto. Vsekakor vredno obiska in ogleda novih umetn^, ki so naprodaj v TlC-u.
Sfinga
je napolnila Cankarjev dom
Vrhnika, 9. november 2011 - Igrano-dokumentarni film Sfinga, ki prikazuje osvajanje legendarnega in dolgo neosvojljivega dela Triglavske severne stene, je prepričal nabito polno dvorano vrhniškega osrednjega kulturnega hrama.
Ustvarjalce filma so v goste povabili člani Mladinskega odseka vrhniškega Planinskega društva, ki so si film ogledali na letošnjem taboru ter bili nad njim tako navdušeni, da so pro-jekc^o filma pripeljali tudi na Vrhniko. Sfinga je film presežkov, ki gledalca popelje na Triglav ter v njegovo čudovito gorsko okolico. Film, posnet po resničnih dogodkih, vzporedno prikazuje podvig dveh parov alpinistov iz dveh različnih obdob^, ki sta vsak v svojem načinu kot prva preplezala legendarno gladko navpično severno triglavsko steno Sfingo. V filmu spremljamo tehnični podvig Mahko-te in Ščetinina v šestdesetih letih ter prosto plezanje Gregorja
Igrano-dokumentarni film Sfinga je prepričal tudi nabito polno dvorano vrhniškega Cankarjevega doma.
Kresala in Mihe Kajzlja sredi devetdesetih. Vse igralske vloge v filmu so odigrali alpinisti, Kresal in Kajzelj sta ojiigrala kar sama sebe, brata Marenče pa sta odigrala podvig Ščetinina in Mahkote. Film, ki ga je režiral eden najdrznejših slovenskih režiserjev, Vojko Anzeljc, je navdušil tudi kritike, saj je nagrade prejel na številnih mednarodnih festivalih. Zaradi prikaza slovenske gorske narave je pritegnil zelo širok krog gledalcev, navdušeni pa so tudi najmlajši. Več Tine Marenče: "Pred štirinajstimi dnevi smo govorili o 10 tisoč, zdaj lahko rečemo, da si je film ogledalo že okoli 12.000 gledalcev v Slovenci, v tujini pa še nadaljnjih pet tisoč." Sicer pa so ustvarjalci navdušeni in presenečeni nad odzivom otrok: »Čeprav ima film specifično tematiko, je vzgojen, izobraževalen in ga tudi otroci zelo radi gledajo." Film je prepričal tudi tokratno vrhniško občinstvo, ki je po koncu projekc^e ustvarjalcem oziroma Tinetu Marenče-tu namenila glasen aplavz, po končanem ogledu pa so obiskovalci Marenčetu, tehničnemu vodji projekta Sfinga, postavili številna vprašanja.
Sicer pa je bil Marenče še pred projekc^o navdušen tudi nad organizac^o in odzivom Vrhničanov: "Zelo lep odziv je tukaj na Vrhniki, kar je nedvomno tudi posledica podpore in orga-nizac^e Planinskega društva Vrhnika in predvsem njegovega Mladinskega odseka. Dvorana je že sedaj polna in ljudje še kar prihajajo."
Vesna Erjavec
Dan spomina na mrtve
Drča zopet oživela
Ob dnevu mrtvih po vsej naši deželi grobovi oživyo z raznoterim svežim in suhim cvetjem ter številnimi svečami. Ob vsem tem pa je najpomembneje, da se spomnimo na vse umrle in vse pokojne, ki smo jih imeli radi in jih imamo še vedno v svojih srcih in v mislih. Zato so tudi številne svečanosti ob dnevu spomina namenjene vsem tem ljudem, predvsem pa tistim, ki smo jih cenili že za časa življenja oziroma jih cenimo iz zgodovinske preteklosti.
odločbami vnašajo nemir med naše prebivalstvo. Revanšisti in njih mladiči brez osnovne zgodovinske refleksne, predvsem pa brez spoštovanja in manir, modrujejo o zločinsko-sti partizanskega gibanja in vod^ narodnoosvobodilnega upora. Z zlorabo potrebnega procesa narodne sprave žel^o rehabilitirati početja majhnega dela slovenske populac^e, ki je v takrat nedvomno težkih in zmedenih časih, sprejel orožje
neko višjo, nedoločljivo odrešitev za slovensko ljudstvo in to celo v okviru nacističnega rajha.
Odrešitev za Slovenke in Slovence je seveda prišla. Prišla je z zmago slovenske narodnoosvobodilne vojske, ki jo je kot sestavni del zavezniških enot priznal ves svobodoljubni svet. Maja 1945 je zvezda svobode zaspala tudi nad slovenskim nebom in uresničil se je rek: »Narod si bo pisal so-
Delegac^a je položila spominski venec.
Slavnostni nagovor Jan^a Kiklja
Zato se tudi Vrhničani v vse večjem številu vračajo na tradicionalno spominsko slovesnost na Drčo nad Vrhniko. Čeprav je bilo nekoliko turobno prvo novembrsko jutro, se je pri spomeniku padlih borcev za svobodo letos zbralo veliko ljudi. Zbrane je nagovoril predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika Jani Kikelj, ki je med drugim poudaril:
»Na Drči se zberemo vsako leto, da počastimo spomin na Vrhničanke in Vrhničane, na Slovenke in Slovence, ki so umrli v času popolnega raz-človečenja in poskusa uničenja vsega, kar je dišalo vsaj malo po slovensko. V tej grobnici lež^o junaki narodnoosvobodilnega boja. Njihova žrtev je bila največ kar lahko človek da svojemu narodu, svoji domovini. Umrli so za svobodo svojih najdražjih in svojih potomcev. Niso pomišljali na svojo osebno varnost. Z zanosom in vero v lepšo prihodnost so se

Nad Vrhniko se dviga mogočen spomenik padlim borcem.
uprli okupatorju, ki je prihru-mel z vseh strani naših meja. Štirideset let po zmagi nad nacizmom in fašizmom, so se v Slovenci začela pojavljati prizadevanja, ki poskušajo pre-drugačiti zgodovinsko resnico o narodnoosvobodilni borbi. Z odstranjevanjem spomenikov narodnih junakov, preimenovanjem cest in ulic, ki ponosno nos^o imena enot ali znanih upornikov, predvsem pa z dvomljivimi ustavnimi
iz rok okupatorja in se zavoljo osebnega ali institucionalno zapovedanega koristoljubja in udobja obrnil proti Slovenkam in Slovencem, ne meneč se za svarila in dokaze o zločinskih namerah nacistov in fašistov. Okupatorji so zapirali zavedne prebivalce, jih deportirali v delovna in uničevalna taborišča, streljali so nedolžne - talce in izseljevali širna področja, domači kolaboranti pa so še kar naivno čakali in verjeli v
dbo sam. Ne frak mu je ne bo in ne talar.«
Upor je v slovenskem duhu. Vedno je bil in vedno bo! Od Trubarja, kmečkih puntov, preko čitalništva, Maistrovih borcev, Tigra, prostovoljcev v španski republikanski armadi in narodnoosvobodilnega gibanja, do mladinskega gibanja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, demokratičnega vrenja ob osamosvajanju, predvsem pa z briljantno diplomatsko in vojaško obrambo domovine v letu 1991.« Za kulturni program so poskrbeli recitatorji Osnovne šole A.M. Slomška, Mešani pevski zbor Mavrica in vrhniška Godba na pihala. Na samo grobnico, kjer je pokopanih veliko Vrhničanov in tr^e nosilci partizanske spomenice 1941 - Viktor Klobučar - Kragulj, Jaka Leskovec - Ambrož in Karel Grabeljšek - Gaber - pa je delegac^a položila spominski venec.
S. S.
Preobrazba živih jaslic
Priložnost za oddih in premislek
Petnajst let je minilo od takrat, ko je ideja o »živih jaslicah« na prostem v zasneženi naravi stvarnost postala. Sprva kot skromno, prikupno in veselo praznovanje božiča, namenjeno predvsem druženju sosedov in pr^ateljev, katerim je bilo češčenje Jezusovega rojstva položeno že v zibel oziroma podedovano od babic in pradedov. Olepšale in popestrile so božične večere - kresovi so pr^azno razsvetljevali radovedne in zadovoljne obraze, ljudi je bilo vedno več. Idilično lep in razgiban svet pa je že na samem začetku
postal preveč utesnjen »oder« za naše žive jaslice. Preselili smo se v zapuščen peskokop v Peske, v prostoren ambient osivelega kamenja in zeleno zaveso borovcev v ozadju. Odlična lokac^a za av-ditor^ in sceno, ki je iz leta v leto postajala zahtevnejša, bolj kompleksna, lepša in povsem razumljivo tudi dražja - predvsem pa angažiranost Ligojnčanov vedno večja in bolj utrujajoča. Za ves ta trud smo bili poplačani s fascinantnim prizorom na množice ljudi, ki so prihajali iz bližnje in širše okolice in celo zamejstva.
Uradna »papirolog^a« se je v desetletju in pol zajetno odebelila, postajala je vse bolj rigorozna, odgovornost prireditelja pa temu primerno vse večja. Čeprav v tekočem letu 2011 Živih jaslic v Ligojni ne bomo uprizarjali, vrat v čarobni svet božiča ne bomo zapahnili. Velja predvsem tisto prej omenjeno - priložnost za oddih in premislek za preobrazbo. Namreč : Žive jaslice prilagoditi ne preveč obetavni prihodnosti in našim zmožnostim.
Mar^a Kupec, predsednica KUD Ligojna
28. november 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Naši obrtniki - Gordeja d.o.o.
Razmišljajo o luksemburški podružnici
Medtem ko je kriza potopila nekatere velike gradbince, je naredila prostor za druge. Predvsem za tiste manjše, ki so prilagodljivejši, odzivnejši in kakovostnejši. Zagotovo mednje sodi tudi podjetje Gordeja, d. o. o. z Verda, ki po petih letih obstoja zaposluje štirinajst ljudi. Glavna dejavnost so splošna gradbena dela, v zadnjem času pa na podlagi dobrih izkušenj razmišljajo o ustanovitvi hčerinskega podjetja v Luksemburgu.
»Leta 2006 smo začeli z dvema človekoma, nato pa je trg vsako leto zahteval od nas več dela, kar je pomenilo tudi potrebo po več delavcih. Danes jih imamo štirinajst, verjetno pa bomo
Vodja gradbišča Primož Kocjančič, direktor firme Dejan Gorza in računovodkinja Blanka Gorza.
morali vzeti še kakšnega,« je pojasnil Dejan Gorza iz Gordeje, katere glavna dejavnost so najrazličnejša splošna gradbena dela, med katera sodjo gradbena in betonska dela, fasaderstvo, krovska dela, izkopi, zunanja ureditev, kleparska in ke-ramičarska dela ter drugo. V primeru, da del ne zmorejo izvesti sami, si pomagajo s podizvajalci, ki so strokovnjaki na svojem področju. Že po nekaj letih obstoja se je pokazala tržna niša, ki je bila ideja njegove žene Blanke, »hitrih mojstrov«, kar v praksi pomeni hiter odziv na manjše zahteve strank. Zato so ustanovili še firmo Mojster 24 ur, katerega naloga je, da v štiriindvajsetih urah pride na dom in poskrbi za popravilo ali montažo kakšne naprave, inštalacj ali česa podobnega. Po svoje ni presenetljivo, da ima »mojster« največ dela v Ljubljani, kjer so tovrstnih opravil manj vešči kot na podeželju, kamor v primerjavi s prestolnico spada Vrhnika.
Kot pravi Dejan, imajo kljub zasedenosti zavoda za zaposlovanje težave s pridobivanjem ustreznih kadrov. Najprej se zatakne pri številčnosti kandidatov, potem pa še pri njihovem zna-
nju. »Ko smo lani iskali delavce, se jih je prjavi-la zgolj peščica, pa še od teh niso vsi obvladali posla, za katerega so se prjavljali, tako da sem letos zaposlil pet nekdanjih delavcev Gradišča Cerknica, ki so res odlični.« Tako kot na splošno velja v gradbeništvu, prihaja večina delavcev z Balkana, le vodja gradbišča je Slovenec, ki pa ga Dejan zelo pohvali. »Z njim smo imeli srečo, saj je prišel k nam z velikim praktičnim znanjem iz Gradisa.«
Gordeja ima večino posla v Slovenji, a zadnje čase misli švigajo tudi onkraj meje. In to daleč
-	vse do Luksemburga. »Pred časom smo v Luksemburgu obnavljali nekemu Slovencu hišo. Izkazalo se je, da so pri njih storitve zelo drage, strošek materiala pa je skoraj identičen našemu. Razlika v ceni omogoča soliden zaslužek, poleg tega pa je tudi odnos države do tebe kot delavca
-	obrtnika zelo pozitiven. Zaradi takega podjetništvu prjaznega okolja delamo na tem, da bi v Luksemburgu odprli podružnico,« je pojasnil Dejan. Dobri spomini ga vežejo tudi na plačilni rok. »Še preden sem prišel domov, sem plačilo že imel nakazano na račun.« To bi za naše poslovno okolje prej veljalo izjema kot pravilo. »Drži, pri nas je plačilna disciplina zelo slaba. Navadno se zakomplicira pri večjih projektih, ko delamo še zadnji obračun. Tedaj stranke najdejo veliko izgovorov, zakaj plačila ne morejo izvesti takoj oziroma v dogovorjenem roku. Vsekakor našo državo na tem področju čaka še veliko dela.« Kot je še dejal sogovornik, je plačilna nedisciplina glavni odraz gospodarske krize, s katero se Gordeja spopada, medtem ko je dela še več, saj so velika gradbena podjetja šla v stečaj.
»Kaj nas dela boljše od drugih? Poštenost in kakovost, zato reklamacj skoraj ne poznamo.
Takšno vodilo pri delu je pripeljalo do tega, da nas stranke same iščejo in ne več mi njih. Sem priča že več primerom, ko so se ravno zaradi vsega tega stranke odločile za nas, pa čeprav smo bili tudi kakšen evro dražji od konkurence,« je še dejal Dejan.	Gašper Tominc
Narodne noše tudi letos aktivne
Skupinska slika pred začetkom povorke v Beljaku. Letos smo bili precej pisana druščina, žal niso vsi na fotografiji. (Foto: J. Krvina)
Letošnja gostovanja naše skupine narodnih noš:
28. 5. 2011 - 90 let PGD Log
25.	6. 2011 - Tu smo doma, v Starem Malnu
26.	6. 2011 - XXI. Dan pod Lovrencem v Polhovem Gradcu
6. 8. 2011 - 68. Villacher Kirchtag v Beljaku 11. 9. 2011 - 41. dnevi narodnih noš v Kamniku
V	imenu skupine narodnih noš se zahvaljujem Turističnemu društvu Blagajana Vrhnika, ki je omogočilo prevoz skupine v Beljak in Kamnik.
Zahvaljujem se tudi vsem, ki so nastopali v paradah in na drugih prireditvah.
V	upanju na uspešno sodelovanje tudi v prihodnosti vas vse prav lepo pozdravljam.
Ivana Logar
Gremo na kavo?
Naša skupina v kamniški povorki. Gledalci so se pred vročim soncem skrili v senco. (Foto: J. Krvina)
Peter Petkovšek, nagrajenec Avgusta Kuharja za življenjsko delo
Tokrat smo se na kavi dobili s Petrom Petkovškom, ki je konec oktobra na Bledu prejel nagrado Avgusta Kuharja za življenjsko delo na področju varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti. 72-letni Vrhničan je bil eden od gonilnih sil tega področja pri nas ter odigral opazno vlogo v prelomnih trenutkih, ko se je stroka organizirala po novih načelih in v novi organizac^ski obliki.
I Peter, stari ste 72 let. Nekateri pri teh letih šivajo gobeline, vi pa še vedno ne morete zapustiti svoje stroke. Verjetno vam delo ni bilo nikoli tuje?
Res je, še vedno rad delam. V pokoj sem odšel leta 1996, a od tedaj kot posrednik za različne firme še vedno opravljam delo varnostnega inženirja. Trenutno delam največ kot pogodbenik za različna podjetja z dovoljenji za delo na področju varnosti in zdravja pri delu, kar v praksi pomeni, da vodim usposabljanja za varno delo, preverjam znanje o omenjeni usposobljenosti, izdelujem ocene požarne ogroženosti objektov, evakuacjske načrte in podobno. Dela vsekakor nikoli ne zmanjka. I Menda vsak dan pišete dnevnik. Mogoče se že s tem kaže vaša predanost delu ali pa tudi redo-ljubnost.
To pa je nekaj, kar sem podedoval iz mojih mlajših let, ko sem bil v lUV tehnolog. Tam smo morali vsi strokovni kadri pisati dnevnik. Navado sem prenesel v vsa naslednja podjetja, kjer sem bil zaposlen - vse do danes. Pišem dnevnik samo po alinejah, pomembna dejstva iz področja službe, če ji smem tako reči. Marsikdaj mi je že pomagalo, ko sem kaj pogledal nazaj in sem se česa spomnil ali pa koga opozoril. Nekateri pravjo, da bodo moji dnevniki nekoč dober vir za pisanje zgodovine stroke varnosti in zdravja pri delu.
I Šestinštirideset let ste poklicno delovali na področju varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti. To je dolga doba in v tem času se je zagotovo veliko spremenilo.
Seveda. Po drugi svetovni vojni so v podjetjih začeli zaposlovati delavce za varnost pri delu, ki pa niso imeli ustrezne strokovne izobrazbe, ampak so opravili zgolj tečaj. Z ustanovitvjo višje šole za organizacjo dela v Kranju je bil pri njej ustanovljen še oddelek za področje tehniške varnosti. Sam sem bil v šestdesetih letih zaposlen v lUV kot mojster v proizvodnji kromovega usnja. Tedaj je bil v Jugosla-vji sprejet temeljni zakon o varnosti pri delu in tudi
nismo najbolj zadovoljni. Aktivno smo sodelovali pri dolgoletni pripravi tega zakona, vendar naša strokovna mnenja pod pritiskom kapitala in nenazadnje tudi nerazumevanja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, nismo bili uspešni. V postopku sprejemanja so štirje izvršilni pravilniki, pri katerih tudi aktivno in spet zelo malo uspešno zastopamo strokovna stališča stroke. I Se vam kdaj zdi, da varnost pri delu kroji politika kapitala?
Seveda, pa tudi luknje v zakonu. Delodajalec bo lahko sam ocenil stopnjo tveganja pri delu in na osnovi te bo lahko v primeru, če bo ocenil, da so manjše nevarnosti in škodljivosti, sam opravljal strokovne naloge s tega področja. Moral pa bo opraviti osemurni tečaj in splošni del strokovnega izpita. To pomeni, da v kolikor bo sprejet zakon, da bomo ponovno dobili »kvazi varnostne tehnike« s še z zmanjšano stopnjo usposobljenosti, kot so bili tisti v povojnem obdobju. Pošta je na primer dober primer kapitala.
Peter Petkovšek
Kariero je začel v lUV, kjer je vodil varnostno službo in bil vodja tedanje lokalne Civilne zaščite. Pozneje je bil vodja splošne službe Koto in v osemdesetih letih posta direktor ljubljanske poklicne gasilske brigade. Štiri leta je bil na čelu logaške občine, od leta 1982 do 1990 pa podpredsednik in nato predsednik Izvršnega sveta skupščine Občine Vrhnika. Bil je tudi direktor Obrtne zadruge Javor-nik Postojna, Konfekcje Logatec in svetovalec za področje konfekcje v iUv. Vseskozi je aktiven član Društva varnostnih inženirjev Ljubljana, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi sorodnega združenja za področje celotne Jugoslavije (sodeloval je celo v njegovem predsedstvu). Zadnjih šestinštirideset let je bil zraven pri vseh projektih stroke varnosti in zdravja pri delu, napisal je tudi vrsto strokovnih člankov in imel številna predavanja. Sodi v gene-racjo z drugačnimi vrednotami od današnjih, kjer ima veljavo samo še denar, saj mu je delo vedno pomenilo čast.
Peter Petkovšek prejema nagrado iz rok ministra Ivana Svetlika.
iz tega izhajajoč slovenski zakon, po katerem je moralo podjetje zaposliti na mestu varnosti in zdravja pri delu varnostnega inženirja. Kot mlademu in zainteresiranemu za to področje dela mi je upravni odbor IUV omogočil študj na omenjeni šoli. Orga-nizacja študja je bila prilagojena na način, da smo štirinajst dni v mesecu delali poln delovni čas v podjetju, štirinajst dni pa smo bili v šoli. Leta 1969 je bila verificirana samostojna višja tehniška varnostna šola s sedežem v Ljubljani. Na tej šoli sem istega leta diplomiral kot prvi diplomant. No, s tem je bilo omogočeno teoretično in praktično strokovno usposabljanje, katerega pa smo potem uspešno prenašali v svoja podjetja. V podjetjih smo na ta način s strokovnim delom pridobili ugled in tudi zaposleni so bili zadovoljni, ker smo v nekaj letih zelo izboljšali pogoje za varno in zdravo delo ter v marsičem izboljšali tehnično varnost na strojih in napravah. I Seveda ste morali slediti tehnološkemu razvoju,
0	tem ni dvoma. Kaj pa razvitost vaše stroke glede na tujino v tedanjih časih?
Varnost dela v Jugoslavji je bila dobra, nič kaj dosti slabša od razvite Evrope. No, mogoče je bilo ponekod na jugu res nekoliko slabše, sicer pa ne.
1	Kaj pa danes? Mi in Evropa?
Evropa je na področju varnosti pri delu dosti fleksibilna, liberalna. Mogoče celo preveč in je to korak nazaj za varstvo in zdravje delavca. Pri nas bo decembra stopil v veljavo zakon o varnosti in zdravja pri delu, s katerim pa mi, kot strokovna javnost,
Zakaj niso že prej namestili boljših varovalnih sredstev? Šele po umoru so se na pošte zapodili monterji varnostnih pregrad, da naj bi bil sistem po novem varnejši. Moram pa reči, da v zadnjem času srečujem na terenu vedno več primerov mobinga, stresa, zatekanja v bolniške _ To odpira povsem nova poglavja na področju našega delovanja. IPrej sva govorila o luV, kjer ste preživeli dve desetletji. Vam je kdaj žal za njo? Seveda. Veste koliko Vrhničanom in drugim je desetletja dajala kruh? Tudi sam sem v njej začel iz nič. Žal mi je, da je končala tako, kot je. Na srečo sam nisem doživljal njene kalvarje, saj sem odšel v njenih najlepših časih. Odšel pa sem zato, ker sem videl, da v njej ni več mesta za moje napredovanje. Zato sem šel novim izzivom naproti. ISte član izvršnega odbora Društva varnostnih inženirjev Ljubljana in Zveze varnostnih inženirjev Slovence. Kaj sploh počne društvo? Kakšna je njegova vloga?
Društvo in zveza delujeta kot civilno združenje strokovnih delavcev, ki delamo na področju varnosti in zdravja pri delu ter področju požarne varnosti. Organiziramo posvete, strokovne ekskurzje in družabna srečanja. S strokovnimi predlogi aktivno sodelujemo pri pripravi zakonodaje in izvršilnih predpisov, ki se nanašajo na to področje dela. Sam sem bil leta 1979 tudi uradno izvoljen za prvega predsednika Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenje.
120. oktobra ste na Bledu na Simpoz^u varnosti in zdravja pri delu dobili nagrado Avgusta Kuharja za življenjsko delo v letu 2011. To je deveto priznanje po vrsti v Slovenci. Kaj vam pomeni?
Tega priznanja nisem pričakoval, sem pa vendarle zadovoljen, ker je to priznanje meni in mojim sodelavcem za dolgoletno voluntersko delo na področju stroke. Mogoče je nekoliko grenak priokus le, da sem bil aktiven tudi na lokalni ravni - v občinski politiki, kjer sem bil osem let podpredsednik in nato predsednik Izvršnega sveta skupščine Občine Vrhnika, pa se na to nihče ne spomni.
Gašper Tominc
7
8 NAŠ ČASOPIS	Občina [«ü^	Vrhnika	28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
Zaživela sta naš naravni kotiček in čutna pot
V Vrtcu Vrhnika je na zapuščenem zemljišču, ki je med zgradbo vrtca, Ljubljanico in novo peš potjo, nastal naravni učni prostor z različnimi biotopi in čutno potjo. Tako smo na tem prostoru uredili: skalnjak, mini barje, zelenjavni vrt, zeliščni vrt, cvetlični vrt, vse to pa obdaja čutna pot. Pri delu smo sodelovali zaposleni v vrtcu, otroci in zunanji strokovnjaki.
Ko so gradbeni stroji končali z večjimi gradbenimi deli, smo v urejanje naravnega kotička vstopili strokovni delavci vrtca in otroci. Skupaj smo sadili semena buč, sončnic, fižola, koruze. Otroci so poskrbeli, da so rastline dobile dovolj vode in odstranjevali plevel. Opazovali so kalitev semen in se veselili pridelkov. Naš prvi pridelek je bil zelo bogat. Jeseni smo plodove pobrali skupaj: iz fižola smo skuhali fižolovo juho; iz sončnic in buč pa smo v tednu otroka ustvarjali različne jesenske dekorac^e, seveda pa bomo sončnice pozimi ponu-
difi firdi pficam. Na sredini naravnega kofička je dobil prostor ribnik, v katerem so zasajene vodne rastline, med njimi pa plavajo zlate ribice. V oktobru smo zasadili skalnjak s podarjenimi rastlinami. Postavljene cilje: urejenost zapuščenega dela travnika, neposredno ob vrtcu, in smiselna ureditev v vzgojno-izobraževalne namene; omogočiti otrokom neposredno izkušnjo učenja v naravnem okolju - v sklopu vseživljenjskega učenja in ekolog^e; povezovanje zaposlenih v vrtcu, staršev, otrok in zunanjih sodelavcev ob urejanju in skrbi za naš naravni kotiček, smo delno že uresničili, vidni pa bodo od pomladi naprej, ko bo naš naravni kotiček zacvetel.
Tako bodo otroci pridobili izkušnje, kako sami in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja. Otroci se bodo urili v različnih opravilih in razv^ali ustvarjalnost, spoznavali bodo različne delovne procese in razv^ali primeren odnos do dela, do hrane in pridobivali organizac^ske sposobnosti. Spoznali bodo različna okolja, živa bitja v njih in sebe kot ene izmed njih.
Za ureditev tega prostora smo pridobili evropska sredstva za program Razvoj podeželja Republike Slovence za obdobje 2007 do 2013. Pri urejanju prostora so nam pomagali tudi Občina Vrhnika, KS in PGD Bevke in KP Vrhnika, ki so nam podarili zemljo, Botanični vrt v Ljubljani pa nam je podaril rastline za skalnjak, zeliščni vrt in mini barje. Nekaj rastlin smo morali dokupiti, nekaj smo jih prinesli zaposleni in starši. Vsem se na tem mestu zahvaljujemo za vse podarjeno. Seveda pa bomo naše naravne kotičke sproti dopolnjevali z novimi rastlinami in tako širili našo učno zbirko^
Zdenka Jerina, Vanda Švelc in Mar^a Jereb
Sekstet Odoica
Celovečerni koncert v Podlipi
Podlipa, 6. november - V lokalni cerkvi sv. Brikc^a so v večernih urah zadoneli glasovi Mešanega cerkvenega pevskega zbora KUD Podlipa - Smrečje. Pevci in pevke, ki od leta 2000 prepevajo pod taktirko Primoža Malavašiča, so se predstavili z dvema sklopoma narodnih in umetnih pesmi. Zbor deluje od poznih osemdesetih let, sprva kot dekliški, leta 2006 pa so se mu pridružili še fantje. Kot je bilo slišati na koncertu, naj bi bil zbor eden najboljših
Mešani cerkveni pevski zbor KUD Podlipa - Smrečje
cerkvenih zborov vrhniške dekan^e. Sicer pa ga je pohvalil tudi lokalni župnik Tone Gradišek, ki je še dejal, da je eden srečnejših ljudi, saj ima vsak ponedeljek brezplačen koncert na svojem domu. V župnišču ima zbor namreč vsak ponedeljek pevske vaje. Koncert sta s kitarskim duetom popestrila še Boštjan Fortuna in Boštjan Franetič, kot gostje pa so nastopili člani Seksteta Odoica. Ker skupina šteje sedem članov, pravdo, da so verjetno največji sekstet v državi. Sicer pa fantje radi prepevajo narodne, kakšno pa v veselje občinstva tudi hudomušno priredbo. (gt)
Ligojna
»Slačil' turšca« kot v starih časih
V	sedanjem svetu naglice in nenehnega pehanja za dobrinami se na stare navade in običaje, ki so bili včasih edini vir druženja in zabave, hitro pozablja. Včasih so ljudje znali popestriti vsakdanjik s skupnim delom, ki so ga končali s skromno pogostitvjo in zabavnim druženjem. Že med samim delom so si dolge večerne ure krajšali s petjem, ob »likofu« pa je vaški muzikant raztegnil svoj meh in plesali so pozno v noč. Tako so se iz roda v rod prenašali slovenski folklorni plesi , ki jih je spremljala ljudska pesem.
V	Folklorni skupini Ligojna smo se odločili, da jesenski koncert združimo z obujanjem starega običaja ličkanja koruze (slačenje turšce). Pri Jakcovih v Ligojni smo pripravili vse potrebno za našo priredi-
tev. »Nakrehali« smo koruzo in jo natresli na velik kup. Obkrožale so ga klopi, ki so čakale na »slačevce«. Za dekorac^o prizorišča smo uporabili voz buč. Po običaju ni manjkalo niti presenečenja, skritega v kupu koruze. Nekoga izmed povabljenih je tam čakal »ta rdeč češark«, v katerem je bila skrita »flaška« ta krepkega. Zvečer smo se folkloristi oblekli v štajerska delovna oblačila in s harmoniko pričakali vaščane udeležence. Pridne roke so poskrbele, da se je koruza s kupa hitro preselila v kozolec. Vmes so se nam pridružili še naši mlajši folkloristi Cepci. Ko smo z delom končali, smo zaplesali. FS Ligojna se je predstavila s spletom s štajerskega konca: Rad bi videl, kako kmetič poseje svoj ovs, nadaljevali so mladi folkloristi FS Cepci s spletom dolenjskih plesov, ki jim je sledilo splošno rajanje. Seveda pa za pridne ličkarje ni manjkalo tudi kmečkih dobrot, kot so ocvirkovka, buhteljni in topel čaj. Po delu in druženju smo se zadovoljni razšli z misl^o, da je za ohranjanje etnoloških značilnosti naših krajev pomembna tudi taka prireditev, in z obljubo, da bomo prihodnje leto obudili še kateri drug običaj. (mm)
ZŠAM Vrhnika in PP Vrhnika v Domu starejših občanov na Vrhniki
Sodelovanje Združenja šoferjev in avtomehanikov Vrhnika s Policjsko postajo Vrhnika je že večkrat obrodilo sadove na področju preventive v cestnem prometu. Tako smo tudi tokrat strnili vrste, znanje in 17. oktobra 2011 obiskali Dom starejših občanov na Vrhniki.
Zavedamo se, da moramo na področju preventive z roko v roki poskrbeti za vse generac^e. Namen strokovnega obiska je bil, da starejše občane poučimo, kako se varno gibati v slabši vidljivosti in nočnem času. Bližnja okolica doma starejših občanov terja veliko pozornosti varovancev. Če je to večerno oziroma nočno gibanje, morajo biti še toliko bolj pazljivi. Z novimi asfaltnimi površinami, pločniki, urejenimi klančinami se izboljšuje tudi varnost za
Ko zadiši po pečenem kostanju
Že v oktobru je Faton Mudžahidi iz Žirov pri avtobusni postaji na Vrhniki postavil kiosk s pečjo za peko kostanja. Kostanj, ki ga uvaža iz Ital^e, peče že četrto leto na isti lokac^i. Letos upa, da ga bo za peko dovolj tja do sredi decembra. Kostanj prodaja od 2 do 3 evre, odvisno od velikosti merice.	France Brus
VABILO!
Spoštovane članice, člani ZSAM Vrhnika in občani!
Vabim Vas, da skupaj preživimo pr^eten večer na
božično-novoletnem plesu, ki bo v soboto, 3. decembra 2011, z začetkom ob 18. uri v Gostišču Kranjc. Z nami bo Ansambel Litrski odmev.
Vabljeni!
Vsem članicam in članom ter občanom želim varno vožnjo. Informac^e po telefonu 01/755 22 36 ali 031/ 348 160 (Jože).
Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika
pešce, invalidske vozičke in električne skuterje. V ta namen smo Domu starejših podarili svetlobne trakove in odsevne jopiče. Tako bomo povečali varnost in prepoznavnost starejših na cesti. Starejša populac^a občanov je ranljivejša na področju tatvin. Policist PP Vrhnika je predstavil ukrepe, s katerimi se zavarujejo pred nepridipravi. Nazorno je opisal naslednje postopke: kako se zavarovati v trgovini, na cesti, v vozilu in navsezadnje tudi v sobi, kjer prebivajo. Stanovalci so pozorno prisluhnili policistovim besedam. S pr^etnim komentarji so obujali dogodke iz daljne in manj daljne preteklosti. Zloženke in preostalo gradivo, ki ga je priskrbel policist, bo namenjeno za nadaljnje poglobljeno branje oskrbovancev.
Franjo Čretnik,
predsednik ZŠAM Vrhnika
Peka kostanja nas spominja, da je v deželo prišla jesen.
Poklon umrlim članom ZŠAM Vrhnika
Prvi november je dan spomina na mrtve. Tudi člani ZŠAM Vrhnika se na prav poseben način vsako leto spomnimo pokojnih članov našega združenja. V soboto, 29. 10. 2011, smo jih obiskali na njihovih grobovih, se jih spominjali in jim poklonili nagelj v znak spoštovanja. Tako smo letos obiskali pokopališče na Vrhniki, v Verdu, Borovnici, Sinji Gorici, Logu, Blatni Brezovici in Stari Vrhniki. S praporom združenja smo sodelovali tudi na komemorac^i na Drči v znak spoštovanja do padlih borcev. Pokojnim članom
smo se poklonili: Slavko Jereb, Jože Leskovec, Herman Janež, Karol Jurjevčič, Rado Petavs, Marina Šraj, Janez Jereb in Franjo Čretnik.
Preventivna akc^a Policée in ZŠAM Vrhnika
Skrb za varnost najmlajših je eno od vodil preventivnih akc^. Odrasli vse prevečkrat pozabljamo, da v vozilu nismo sami. Pozabimo na naše nadebudneže, ki mnogokrat v zadnjih sedežih izvajajo vragol^e. Za vzgojo v prometu in vozilu moramo poskrbeti odrasli z lastnim, dobrim zgledom. Jutranja naglica,
ko hitimo v službo, pokaže, koliko časa si vzamemo za naše najmlajše. V preventivni akc^i, ki smo jo izpeljali člani ZŠAM Vrhnika in PP Vrhnik, 24. novembra 2011 v jutranjih urah pred enim vrhniških vrtcev, je pokazala, da starši še vedno pozabljajo pripenjati otroke v
sedeže, nekateri ji
h voz^o v naročju,
otroci sp^o na zadnjem sedežu. Izgovorov in zgodb je mnogo. V prihodnosti je prav taka zgodba lahko tragična. V tokratni akc^i smo udeležence le pr^azno opozorili, v naslednjih bo Policía zakonsko ukrepala.
Franjo Čretnik,
predsednik ZŠAM Vrhnika
28. november 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Pogled z leve
Bliža se volilna nedelja. Po zrušenju vlade Boruta Pahorja, ki jo je ob stalnem napadanju opozicije na koncu uspešno torpediral "prijateljski ogenj", se bodo karte spet na novo premešale. Volivke in volivci se bomo odločali med obrazi, imeni, strankami, programi itn. Ker namen kolumne ni predvolilno nagovarjanje in predstavljanje programskih smernic, bom v svojem zadnjem zapisu tega mandata poudaril nekaj zadev, ki so se zgodili v iztekajočem se mandatu, pa čeprav sem sam sodeloval le v tretjini mandata. Vlada je prevzela krmilo v času, ko je globoka kriza že prišla med nas. Odhajajoča koa-lic^e je vztrajno zatrjevala, da krize ni in je storila vse, da bi ustvarila stanje oz. občutek gospodarske rasti, ki pa je bila le napihnjen balon brez realne podlage. Vse načrte za delo nove koalic^e je bilo treba redefinirati in prilagoditi novi situac^i. Kljub vsemu nekateri še vedno niso dojeli, da so bila opevana leta slovenskega čudeža le Potemkinova vas. Kriza je razgalila vse strukturne in razvojne slabosti naše domovine. V začetku je vlada sprejela nujne protikriz-ne ukrepe, ki so bili usmerjeni v umirjanje finančnega sektorja, prepotrebnim spodbudam gospodarstvu za preboj skozi krizo in najpomembneje, ohranjanju socialne ravni prebivalstva.
Vlada in Državni zbor sta se v nadaljevanju mandata lotila sprejema strukturnih reform. Le-te so pomembne zaradi popravljanja napak in zablod preteklosti, nekaj pa jih je bilo namenjenih tudi prilagajanju novim razmeram. Med take lahko uvrstim pokojninsko reformo, reformo trga dela, zdravstveno reformo ^
Pri vsakem poseganju v obstoječe stanje nas je dočakala falanga nasprotnikov, ki niso bili pripravljeni sodelovati v novem razvojnem zagonu Slovence. Ustrezalo jim je obstoječe
stanje, v določenih delih tudi že kaotično. Naj samo spomnim na urejanje odnosov s sosedo Hrvaško. Vse od razpada nekdanje Jugoslav^e so se ob mejah dogajali takšni in drugačni spori. Nekaterim je to ustrezalo, saj so po navadi ravno pred volitvami izbruhnili problemi, prepiri in nastopaštvo zaradi neurejenega stanja. Borut Pahor in Socialni demokrati smo se odločili, da s tem enkrat za vselej končamo. Odprtje vrat sosedom za včlanitev v Evropsko un^o in sprejem arbitražnega sporazuma sta potrdila ugled Slovence v mednarodnem prostoru kljub žolčnemu nasprotovanju opozic^e s SDS na čelu. Enako nasprotovanje in rušenje doseženih notranjepolitičnih dogovorov se je nadaljevalo pri sprejemu pokojninske reforme, ko so sindikati (ponovno v navezi s SDS) zahtevali in izpeljali referendum. Nova pokojninska zakonodaja bi sledila stanju v družbi, ko smo ljudje dlje časa aktivni in sposobni za delo, vzporedno s staranjem prebivalstva in manjšim deležem mladih v množici delovne sile. A to opozic^e (z izjemo SLS) ni zanimalo, njihov cilj je bil rušenje obstoječe vlade in pohod na oblast. S pomočjo tako imenovane upokojenske stranke so prepričali manjšino volivcev, ki so odšli na referendum in zavrnili zakonodajo, ki je prepotrebna za vse državljane Republike Slovence. Ob tem dogajanju sem se večkrat vprašal, kako bi ljudje na referendumu odgovorili, če se strinjajo z ukinitv^o davkov in plačevanja vseh dajatev. Na podoben način so zavrli razvoj naše domovine.
Čeprav je Državni zbor sprejel vse potrebne reformne zakone, tudi po nekaterih izgla-sovanih vetih, je zadnji žebelj v krsto vlade zabil Zares. Ta žebelj ni bil posledica nede-lovanja ministrske ekipe, ampak izraz osebne užaljenosti nekaterih vodilnih obrazov oranžne "nove politike". Tako smo v času razv^anja drugega vrha finančne krize prisiljeni oditi na volišča. Pri opozic^skih demokratih način takega dela ni nov, pri »samozvanih« levih strankah pa vse to spominja na Brutovo početje.
Janez Kikelj,
poslanec SD v Državnem zboru RS
Škodljiva
politična
zmeda
Ob izteku mandata imamo v Državnem zboru živahno, a ne ravno optimistično jesen. Preveč je zmede in slabih napovedi, da bi lahko brez strahu zrli v prihodnost. Prav ob zadnjem primeru interventnega zakona se je razkrila vsa širina in globina sedanje politične zmede.
Že spomladi, ko še nihče ni vedel, da bo pokojninski zakon padel na referendumu in bo razpadla koalic^a ter bo vlada izgubila podporo v parlamentu, je že bilo jasno, da bo proračunskim izdatkom za plače, pokojnine in socialo treba preprečiti rast, to je zamrzniti jih. Ko so se okoliščine še bolj zaostrile, je predsednik vlade septembra končno napovedal intervenc^-ski zakon, ki smo ga pa šele novembra prejeli v državni zbor. A bil je neusklajen s socialnimi partnerji. Eni sindikati so privolili v zamrznitev plač s pogojem, da naslednje leto ne bo nobenih drugih posegov v plače. Takega jamstva pa jim ta vlada in ta parlament seveda ne moreta dati. Drugi sindikati pa so grozili z referendumom, kar pomeni, da bi po sprejetju zakona že sama napoved zbiranja podpisov preprečila pravočasno uveljavitev zakona. V takem primeru tudi po volitvah ne bi bilo mogoče sprejeti novega intervenc^skega zakona o zamrznitvi proračunskih izdatkov.
Med poslanci so se pojavljali različni predlogi, kako ublažiti varčevalne ukrepe in potolažiti sindikate. A se je le govorilo in modrovalo. Nihče pa svojega predloga ni napisal in ga skušal uskladiti s sindikati. Bili smo priča veliki im-provizac^i in zmedi, ki je značilna za opravilno nesposobne instituc^e. Slovenska demokratska stranka je ostala pri svojem stališču, da podpira vse protikrizne ukrepe, če lahko pričakujemo njihov pozitivni učinek in so usklajeni s socialnimi partnerji. Če tega ni, zakona ne moremo podpreti.
Ker zakon ni bil dan v proceduro, ga je še vedno mogoče uskladiti s sindikati in sprejeti do novega leta, če seveda po volitvah ne bo novih
zapletov. Predsednik Türk je namreč napovedal, da bo temeljito premislil, koga bo po volitvah predlagal za mandatarja. Pri svoji izbiri očitno ne bo sledil volji volivcev, kar zna dodatno zaplesti in odložiti konstituiranje nove vlade.
Tudi sicer je bila ta jesen v znamenju splošne politične krize. Iz vladne^ koaliere je najprej izstopil Desus, nato Zares. Številni ministri so zapustili vlado, njena dopolnitev pa Pahorju ni uspela. V zadnjem mogočem roku je predsednik Türk razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Znotraj leve tranzic^ske politične opc^e se je sprožil plaz poslanskih prestopov, na političnem parketu pa sta se pojavili dve novi stranki, ki sta takoj dobili neverjetno veliko med^sko podporo. Gre za Jankovičevo in Virantovo stranko, katerih državniške drže ne moremo ocenjevati, pa tudi ne predvideti. Slišimo le njune obljube in vidimo le njune obraze. A za pravo oceno je to premalo, saj tudi ženske ne moremo ocenjevati le po frizuri in lakiranih nohtih. Biti predsednik vlade je nekaj drugega, kot pa biti župan ali minister. Ostane nam le, da ju ocenjujemo, kako sta kot človeka doslej živela in delovala v svojem poklicu.
Tudi njuni stranki sta popolni neznanki. Njuni poslanski kandidati so nabrani z vseh vetrov in še tako preroška ciganka ne bi znala prerokovati, kakšna politična usmeritev se bo izoblikovala v njunih strankah. Resna, zanesljiva in verodostojna državniška drža politične stranke ni odvisna le od predsednika stranke, ampak tudi od njenih poslancev in celo od celotnega članstva. Taka drža pa dolgo zori in se mora vsaj en mandat preverjati v parlamentu, da volivci vedo, koga kupujejo na volitvah. Zato se v izkušenih parlamentarnih demokrac^ah ne zgodi, da bi nova stranka, ki je nastala tik pred volitvami, dobila tako volilno podporo, da bi potem lahko štiri leta vladala državi. A Slovenca je nekaj posebnega in tudi slovenski volivci so v svoji politični presoji nekaj posebnega. Vse je mogoče, a davek za politično naivnost bomo plačevali vsi, tako kot ga že sedaj.
Obetajo se nam torej nestabilne politične razmere. Prav v času krize pa bi gospodarstvo najbolj potrebovalo stabilno, predvidljivo politično in finančno okolje ter urejeno pravno državo.
France Cukjati,
dr. med., poslanec Državnega zbora
Vabilo
SDS
Daniel Cukjati, kandidat za poslanca v DZ Vas vljudno vabi na druženje in klepet 2. 12. 2011 od 18:00 dalje na Sodniški trg na Vrhniki. Lepo vabljeni.
PAMETNA REŠITEV
www.sds.si
SDS 10+
/
TEČAJ PRVE POMOČI ZA BODOČE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.
-	Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat.
-	Nudimo brezplačno izposojo literature.
Pr^ave sprejemamo:
vsak dan od 8. do 14. ure
v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B,
po telefonu 7502-447
ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net
KRVODAJALSKA AKC^A
Znate prisluhniti, uživati v sreči drugih, priskočiti na pomoč,
dajati iz veselja, ne iz obveznosti? Kako malo je potrebno za lepši dan -pr^etno naključje, vzpodbudne besede ali humano dejanje.
Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akc^i, ki bo v Občini Vrhnika:
-	V ČETRTEK, 1. 12. 2011, OD 7.00 DO 13.30,
-	V PETEK, 2. 12. 2011, OD 7. DO 13. URE
v Cankarjevem domu na Vrhniki. V Slovenci vsak dan potrebujemo 400 krvodajalk in krvodajalcev, da zadostimo dnevnim potrebam po krvi.
Morda nas ravno ta trenutek nekdo potrebuje! Vabljeni!
OZ RK VRHNIKA
OO DeSUS Vrhnika vabi na predstavitev volilnega programa DeSUS ter pogovor s Karlom Erjavcem in dr. Marjanom Riharjem v Cankarjev dom na Vrhniki, v sredo 30.11.2011 ob 18. uri.
Po uradnem delu bomo skupaj nazdravili za uspešno Slovenijo, za zadovoljne in srečne ljudi.
Vabljeni!
dr. Marjan Rihar
uspešno Slovenijo!
Oglas naročil: DeSUS
Oblikovanje figur iz buč
Buče, ki jih je oblikovala Edina.
Tudi pri nas se vedno bolj uveljavlja noč čarovnic, zadnja noč v oktobru, ki smo jo sprejeli od Američanov, zato srečujemo vedno več izrezljanih buč s prižganimi svečami, ki delujejo kot strahovi ali pa pravljična bitja. Pred dnevnim barom MM Edine Ždralič, s. p., na Vrhniki je kamera zabeležila takole izrezljane buče. Ob vračanju v Horjul sem opazil, da so tudi v Ligojni poskrbeli za skulpture iz buč, ki veselo svetijo v noči čarovnic.
France Brus
9
10
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
■Cipiji' ,-
Mladinsko športno kulturno društvo Verd vabi vse otroke na Miklavževanje v Verdu.
Začelo se bo v soboto, 3. decembra, ko bodo od 17.30 dalje v
Gasilskem domu v Verdu potekale ustvarjalne Miklavževe delavnice za otroke.
V ponedeljek, 5. decembra ob 18.00,
pa vas vabimo na prireditev v park v Verdu ob obisku Sv. Miklavža, ki bo s svojim stalnim spremstvom, angeli in parklji, prišel obdarit vse pridne otroke.
V primeru slabega vremena se bo prireditev preselila v Gasilski dom Verd.
Se vidmo^
Avtošola Avtotrade svetuje
Vozniški izpit s šestnajstimi leti - voznik s spremljevalcem
Nov zakon, ki je začel veljati z letošnjim prvim jul^em, je poenostavil doslej že uveljavljene postopke pri mladih voznikih. Glede na to, da mnogi te novosti ne poznajo, naj na kratko predstavim potek usposabljanja in kakšne so prednosti.
Klasičen način pridobitve izpita je: ko kandidat dopolni osemnajst let, opravi zdravniški pregled, prvo pomoč, v avto-šoli teoretičen del izpita (tečaj cpp ), na izpitnem centru še izpit iz teorije, zvozi določeno kvoto ur (najmanj 22) in če je uspešen na izpili vožnji, dobi vozniško dovoljenje. Če karikiram: otrok je v avtošoli zvozil 700 km, jutri pa želi ključe avtomobila, ker gredo s prijatelji v Portorož na kavo. Mu zaupate ključe avta? Marsikdo ne.
Pa poglejmo drugo možnost, vožnja s spremljevalcem. Že s šestnajstimi leti kandidat opravi zdravniški pregled in prvo pomoč. V avtošoli naredi tečaj CPP in nato še teor^o na izpitnem centru. Ko je ta opravljena, se lahko začne z vožnjo v avtošoli. Opraviti mora vsaj dvajset ur in ko skupaj z učiteljem vožnje dorečeta, da je dovolj usposobljen, lahko začne voziti s spremljevalcem.
Spremljevalci so lahko starši, skrbniki ali rejniki, pogoj je, da so stari vsaj 27 let, da imajo vsaj pet let vozniško dovoljenje
V Avtošoli Avtotrade Vrhnika opravljajo dejavnost poučevanja voznikov ze od leta 2000 in so v tem času usposobili več kot 2000 kandidatov.
in nimajo več kot pet kazenskih točk. Spremljevalci so lahko tudi druge osebe, če starši soglašajo in izpolnjujejo enake pogoje. Spremljevalce vpišejo v evidenčni karton vožnje na izpitnem centru.
Tako imajo starši dve leti čas spremljati svojega voznika, ga vzgajati, mu svetovati in pomagati pri učenju vožnje. Ko kan-
didat dopolni osemnajst let, pride nazaj v avtošolo in opravi le še izpitno vožnjo, kar pa ne sme biti večja težava, saj je v tem času postal suveren voznik. In če smo se s svojim bodočim voznikom dve leti pripravljali skupaj, nam zagotovo ne bo potem težko zaupati avtomobila, da bo samostojno sedel vanj.
Torej, cilj tega je, da mladi vozniki pri-dob^o več izkušenj, preden so povsem samostojni, starši pa imamo čas, možnost in obveznost, da svojega voznika pravilno vzgajamo in učimo. Prednost je tudi ta, praviloma ti kandidati porab^o manj ur do vozniškega izpita, prav tako se stroški porazdel^o na daljše obdobje. Na zadnji strani vozila, ki ga upravlja voznik s spremljevalcem, mora biti zelena L tablica, tako da je vozilo prepoznavno. Seveda ne voznik ne spremljevalec ne smeta imeti nič alkohola v organizmu. V tujini vožnja s spremljevalcem ni dovoljena.
To je na kratko nekaj navodil in infor-mac^. Naš namen je, da kar največ ljudi vidi v tem določene prednosti in se odloči za tako pot do izpita, saj bo tako zagotovo dodan kamenček v mozaik za večjo varnost na naših cestah. (dk)
PGD Verd
Pogostili članice in veterane GZ Vrhnika
Na pryeten petkov večer, 28.10., se je v dvorani gasilskega doma v Verdu zbralo približno sto štirideset veteranov in članic Gasilske zveze Vrhnika. Zelo dobro razpoloženi so napeto pričakovali, kaj smo jim Verjani pripravili. Seveda smo se pošteno potrudili; s predsednikom in poveljnikom PGD Verd smo zavihali rokave in nastal je zanimiv kulturni program.
Na začetku je imel kratek po- Vrhnika tovariš Vinko Kerš-
zdravni govor predsednik PGD Verd, tovariš Benjamin Svenšek. Nadaljevala sem s predstavitvijo zgodovine našega društva. Kulturni program so popestrili
manc, član komis^e za veterane Franc Žibert, župan Občine Borovnica Andrej Ocepek, župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, v imenu župana Občine
tudi naši najmlajši s plesno točko. Ples smo se naučili že lani na naših srečanjih ob pravljicah. Otroci so brez pretirane treme pred zbrano množico nastopili samozavestno in natanko tako, kot smo se učili. Zatem je sledil uradni del. Zbrane so nagovorili predsednik Gasilske zveze Vrhnika tovariš Ivan Turk, poveljnik Gasilske zveze
Vrhnika je imel besedo poveljnik štaba Civilne zaščite g. Viktor Razdrh, predsednica Sveta članic pri Gasilski zvezi Vrhnika, tovarišica Marinka Cempre Turk in častni član Gasilske zveze Vrhnika tovariš Pavel Bizjan. Nadaljevali smo v sproščenem vzdušju. Ob naslednjem nastopu smo spoznali, da so tudi med gasilskimi vrstami rojeni
Poklon pokojnim gasilskim tovarišem
Na predvečer 1. novembra so se gasilci Benjamin Svenšek, Franjo Čretnik, Petar Radak in Aleksander Rizman, PGD Verd, poklonili pokojnim tovarišem. S polaganjem ikebane pred znamenjem na domačem pokopališč u v Verdu so se spomnili vseh, ki so s svojim delom med gasilskimi vrstami pomagali ljudem, kadar so potrebovali pomoč. Naj jim bo lahka slovenska zemlja.	Za PGD Verd, Anita Čretnik
pesniki. Poveljnik PGD Verd, tovariš Franjo Čretnik, je zbranim predstavil eno izmed svojih gasilskih pesmi. Veselo vzdušje se je nadaljevalo, ko je v dvorano vstopil Janez Škof. S poez^o Daneta Zajca, ob zvokih harmonike in s prikupnimi šalami na račun gasilcev ni ostal noben obraz brez nasmeška. Ob večerji in ubranih zvokih harmonikarja Tomaža Levca in kitarista Staneta Zalaznika se je dan prevesil v noč. Dobro razpoloženi smo se v poznih večernih urah z nasmehi na ustih poslovili in se veselili naslednjega srečanja. Za pr^etno vzdušje na srečanju smo poskrbeli vsi, posebna zahvala pa velja naslednjim nastopajočim in vedno pridnim aktivistom: Janezu Škofu, Tomažu Levcu, Stanetu Zalazniku, vsem staršem in otrokom, ki so si vzeli čas in se udeležili nastopa, tovarišu Radaku za logistično pripravo, tovarišici Mileni Sven-šek, tovarišici Majdi Rihar, operativnim članom pod vodstvom tovariša Aleksandra Rizmana, PGD Verd, Borovnica in Podlipa - Smrečje za predstavitev gasilske tehnike.
Z gasilskim pozdravom Na pomoč, Anita Čretnik.
Gasilci iz Bevk odhajajo na državno tekmovanje
V petek, 7.oktobra, smo člani Prostovoljnega gasilskega društva Bevke v svojih prostorih organizirali prvo občinsko tekmovanje v znanju gasilske mladine. Na Gasilskem kvizu so tekmovala društva iz Gasilske zveze Vrhnika. Pridružile so se nam ekipe z Vrhnike in Borovnice. Mlajši in starejši pionirji so se pomerili v praktičnem in teoretičnem delu vaj. Dolgi dve
nam nekaj vzpodbudnih besed povedala še poveljnik Gasilske zveze Vrhnika, Vinko Kerš-manc, in predsednik Gasilske zveze Vrhnika, Ivan Turk. Naši najmlajši so osvojili 8., 6., 4., 3. in 1. mesto. Tudi starejši pionirji nas niso razočarali in so osvojili četrto in prvo mesto. Prvi dve ekipi iz posamezne kate-gor^e sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Svoje znanje so
uri so se mladi gasilci potili in odgovarjali na vprašanja, vsaka ekipa z željo po največjem uspehu. Ko je bil končan tekmovalni del, smo se posladkali z »drobnim presenečanjem«. Člani našega društva so se resnično potrudili in za tekmovalce pripravili otrokom najljubše palačinke. Tako smo vsi skupaj lažje počakali na rezultate. Tik pred razglasitv^o najboljših sta
ponovno preizkusili na regij -skem tekmovanju v Cerknici, ki je bilo v soboto, 22. oktobra. Naše društvo se je tekmovanja udeležilo s kar dvema ekipama in se tako postavilo ob bok najboljšim iz celotne notranjske reg^e. Konkurenca je bila res velika, zato so naše ekipe redno večkrat na teden izpopolnjevale svoje gasilsko znanje. In prav ta trud smo dobili povrnjen z
odličnimi rezultati. Ekipa starejših pionirjev je dosegla odlično peto mesto. Prav gotovo pa smo bevški gasilci lahko ponosni na svoje mlajše naslednike, ki so s svojim znanjem zasluženo osvojili prvo mesto. Ekipa v sestavi Roka Lenarčiča, Roka Torkarja in Lovra Dolinar-ja se je tako uvrstila na državno tekmovanje. Za naše društvo to pomeni prvo uvrstitev na veliko tekmovanje v znanju gasilskih veščin in smo zato nanje zelo ponosni. Zavedamo se, da bo sedaj potrebno še mnogo več priprav, saj se bomo na državnem tekmovanju pomerili kar s petdesetimi najboljšimi ekipami iz celotne Slovenije. Tekmovanje bo 19. novembra v Vodicah, kamor bomo vsi z velikim ponosom pospremili naše predstavnike.
Morda nekaterim takšni dosežki ne pomenjo veliko, našemu gasilskemu društvu pa pomen^jo največ. Veseli smo, da so med nami otroci, ki so navdušeni nad delom prostovoljnega gasilca in naše društvo izpopolnjujejo že s tem, da se s takšnim veseljem učjo gasilskih veščin. Ponosni smo nanje, saj vemo, da za nami prihajajo mladi, ki bodo gasilsko društvo v Bevkah vedno peljali naprej in skrbeli, da bo ostalo vedno dejavno.
Mentorica mladine, Nika Dolinar
DOBRODELNI KONCERT
Za toplo ognjišče
v soboto, 3. 12. 2011, ob 18. uri v gasilskem domu Ligojna.
Prostovoljni darovi bodo namenjeni 8-članski družini, ki je v letu 2010 tragično izgubila mamico.
Sredstva se zbirajo tudi na TRR Škofijske Karitas
Ljubljana, št. 02140-0089842562; sklic 2855-64.
Trideset let orglanja v Bevkah
V tem letu smo proslavljali že trideset let delovanja Romana Marolta kot organista in zborovodja v Župnji Bevke. Pevci smo se mu s pesmjo zahvalili za vsa leta dela in potrpljenja z nami. Kot gost so nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Drenov Grič - Lesno Brdo, ki jih je Roman vodil dolga leta. Na Romanovo željo je mašo daroval gospod Smrekar, župnik horjulske župnje, ki je tudi pred tridesetimi leti maševal v Bevkah, ko je Roman prvič sedel za orgle. Ob tej priložnosti se mu še enkrat zahvaljujemo in želimo še veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Hvala za vse, pevci MeCPZ Bevke.
28. november 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
11
Od zemlje do kruha
21. oktobra je v Bevkah potekal že 8. tradicionalni festival Kojk je u Bevkah fejst, ki je bil tokrat naslovljen Od zemlje do kruha in je obravnaval vseslovensko domačo družinsko
tradicijo peke kruha v krušni peči. Skupaj z voditeljema prireditve gospodično Klavdco Japelj ter gospodičem Primožem Jerebom smo z gospo Emi Vinšek spoznavali, kako se peče domač kruh. Kot je verjetno širši javnosti znano, peka kruha vzame kar nekaj ur dela, zato smo si med posameznimi fazami peke kruha (mesenje, vzhajanje čas krajšali s kratkimi igranimi komičnimi vložki voditeljev ter kulturnimi točkami nastopajočih. Nastopili so: Mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Romana Marolta, skupina godcev ljudskih viž Sosedje, Ansambel Zupan, Moški pevski zbor z Mosta na Soči ter rock skupina Mamuti iz Bevk. Ob koncu prireditve, ko je bil kruh pečen, smo še toplega delili z obiskovalci festivala in tako prireditev končali v najlepši luči: z veselim druženjem.
KD Ivana Cankarja Bevke
Zbor vitezov
Približno šestdeset vrhniških skavtov se nas je v soboto, 5. 11. 2011, zbralo v Šentjoštu na avtobusni postaji. Imeli smo viteški izhod. Vitezi smo bili modre krvi, pa tudi krvi drugačnih barv, zato smo se v skupine razdelili po barvi krvi. Nato smo po skupinah tekmovali tako, da smo se odpravili na orienta-c^ski pohod, kjer nas je poleg iskanja poti čakalo tudi viteško urjenje prek različnih zanimivih nalog. Ko smo se vrnili s pohoda, smo si pripravili oziroma na ognju spekli čisto skavtsko kosilo, twist in hrenovke. Ko smo bili bolj ali manj siti, se je vsaka skupina še predstavila tako, da je zaigrala igrico o dogodivščinah na orientac^skem pohodu. Po skupinah smo izdelali in predstavili tudi svojo viteško zastavo. Proti koncu dneva smo se odpravili do šentjoške šole in se po skupinah barv krvi preizkusili še v viteških štafetnih igrah. Na koncu smo izvedeli, katera skupina vitezov je bila najboljša ter se poslovili. Preživeli smo res lepo skavtsko srečanje!
Vrhniške skavtinje iz voda Srak
Romanu v spomin
Tako tiho kot je prišel na Vrhniko, je tudi tiho in spokojno odšel. Od Romana smo se svojci in prijatelji za vedno poslovili v petek, 21. oktobra 2011. Romana Tomažiča sem bolje spoznal v letu 1997, ko se je za vedno vrnil na Vrhniko in si uredil družinsko življenje z življenjsko sopotnico Tilko. Na Vrhniki se je namreč rodil 9. avgusta leta 1930. Kmalu pa se je s starši preselil v Ljubljano. Odločil se je za poklic tiskarja in bil štirideset let zvest tiskarni Ljudska pravica. Prav tam sem ga prvič spoznal, saj smo v tisti tiskarni več let tiskali Naš časopis. Skoraj več kot deset let pa se je rade volje vračal enkratna mesec v tiskarno med svoje pr^atelje tiskarje, kjer se je tiskalo glasilo in mi ga je pomagal dostavljati vsem raznašalcem petih občin. Tako sva »ušpičila« marsikatero hudomušno in kot sva rekla ter tudi storila, da morava zaključek oziroma »likof« vedno opraviti v gostilni Pri Kranjcu. Žal je zadnji dve leti bolezen naredila svoje in kombi s časopisi sem moral voziti sam brez Romana. Čeprav sva z Romanom prevozila veliko kilometrov in spregovorila veliko besed, pa sem šele leta 2002 izvedel, da je bil v rani mladosti zelo dober športnik, in to orodni telovadec. Tistega leta je namreč prejel posebno zahvalo Športne zveze Vrhnika za osvojitev naslova državnega prvaka v mnogoboju in za vajo na drogu leta 1950. Svoje gimnastično znanje je začel pri vrhniškem in bežigrajskem Sokolu, in to že pred drugo svetovno vojno. Leta 1946 se je vključil v Narodni dom Ljubljana in treniral pod vodstvom Borisa Gregorke, ki je bil tudi trener takratnih znanih orodnih tekmovalcev: Skaze, Kiselja, Keršniča, Šrota, Brodnika in najbolj znanega Mira Cerarja. Tako je leta 1950 v Beogradu postal državni prvak, v Skopju pa je leta 1952 osvojil tretje mesto. Po letu 1953 se je moral odpovedati treningom in nastopom, ker so bile za njegov poklic potrebne nežne in ne žuljave roke. Ostal pa je zvest športu, saj je zadnja leta na Vrhniki preživel na balinišču. Prav tam si je pridobil veliko prjateljev in znancev. Naj zaključim, da je tudi Roman za Naš časopis naredil nekaj dobrega, čeprav nekaj skromnega, vendar pa se je na koncu gradila velika zgradba časopisa. Zato le tri besede: »Hvala ti, Roman!«
Simon Seljak
Taborniki
Na jesenovanju in na kostanjčkovem pikniku
Nagovor župana
Kaj je za tabornika pomembnejše kot življenje v naravi in spoznavanje le-tega? Verjetno ne poznate odgovora na to vprašanje, ker ga ni, saj je ravno narava in vse, kar spada zraven, tabornikov "življenjski prostor" in raziskovanje le-tega je pravo doživetje. Malo okrnjeno, ker smo bili v hiši in ne v šotorih, odkrivanje narave v jeseni, nam je ponudilo »jesenovanje«. Potekalo je zadnji vikend v oktobru.
Z vlaka smo sestopili v Pre-
serju. Od tam naprej nas je vodila orientacca do lovskega doma na Rakitni. Vmes smo skoraj zašli, ujeli sta nas noč in megla, a na koncu smo le srečno prispeli na cilj. Za večerjo so nas čakali cmoki, bolje rečeno ogromno cmokov. Sledilo je zanimivo predavanje o mednarodnih taborjenjih, kot so Jamboree, Moot, Ro-verway ...
Naslednji dan smo vrisovali na karto, risali skico terena ter imeli delavnico varnega dela z
Dobili smo rutke
orodjem. In bil je najpomembnejši del za vrhniške vode GG-jev (11-15 let), saj so zaprisegli, dobili zelene rutice in tako postali pravi taborniki.
V	nedeljo smo imeli še mini mnogoboj in pospravljanje koče in že smo odšli domov.
Lahko povem, da smo se imeli res fenomenalno. Malo nam jo je zagodlo vreme, saj smo pričakovali sonce za vse tri dni, a se ni pokazalo niti zadnji dan. Kljub temu smo vsi uživali, nikomur se ni nič zgodilo, navdušenje ob prejemu rutk in uradno sprejetje med tabornike pa je bilo nepopisno.
V	soboto, 22. 10., smo imeli taborniki čete Mnogih izvirov na Vrhniki prvo akcco medved-
kov in čebelic, otrok, starih od 6 do 11 let. Ob devetih zjutraj smo se zbrali pred šolo na Tržaški ter naredili naš prvi skupni zbor. Nato smo se odpravili na orien-tacco, imenovano Lov na lisico: hodiš po znakih in na kontrolnih točkah na progi opravljaš naloge. Cilj je bila stara žaga na Verdu. Na cilju smo skupaj odigrali nekaj taborniških igric. Nato so prišli starši otrok in sledil je sprejem novih članov, ki smo ga že težko pričakovali. Na ta naš slavnosti dogodek smo povabili tudi župana, ki je povedal nekaj lepih besed. Novi člani so prisegli - v zboru so ponavljali prisego za načelnikom rodu. Vodniki smo svojim članom čestitali, saj so postali pravi taborniki, in jim podelili rutke. Otroci in njihovi starši so se rutk zelo razveselili. Potem smo se posladkali s kostanjem in toplim čajem. Ponosni in zadovoljni smo novi in stari taborniki odšli domov, novim dogodivščinam naproti.
Petra Jelovšek - Teta google in Anja Leskovar Grum
Društvo
invalidov
Vrhnika
Kostanjev piknik
Na zadnji poletni dan v letošnji jeseni - se še spomnite, da je to bilo v četrtek, 6. oktobra, smo se odpravili na kostanjev piknik. Skoraj do zadnjega sedeža napolnjen avtobus naših članov in prcateljev se je odpeljalo proti Dolenjski. Ker mnogi zjutraj niso utegnili popiti kavice, smo se spotoma ustavili v obcestni restavracci in opravili to "dolžnost" Tam so nas že čakali tudi naši prcatelji iz Društva invalidov Idrca in se nam pridružili. Skupaj smo nadaljevali pot do Šmarjete, kjer smo si še pred ogledom mlina Pri Košaku lahko privoščili dolenjsko specialiteto, cviček. Mlinarju smo pokupili skoraj vse zaloge moke, ki jo je imel na voljo. V sosednji Družinski vasi smo se ustavili pri čebelarju Gorencu, ki nam je natrosil veliko zanimivosti iz zgodovine čebelarstva, hkrati pa smo si lahko ogledali ohranjene eksponate, ki so jih v prejšnih časih uporabljali slovenski čebelarji. Seveda smo poskusili tudi njegove pridelke: domač kruh z različnimi vrstami medu, ki smo ga zalili z medico. To nas je vzpodbudilo, da smo se nagnetli v lični trgovinici z bogato izbiro čebeljih pridelkov in izdelkov in si nakupili zalog za preganjanje zimskih prehladov.
Letni koncert pevcev MePZ Društva invalidov Vrhnika
Novembrski dnevi let^o, kot bi jih nekdo podil. To še posebno velja za nas, pevce Društva invalidov Vrhnika, saj se nam bliža svetovni dan invalidov, ko bomo pripravili svoj 14. Letni koncert. V Cankarjevem domu na Vrhniki vas pričakujemo v petek, 2. decembra ob 19. uri. Če ste redni gostje naših koncertov, že veste, da se na ta večer zgodi marsikaj. Osrednja misel večera bo 40-letnica delovanja zborovodje Jožeta Jesenovca v zborovskih vodah. To bo idealen trenutek, da bomo zvedeli, v katerih okoljih je deloval. Večina zborov bo zbranih tudi na večeru v Cankarjevem domu. Iz domačega Drago-merja, kjer je petindvajset let vodil zbor, ga je vmes pot zanesla med pevce Grafike, ki jim je zvest že osemintrideset let. Tu je še MePZ Pentakord iz Zaloga, v katerem prepeva in postori še kaj, če je treba, malokdo pa ve, da že tretje leto vodi zbor Upanje, v katerem prepevajo zaposlene v Domu ostarelih Vrhnika. Vabilu se je z veseljem odzval tudi pr^atelj Alex Schuster, ki bo pripeljal svoje fante z avstr^-ske Koroške. Presenečenja so pri nas že pravilo. Razlogov je torej veliko, da se v začetku decembra srečamo v vrhniškem hramu kulture.
V	lepem sončnem vremenu smo spet posedli v avtobuse in se napotili proti končnemu cilju, Gostilni Janc pri Studencu. Čeprav smo malce zašli in naredili nekaj več ovinkov, smo bili kar zadovoljni, da smo si lahko med vožnjo ogledovali slikovito dolenjsko pokrajino v zgodnjih jesenskih barvah. Pri Janc so nam postregli z izvrstnim in obilnim kosilom, ki smo ga zalili s cvičkom. Še dobro, da nam je po kosilu godec pridno godel in prepeval, kajti vsaj nekaj odvečnih kalorc se je bilo treba znebiti, preden smo se lotili glavnega "obroka" V prcetno toplem vremenu smo posedli zunaj po klopeh, pridno luščili pečen kostanj in ga zalivali z moštom. Tedaj se je veselica šele razvila. Kdor je mogel, je plesal, v parih in v krogu. Kar prekmalu je prišla ura odhoda. V avtobusu smo s strahom pogledovali na termometer, kajti naslednji dan naj bi se vreme poslabšalo in temperatura drastično znižala. A na Vrhniki smo se še pod vtisom veselih uric, ki smo jih preživeli skupaj, poslovili v poletnih toploti.
Pevski zbor
Pevski zbor je začel jesensko sezono 13. oktobra z nastopom v Domu starejših občanov v Domžalah.
Na Vrhniki pa je nastopil na večeru v počastitev pisatelja Karla Grabeljška 17. oktobra v mali dvorani Cankarjevega doma.
Šport
V	soboto, 8. oktobra, je naše društvo organiziralo ekipno območno tekmovanje v pikadu. Udeležilo se ga je osem ženskih in enajst moških moštev. Tekmovanje je potekalo v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca v Borovnici. Žal se nobenemu našemu moštvu ni uspelo uvrstiti na državno prvenstvo, ki ga je prav tako organiziralo DI Vrhnika. Tudi to tekmovanje je potekalo v OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici v nedeljo, 6. novembra. Začelo se je ob 9.uri. Tekmovalo je dvanajst moških in deset ženskih ekip. Prireditev je začel domači oktet Štinglci s slovensko himno. Po pozdravnih govorih našega predsednika Ciril Podbregarja, župana Občine Borovnica Andreja Ocepka in predstavnika Zveze za šport invalidov Slovence Primoža Jeraliča so Štinglci zapeli še nekaj pesmi, nato pa se je začelo tekmovanje, ki je potekalo brez zapletov in je trajalo do 15. ure.
Rezultati - ženske: 1. DI Maribor, 2. DI Trebnje, 3. MDI Kamnik; moški: 1. DI Hrastnik, 2. DI Muta, 3 MDI Radovljica - Bled - Gorje. Ob tej priožnosti naj se zahvalimo vodstvu OŠ dr. Ivana Korošca in Gostilni Godec za
gostoljubje in odlično postrežbo pri obeh prireditvah.
V	soboto, 15. oktobra, je v Piranu v organi-zacci Društva invalidov Piran potekal balinarski turnir, na katerem je naša ženska ekipa dosegla 1. mesto. Čestitamo!
Obvestilo
V	Društvu invalidov Vrhnika še vedno poteka akcca zbiranja sredstev za nakup nožne proteze za našega člana Tadeja Jereba. Sredstva zbiramo na računu, ki je odprt pri NLB: 0202-7025-8971-479, sklic: 00 30091980, namen: Pomoč za Tadeja. Če plačilo opravite v podružnicah Nove Ljubljanske Banke, ste oproščeni plačila provizce. Delno izpolnjene obrazce plačilnih nalogov lahko dvignete tudi v društvu v času uradnih ur vsako sredo od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00.
Na računu se je nabralo več kot 25.000 ev-rov, saj se je izkazala tudi Občina Vrhnika in prispevala znesek v višini 5.000 evrov. A do 47.000, kolikor je potrebno za nakup proteze, manjka še kar precej sredstev. Zato upamo, da boste tudi vi pomagali Tadeju uresničiti veliko željo!
Obvestilo
Komisca za rekreacco in šport ter Komi-sca za zdravstvene in socialne zadeve pri Društvu invalidov Vrhnika sta pripravili program za ohranjevanje zdravja za leto 2012. Vse zainteresirane člane za program ohranjevanja zdravja v letu 2012 vabimo v društveno pisarno v času uradnih ur, da izpolnco prcavnico za termine v januarju in februarju najpozneje do 15. decembra
2011,	za druge termine pa do 15. februarja
2012.
Program ohranjevanje zdravja za leto 2012
IZOLA -
SIMONOV ZALIV 25.3. - 4. 4.B-12 4. 5. - 14. 5.B-12
13.	7. - 23. 7.D-1 12. 8. - 22. 8.F-17
11.	9. - 21. 9.D-4 11.10. - 21.10.F-18
ČATEŽ - ZDIS
14.	2.-24. 2.hiška 2 25. 3.-4. 4.hiška 127 24. 4.-4. S.hiška 127 23. 6.-3. 7.hiška 117
21.	9.-1. 10.hiška 15
12.	11.-22. 11.hiška 2
22.	12.-1. 1. 2013 hiška 171
PTUJ - Terme 22. 11.-2. 12. G/03
DOM ZDRAVJA - RADENCI
4. 2. - 14. 2. pritličje
ROGAŠKA
SLATINA
12. 12.-22.12. apartma 28/I.
CATEZ"VAL" 3. 1 -13. 1. 2. 2.-12. 2. 3. 3.-13. 3. 2. 4.-12. 4. 2. 5.-12. 5. 1. 6.-11. 6. 1. 7.-11. 7. 31. 7 -10. 8.
30.	8.- 9. 9. 29. 9.- 9. 10.
29.	10.-8. 11. 28. 11.-8. 12.
LANTERNA
I.	5.-11. 5.
II.	5.-21. 5. 21. 5.-31. 5.
31.	5.-10. 6. 10. 6.-20. 6. 20. 6.-30. 6.
30.	6.-10. 7. 10. 7.-20. 7. 20. 7.-30. 7. 30. 7.-9. 8. 9. 8.-19. 8. 19. 8.-29. 8. 29. 8.-8. 9. 8. 9.-18. 9. 18. 9.-28. 9.
^^^ Občina EH^	Vrhnika	28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
•Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •		Upokojenski kotiček •
Spoštovane upokojenke in spoštovani upokojenci
Zimski čas je čas za druženje, veliko časa za obiskovanje delavnic, predavanj in podobnega. Tudi zato, da se odpravimo v družbo, da preženemo dolgčas, da ^ Zato vas bomo obširno obveščali o naši ponudbi prek oglasnih desk in seveda infose-niorjev. Tisti, ki imate možnost brskati po računalniku, poiščite našo spletno stran DU Vrhnika in boste obveščeni o vsem.
Sicer pa boste lahko prebrali, kako lepo smo se imeli na kostanjevem pikniku in računali smo, da bo tako tudi na novembrskem izletu. Toda ušteli smo se, ker je bilo do takrat, ko mora ko-mis^a za izlete potrditi našo udeležbo, le petindvajset vplačanih mest! Seveda se izračun izide, ker vedno delamo kalkulac^o na petinštirideset, če pa je še živa glasba, na petdeset udeležencev, da dosežemo nižjo ceno. Vedno se trudimo, da bi bila ponudba poceni in dosegljiva, a včasih ne gre.
Upam, da se bomo lahko poveselili že 15. decembra v Picer^i Boter, kjer bomo organizirali prednovoletno srečanje.
Kaj vse smo počeli v novembru? Prav boste prebrali: obračunali smo še zadnje vplačane članarine, pripravljamo osnutke programov za naslednje leto, komis^a za zdravstveno dejavnost je pripravila predavanje, komis^a za kulturno dejavnost izvaja delavnico ročnih del, postavila je razstavo, organizirala delavnico, kjer so pridne članice izdelovale novoletne voščilnice, bili smo na kopalnem izletu, komis^a za izlete se je ukvarjala s predlogi izletov za leto 2012, pohodniške skupine že sestavljajo nove programe za naslednje leto, zbrali smo ves material za športni razpis, ki je letos zelo zgodaj za leto 2012, kar je izredno pohvalno ^ Ampak to je gora papirjev in administriranja.
Največ dela ima socialna komis^a, ki je pripravila humanitarne pakete, jih razvozila, in darilne pakete za bolne in starejše od osemdeset let (približno 400!). Tudi te bodo članice in člani v začetku decembra ob obiskih razdelili. Si predstavljate, koliko ur prostovoljnega dela je vloženega? Čestitke!
O administrativnem in računovodskem delu, ki ga je proti koncu leta ogromno, sploh nismo zapisali nobene besede. To je le delček vsega, kar se dogaja v društvu. Oglasite se kdaj in začutili boste utrip! Vabljeni na dejavnosti ali pa kar tako, malo na obisk.
Kaj napovedujemo do konca koledarskega leta?
Vabljeni na delavnico ročnih del, ki je vsak petek ob 9.00 v društvenih prostorih. Še vedno lahko darujete 15 evrov za žebljiček na drogu novega prapora. Na koncu koledarskega leta bomo dodali vse novo vplačane žebljičke. Če kdo želi sodelovati v socialni komis^i ali čuti, da ima preveč prostega časa, naj se oglasi pri nas. Morda se bomo dogovorili za katero dejavnost.
Mnogo je ljudi, ki nas potrebujejo!
Pričakujemo vas tudi s pobudami, kaj bi še lahko ponudili.
Za DU Vrhnika: Elica Brelih
Vrhniški upokojenci v Posavju in na kostanjevem pikniku
Kar petinšestdeset upokojenk in upokojencev iz DU Vrhnika se je odpravilo raziskovat Posavje. Najprej smo si ogledali (seveda iz avtobusa) nuklearno elektrarno v Krškem. Prjazna vodička nam je v za nas razumljivem načinu opisovala zgradbe in kaj se v njih dogaja. Posebej je razložila, kako skrbjo za varstvo okolja, saj smo bili presenečeni, da so v neposredni bližini elektrarne največji nasadi jabolk.
Kar veliko smo si imeli povedati o vtisih na poti proti Sevnici. Ob prihodu pred grad so se mnogi čudili čudovitemu pogledu na stari del Sevnice kar iz ptičje perspektive. Razdelili smo se v dve skupini, da bi lažje sledili razlagam in doživetjem ob odkrivanju zakladnice zgodovine in kulture. Na sprehodu iz sobane v sobano smo se čudili iznajdljivosti Sevničanov, da so uspeli napolniti prostore in poudarjati tudi kulturo. Tako nas grad popelje v čas vitezov, trubadurjev in princes, pa tudi v današnji čas ustvarjanja (soba Rud^a Stoparja, soba mladih likovnih umetnikov, priložnostne razstave in spominov na šolske dni.
Zgodovino gradu smo si ogledali na filmu in si na koncu v grajski kavarni privoščili dišečo kavico. Še pogled na grajski vinograd modre frankinje, na okoliške vinorodne griče, Okič,
V soboto, 22. oktobra, smo imeli prijateljsko tekmo v pikadu v Društvu upokojencev Vrhnika, ki je kljub mrzlemu vremenu dodobra segrela tekmovalke in tekmovalce. Ker je bila to prijateljska tekma, smo se kar malo zabavali, kar nam je prineslo dvakrat tretje mesto, prvo in drugo pa smo prepustili gostom Logatčanom in tekmovalcem iz Rovt. Nas pa je presenetila naša Majda, saj je osvojila pokal za najboljšo pikaderko, kar je razvidno iz fotografije. (mp)
■ - VV -





Topolovec, Vrh na Boštanjem, vse preko reke Save, ki je v tistem delu počasna, umirjena, široka, tudi zaradi hidroelektrarn Boštanj, Blanca ^Naše misli so bile že na Studencu, kjer nas je čakalo okusno kosilo, Ansambel Ocvirk in pečen kostanj. »Seveda, saj ste nam obljubili kostanjev piknik,« so se veselili nekateri. Drugi so komaj čakali prvih zvokov ansambla, toda še prej je bilo presenečenje. Namreč naša glasbena skupina pevcev, igralcev in instrumentalistov je pripravila bogat, pr^eten in hudomušen program na temo kostanja. Navdušeno smo jim zaploskali mi, pa tudi znanci iz Grosupljega, s katerimi smo skupaj uživali na kostanjevem pikniku. Gospodar Janc nas je povabil še na kozarček mošta kar v svojo klet, kjer je ob zvokih harmonike, klarineta in kitare donela lepa slovenska pesem. Ne vem, če je bilo moštu tako vznemirjenje všeč, a blagoglasna, včasih malce otožna ljudska pesem najbrž ni škodila vrenju. Kako so nekateri negodovali, ko so zaslišali: »Še zadnja pesem in zadnji ples, nato na avtobus, prosim.« Toda vsi smo si bili enotni:
»Bilo je lepo, veliko novega smo videli in zvedeli, na koncu pa se še poveselili.«
Zapis: E. Brelih Slike: T. Sluga
Sončki na Viševniku in po idr^'skem feldbanu
Tisto jutro, ko smo se odpeljali proti Gorenjski, je bilo Barje zamegljeno, na vrtovih je jutranja slana morila pozno poletno cvetje. Med vožnjo po gorenjski avtocesti pa smo že zrli naš cilj, 2050 metrov visoki Viševnik. Na Pokljuki nas je dočakalo sončno, a hladno jutro, ravno pravšnje za strm vzpon na rob Pokljuke. Obširni smrekovi gozdovi so kmalu ostali pod nami, med rumenečimi macesni smo vztrajno pridobivali višinske metre in vedno širši razgled. Na vrhu so nas pričakale planinske kavke, s
poti, da smo prispeli do prvih sledov nekdanje kočevarske vasice, Kleč, in kmalu nas je pričakala obnovljena cerkvica sv. Elye, z značilnim kočevarskim pokopališčem, ki je naznanjala eno redkih še živih vasi, Planino, kjer se srečujeta zgodovina (ostanki požgane vasi) in sedanjost (nove hiše, gozdarski muzej).
Okolica muzeja nam je poleg nekaj razstavljenih predmetov iz gozdarskega življenja ponudila tudi klopi, kjer smo segli v nahrbtnike, se dodobra okrepčali in se pripravili še na zadnji vzpon do našega cilja - koče in vrha Mirne gore. Strm breg, po katerem je v ključih speljana gozdna učna pot, nam je poleg polne sape in pospešenega bitja srca ponudil nekaj znamenitosti, ki so nam mogoče sčasoma ušle iz glave: koliko kilometrov korenin ima ena bukev, koliko kisika pridela, kakšna je sestava gozdnih tal oziroma njenih plasti, kaj pomen^o posamezne gozdarske oznake in tablice z imeni dreves in grmovja, so se kar vrstile. Tako smo lažje premagali še zadnji vzpon, ki pa je dobil novo ime: ne učna pot, ampak mučna.
Pod samim vrhom prevladuje pragozd in kmalu se je med bukvami posvetila koča na Mirni gori z razglednim stolpom in obnovljenimi ostanki nekdanje cerkvice sv. Frančiška Ksaver^a. Nekaj pohodnikov je zamikal še slabih 40 m višje postavljeni, sicer zaraščeni vrh Mirne gore in po vrnitvi smo se pridružili preostalim pohodnikom. Ponudbo doma je najlepše opisala Eli-ca, ki mi je navrgla: »Vsem pa bo ostala v spominu tudi okusna hrana in prjazna oskrbnika. Vidiš, kaj danes še vedno pomeni pr^aznost in preprosta, domača, a okusna hrana!«
Tudi ta raj je bilo treba zapustiti in po nekaj okljukih skozi mešani gozd smo se prek travnikov in pašnikov vrnili do Vrčic, posedli v avtobus in premlevali o lepem dnevu, ki bo zagotovo našel mesto v kotičku možganov, namenjenem pohodom Zim-zelenčkov.
Zapisal: Milan Jerman, foto: Janez Cerk
Sončki pod vrhom Viševnika (Foto: Viktor Repnik)
katerimi smo delili svojo malico in pogled na Triglav, za katerim je počasi zahajal Mesec. Vzeli smo si čas in posedali na toplem jesenskem soncu na vrhu Viševnika z misl^o na vremensko napoved, ki je za naslednji dan napovedovala snežne padavine v gorah.
Čez štirinajst dni smo se v mislih vrnili petindevetdeset let nazaj, ko je iz Logatca v Idryo in še naprej vozil vojaški vlak - feldban. Napotili smo se po trasi te ozkotirne železnice po pobočjih nad dolinama Zale in Idr^ce, po nasipih, usekih in skozi predor 300 metrov nižje do Divjega jezera. Med potjo smo se vživeli v delo takratnih graditeljev, ruskih vojnih ujetnikov, ki so v izredno težkih razmerah gradili progo leta 1916. Uživali smo v poznojesenskih barvah gozda, divjini strmih pobočy črnovrške planote in se čudili drzno speljani trasi železniške proge, ki je kdaj koli povezovala Idryo s svetom. Ob koncu poti smo bili zadovoljni, da smo odstrli delček že pozabljene zgodovine.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Zimzelenčki osvojili Mirno goro
Bo lepo vreme v torek ali pa? Vseh dvomov je bilo hitro konec, ko smo se po partizanski magistrali odpravili mimo središča Suhe krajine, Žužemberka, vse do Vrčic, našega izhodišča na Mirno goro. Lepa topla jesen, obarvana z njej značilnimi barvami, nas je popeljala v bukove in malo pozneje mešane gozdove, med katerimi so kraljevale košenice, nekatere obdelane, druge zaraščene in nič čudnega ni, da tamkajšnji predeli, poleg Kočevskega in dinarskega gorstva, veljajo za najbolj poraščene predele Evrope.
Kar nekaj bregov smo morali urezati po lepi makadamski
Novembra 2011 so praznovali naši člani:
Mar^a Jelovšek, Drenov Grič,Vrhnika (1916), Franc Pasetta, Lošca, Vrhnika (1919), Janez Sterle, Dom starejših Vrhnika (1916), Stanko Seljak, Gabrče, Vrhnika (1926), Stana Topolovec, Dom starejših Vrhnika (1926), Ljudmila Seliman, Ljubljana (1926), Luc^a Kogovšek, Tičnica, Vrhnika (1931), Franc Petrovčič, Stara Vrhnika, (1931), Anton Stanonik, Sušnikova c., Vrhnika (1931), Andrej Treven, Partizanski tabor, Vrhnika (1931)
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so novembra praznovali rojstni dan.
Biserna poroka Anice in Franca iz Podlipe
Podlipa, 5. november - Šestdeset let skupnega življenja sta praznovala Anica in Franc Slabe iz Podlipe. Gostje - sorodniki, pr^ate-lji in sosedje - so se najprej zbrali pri zahvalni maši, nato pa veselje nadaljevali v domači gostilni ob dobri hrani in glasbi mladih muzikantov. Pri svojih petino-semdesetih letih sta še vedno samostojna in delavna. Njuno življenje je bilo prepleteno z lepim, dobrim in slabim. Vztrajala sta s pomočjo globoke vere in zaupanja, z dobro voljo, skromnostjo in trdim delom. Ko so ju gostje vprašali, kaj si želita, je sledil odgovor: »Da bi le lahko delala do zadnjega diha!« Iskrene čestitke! (gt)
28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 13
			
__v
Dan otroka na OS Martina Slomška!
Ob dnevu otroka smo na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika učenci zamenjali delavce šole na njihovih delovnih mestih. Drugo šolsko uro smo namesto zaposlenih opravljali delo, za katerega smo se pr^avili na podlagi razpisa in bili potem izbrani. Tista ura je bila zanimiva in prav vsak je doživel nekaj novega. Nekaterim se je zdela ura težka, nekaterim lepa. Predvsem pa si vsi želimo še takih ur!
Nadomestna ravnateljica Živa Gabrovšek
Eko listina OS AM Slomška
Skrb za okolje je več kot skrb za naravo. Je opazovanje mravlje pri gradnji mravljišča,
je brezskrben let metulja,
je skok žabice v mlako,
je vesoljna nežnost cvetk na travniku.
Je skrb za veselo igranje otrok na igrišču. Je odločen pritisk na pedala otroškega kolesa
za varno pot iz šole.
Je skrb zate in zame, za vse genereac^e
in za tiste, ki še prihajajo za nami.
Na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika ustvarjamo razmere za odgovoren odnos do okolja.
Z mlajšo generacijo učencev smo ponovno oblikovali Ekolistino. V njej so učenci zbrali svoje občutke pri druženju z naravo in jih kot drobcene bisere namenili tistim, ki se trudno za odgovoren in sočuten odnos do okolja, v katerem živ^o: sebi, da bodo tej odločitvi ostali zvesti, ter odraslim, da jih bodo pri njihovih ekoloških prizadevanjih podpirali. Novo Ekolistino smo javno predstavili v ponedeljek, 26. 9., v avli šole. Slavnostno so jo podpisali župan Stojan Jakin, predstavnica učencev Živa Gabrovšek, predstavnik staršev Bojan Gabrovšek, ravnateljica Darja
Guzelj in ekokoordinatorka Alenka Košak Mencin. Dogodek so popestrili tudi učenci pevskega zbora, ki so pod vodstvom učiteljice Helene Grbac zapeli šolsko ekohimno, ki jo je uglasbil nekdanji učenec šole Jaka Jerina.
Nas, učence OŠ Martina Slomška, je 5. oktobra 2011 čakalo še eno slavnostno dejanje: prevzem ekozelene zastave. Prireditev je potekala na Brdu pri Kranju. Zastava bo odslej plapolala v šoli v znak visoke okoljske zavesti.
A. Košak Mencin in V. Kavčnik Kolar
OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
»Poklicali smo 113«
Je nastala nesreča? Ste se morda izgubili? Ali pa vam kdo nagaja? Pokličite 113! Na drugi strani zveze se bodo oglasili policisti in vam priskočili na pomoč. Tako kot je pr^azen policist pomagal zajčku, miški in piščančku v gledališki predstavi. Prav zabavali smo se, ko smo gledali navihane junake in zraven še veselo zapeli. To pa še ni bilo vse! Policisti so nam pokazali pripomočke, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Sedeli smo na čisto pravem polic^skem motorju, še najbolj všeč pa nam je bilo, ko so nas zaprli v zadnji del polic^skega komb^a. Počutili smo se, kot bi nas peljali v zapor. Razveselili smo se tudi dveh psov, ki tako dobro vohata, da policistom pomagata pri njihovem delu. Torej ^ Če se boste tudi vi znašli v težavah, kar pogumno zavrtite številko 113!
Učenci in učiteljice prve triade OS A. M. Slomška Vrhnika
VABILO
Učenci in učitelji OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika vab^o drage občanke in občane na dobrodelno prireditev in novoletni sejem na temo decembrskih šeg in navad v našem kraju.
Prireditev bo v četrtek, 15. decembra, ob 17.30 v športni dvorani naše šole.
PRISRČNO VABLJENI!
OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA VAS V SREDO, 7. 12. 2011,
PRISRČNO VABI NA
NOVOLETNI BAZAR.
Zbirali bomo sredstva za šolski sklad. Kako?
S ponudbo novoletnih voščilnic, darilnih škatel in vrečk, novoletnih okraskov, nakita, glinenih izdelkov in še marsičesa - vse delo pridnih in spretnih rok naših učencev.
Izbiro vam bodo olajšali mladi pevci, plesalci in igralci, ki so posebej za to priložnost pripravili božično-novoletno obarvan program. Ogrel vas bo božični čaj, zadišalo bo po prazničnih dobrotah, ki jih boste lahko tudi poskusili. Prireditev z bogatim kulturnim programom bo potekala od od 17. do 20. ure v šoli na Lošci 1.
S svojimi prispevki boste omogočili izvedbo vseh aktivnosti za vse otroke.
Vljudno vabljeni!
Ravnateljica: mag. Polonca Šurca Gerdina
Slovenski zajtrk v Barjančku
Vrtec Barjanček se je tudi letos pridružil vseslovenski akc^i »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Otroci so 18. novembra imeli za zajtrk kruh, maslo, med, mleko in jabolko - vse slovenskega porekla, kar
slovenskim otrokom in njihovim vzgojiteljem podarjajo kmetje in kmet^ska podjetja, čebelarji in živil-skopredelovalna podjetja. Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati mladino o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmet^ske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmet^sko pridelavo, gospodarske dejavnosti in za širše okolje. V vrtcu so tudi tokrat povabili v goste čebelarja Slavka Keršmanca, ki je najmlajšim odstiral tančice skrivnosti
....... , čebelarstva, sladki med pa je prišel
h!dičJkinsolŽ^ kiavo preskusili okusit tudi župan Stojan Jakin.(gt)
Župn^'ski vrtec v oktobru
V jesenskem mesecu oktobru smo v našem vrtcu veliko ustvarjali, peli pesmi o jeseni ter se v lepem vremenu sprehodili po poteh, pokritih z listjem. Polepšali smo naše igralnice z ustvarjenimi gozdnimi škrati, mušnicami ter jurčki in namizno dekorac^o. Ustvarjali pa niso le otroci, ampak so se jim na Frančiškovih delavnicah pridružili tudi starši. Skupaj z njimi smo izdelovali gozdne vile iz naravnih materialov in iz raznih jesenskih plodov. Izdelali smo vsak svoj Frančiškov križ ter se pozabavali s peko kostanja, ki nam je pogrel roke in tudi želodčke. Ta mesec pa v naši skupini nismo spoznavali le čarov jeseni, ampak smo spoznavali promet in prometne znake, s katerimi smo se naučili prepoznati in poimenovati tudi glavne oblike likov. Spoznavali smo pravila in pomen prometnih znakov ter kako se pravilno obnašamo v prometu. Prometne znake oziroma like smo razvrščali, šteli in prirejali ter ob tem uživali. Pogovarjali smo se tudi o različnih vozilih, ki so udeležena v prometu, ter iskali njihovo povezavo z različnimi poklici. Konec meseca pa smo si v naši Beli dvorani ogledali predstavo Šivilja in škarjice, ob kateri niso uživali le otroci, ampak tudi vzgojiteljice.	Maja Trček
Sodelovanje otrok pri dobrodelnih akc^'ah
Tako kot lani smo se tudi letos z otroki odločili sodelovati v Obdarajanju. Obdarajanje je dobrodelna akc^a, v okviru katere smo letos izdelovali objemčke - lutke iz blaga za otroke iz Pediatrične klinike v Ljubljani. Objemčki so nekaj toplega, pr^aznega, nekaj, kar naredimo zato, da razveselimo sebe in še koga - nekoga, ki ga imamo radi, ali pa nekoga, ki je slabe volje in potrebuje nasmeh. Lahko je to čisto pravi objem, lepa beseda ali pa lutka iz blaga, ki jo naredimo z ljubezn^o. Prvi teden novembra smo se zato posvetili izdelavi daril za naše bolne pr^atelje. Skupaj z otroki smo se odpravili v trgovino z blagom, kjer smo nakupili vse, kar smo potrebovali za izdelavo naših lutk. Otroci so bili zelo navdušeni nad potekom akc^e in so z veseljem polnili lutke in jih tudi okrasili ter pripravili paket za poštarja, ki bo naše lutke dostavil Pediatrični kliniki. Upava, da bo takih akc^ še več, ker se otroci na tak način nauč^o sočutja do bližnjega in medsebojne pomoči.
Mateja in Mojca - skupina Zvezdice (Vrtec Vrhnika, Enota Žabica)
Slavko Keršmanc med predstavitv^o čebelarstva.
Mali koraki za velik cilj
Dobrodelno akc^o s tem imenom je v začetku oktobra organizirala ekipa oddaje Svet na Kanalu A, v okviru katere so tako njeni člani kot drugi bolj ali manj znani Slovenci pretekli našo domovino. Cilj akc^e je bil preko SMS sporočil in dona-c^ zbrati sredstva, ki bi omogočila odprtje Centra za otroke z Downovim sindromom - Planeta 47 v Koštaboni. Akc^i so se v zadnjih dneh pridružili tudi vrhniški javni vrtci. Na pobudo vzgojiteljice Nade Milec iz Barjančka so pri omenjenem vrtcu pripravili tek malčkov, ki ga je posnela tudi televiz^ska kamera.(gt)
14
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
28. november 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Številka: 3505-3/2010 (5-08) Datum: 24. 10. 2011
STALIŠČA
DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ZBIRNI CENTER ZA ODPADKE VRHNIKA - TOJNICE
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za zbirni center za odpadke Vrhnika - Tojnice je potekala v času od 19. 9. 2011 do 21. 10. 2011.
V nadaljevanju so podane pripombe in stališča do pripomb.
PRIPOMBA 1:
Zacevitev jarka ob meji parcele. S tem posegom se pridobi minimalno 4 m uporabnega zemljišča.
STALIŠČE 1:
Pripomba se ne upošteva. Širitev območja zbirnega centra ni potrebna. Območje, ki je določeno v OPPN, je dovolj veliko za obratovanje zbirnega centra.
Prav tako se jarek nahaja na območju preostale poplavne nevarnosti Q500, zato zacevitev ni primerna rešitev.
Izkoristek prostora nad zasutim jarkom ni možen. Potrebno je zagotavljati min. 6 m odmik območja zbirnega centra od cestne parcele št. 2718/12 k.o. Vrhnika. Industr^ska cesta na Tojnice je predvidena tudi kot južna obvoznica. Širitev same ceste oziroma gradnja pločnika in kolesarske steze ni izključena.
PRIPOMBA 2:
Gabariti morajo biti podani z možnim odstopanjem, da so ob pridobivanju gradbenega dovoljenja dovoljene tudi minimalne spremembe, oziroma ob spremembi tehnologije možna sprememba brez izdelave celotnega OPPN-ja. STALIŠČE 2:
Odstopanja oziroma možne tolerance so podane v 43. členu odloka.
PRIPOMBA 3:
Minimalna višina objektov naj bo 9 m. STALIŠČE 3:
Pripomba se delno upošteva. Poveča se samo višinski gabarit objekta št. 1 (center za ponovno uporabo), in sicer na 8,50 m. Možna je toleranca višinskega gabarita do +0,50 m. Ostali objekti imajo ustrezne višine.
Pripravila: Alenka Lapanja,u.d.i.k.a. Višja svetovalka - urbanistka
Aleksandra Rode Turšič, u.d.i.a. Vodja oddelka
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 72/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 23. člena Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 108/2009, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 20/2011 Odl.US: U-I-165/09-34), 5. in 7. člen Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. RS, št. 44/1997, 27/2002) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 8. redni seji dne 10.11.2011 sprejel naslednji
SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Na zemljiščih parc. št. 1894/2, 1894/3, 1894/4, 1894/5 in 1894/6, vse k.o. Zaplana (2000), se ukine status javnega dobra.
Lastninska pravica pri nepremičninah parc. št. 1894/2, 1894/3, 1894/4, 1894/5 in 1894/6, vse k.o. Zaplana (2000), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407.
II.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 465-22/2001 Datum: 11.11.2011
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.,l.r.
Na podlagi 23.-32., 45. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09), Odloka o turistični taksi v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 370/10) je Občinski svet občine Vrhnika na 8. seji 10. 11. 2011 sprejel
O D L O K
O SPREMEMBAH ODLOKA O TURISTIČNI TAKSI V OBČINI VRHNIKA
1.	člen
V tretjem členu se v prvem odstavku število »10« nadomesti s številom »10,9«.
2.	člen
Spremembe tega odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis.
Številka: 007-12/2009 (2-01) Vrhnika,: 11. 11. 2011
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ. dipl. inž. grad., l.r.
Številka: 3505-4/2008 (5-06) Datum: 8 .12. 2009
STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV podanih v času javne razgrnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika - Center - območje hotela Mantova
Na podlagi šestega odstavka 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 in 70/2008-ZVO-1B) je Občina Vrhnika, Oddelek za prostor pripravila stališča do pripomb in predlogov javnosti na dopolnjen osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnka
-	Center - območje hotela Mantova, podanih v času javne razgrnitve od 17. 10. 2011 do vključno 4. 11. 2011.
Stališča so sestavni del spisa postopka priprave Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnka - Center
-	območje hotela Mantova in bodo javno objavljena na občinski spletni strani http://www. vrhnika.si ter v Našem časopisu. Stališča bodo poslana vsem podajalcem pripomb.
Pripravljena so stališča do pripomb in predlogov:
-	podanih v knjigi pripomb v času javne razgrnitve;
-	prispelih po pošti na Občino Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika;
-	podanih pisno ali ustno na javni obravnavi
dne 26. 10. 2011;
- prispelih po elektronski pošti na naslov: prostor.obcina@vrhnika.si ali irena.kramari-c@vrhnika.si
PRIPOMBE in STALIŠČA Pripomba 1.
V	osnutku ni navedena kanalizacja (naša in sosedova - Potrebuješ, Leban), ki je speljana na Tržaško cesto (od barake v smeri obstoječega kioska)
Stališče: Pripomba št. 1 se delno upošteva.
V	kolikor podatka o navedeni kanalizaciji ne bo mogoče pridobiti iz katastra uprav-ljalca kanalizacjskega omrežja, se v odloku navede, da je potrebno pri zemeljskih delih posebno pozornost nameniti obstoječim in-frastrukturnim vodom. Odlok se dopolni še z naslednjim besedilom: V kolikor se pri zemeljskih delih naleti na infrastrukturno omrežje je potrebno o tem obvestiti upravljalca omrežja ter skladno z njegovimi navodili ustrezno zaščititi ali prestaviti infrastrukturni vod.
Pripomba 2.
Dovoz do stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 33/0 k.o. Vrhnika naj se omogoči za vsa motorna vozila in druga prevozna sredstva
Stališče: Pripomba št. 2 se upošteva.
Odlok se ustrezno popravi oz dopolni. V 4. členu se v 6 odstavku, v prvi alineji, drugi stavek nadomesti z : Predviden je dovoz do stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. *33/0 k.o. Vrhnika.
Pripomba 3.
V	osnutku naj se navede kdo bo zasadil oziroma vzdrževal živo mejo med predvidenimi javnimi in zasebnimi površinami.
Stališče: Pripomba št. 3 se upošteva.
Odlok se dopolni z navedbo, da se živa meja zasadi na javnih površinah iz česar sledi tudi obveznost vzdrževanja žive meje oz. zelenih površin.
Pripomba 4.
Predlagamo, da se za drevesno zasaditev zahodnega dela parkirišča zaradi velikosti ne uporabi platan, ampak manjše drevesne vrste (javor, robinja^, drevesna vrsta se lahko določi kasneje v projektni dokumentacji). Zaradi velikosti predvidene vrste bi bivalni prostori v objektu na Stari cesti 6 izgubili že tako malo dnevne svetlobe, problematično je tudi vzdrževanje platan.
Stališče: Pripomba št. 4 se upošteva.
Odlok se ustrezno dopolni z navedbo, da je predvidena zasaditev manjših drevesnih vrst.
Pripomba 5.
Zaradi neurejene parcelne meje ob zahodni strani območja spremembe in dopolnitve ZN - meja s parcelo 34 k.o. Vrhnika (veljajo katastrske meje, ki imajo toleranco +- 1,00 m - vir: certifikat priloženega geodetskega načrta k spremembi in dopolnitvi ZN), predlagamo, da se v odloku spremeni dopustno odstopanje (zunanjih parcelnih mej)na +- 1,00 n, kar je skladno z dejansko natančnostjo geodetsko neurejenih parcelnih mej.
Stališče: Pripomba št. 5 se upošteva.
Odlok se ustrezno popravi (navede se toleranca +-1,00 m).
Pripomba 6.
Predlagamo, da se predvidene klopi ob hodniku za pešce na zahodni strani parkirišča ukinejo; na enem od usklajevalnih sestankov je bilo zagotovljeno, da klopi v tem delu niso predvidene.
Na tem delu je predvidena ureditev javnega parkirišča, ne pa mestnega parka. Obstoječe klopi na zahodnem delu območja se v dnevnem času redko uporabljajo (parkirišče pač ni atraktiven ambient), pogosto pa so v uporabi v večernem in nočnem času, kar pa je zaradi hrupa za stanovalce na Stari cesti 6 (in 8) moteče.
Stališče: Pripomba št. 6 se ne upošteva.
Omenjen zeleni pas izhaja iz veljavnega prostorskega akta, kjer so površine opredeljene kot javne zelene površine. Tudi s spremembo prostorskega akta se omenjene površine opredeljene kot vmesni zeleni pas med parkiriščem in objekti ob Stari cesti. Ureditev teh površin predvideva ureditev javne razsvetljave in postavitev košev (ter kot opcjo postavitev klopi). Pri postavitvi klopi ob pešpoti se bo v največji možni meri upoštevalo obstoječe stanovanjske objekte ob Stari cesti.
Pripomba 7.
Predlagamo, da se z javnega parkirišča predvidi neposreden dostop do objekta na Stari cesti 6 (parc. št. 34 k.o. Vrhnika). V omenjenem objektu je možnost opravljanja različnih dejavnosti (objekt je v območju za mešane dejavnosti). Predlagamo tudi, da se za zelene površine ob objektu Stara cesta 6, v primeru odkupa predvidenih površin, predvidi tudi drugačna raba (npr. vzdolžni pas ob objektu za dostop^), ki bi omogočala morebitno dejavnost. Z omenjeno možnostjo bi pripomogli k oživljanju dejavnosti v mestnem jedru, ki se v zadnjem času seljo na obrobje.
Stališče: Pripomba št. 7se ne upošteva.
Omenjen zeleni pas izhaja iz veljavnega prostorskega akta, kjer so površine opredeljene kot javne zelene površine. Tudi v tem aktu so omenjene površine predvidene kot vmesni zeleni pas med parkiriščem in objekti ob Stari cesti. Zaradi navedenega niso predvidene prekinitve zelenega pasu za dostope ali druge oblike rabe prostora. Dostop do objekta Stara cesta 6 je zagotovljen iz Stare ceste (možna pa je ureditev dostopa iz peš prehoda med Staro cesto in javnim parkiriščem).
Pripomba 8.
Predlagamo, da se na območju predvidi javne sanitarje (npr. še en tipski objekt ob Tržaški cesti), saj se zaradi bližine avtobusne postaje in objekta hitre prehrane v ta namen sedaj zelo pogosto uporabljajo kar zelene površine.
Stališče: Pripomba št. 8 se ne upošteva.
Postavitev javnih sanitarj na obravnavanem območju ni predvidena.
Pripomba 9.
Javne površine pred objektom, kjer so pekarna, trgovina ,drogerja,... naj se zarišejo do nadstreška.
Stališče: Pripomba št. 9 se upošteva.
Meja območja javnih površin se ustrezno popravi.
Pripomba 10.
Živa meja naj se zasadi na predvidenih površinah za zasebno rabo.
Stališče: Pripomba št. 10 se ne upošteva.
Zaradi zagotavljanja videza enotnosti in urejenosti javnih površin se zasaditev žive meje predvidi na javnih površinah. Posledično je tudi postavitev žične ograje tik ob živi meji predvidena na javnih površinah.
Pripravila:
Svetovalka - urbanistka Irena Kramarič, u.d.i.k.a.
Vodja oddelka
Aleksandra Rode Turšič, u.d.i.a.
28. november 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
15
Slavnostno odprtje nove mrliške vežice v Borovnici
Dva dneva pred Dnevom spomina na mrtve smo v Borovnici slovesno odprli nov poslovilni objekt, servisni objekt in novi del pokopališča. S tem se je zaključil projekt, ki ima verjetno najdaljšo dobo od začetka do izvedbe. Priprave na gradnjo nove mrliške vežice in širitev pokopališča je začela še Krajevna skupnost Borovnica kar nekaj let pred ustanovitvyo Občine Borovnica. V vseh letih pred izvedbo je bilo obilo predlogov, razprav, sestankov, idejnih rešitev. Različne skupine so imele različne poglede na predlagane rešitve in razprava je pokazala, da bo težko najti konsenz.
Kljub slabim obetom je občinskim svetnikom uspelo poenotiti stališče občinskega sveta do te mere, da je septembra 2007 sprejel spremembo veljavnega prostorskega akta (OPPN) za območje pokopališča in tako določil urbanistična izhodišča za projektiranje. Za projektno dokumentac^o je poskrbel arhitekturni biro Miroti,v sodelovanju z birojem Primis.
Kljub temu, da je gradnja nove mrliške vežice kar nekaj časa burila duhove v Borovnici, so ob pogledu na novo pridobitev vse pretekle težave pozabljene. Morda se bodo pokazale nove, a te bodo prav gotovo manjše in lažje rešljive, saj bo verjetno uporaba pokazala kakšne pomanjkljivosti, ki jih bo še potrebno odpraviti.
Na otvoritvi je nekaj besed o novi ureditvi povedal župan Andrej Ocepek, odgovorni vodja projekta Sašo Bleiweis pa je zbranim predstavil, kaj je načrtovalce vodilo pri oblikovanju pokopališča. Avtorica projekta Barbara Rot je pri načrtovanju želela vzpostaviti arhitekturni dialog z okoljem, preko kontrasta med naravo in strogostjo geometr^skega reda arhitekture, med materialnim in duhovnim, med živim in neživim. Območje poslovilnega objekta predstavlja osrednji pokopališki prostor. Posebno simboliko imata dve fontani.
Slavnostni trak sta prerezala župan Andrej Ocepek, ki je projekt končal, in predsednik nekdanje krajevne skupnosti F Franc Drašler, ki je s projektom začel.
Kaj smo v Borovnici dobili s to investic^o:
1.	v poslovilnem objektu dve novi mrliški vežici in prostor za svojce,
2.	v gospodarskem objektu so sanitarne, prostor za pogrebno in pokopališko opremo in orodje, prostor za pogrebno službo,
3.	žarni zid s 135 žarnimi nišami,
4.	prostor za raztros pepela umrlih,
5.	prostor za nova grobna polja,
6.	novo parkirišče za 30 parkirnih mest.
Občinska uprava Občine Borovnica
V četrto potrdili zaključni račun proračuna za leto 2010
Borovniški občinski svet se je 10. novembra 2011 sestal na svoji 8. redni seji. V močno okrnjeni zasedbi - manjkali so kar štirje svetniki oz. svetnice - so s sedmimi glasovi proti dvema potrdili imenovanje mag. Brigite Šen Kreže za direktorico JP KPV d.o.o. Potrjen je bil tudi dodatek k rebalansu proračuna za leto 2011 (financiranje ureditve vaškega središča Pakega). Ni pa se pristopilo k nakupu dela »Košutovega« vrta, saj občina 78.700 EUR, kolikor jih je za 787 m2 veliko parcelo zahtevalo podjetje Mapros iz Horjula, ni imela. Pomanjkanje denarja za nakup »strateških« parcel naj bi v prihodnjem letu kompenzirali z izdelavo OPPN-ja starega dela Borovnice. Z manjšimi spremembami obstoječih prostorskih odlokov so svetniki omogočili gradnjo posameznim občanom na območju Dola in Laz, ukinili so leta 2006 ustanovljeno Skupno notranjo reviz^sko službo občin Vrhnika, Borovnica, Logatec, Brezovica in Dobro-va-Polhov Gradec, ki pravzaprav ni nikoli zaživela, medtem ko o izstopu Logatca iz MIRED ni bilo razprave, saj so slednji od te poteze (zaenkrat) odstopili. Bolj so se kresala mnenja okrog Zaključnega računa proračuna občine Borovnica za leto 2010, ki je bil tokrat na svetniških mizah že četrtič. Govora je bilo o treh spornih točkah: financiranju spletne strani, gradnji občinskega objekta na Dolu ter financiranju programov in dejavnosti neprofitnih organizac^ in instituc^. Za zaključni račun je glasovalo sedem svetnikov, proti sta bila dva. Verjetno najobširnejša pa je bila točka svetniških pobud in vprašanj, saj je svetnike zanimalo vse od pogajanj s Slovenskimi železnicami, kvalitete vode v Kotih, projekta obnove stebra viadukta, ureditve pločnika ob Fenolitu, plakatnih mest, vožnje težkih priklopnikov po Gradišnikovi ulici, do finančnega poročila o dnevu borovnic in s tem povezanim večmesečnim mirovanjem odbora za gospodarstvo, kmet^stvo in turizem. Občinski upravi se je soglasno predlagalo ureditev odseka kolesarske proge po stari progi in pristop k evropskemu projektu računalniškega nadzora porabe električne energije, zahtevalo se je ureditev razmer na pokopališču (sprehajalci psov) in odpravo večjega števila kritičnih mest ob prometnicah (žive meje, ogra-je,^). Na naslednji seji, ki naj bi bila predvidoma sredi decembra, pa bo beseda znova tekla o izgradnji novega parkirišča pred vrtcem in pa pogodbenih obvezah investitorja novega blokovskega naselja.(gt)
Žalna svečanost ob dnevu spomina na mrtve
Žalno svečanost ob dnevu spomina na mrtve smo v sodelovanju s PGD Breg - Pako in Občino Borovnica priredili v ponedeljek, 31. oktobra 2011, pri spomeniku padlim v NOB na Bregu pri Borovnici. Spomenik je umetniško delo arhitekta Jožeta Plečnika in je bil odkrit leta 1951. Na stebru so vklesana imena v NOB padlih krajanov z Brega in Pakega.
Spomin
Že tradicionalno so ob priložnosti dneva spomina na mrtve oz. za vse svete v večernih urah in ob soju tisočev brlečih plamen-čkov na borovniškem pokopališču zapeli pevci Štinglci. Nabor slovenskih ljudskih pesmi je povezoval recital Milene Škulj in Barbare Bezek Rot. (dd)
V soboto, 17. 12. 2011, vas ob 16. uri vabimo v osnovno šolo Borovnica.
Kdo? KD Borovnica; Gledališka skupina ŠOTKI in Gledališka Skupina TAMLAD Borovnica. Zakaj? Na ogled igrice. Kakšno igrico? Ne na eno, na dve igrici in presenečenje samo za prisotne.
IGRICI sta
Mojca Pokraculja in Dedek ima repo.
Veselimo se obiska: mladih, najmlajših, sorodnikov, sosedov, prjateljev... vseh ljudi dobre volje.
Silvestrska komed^a v Borovnici 2011 v soboto, 31. decembra, ob 20.30 v osnovni šoli Borovnica
SLIKAR NA VASI
(Tone Partljič) priredba Slavica Marta Ošaben
Komedja je lahko ogledalo naši vse prevečkrat sprti skupnosti in v svojem groteskno-komičnem koncu pokaže, da je lahko ravno pripadnik neke skupnosti, društvu, kraju tisti, ki daje smisel našemu življenju.
Vljudno vas vabi Kulturno društvo Borovnica - GledaUška skupina ŠOTA.
Informacje: GSM 041 471 417 (Milena).
Vabilo
v
Člane in simpatizerje društva vljudno vabim na prednovoletno srečanje.
Srečanje bo v petek, 16. decembra 2011, ob 17. uri v gostišču KIM-VI v Borovnici.
Frančišek Marjan Drašler, predsednik Občinskega društva ZB za vrednote NOB Borovnica
Spomenik padlim v NOB na Bregu je delo arhitekta Jožeta Plečnika.
Svečanost je začel predsednik Občinskega društva ZB za vrednote NOB Borovnica Frančišek Marjan Drašler, ki je v uvodu počastil spomin na vse umrle za domovino.
Prisotnim je spregovoril župan Občine Borovnica Andrej Ocepek, ki se je najprej spomnil praznika, dneva reformacje, in pomena protestantizma za slovensko književnost in slovenski knjižni jezik. Nedvomno so Trubar in njegovi somišljeniki dali Slovencem nekaj, kar je nujno potrebno za obstoj vsakega naroda. V nadaljevanju se je spomnil padlih za domovino. Dejal je, da se ne spominjamo samo tistih, ki so napisani na spomeniku, ampak se spominjamo vseh padlih in ubitih med NOB. Umrli so, ker se niso hoteli ukloniti in pokoriti okupatorju in njegovim sodelavcem. Naša obveznost je, da se jih spominjamo in smo jim za to za vedno hvaležni.
Spregovoril je tudi Ivan Pivk, predsednik Zveze društev vojnih
invalidov Slovenje. Spomnil je na pridobitve NOB in osamosvojitvene vojne leta 1991. Žal so pridobitve terjale tudi žrtve, ne samo vojaške, ampak tudi civilne. Prav je, da se spomnimo vseh, ki so za domovino dali svoje življenje, še posebno tistih, ki smo jih osebno poznali ali bili z njimi drugače povezani.
V umetniškem programu je z domoljubnimi pesmimi nastopil Ženski pevski zbor Barjanke. Člana našega društva sta recitirala izbrane verze Simona Gregorčiča.
Za Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica
Peter Palčič
Dan za urejanje parka na Bregu
Po letošnji ureditvi vaškega središča Pakega je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bodo akterji le-tega lotili tudi zanemarjenega parka "Pod kostanji" oz. "Retovje" na Bregu. Prvi sestanek na temo urejanja parka je bil 27. septembra, lopate in krampi pa so zapeli v soboto, 5. novembra. Prve faze urejanja parka so se polotili vodja gradbenega odbora Lado Gerdina ter bre-žanski občinski svetnik Janko Smole, z druge strani doline je njegov svetniški kolega Damjan Debevec pripeljal še okrepitve Jana Debevca in Anjo Švigelj, lopato pa je v roke dobil tudi mimoidoči vrhniški svetnik Daniel Cukjati. Solidna delovna zasedba je najprej ugotavljala stanje glavne odtočne cevi pod parkom, ki je za svojo starost v presenetljivo dobrem stanju (če odštejemo precej debel nanos mulja in kamenja v njem),
zatem pa se je lotila čiščenja bližnjega perišča ter zasipavanja udorine sredi parka. Po petih urah udarniškega dela je bilo perišče skorajda očiščeno, udorina pa do polovice zasuta. Nabralo se je tudi za štiri velike smetarske vreče odpadkov. A dela je še vsaj za nekaj podobnih akcj. Do konca je treba sči-stiti perišče in zasuti udorino, zatem izravnati teren parka, v poznejših fazah postaviti ograje, igrala, klopi ... Ponovno se bo prjavilo tudi na Heliosov sklad za obnovo vodnjakov, seveda s pogojem, da ima obstoječi vodnjak iz 50. let 20. stoletja še vedno "živo vodo". To bo sicer jasno šele po odstranitvi vse nesnage, ki so jo vanj nametali v minulih desetletjih. Ob tej priložnosti bi se udeleženci prav posebej zahvalili ga. Per-šin za prjazno postrežbo.	Damjan Debevec
GRADBENIŠTVO		
	041/637-734 www.DAMOS.si	
16 NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
28. november 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah • Borovnica v slikah •Borovnica v slikah
Našli so ukradeni kip Talca
Dober dni po kraji Kalinovega kipa Talca v Gramozni jami v Ljubljani je Policja vendarle izsledila storilce. Šlo naj bi za 20-in 29-letna Ljubljančana, ki so ju ovadili zaradi sumov storitve kaznivega dejanja velike tatvine. Večino najpomembnejših delov zelo poškodovanega kipa so našli pri več podjetjih za odkup kovin, iskanje pa nadaljujejo v upanju, da bodo našli še preostale dele. Mestna občina Ljubljana ob tem sporoča, da »bo kip rekonstruiran in nato shranjen v Muzeju in galerjah mesta Ljubljane, medtem ko bo v Gramozno jamo postavljena kopja, in sicer prihodnje leto, takoj ko bodo vremenske razmere to dopuščale.«
Tiho je odšel v legendo
V začetku oktobra je po dobrih tridesetih letih tiho odšel nepozabni tovariš TAM 75, ki je zadnjih šestnajst let vedril in oblačil v gasilskem domu Borovnica. »Starodob-nik«, s katerim so se v zadnjih letih po pokale na okoliška tekmovanja vozili borovniški gasilski veterani, je prvo oktobrsko nedeljo za vedno odhitel iz naše doline, za njim pa je (zaenkrat) ostalo prazno garažno mesto in kopica spominov.
Zbrali so dvaindvajset ton starega papirja
Septembra so zelo uspešno zbirali star papir borovniški deve-tošolci in devetošolke. Kar dvaindvajset ton so ga nabrali v jesenski akcji. Po besedah razrednika 9. a, Klemena Stojanoviča, so imeli letos srečo, saj je za papir izjemno visoka odkupna cena - dobili naj bi kar 100 evrov za tono. Podobno akcjo naj bi sicer ponovili še spomladi, a že doslej zbrana finančna sredstva učencem verjetno zagotavljajo nepozaben končni izlet v Gardaland, morda pa še kakšen dodatni šolski ples.
Vaški odbor Breg - Pako izprašal občinske svetnike
V sredo, 19. oktobra, so se v prostorih PGD Breg - Pako zaradi poglobitve sodelovanja in iskanja morebitnih rešitev težav, s katerimi se soočata naselji Breg in Pako, sestali člani Vaškega odbora ter občinski svetniki. Medtem ko so bili prvi polnošte-vilni, so se izmed svetniških vrst povabilu odzvali zgolj štirje svetniki: Damjan Debevec, Edvard Bešlagič, Matjaž Ocepek in Janko Smole. Prišel pa je tudi vrhniški svetnik Daniel Cukjati. Člani Vaškega odbora so v pogovoru opozorili na nevarno regionalno cesto skozi vasi Breg in Pako ter nujnost postavitve pločnika, ob tem pa svetnike spodbudili k lobiranju pri poslanskih skupinah v Državnem zboru za čimprejšnjo ureditev ceste. V razpravi je bilo ugotovljeno, da se je zaradi pomanjkanja denarja obnova ustavila v Podpeči, da pa nekateri odbori, občinska uprava ter po novem menda celo Stanovanjski sklad RS kljub temu nadaljujejo z lobiranjem pri pristojnih ministrstvih. So pa člani vO doživeli "hladno prho" glede ureditve kanalizacje, saj jih doslej še nihče ni obvestil, da sredstev za projekt Čista Ljubljanica, kamor sodi tudi kanalizacja Breg -Pako, ni v državnem proračunu 2011/12. Člane VO je zanimalo tudi, ali se bo lastnikom obstoječih individualnih čistilnih naprav povrnilo vložena sredstva, ko bo centralno omrežje vendarle zgrajeno. Med drugim so govorili še o ureditvi otroškega igrišča na Bregu, ki naj bi po predvidevanjih zrasel v parku "Pod kostanji" prihodnje leto. Odborniki so za konec predlagali, da bi se s svetniki večkrat sestajali, enkrat do dvakrat na leto tudi z vsemi vaščani Brega in Pakega ter da bi občinski svet za svoje seje izbral vsakič drugo lokacjo v občini. Kritika je letela na nedelujoče povezave do svetniške e-pošte na uradni spletni strani, kar da občanom onemogoča stik z izvoljenimi predstavniki.
Drugi sestanek odbora za ureditev kolesarskih poti
Po več kot polovici leta se je novembra na svojem drugem sestanku zbral odbor za urejanje kolesarskih poti v občini. Skupaj s predstavnico Krajinskega parka Ljubljansko barje Mašo Bratino je obravnaval spremembe in dopolnitve izletniške karte Ljubljanskega barja, pri čemer je predlagal več novih kolesarskih tras (po stari progi, okoli Planine na Rakitno, Pekel in popravil več kartografskih napak. Govorili so še o napredku pri izdelavi novega turističnega vodnika, ki ga pripravlja Zavod Ivana Cankarja na Vrhniki in ki vsebuje dve borovniški pešpoti ter kolesarski poti. Obveljal je tudi dogovor, da je najboljša rešitev kolesarske poti po stari progi navezava s serpentino do ceste ob hiši Mejačeva ul. 15, za kar naj bi izdelali ustrezen projekt.
Ohoniška znamenitost
Malo razumevanja, zato pa toliko več gnoja
Po napornem, a uspešnem borovniškem sejmu so si organizatorji, borovniški turistični delavci, privoščili skromen piknik na »Marjanovem ranču«, kjer so se v sproščenem vzdušju pogovarjali o zimskem delu letnega programa Turističnega društva. Obisk je bil vsekakor nepozaben, saj jih je na poti do ranča ustavljal skrbnik zemljišča. preko katerega le-ta vodi, in med poigravanjem s fotoaparatom vsakemu posebej razložil, da se tam ne sme voziti. Ni se še polegel prah od tega dogodka, že sem bil kot dopisnik klican na isti konec doline, saj so skrbniki omenjenega zemljišča ugotovili, da tam ni poti in je nikoli ni bilo. Da bi bila odločitev čim bolj nazorna, so na pot nasuli za nekaj pedi gnoja, ki naj bi poskrbel, da bo iz zbitega peska in kamenja zrasla čim bolj kakovostna trava. Seveda se z ugotovitvjo nista strinjala soseda, ki sta dostopala do svojih parcel ob železniški progi izključno po tej poti. Sledil je besedni »dvoboj«, ki na srečo ni prerasel v nič hujšega, je pa bilo čutiti, da ena od vpletenih strani za drugo nima prav dosti razumevanja, zato pa toliko več gnoja. Podobnih pripetljajev in situacj v Borovnici sicer ne manjka, najbolj razvpita je menda na zgornjem Pakem, kjer so ceste in poti menda predmet spora že dve desetletji. Na drugem koncu doline pa naj bi imeli pravcatega »razbojnika«, ki da na javni poti ustavlja in grozi popotnikom. Njegov sokrajan je pred nedavnim dopolnil zbirko inovativnih pristopov do reševanja obmejnih sporov in tik ob občinsko cesto (ki naj bi jo v kratkem prenavljali) zabil kričeče obarvano žično ograjo. Hja, ko bi Slovenja takšne borce za kvadratne metre naselila na svojih mejah, sosedom še arbitražna sodišča ne bi mogla pomagati ^
Dobro pognojeni medsosedski odnosi
KD Borovnica Folklorna skupina ŠUMNIK
vabi na letni koncert z naslovom
Ko zori ljubezen
Gostja večera: VERONIKA ZAJEC
na violinske citre
Sobota, 3. december 2011, ob 19. uri v večnamenski dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.
Vljudno vabljeni!
Uredil: Damjan Debevec
Vabilo
Vabimo vas na prireditev
Veseli december,
ki je namenjen druženju starejših občanov v tem prazničnem času.
Se vidimo v soboto, 10. 12. ob 17.uri, v dvorani osnovne šole v Borovnici.
Društvo upokojencev Borovnica
Živi mrtveci bež^o z dolanskega pokopališča
»Na Dolu, Pri Kralju, je britof, pa živi mrtveci hodjo naokrog,« je nekaj dni pred državnim praznikom počastitve spomina na mrtve razburkal borovniško sceno ljudski glas. »Pa je res pokopališče,« so komentirali mimoidoči vozniki in se čudili, kako ga nikdar poprej niso opazili. Še bolj pa je zmrazilo naključne pešce in kolesarje, ki so se tam mimo peljali ponoči, saj so se po posesti opotekale in spuščale nenavadne glasove srhljive, raztrgane in okrvavljene postave. Redki posamezniki, ki jim je še bilo do šale, so delili pripombe, da se verjetno mrliči s kakšnega starega kartuzjanskega pokopališča seljo na novo borovniško pokopališče, ki so ga ravno naslednji dan slavnostno odpirali.
Prav vsa ugibanja pa so se izkazala za napačna. Na Dolu je konec oktobra zgolj ekipa Simona Kržiča (Simonkr, d. o .o., Vrhnika) snemala krajši film na tematiko noči čarovnic. »Snemamo eno podobo ameriškega halloweena z zombji kot stere-otipom vstajanja od mrtvih, pokopališčem, meglo je razlagal Kržič, ki je v lokacji za prjateljičino hišo našel ravno tisto, kar je iskal. Po dolgotrajni izdelavi »novega dolanskega pokopališča«
so malce pred dnevom spomina na mrtve začeli tudi snemati, kar je ekipi vzelo dve (mrzli in vlažni) noči. Med igralci bi zaman iskali diplomante AGRFT-ja, saj, kot pojasnjuje Kržič, ves projekt temelji zgolj na amaterstvu. Posneti kadri pa so prek spletne agencje IStockPhoto namenjeni prostemu trgu, kar pomeni, da se posnetki iz borovniškega kota lahko pojavjo kadar koli kjer koli - od ameriških nadaljevank do severnokorejskih reklam za pokopališke storitve. Glavni namen posnetega je pač ta, da prinaša dobiček. In glede na to, da Kržičevo podjetje večinoma snema na teh koncih (več prizorov v Bistri), se zna nekega dne na malih zaslonih na povsem drugem koncu sveta znajti tudi kakšna borovniška znamenitost - na primer razpadajoči steber viadukta.
Damjan Debevec
Čez dan je bilo dolansko pokopališče kot vsako drugo.
Ponoči pa .
Občina Borovnica
Paplerjeva 22, Borovnica Telefon: 01 7507 460 Faks: 01 7507 461
Elektronska pošta: obcina@borovnica.si Uradne ure:
ponedeljek - petek od 8:00 do 12:00 sreda od 8:00 do 12:00 in od 13:00 do 16:30 Stranke prosimo, da upoštevajo urnik uradnih ur in ob neuradnih dneh ne motjo občinske uprave. Hvala za razumevanje!
28. november 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
17
HUD Karel Barjanski
Živali v objektivu Ela Mihevca
Borovnica, 22. oktober - HUD Karel Barjanski je tokrat v sodelovanju z borovniško lovsko družino povabil v goste Vrhničana Ela Mihevca, vidnega slovenskega naravoslovnega fotografa. Rezultat je bila fotografska razstava v lovskem domu, ki je bila postavljena na ogled teden dni, vmes pa so potekale spremljevalne prireditve namenjene tako mlajši kot starejši generacyi.

Oponašanje jelenjega raka
Razstavo si je v tednu dni ogledali okoli 800 ljudi.
Literarna delavnica Mehurčki
Celotedensko dogajanje je seveda doživelo vrhunec prvi dan, ko je potekalo odprtje razstave s krajšim kulturnim programom pred lovskim domom. Jože Korošec iz lovske družine je dejal, da je vesel tega dogodka, kajti ta nenazadnje dokazuje, da lovci niso enačaj puški, marveč so v prvi vrsti ljubitelji narave. Del te ta dan ni odkril samo Elo Mihevc preko fotografij, ampak tudi dvojica lovcev z oponašanjem jelenjega ruka na glasbila. Avtor fotografske razstave je kasneje dejal, da je jelenji ruk res nekaj najlepšega, kar lahko fotograf, lovec ali zgolj ljubitelj narave, doživi. »Je pa mogoče za nas fotografe ovekovečenje tega dogodka zelo zahtevno, saj ruk navadno poteka v slabih svetlobnih pogojih. Nasploh živali pridejo na piano zjutraj ali zvečer, ko svetloba ni zavidljivi ravni. Tedaj je potrebno veliko znanja, pa tudi nekaj sreče za dobro fotografijo.« Mihevc je še dodal, da si med domačimi živalmi najbolj želi fotografirati medveda prosto v naravi.
Mihevčev fotografski opus so si lahko obiskovalci ogledali v lovskem domu še cel teden. Razstavljenih (razstava je nosila naslov »Gledam te«) je bilo na desetine fotografij različnih živali - od žuželk do sesalcev - nastale pa so na Ljubljanskem barju in v gozdovih blizu njega. Videno najbolje povzema stavek spremne zloženke: »Elo je na ogled ponudil čudovito barvno doživetje, ki ga sami v vsakdanu nismo videli, nismo opazili, vsekakor pa ne zabeležili.«
Naslednji dan po odprtju razstave je sledila literarna delavnica Mehurčki, namenjena najmlajšim, ki jo je vodila
Predavanje Dušice Kunaver
Barbara Bezek Rot. Osrednjo vlogo so imele živali - najprej tiste iz pravljic in ugank, kasneje pa še one iz domišlj^e otrok. Prelite na papir so se predstavile na posebnem panoju, neredki pa so jih pogumno povedali, zapeli ali zaigrali na klaviaturo.
V sredo zvečer je avtor fotografij Elo Mihevc, ki je sicer tudi izvrsten glasbenik, navduševal občinstvo z vokalom in kitaro. Z Denisom Mujkičem, gojencem španske flamenko šole iz Granade, sta poskrbela za pristne latino ritme, na koncu pa je del svojega glasbenega opusa predstavila še glasbena sekc^a HUD Karel Barjanski pod vodstvom Borisa Bezka.
Elo Mihevc, avtor razstave
Latino večer
Dan kasneje so »Hudovci« povabili v goste Dušico Kunaver, poznavalko slovenske kulturne dediščine, ki je govorila o Barju, vodi in živalih v ljudskem izročilu. Celotedensko dogajanje pa je društvo zaključilo v petek z družabnim večerom. Ocenjujejo, da si je razstavo ogledalo okoli 800 ljudi. Organizator se je še posebej razveselil množičnega obiska otrok iz borovniške osnovne šole in vrtca, ki niso spoznavali le živali, marveč lovski dom zapustili s spoznanjem, da lovstvo ni povezano le z ub^anjem živali, ampak tudi s skrbjo zanje in za naravo v celoti.(gt)
Ogledali smo si fotografsko razstavo Gledam te
Učenci in učitelji smo se odzvali povabilu organizatorjev razstave fotografij priznanega fotografa Ela Mihevca Gledam te, ki je bila na ogled v lovskem domu v Borovnici ter si ogledali čudovite fotografije in se čudili, kaj vse je mogoče ujeti na fotografijo. Z učenci smo se sprehodili do lovskega doma, malo nas je že zeblo, ko smo vstopili vanj. Pričakala nas je topla soba in pr^azen sprejem borovniških lovcev, s katerimi smo se pogovarjali o živalih na fotografijah, o trofejah na stenah in o skrbi za živali. Na poti v šolo
so se nam misli usedale, v učilnici pa so vtisi prišli na plan tudi v zapisani obliki.
Všeč mi je bil hermelin, zato ker je videti puhast, ker je čisto bel in majhen. Všeč mi je bilo tudi mušje oko, saj nisem vedela, da ima muha trepalnice vse okoli očesa. Izvedela sem, da je sova večja kot čuk in tudi veliko drugih stvari.
Lori Sevšek,3. a
Razstava je bila zelo lepa. Najbolj so mi bile všeč slike z zajčki, saj so moje naj-
ljubše živali. Všeč mi je bil tudi hermelin.
Živa Nikšič, 3. b
Všeč mi je bila razstava. Najbolj pa oko od muhe. Zelo mi je všeč, ker so od vsake živali povedali nekaj zanimivosti.
Nika Hren, 3. a
Všeč sta mi bila zajca, ko sta se tepla za samico in medved na drevesu in jelen zjutraj.
Mali »žur« borovniških Barjank
Svoj letni koncert so sredi oktobra pripravile pevke Ženskega pevskega zbora Barjanke. Pevke častitljive starosti, ki kljub letom še vedno aktivno nastopajo v borovniškem družbenem življenju in tudi širše (nazadnje v Cankarjevem domu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje), so se odločile tokratni koncert še malce poživiti. V goste so namreč pripeljale pisano opravljene t. i. Mlade žurerke iz Tržišča, ki jih mnogi med nami poznajo že iz oddaje Slovenca ima talent. Tokrat so odplesale vrsto poskočnih plesov, med njimi flamenko in kankan, ki je z zaključnim delom nasmejal vse prisotne. Barjanke, pod vodstvom zborovodje Rud^a Cerka, pa so za to

i
^^ i« , I 4 J
ŽPZ Barjanke vab^o nove pevke v svoje vrste.
Nagajivi kankan Mladih žurerk.
priložnost pripravile kar obsežen repertoar raznolikih, predvsem narodnostno obarvanih pesmi: Naša vasica, Hiška mala sredi trat. Veseli pastir. Ljubezen do domovine. Lepa ura, sonce sije, Za-bavljivka. Tam na vrtni gredi. Rožic bi vam rade dale, Dečva pa v hartlcu. Pod nebom gre oblak, Eto plitem mrižu svoju ter Predica. Na-
Zborovodja Cerk o sopranistki Meri slove pesmi je v teko-Makovec: »Da prideš pri teh letih na če povezovanje točk oder, je pa treba imeti pogum.«	večera spretno sple-
tala Alenka Ošaben.
Prireditev se je kot že tradicionalno končala s skupno pesmijo vseh nastopajočih in cvetlicami pozornosti, ki jih je tokrat dobila najstarejša pevka Barjank, skoraj 90-letna Meri Makovec. Zborovodja Cerk je vztrajnost svoje sopranistke komentiral z besedami: »Da prideš pri teh letih na oder, je pa treba imeti pogum.« Morda bo njen zgled spodbudil še katero Bo-rovničanko, da se bo pridružila našim »barjanskim« pevkam.
Damjan Debevec
18 NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
28. november 2011 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
OO DeSUS Borovnica vabi n volilnega progr^ama in srečanje s kandidatom v Gostišče Godec v Borovnici, v četrtek 1.12.2011 ob 18. uri. Po ur^adnem delu bomo skupaj nazdr^avili za uspešno Sl^ovenijo, za zadovoljne in srečne ljudi.
Vabimo vas tudi na srečanje s Karlom Erjavcem in dr. Marjanom Riharjem v Cankarjev dom na Vrhniki, v sredo 30.11.2011 ob 18. uri.
M,
DeSUS


dr. Marjan Rihar ujjwJTÏÎI JJWnj^i
Oglas naročil: DeSUS
Naš kandidat Daniel Cukjati
Z letošnjimi državnozborskimi volitvami se končuje že tretji zaporedni mandat legendarnega poslanca Franceta Cukjat^a, dr. med, ki je bil v času svoje poslanske kariere tudi podpredsednik in predsednik Državnega zbora. Nihče ne more reči, da si jih s svojim trdim delom ni prislužil. Ko smo ga Borovničani najbolj potrebovali, je bil z nami. Imel je odločilen vpliv na vladne odločitve v povezavi z Borovnico v obdobju 2004-2008, torej v času Janševe vlade, ki se je konkretno pokazal v hitri pomoči šolskega ministrstva pri popožarni obnovi osnovne šole dr. Ivana Korošca, 20-milijonski finančni in-jekc^i za ureditev ceste v Brezovici pri Borovnici, uvrstitvi rekonstrukc^e regionalne ceste Vrhnika-Podpeč v seznam prednostnih državnih cestnih projektov, zagovarjanju projekta Čista Ljubljanica in mnogih drugih primerih, ko je Borovnica nujno potrebovala hiter, neposreden dostop do vodilnih mest na ministrstvih, uradih, agenc^ah ^ Ob koncu letošnjega leta g. France Cukjati zaključuje tudi svojo poslansko kariero, na njegovo mesto pa ob podpori vseh treh SDS-ovih odborov (Borovnica, Vrhnika, Log - Dragomer) stopa njegov sin Daniel Cukjati, 32-letni ponosni oče v pričakovanju četrtega otroka.
»Dani«, kot ga kličemo pr^atelji, je življenjske izkušnje nabiral na nadvse zanimivih področjih. Po uspešno končani srednji šoli se je vpisal na Fakulteto za šport, kjer je (tudi kot predan boksar) diplomiral na temo Športne poškodbe in njihovo preprečevaje v borilnih športih. Pa ga pot sprva vendarle ni zanesla v športne vode. Po opravljenem pripravništvu se je zaposlil kot višji kriminalistični tehnik »forenzik« na sektorju kriminalistične policije v Ljubljani. Delo »varuha zakona«, vsakodnevnega soočanja z vsemi razsežnostmi zla, ki so nam navadnim smrtnikom večinoma prihranjene, mu je pustilo neizbrisen pečat v etični razsodnosti med dobrim in zlim. Rojstvo otroka pa je od njega začelo terjati za družino manj stresno službo, ki jo je našel v nalogah sodelavca za šport na Zavodu Ivana Cankarja (ZIC) na Vrhniki. Intenzivna vključenost v družbeno življenje občine ter težnja po pozitivnih spremembah sta ga posledično neogibno pripeljali do uspešne kandidature
za občinskega svetnika Občine Vrhnika.
A okviri domače občine nikdar niso bile meje njegovega sveta. Družinske in pr^atelj-ske vezi tako v borovniški kot log-dragomer-ški občini so pri njem ohranjale živo zanimanje za dogajanje v obeh. Obiskoval je borovniške prireditve, sem pa tja zašel na kakšno delovno akcijo ali odigral igro košarke in se o skupnih medobčinskih zadevah posvetoval s kolegi svetniki in vaškimi »starostami«. Dosledna družinska krščanska vzgoja je bila v njegovem odnosu do soljudi vedno izrazita. Poznamo ga kot nasmejanega, olikanega, zgovornega in dinamičnega moža trdnih vrednostnih stališč. Pomoči od njega ni bilo treba nikdar prositi, ponudil jo je sam. Poleg te občečloveške vrline pa premore tudi neko drugo redko slovensko lastnost - popolno ideološko neobremenjenost in spoštovanje sočloveka, naj si bo to na partizanskih slovesnostih ali spominskih slovesnostih žrtvam medvojnega in povojnega nasilja. Vse našteto je doprineslo k temu, da ima Občinski odbor SDS Borovnica bistveno lažje delo, kot ga imajo sicer odbori ob predstavitvi »novih obrazov« volivcem. Med številnimi srečanji našega kandidata z Borovničankami in Borovničani je bilo le malo tistih, ki ga še niso poznali. Starejši so se ga spomnili kot »Suhadolnikovega« iz Niževca, drugi so z njim igrali košarko, spet tretji (predvsem generac^a »floorball«) ga poznajo prek sodelovanja v okviru ZIC-a.
Verjamemo, da je zato Daniel Cukjati prava izbira za Borovnico pri volitvah v slovenski dom demokrac^e, če ne celo najboljša. Predstavlja namreč kontinuiteto kakovostnega dela, ki ga je zastavil njegov predhodnik, predvsem pri zavzemanju za dosego ciljev kot so vključitev projekta Čista Ljubljanica (kanalizac^a in čistilna naprava v Borovnici) v državni proračun za leto 2012, zagotovitev zadostnih sredstev za obnovo regionalne ceste Vrhnika-Podpeč ter uvedba primestne železnice v okviru programa razvoja Slovenskih železnic.
Boljše garanc^e od poslanca vladajoče stranke, za dosego vseh teh in drugih pomembnih ciljev, preprosto ni.
Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Borovnica
Obeti čebelarskega turizma za Borovnico
Ste vedeli, da postaja čebelarski turizem donosna panoga tudi v Slovenci? Da posamezni čebelarji na leto gostjo tudi več tisoč tujih in domačih obiskovalcev? In da se z apiterap^o odpirajo nove možnosti razvoja čebelarstva? Nenazadnje se menda 20-gramski paketi »medicinskega« medu prodajajo po 10 evrov.
O tem in drugih vidikih razvoja čebelarskega turizma je na povabilo Čebelarskega društva Borovnica 20. oktobra v Borovnici predaval čebelarski strokovnjak Franc Šivic. Prisotnim čebelarjem je poljudno in slikovito predstavil številne uspešne primere trženja čebelarskega turizma v tujini (Avstr^a, Ital^a) pa tudi v Slovenci (Prekmurje, Dolenjska, Primorska). Prekmurci so bili morda res prvi, ki so izkoristili to tržno nišo, a preostala Slovenija zadnja leta bistveno ne zaostaja več na tem področju. Vsak posamezni čebelar se namreč panoge loteva z lastnimi inovativnimi rešitvami. Svoje čebelnjake na primer predelujejo v miniaturne trgovinice, kjer praviloma razprodajo celoletni pridelek. Nekateri jih namest^o v turistično prepoznavne kraje, kot je Volčji Potok, spet drugi jih uredbo na starinski način in goste pritegnejo z bogato zgodovino čebelarstva na Slovenskem. Menda tujce še posebno navdušuje značilni slovenski, Žnidaršičev panj.
Vključevanje apiterap^e v turistično ponudbo pa je ena izmed zahtevnejših možnosti raz-
Predavatelj Franc Šivic s predsednikom borovniškega čebelarskega društva Antonom Hre-
nom
voja, ki terja pridobivanje dodatnih strokovnih znanj. A našim čebelarjem jih, po zagotovilih predavatelja, menda ne manjka. Udeleženci so poslišali o »medicinskih« (ranocelniških) vrstah medu, npr. manuka z Nove Zeland^e in domači kostanjev med in med oljne repice, ki koristi zoper parodontozo, pa tudi pri dietah. G. Šivic je predstavil še izvirno apiterapevtsko komoro, ki jo je uredil v svojem Čebelarskem turizmu v Šempasu in kjer se z ležanjem nad panji, iz katerih pr^etno brni in dehti topel zrak, zdrav^o ljudje z motnjami spanca ali dihalnimi težavami.
Za nameček je g. Šivic prisotnim čebelarjem predlagal vzpostavitev lokalne čebelarske učne poti, ki je lahko dober uvod v organiziran čebelarski turizem v kraju.
Damjan Debevec
OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Paplerjeva ulica 15 1353 Borovnica
Vabilo na božično-novoletni konce
Staro leto že od nas odhaja. Roko novo leto nam podaja. Energ^e nove nam bo vlilo, Čar življenja znova nam odkrilo. Naj podari zdravje vam, veselje, Osrečuje naj vas na povelje.
Vabimo Vas na božično-novoletni koncert, ki bo v torek, 20.12.2011, ob 18. uri v večnamenskem prostoru šole.
Učenci in delavci šole Borovnica
Učenci ličkali koruzo in »kšeftali«
V četrtek, 27. oktobra, so učenci in učenke (od 1. do 5. razreda) avlo osnovne šole spremenili v pravcato jesensko tržnico tradicionalnega slovenskega podeželja. Na stojnicah in ob njih so razen prodaje številnih ročnih izdelkov (okraskov, vrtnih količkov prikazovali tudi nekaj značilnih jesenskih kmečkih opravil:
ličkali oz. slačili so koruzo, izrezovali buče, pripravljali jesenska sadna nabodalca in se ob tem neznansko zabavali. Ideja za prireditev se je porodila organizatorici Sabini Belovič, ki meni, da »glede na to, da smo na vasi, je lepo, da se kdaj prikaže tudi stare ljudske običaje, saj le ti izginjajo.« Zamisel je kar hitro osvojila
Ličkanje koruze je družabno opravilo.
fMm H
WJTi
Organizatorka Sabina Belovič v reporterski vlogi.
Buče so pripravljene za »noč čarovnic«.
šolski kolektiv, ki se je odločil, da letos namesto božičnega bazarja poskusijo nekaj novega. In tako je jesenska tržnica dobila domovinsko pravico tudi v borovniški šoli. Osrednjo tržno dejavnost ter prikaze opravil so sicer popestrili z nastopom šolskega pevskega zborčka in prikazi prizorov jesenskih opravil na platnu, vidno zadovoljni obiskovalci, med njimi tudi borovniški župan, pa so se med stojnicami zadržali malce dlje ob okusnem čaju in pokovki. Izkupiček tržnice bo po izjavah organizatorja namenjen nakupu igrač za učence, ki so vključeni v podaljšano bivanje. Prihodnje leto pa nas menda čaka še bogatejša in še bolj raznolika tržnica.
Damjan Debevec
28. november 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
19
Education and C uit ure Llfelong learnins programme C0MEN1US
Projekt Comenius na
t	«VI«	«VI«
borovniški osnovni soli
Na šoli smo ustvarili kotiček Comenius, ki poleg glavnih informacij o projektu in partnerskih državah predstavlja še zanimivosti, slikovno gradivo in tekoče dogajanje na šoli. Ožja skupina sodelavcev v projektu se intenzivno pripravlja na obisk učiteljev in učencev iz partnerskih držav v marcu 2012. Vrtec in razredna stopnja so začeli izdelovati voščilnice, koledarje in novoletne okraske. Učenci predmetne stopnje se na razrednih urah pogovarjajo na temo izbranih pravljic, izdelujejo slovensko zastavo pri likovni vzgoji, zloženke o Slovenci pri geografiji in izbirnem predmetu računalniška omrežja, zloženke s predstavitvami narodnih junakov Slo-ven^e pri slovenščini, posneli pa smo tudi najbolj znane slovenske otroške pesmice. Vse izdelke bomo položili v darilne škatle in jih poslali našim pr^ateljem v Romunko, Španko in Turč^o. Posamezni učitelji na šoli smo vzpostavili stike z učitelji na partnerskih šolah. Pripravljamo se na dopisovanje z njihovimi učenci. Spoznavali bomo šolski sistem v tujini, navade, običaje, turistične znamenitosti ter se preizkusili v osvajanju osnovnih turških, španskih in romunskih besed. Veselimo se novih izzivov.
Nad požar v Niževcu
V soboto, 29. oktobra, so na južnem koncu borovniške doline zatulile gasilske sirene, vozilo za vozilom pa je drvelo proti vasi Niževec. Ob 17.30 je namreč na gasilske pozivnike prišlo sporočilo, da gori Trčkov kozolec. Na kraj dogajanja so prvi
prihiteli bližnji gasilci PGD Brezovica pri Borovnici, ki so prevzeli vodenje akc^e, in začeli nemudoma napeljevati cevi od Izberja do Niževca. V tem so prihiteli še borovniški in brežan-ski gasilci, z več strani napadli goreči objekt ter pred širjenjem ognja zavarovali bližnjo hišo in kozolec. Akc^a je potekala hitro in usklajeno, tako da je imelo približno petdeset gasilcev vseh treh društev požar pod kontrolo že dobrih petnajst minut po prejetem obvestilu. Šlo je seveda za še eno sektorsko vajo borovniškega poveljstva v roku enega dni, ki je po ocenah organizatorjev zelo dobro uspela.
Damjan Debevec
Trčkov kozolec jo je tokrat dobro odnesel.

Borovniški gasilci so imeli z vrha lahko delo.
Mladi gasilci so bili pod budnim nadzorom »starešin«.
Zagorela je drvarnica pod »staro progo«
S sporočilom, da na Bregu, pod »staro progo«, gori objekt, so se 21. oktobra v akc^o proti ognjenim zubljem podala vsa tri borovniška gasilska društva, napad pa je vodilo najbližje, PGD Breg - Pako. Šlo je seveda za sektorsko gasilsko vajo, v kateri so gasilci preizkusili svoje zmogljivosti v primeru požara na območju Trnovega oz. zgornjega Brega, kjer zaenkrat še ni hi-dranta. Enainštirideset gasilcev in štiri gasilke z vso motoriza-c^o so se morali spopasti s številnimi ovirami že pred samim krajem dogodka. Borovniški gasilci so se na najožjem delu ceste nad Kim-Vi-jem najprej ogibali rovokopaču, pri čemer je šlo zelo na tesno, nekaj sto metrov zatem pa še podrtemu orehu. Nad »goreči objekt« so prispeli prvi in prvi tudi razvili cevi ter zavarovali kraj dogajanja. Daljšo pešpot pa so imeli člani PGD
Breg - Pako in Brezovica pri Borovnici, ki so imeli za nalogo črpanje vode iz hidranta pod strmim hribom. Medtem ko so napeljevali cevi in usposabljali vmesne črpalke, je borovniška enota že pregledala »goreči objekt« in bližnji prepust v iskanju morebitnih ponesrečencev. V dobrih petnajstih minutah po prejemu sporočila so »požar« že gasili z vsemi zmogljivostmi. Glede na to, da je bila vaja izvedena na strmem in težko dostopnem terenu, jo organizatorji ocenjujejo kot »zelo uspešno in zaradi težkega terena zelo poučno.« V praksi zdaj namreč vedo, kako in v kolikšnem času se tam pride do vode, saj hi-dranta na tamkajšnjem območju, kot že omenjeno, ni. Gasilci in krajani si žel^o, da bi ga občina vendarle čim prej namestila.
Damjan Debevec
S petimi ekipami na državno prvenstvo
V soboto, 10. oktobra, je bilo v Logatcu pod Sekirico tekmovanje notranjske reg^e v gasilsko-športnih disciplinah. Tekmovanja se je udeležilo 71 najboljših ekip iz vse notranjske regije.
Med njimi je blestela predvsem številčna zasedba tekmovalnih ekip iz PGD Brezovica pri Borovnici, ki ji je ponovno uspel veliki dosežek, torej uvrstitev na državno tekmovanje drugo leto. Uspeh so podkrepili kar s petimi ekipami, ka-
terim bodo delali družbo veterani PGD Borovnica, ki so bili v svoji konkurenci nepremagljivi. Uvrstitve »kačanskih« ekip na regjskem prvenstvu v Logatcu, 10. 10. 2011: pionirke 1. do 2. mesto, pionirke 2. do 3. mesto, pionirji - 4. mesto, mladinke - 2. mesto, člani A - 7. mesto, članice A - 1. mesto, članice B - 2. mesto. Starejši gasilci: 1. PGD Borovnica, 5. PGD Log, 6. PGD Dragomer - Lukovica.
Veterani PGD Borovnica na vaji z mentorjem Viljem
Aktiven tudi podmladek PGD Borovnica
V	soboto, 17. septembra, je v Cerknem potekalo državno tekmovanje v orientac^i. Potem ko so borovniški mladinci v maju 2011 pokorili vso konkurenco v notranjski reg^i in gladko zmagali, so na državni ravni dosegli solidno 19. mesto. V začetku oktobra so se tri ekipe PGD Borovnica udeležile občinskega kviza v Bevkah in dosegli 2., 5. in 7. mesto. Ena ekipa mlajših pionirjev se je tako prebila na regcsko tekmovanje v Cerknici in dosegla 5. mesto. Sicer pa so poleg tekmovanj borovniški mladi gasilci v jesenskem času pozornost namenili tudi mesecu požarne varnosti (oktobru).
Letos je potekal pod geslom Ste storili vse za varen dom?, v okviru katerega so plakati in letaki opozarjali na morebitne nevarnosti v hiši in njeni okolici. V ta namen je Uprava za zaščito in reševanje RS izdelala spletno hišico, ki je dostopna na naslovu: http://www.sos112.si/slo/hisa. swf. V hišici je mogoče najti napotke, kako lahko preprečimo požar, podobno brošuro pa ste dobili tudi na dom.
V	prihodnjem mesecu, ko tekmovanj ni, in je zunaj mrzlo, pa se bodo na toplem ukvarjali z izdelavo novoletnih voščilnic in drugimi delavnicami. (it)
Dragocena izkušnja, ki še vedno odzvanja v nas
Svetovni dan mladih
Dva tedna odkrivanja Špance. Gostoljubje družin. Srečevanje z mladimi vsega sveta. Pričakovanje papeža. Slavljenje Boga. Maša na letališču. In spanje pod neštetimi zvezdami. Največje srečanje mladih na svetu.
Naša pot se je začela 9. avgusta, ko smo na vrhniški bencinski črpalki vstopili na avtobus, že skoraj dodobra napolnjen z Dolenjci, Belokranj-čani in Ljubljančani. Po 18-urni vožnji smo prispeli v prvo špansko mesto - Barcelono, kjer smo si ogledali: park Guell, akvar^, Sagrado familio in okusili špansko morje. V za nas že kar poznih večernih urah (ki pa Špancem pomenijo šele pravi začetek zabave) smo imeli v manjši cerkvi sv. mašo, ob kateri smo se prvič srečali vsi slovenski romarji. Po tem je sledila nočna vožnja proti Cartageni, kjer smo se udeležili Dnevov po škofijah. To mesto nam bo ostalo v spominu po neizmernem gostoljubju tamkajšnjih družin, ki so nas za štiri dni sprejele v svoja domovanja. Prostovoljci so poskrbeli za pestro dogajanje, ogled mesta, vsakodnevne večerne sv. maše in zabavne španske fieste pozno v noč. Navezali smo veliko prjateljstev, a čakali so nas najpomembnejši dogodki tega romanja, zato smo se polni pričakovanj odpeljali v Madrid. Nastanili smo se v eni izmed šol v predmestju in tako vsak dan potovali z vlakom ali avtobusom dobro uro do samega središča mesta, kjer so potekali razni dogodki. Španska prestolnica je bila kar
naenkrat preplavljena s tisočimi ljudmi in iskanje zagotovljenih toplih obrokov ter udeleževanje na raznovrstnih prireditvah so predstavljali pravo pustolovščino. V dolgih vrstah smo spoznavali nove prjatelje z vseh celin, prjaznim domačinom pa smo z veseljem prisluhnili, ko so nam pomagali iskati prave poti. Vsako dopoldne smo vsi slovenski romarji prisluhnili katehezam škofa Jurja Bizjaka, nato pa sodelovali še pri sveti maši. Prav blagodejen občutek je bil, ko smo v množici vseh jezikov, v katerih smo se tudi sami uspešno preizkušali, del dneva lahko prisluhnili naši materinščini. V poznih popoldanskih in večernih urah so sledili skupni dogodki za vse mlade, ki smo se zbrali v Madridu. V sredo smo imeli otvoritveno mašo, v četrtek pozdrav papežu ob njegovem prihodu, v petek križev pot s papežem. V soboto in nedeljo pa je sledil vrhunec dogajanja, ki se je s trga La Cibeles preselilo na ogromno letališče Cuatro Vientos. Skoraj dva milijona se nas je zbralo, da bi pri-
sluhnili papežu in skupaj častili Boga. Papež nas je opogumil z mnogimi besedami in med drugim dejal: »Ne bojte se ne sveta, ne prihodnosti, ne svoje šibkosti, ker vas je Gospod postavil, da živite v tem trenutku zgodovine, da bo tako po vaši veri lahko še naprej odmevalo Njegovo ime po ^vsej zemlji.« Po zaključni sveti maši smo odšli na tamkajšnje domove. Španijo smo zapustili v nedeljo zvečer. V ponedeljek smo se ustavili še v Lurdu, kjer smo imeli zahvalno sv. mašo in v torek, 23.8., prispeli v Slovenijo. S tem pa se za nas Svetovno srečanje mladih še ni končalo. Svoja nepozabna doživetja smo želeli deliti tudi z našo župnijo. Tako smo v soboto, 15. 10. 2011, po večerni sveti maši pripravili predstavitev SDM in pogostitev v stilu španske fieste (zabave). V nas pa še vedno odzvanja velika hvaležnost Bogu za tako čudovito izkušnjo, vsa nova prijateljstva, nova spoznanja, za gostoljubje španskega sveta. Vse to nas bo spremljalo in opogumljalo vse življenje.	Tina Švigelj in Maja Kos
20 NAŠ ČASOPIS
Občina
^Horjul
28. november 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si
Novice iz Občine Horjul
Odločbe o znižanem plačilu vrtca
Vse starše, kateri otroci obiskujejo vrtec obveščamo, da bodo s 01.12.2011 izdan novi obrazec Vloga za znižano plačilo vrtca. Ob enem v skladu z uveljavitvjo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11) s 01.01.2012 pristojnost izdajanja odločb za znižano plačilo vrtca prevzemajo pristojni Centri za socialno delo. Zato vas obveščamo, da od 01.12.2011 dalje Vlogo za znižano plačilo vrtca za leto 2012 oddajajte na Center za socialno delo Ljubljana Vič -Rudnik, Tržaška cesta 2, Ljubljana.
Izboljšani pogoji dela za Glasbeno šolo Vrhnika
Že vrsto let v Horjulu uspešno deluje enota Glasbene šole Vrhnika, ki je letos praznovala 35. letnico delovanja. Dobro sodelovanje med Glasbeno šolo, Osnovno šolo Horjul in Občino Horjul se kaže tudi s pridobitvami za izboljšanje pogojev dela. Prostor v osnovni šoli za izvajanje pouka glasbene šole je na novo izoliran z zvočno zaveso, za zagotavljanje stalne temperature, ki je potrebna za vzdrževanje novega klavirja, pa je bila nabavljena klimatska naprava. MIRED bo izvajal nadzor Medobčinski inšpektorat in redarstvo bo izvajal nadzor nad upoštevanjem členov Odloka o javnem redu in miru, ki določajo pravila vodenja in skrbi za živali. V odloku je navedeno, da lastnik, vodnik ali skrbnik psa mora psa, ki se giblje v naselju ali na javnih poteh, imeti na povodcu. Lastnik, vodnik ali skrbnik živali mora v naselju za živaljo počistiti iztrebke in jih na primeren način odložiti v za to predviden zabojnik za živalske iztrebke. V primeru, da na določenem območju ni zabojnikov za živalske iztrebke, mora lastnik, vodnik ali skrbnik živali iztrebke počistiti tako, da jih zavje v plastično vrečko in odloži v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov. V času izvajanja akcje bo medobčinsko redarstvo vsakega vodnika živali preverjalo ali imajo lastniki oz. vodniki psov vrečke za iztrebke in ali se iztrebki tudi pospravjo. Po prvotnem opozorilu bo lahko sledila tudi kazen.
Kakovost pitne vode
Zdravstvena ustreznost pitne vode se na vodovodnih sistemih v občini Horjul redno spremlja. Preglede oziroma vzorčenje vode opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Vse bolj pa opažamo, da se rezultati kvalitete pitne vode poslabšujejo predvsem zaradi bakterj. Glede na prejete analize vzorcev vode še vedno velja preventivni ukrep prekuhavanja pitne vode v prehrambene namene za vodovodne sisteme Lesno Brdo, Zaklanec, Koreno - Samotorica. Za odpravljanje težav skrbjo vodovodni odbori z rednim čiščenjem in vzdrževanjem objektov in naprav.
Predvsem pa se moramo zavedati, da tudi sami pazimo, da vodnih virov ne bomo onesnaževali in zastrupljali, saj lahko taka dejanja pustjo velike posledice za vse nas.
Končana izgradnja MFE
Sredi novembra se je končala izgradnja mikro fotonapetostne elektrarne na športni dvorani pri OS Horjul. Južni del strehe na dvorani
Moduli na južni strani strehe
so prekrili moduli, ki bodo omogočili 49,75 kWp moči elektrarne. S prikazovalnikom, ki bo lociran pri zgornjem vhodu v dvorano, se bo bo dnevno lahko spremljala količina proizvedene elektirčne energje. Proizvedeno električno energjo bo občina oddajala v distribucjsko omrežje. Elektrarna bo začela s poskusim delovanjem že v letošnjem letu.
C.
botsylantj bi
CA/r/Zu/¿f'ff .'J
iTrpIxp ÏP-i-lr* Tr|iïvini t--- ■ ''
■■ ■ ■ ■-■■ rv IM.91U ridl v:; nr t«	'r r

-I- I ¡.FM ih— 11 'i-.^ ^ I 4 IF . F>


w
v^scmi nmt^m.
Vsi pr^avljeni otroci, ne pozabite: v nedeljo, 4. decembra 2011 ob 16. uri
nas bo v Prosvetnem domu v Horjulu obiskal Miklavž z darili.
Jubilej OŠ Horjul in stoletnica rojstva Kristine Brenkove
V četrtek, 11. oktobra 2011, je bila v avli osnovne šole v Horjulu kulturna prireditev ob 35-letnici nove horjulske osnovne šole in 100. obletnici rojstva Kristine Brenkove, pisateljice, pesnice in prevajalke, rojene v Horjulu.
Nastop otroškega pevskega zbora
Učenci, ki so nastopili na proslavi ob 35-letnici OŠ Horjul in 100. obletnici rojstva Kristine Brenkove.
Anka Delalut, nečakinja pesnice in pisateljice Kristine Brenkove, ob panojih z družinskimi fotografijami pisateljice.
Razstava del učencev OŠ Horjul in dobrote, s katerimi so postregli obiskovalcem.
Podžupan Občine Hor ul Franci Pišek v družbi dramskega igralca Pav eta Ravnohriba in gospe
Anke Delalut. (Foto: Franc Brus, Saša Kopač Jazbec in Jana Beltran)
V kulturnem programu so nastopili učenci prvega razreda, otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Horjul, ki ga vodi zborovodja Imre Farkaš, učenci glasbene šole Vrhnika - flavtistka Teja Nagode, pianisti Iza Lesjak, Jan Nagode, Erik Tominec in harmonikar Aljaž Nagode.
Kot gosta sta v kulturnem programu, ki sta ga povezovala napovedovalca Klemen Marolt in Gabrjela Pišek, sodelovala igralec Pavle Rav-nohrib in upokojena slavistka in pomočnica ravnatelja Anka Delalut, ki sta prebrala nekaj odlomkov iz del Kristine Brenkove. Gospa Anka je kot pisateljičina nečakinja predstavila nekaj pripovedi tete iz mladih let, ki jih je preživela v Horjulu.
Pisateljica, pesnica, prevajalka in urednica Kristina Brenkova se je bila rodila pred sto leti v Horjulu, kjer je preživela čudovito otroštvo pri svoji babici. O njej je vedno pripovedovala, da je bila obsjana s posebno lučjo miline in dobrote. Pri njej je slišala veliko pravljic, ki jih je pozneje sama brala in pripovedovala, v poznejših letih tudi pisala.
N"a slovesnosti je spregovoril tudi ravnatelj Osnovne šole Primož Ga-rafol, ki je med drugim dejal : »Spoštovani gosti, dragi učenci in učitelji naše šole danes praznujemo in izkazujemo čast prav posebni osebi - Kristini Brenkovi - pisateljici Horjulske doline. Srce Horjula in lepoto cele naše doline je v svojih literarnih delih ponesla v našo domovino in v širni svet. Svojo veliko ljubezen do otrok je prelila na papir. Lepoto rojstne vasi in družinsko toplino je opisala v številnih mladinskih knjigah. Njeno pisanje nam odraslim odpira vrata v otroški svet. Mladim, pa približa svet, ki je v nevarnosti, da izgine in se razblini v ostri luči televizje in interneta in je zato toliko bolj dragocen - Svet domačega ognjišča. Danes pa je tudi praznik naše šole - dopolnila je 35 let.Ob tem dvojnem praznovanju bi se zahvalil občini, ker nam omogoča, da ustvarjamo pogoje, kjer se razcvetajo in razvjajo naši otroci. Obljubim vam, da jim bomo pomagali pri pridobivanju novih znanj in jih učili pristnih medčloveških odnosov, prav tega, kar Kristina Brenkova uči v svojih delih. Želim, da vam vsem današnje praznovanje ostane v lepem spominu.«
N"a koncu je vse udeležence proslave povabil k ogledu razstave, ki so jo pripravili učenci Osnovne šole Horjul pod mentorstvom Barbare Seliger.
France Brus
Jesenski odvoz kosovnih odpadkov
V četrtek, 3. novembra 2011, je v Horjulu pri športnem parku ob Vrhniški cesti potekalo zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v horjulski občini. Jože Vrhovec, ki je tudi tokrat poskrbel za red pri zbi-
Zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v Horjulu
ranju in odvozu kosovnih odpadkov, je povedal, da so občani v enem samem dnevu pripeljali za pet velikih tovornjakov. Morda bi jih še več, če bi bili obveščeni tudi s plakati in ne le s priročnikom za ravnanje z odpadki in urnikom odvoza za leto 2011. Na zbirnem mestu so se kot vedno znašli tudi zbiralci kovin, ki pa so med pohištvom, raznimi vzmetnicami in gospodinjskimi aparati nabrali le nekaj materiala, ki so ga lahko prodali Dinosu.
France Brus
28. november 2011
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina
B Horjul
NAŠ ČASOPIS 21
TkTVV	• «VV	t	•
Nas časopis isce dopisnika
Če se vidiš v vlogi dopisnika za območje Občine Horjul, nam pusti sporočilo na naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Zaželen je lasten prevoz, osebni računalnik, fotoaparat, obilica samoiniciativnosti, smisel za pisanje, široko obzorje zanimanja in predvsem pripravljenost na delo tudi ob vikendih ali večerih. Rok za prjave se izteče 21. decembra.
Uredništvo
Bili smo mi, kar ste zdaj vi
Iz otroštva se spominjam dneva spomina na mrtve, vseh svetih ali dneva mrtvih, kot je prvi november označen na koledarjih, ko sem ob vstopu na neko bližnje pokopališče uzrl nad vhodom ta napis.
Tudi letos je bil ta dan meglen in turoben, kot bi sama narava želela izraziti žalost ob spominu na najdražje pokojne, katerih posmrtni ostanki počivajo na domačih pokopališčih ali pa na vojaških pokopališčih iz prve in druge svetovne vojne, kakor tudi ob zloglasnih taboriščih in po breznih in vrtačah, kjer so jih pomorili po vojni.
Vsi ti mrtvi si zaslužno spoštovanje in čast, da v njihov spomin prižgemo svečo ali položimo Spomenik padlim borcem in umrlim v tabo- šopek ali posame-risCih med drugo svetovno vojno.	zen cvet.
i
I

Pogled na del novega pokopališča v Horjulu ob dnevu mrtvih.
GRADBEN ŠTVO		
	041/637-734 www.DAMOS.si	
Komemorac^a ob spominskem obeležju v Ljubgojni
V četrtek, 27. oktobra 2011, je bila pri spomeniku v Ljubgojni spominska komemorac^a, kjer so pred devetin-šestdesetimi leti ital^anski okupatorji ustrelili osem logaških fantov in mož.
se nam pridružili prvič, prijazen pozdrav.
Veseli me , da smo se zbrali v tako velikem številu z namenom, da počastimo spomin na tragično preminule može in fante iz Logaške občine. Letos mineva že 69 let od kar se je zgodil ta kruti zločin italjanske soldateske, s pomočjo domačih izdajalcev. Zato smo toliko bolj zavezani, da spomin na te krute čase NOB ohranjamo spomin in opomin, da se kaj takega ne sme ponoviti nikoli več.
Za pripravo in izvedbo današnje spominske slovesnosti tu pri tem spominskem obeležju, se v prvi vrsti iskreno zahvaljujem vam učenkam in učencem ter mentoricama, za doživet in nepozaben memorialen program, vsem ostalim prisotnim pa zahvala, da ste s svojo prisotnostjo počastili spominsko slovesnost za ustreljene talce. Še enkrat hvala v imenu Zveze združenj borcev za vrednote NOB Občine Logatec«.
France Brus
Udeleženci komemoracije ob spomeniku talcem v Ljubgojni
Po ustrelitvi so jih na prošnjo takratnega župnika Nastrana jokopali brez krst in obeležij na lorjulskem pokopališču, po vojni pa so njihovi posmrtni ostanki našli pokoj na pokopališču v Logatcu.
Za obeležje skrbijo učenci logaške osnovne šole Osmih tal-
cev, Zveza zdmženj borcev za vrednote NOB Logatec in Horjul. Učenci Osnovne šole Osmih talcev Logatec so pripravili krajši kulturni program in pred spomenik položili cvetje in sveče.
Na komemoraciji je imela govor predsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB Vesna
Jerina, ki je dejala: »Drage učenke, dragi učenci in gospe mentorici Osnovne šole 8. talcev Logatec, spoštovani prisotni sinovi in hčere ter sorodniki padlih, spoštovani člani in članice Združenja borcev za vrednote NOB Logatec, cenjeni predstavniki KO Zveze borcev Horjul, ki so
Govor predsednice ZZB za vrednote NOB Občine Logatec Vesne Jerina.
Nastop učenca glasbene šole Logatec pri spominskem obeležju
Spomenik pomorjenim po vojni s cvetjem in prižganimi svečami.
V Horjulu in bližnji okolici so bila vsa pokopališča lepo urejena in po grobovih je bilo precej sveč in cvetja, ki smo ga namenili svojim pokojnim. Občani niso pozabili tudi tistih padlih med drugo svetovno vojno na obeh straneh, kakor pokončanih po taboriščih in pomorjenih po vojni. Na vseh spominskih obeležjih je bilo položeno cvetje in prižgane številne sveče z željo, da se take morje ne bi nikoli več ponovile.
K takemu vzdušju je prispevalo tudi megleno jesensko vreme, kot bi narava hotela žalovati za vsemi, ki jih ni več med nami.
France Brus
Mateju Burjaku v slovo
Lepo bi bilo, če bi imelo veliko ljudi tako dobrega pryatelja, kot je bil naš Matej.
Z velikim veseljem in navdušenjem je nas Lazarje popeljal po mnogih planinskih poteh naše dežele. Bil je naš zanesljiv vodnik z izrednim občutkom za orientacyo in časovne razdalje in ob njem smo se vedno počutili dobro in varno. Njegovo poznavanje naših gora in naše domovine nasploh je bilo izjemno, saj so ostale le redke poti in stezice, ki jih ne bi prehodil. Večkrat je povedal, da ga najbolj veseli, če lahko še koga potegne tja gor in ko vidi, kako je tisti potem srečen in zadovoljen.
Čeprav je postajal njegov korak malo počasnejši, je vedno dosegel svoj cilj. »Kar pojdite naprej, bom že prišel za vami!« je rekel, kadar se je pot strmo povzpela. In res je s svojo močno voljo vedno dosegel cilj, se veselo ozrl po širokem obzorju in nam začel naštevati imena vrhov, včasih, zlasti na poteh soške fronte, pa nam je povedal tudi marsikaj o zgodovini, ki ga je zelo zanimala.
Čeravno sije ogledal velik kos sveta in se povzpel na marsikatero visoko goro zunaj naše domovine, nam je pogosto in rad odkrival nove in skrite kotičke našega horjulskega in polhograjskega hribovja, te tako domače, mehke, ljubeznive pokrajine, zaznamovane z delom človeških rok in s čudovito naravo.
Tvoj gromki smeh in tvoja podoba, dragi Matej, bosta še dolgo odzvanjala v našem spominu - vselej, kadar se bomo zazrli v prelepe vrhove gora. A ko bomo občudovali bujno planinsko cvetje, ne bomo razmišljali samo o moči rasti, temveč tudi o minljivosti. Ti ne boš več bdel nad nami, ostajajo pa spomini, ki postajajo vse bolj dragoceni, čim bolj se odmika čas.
Ob zadnjem obisku v bolnišnici si mi močno stisnil roko in rekel: »Vse bo še dobro.« Verjamem, da ti je sedaj v za nas neznanih in neskončnih višinah, kamor si se povzpel za vedno, lepo in spokojno.
Matej, hvala ti za vse.
Jožica Trobec Gračanin
Matej Burjak
1947-2011
V sredo, 19. oktobra, smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Veliko nam je pomenil, tako kot pryatelj in kot dejaven planinec v našem planinskem društvu. Hribi in gore so ga potegnili in ga osrečevali. Zapisal se jim je, ko je kot 29-letni brez izkušenj osvojil Triglav in šel po polici pod Kanjavcem na Prehodavce. Če je le imel možnost, je odšel nekam v višave, sam ali z družbo. Pozneje je pomagal pri delu planinske sekcye v Horjulu, ki jo je od leta 1984 tudi vodil. Njegovi obiski gorskega sveta so že takrat segali tudi zunaj meja naše dežele.
Časi so se spreminjali in spoznal je, da bi bilo dobro ustanoviti planinsko društvo, katerega glavni pobudnik je bil. Bilje prvi tajnik društva in mnogokrat je ob sredah dežural v pisarni društva. Predvsem pa je vodil izlete. Njegove so tudi nekatere planinske poti proti Koreni, ki jo je tako rad in pogosto obiskoval. Vmes se je za nekaj časa umaknil, a je znova prišel. Bilje svetovni planinski popotnik; pripovedoval nam je, kako je bilo v Tibetu, na Kili-mandžaru in še marsikje drugje.
Spet je vodil horjulske planince, v zadnjih letih predvsem Lazarje. Radi so hodili z njim, marsikaj je poznal in jim vedel o marsičem povedati.
Njegovo delo v planinski organizaciji je PZS priznala z bronastim in srebrnim častnim znakom.
Imel je še veliko načrtov, še na občnem zboru nam je poročal o njih.
Žal so se pojavile težave z zdravjem, ki jih je pogumno premagoval. Še vedno je hodil, čeprav težko, s svojimi prijatelji ali pa tudi sam, na svojo drago Koreno, dokler ga bolezen ni premagala. Hvaležni smo mu za vse, kar nam je vsem skupaj dal. Pogrešali ga bomo.
Planinsko društvo Horjul
22 NAŠ ČASOPIS	Občina Horjul	28. november 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si
		
Pr^'eten pogled na kozolec in lopo za shranjevanje orodja
Sredi Horjula ob Ljubljanski cesti, kjer je nekoč stala več kot sto let stara Šušteršičeva domačna, po domače Šikalova, je zrasel ličen kozolec z lopo, ki pritegne pogled slehernega mimoidočega.
Šušteršičev kozolec z lopo ob Ljubljanski cesti
Staro hišo, ki jo je krepko načel zob časa, padajoča opeka pa je grozila pešcem, ki so hodili mimo, so iz varnostnih razlogov podrli. Na tistem prostoru so zgradili ličen kozolec z lopo za shranjevanje orodja in strojev ter uredili vrt. Nov kozolec je prava paša za oči in se lepo vključuje v okolico hiš, ki so jih lastniki uredili tako, da je nanje prav pr^eten pogled. Z obnovljenim kozolcem so nas poleg Šušteršičevih v centru Horjula presenetili tudi Gabrovškovi, po domače Andrejevi, ki so nedaleč od Mercatorja obnovili in nekoliko predelali star kozolec.	France Brus
Slovenska ljudska stranka
Vabimo vas na srečanje in pogovor s kandidatko za poslanko v Državnem zboru RS
Andrejo Grabner,
ki bo v sredo, 30. 11. 2011 ob 18.00 uri na Turistični kmet^i pri Hlipč na Samotorici.
Vabljeni!
Občinski odbor SLS Horjul
Pred Ipavčevo hišo v Šentjurju.
Ogled prometnikove pisarne na železničarski postaji Šentjur.
V vinski kleti Imeno.
Predstavitev orglarske delavnice Škrabl.
Izlet z martinovanjem
V soboto, 12. novembra 2011, je Društvo upokojencev Horjul organiziralo za svoje člane izlet »martinova-nje«, ki se ga je udeležilo 43 članov društva.
V hladnem vendar lepem jesenskem vremenu smo se preko Ljubljane po avtocesti zapeljali do Dramelj, kjer nas je čakala lokalna vo-dička, ki nas je najprej vodila do Šentjurja in sicer do Ipavčeve hiše, kjer smo si ogledali razstavo o življenju in delu bratov Gustava in Benjamina Ipavca znanih zdravnikov in skladateljev pesmi »Slovenec sem, Vse mine, Domovini in operi Teharski plemiči«. Ne moremo mimo Josipa Ipavca, avtorja prvega slovenskega baleta in operete Princesa Vrtoglavka.
Od Ipavčeve hiše smo se napotili do muzeja južne železnice Šentjur, ki hrani gradivo povezano z nastankom in razvojem južne železnice Dunaj - Trst. K nastanku tega muzeja je veliko pripomogel upokojeni
šef železniške postaje Šentjur Mihael Bučar. V muzeju vidimo poleg stare parne lokomotive še različne vrste kretnic, signalne naprave, telegraf, telefone in popolnoma opremljeno prometnikovo pisarno.
Po ogledu železničarskega muzeja smo v pivnici Lipnik v Šmarjah pri Jelšah kosili.
Po kosilu smo si ogledali še orglarsko delavnico Škrabl v Brestovcu pri Rogaški slatini, kjer izdelujejo orgle le po naročilu, razen tega jih tudi obnavljajo in restavrirajo.
In za konec še ogled vinske kleti Imeno pri Podčetrtku, kjer je Martin ob prisotnosti vinske kraljice krstil mošt v vino.
France Brus
Hura! V Horjulu imamo nov klavir
Ko govorimo o razvoju glasbene dejavnosti v Horjulu, moramo poudariti pomembno vlogo organistov, učiteljev in zborovod^. Pevski zbori in glasbena šola s prizadevnimi učitelji ter povezovanji z Občino Horjul in OŠ Horjul so pripomogli, da je raven glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti zelo visoka.
V Horjulu je bil v povezavi z GŠ Vič organiziran pouk instrumentov leta 1967, ko so odprli pet oddelkov: klavir, violina, harmo-
nika, kitara in nauk o glasbi. Že naslednje leto so ukinili vse oddelke do leta 1984, ko so pod vodstvom Bojane Bodlovič z GŠ Vič ponovno odprli oddelek harmonike. Leta 1986 je oddelek prevzel Anton Pucihar z GŠ Vrhnika. Leta 1992 je začel delovati še oddelek klavirja, ki ga je vodila Barbara Milanez-Černe iz GŠ Vič. V dogovoru z GŠ
Vič in Ministrstvom za šolstvo in šport je oddelek v Horjulu v letu 1995 v celoti prevzela GŠ Vrhnika. Pri teh dogovorih moram pohvaliti tako ravnatelja GŠ Vrhnika, g.Viktorja Zadnika kot tudi ravnateljico OŠ Horjul Jožico Mlakar. Glasbena šola za svoje uspešno in kvalitetno delo potrebuje tudi dobre instrumente. Dolgoletna prizadevanja in pogovori med občino Horjul, OŠ Horjul in GŠ Vrhnika so uspela in »rodila sad«, to je nov klavir YAMAHA C 3, za kar so se učitelji oddelka GŠ Horjul v sestavi Ilonka Pucihar, Nataša Puconja, Jaka Jerina, Anton Pucihar in učenci glasbene šole iskreno zahvalili na priložnostnem koncertu ob odprtju novega klavirja. Seveda pa smo še posebno hvaležni za razumevanje ravnatelju OŠ Horjul g. Primožu Garatolu, g. županu Jankotu Jazbecu in v d. ravnateljici Dominiki Naveršnik.
V prostorih OŠ Horjul danes poteka pouk naslednjih instrumentov: blokflavta, flavta, klavir, diatončna in klavirska harmonika in nauk o glasbi. Vse ostale informacije o vpisih in nastopih lahko poiščete na naši spletni strani: www.gsv. si ali tel. št. 750 62 40
Tone Pucihar, Glasbena šola Vrhnika
Srečanje gasilcev veteranov
Vsako leto Gasilska zveza Horjul za svoje veterane, gasilce starejše od triinšestdeset let, organizira pryateljsko srečanje, ki se ga poleg veteranov udeležbo tudi predstavniki gasilskih društev in gasilske zveze.
Spominska fotografija gasilcev veteranov s srečanja na Koreni
Na srečanjih, ki se jih udeleži tudi župan, veterani spoznajo delo društev v minulem letu, včasih pa tudi kakšno sodobno vozilo in novo gasilsko tehni-
Veteranom sta spregovorila predsednik GZ Horjul Lado Prebil in horjulski župan Jani Jazbec.
ko. Letošnje srečanje gasilcev veteranov, ki se ga je udeležilo sedemindvajset gasilcev, je bilo v gostišču Pr' Janš na Koreni. Lado Prebil, predsednik Gasilske zveze Horjul, je veterane seznanil o delu v posameznih društev in Gasilske zveze Horjul. Predlagal je tudi enomi-nutni molk, s katerim so počastili spomin na umrle veterane v minulem letu. Župan Jani Jazbec je spregovoril o delu občine, gradnji sončne elektrarne, selitvi občine v nove prostore, v katere bo zagotovljen tudi dostop invalidom na vozičkih, ter širjenju Doma za starejše občane. Sledilo je pr^ateljsko srečanje ob okusni domači hrani, kozarcu pyače in ob pr^etnem tovariškem kramljanju predvsem o spominih na mlada leta in intervenc^ah gasilcev v mlajših letih.
France Brus
28. november 2011
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina
^Horjul
NAŠ ČASOPIS 23
OŠ Horjul
Buč^'ada
V torek, 25. 10. 2011, smo učenci 7. razreda, ki sodelujemo pri izbirnem predmetu turistična vzgoja, izrezovali buče. Začeli smo ob 14. uri in končali ob 15.30. Ob delu smo poslušali glasbo in se ob raznih pripovedih nasmejali. Med tem so izpod naših rok prihajale bolj ali manj strašljive buče. Bile so različnih barv, velikosti
Vrtec Horjul _^
Kostanjčkov piknik
Bil je sončen jesenski torek in na terasah našega vrtca je prav lepo zadišalo po kuhanem in pečenem kostanju. Otroci so že nestrpno čakali pokušino mamljivih jesenskih plodov, ki so jih skupaj s starši skrbno napolnili v košarice in jih prinesli v vrtec. Kostanjčki so nemudoma zdrsnili v naše želodčke in vsi smo se jih najedli.
in oblik. Nekatere smo okrasili še z različnimi detajli, ki smo jih našli v naravi. Po končanem delu smo v njih prižgali svečke, da so prišle bolj do izraza in so oživele. Buče so okraševale našo šolo, naslednji dan so »strašile« tudi pred vhodom. Odzivi učencev in učiteljev so bili zelo pozitivni, zato nameravamo »buč^ado« ponoviti tudi prihodnje leto.
Martina, Nastja, Tjaša in Klara, učenke 7. razreda OŠ Horjul
Po Simbiozi
Po končanem projekta Simbioz@, ki je potekal v tednu od 17. do 21. oktobra in kjer so tudi na osnovni šoli Horjul mlajši starejše učili osnov računalništva, je vsaj triinšestdeset ljudi bogatejših za nove in izjemno pozitivne izkušnje - petinštirideset udeležencev delavnic in osemnajst prostovoljcev. Starejšim smo želeli predstaviti računalnik kot pr^atelja. Po njihovih besedah, predvsem pa po njihovih nasmehih ob zaključku tedna si upamo trditi, da
Buč^'ada
nam je to večinoma uspelo. Zadovoljstvo je tako obojestransko. Povzetek celotedenskega dogajanja najlepše predstavi odziv ene od udeleženk, ki pravi: »Srečanje z novim, zagotovo zvestim prijateljem je zame prijeten dogodek. Veliko koristnega sem se naučila. Tudi samo druženje je bilo spodbudno. Tudi šolarji so bili prisrčni, pravi veliki profesorčki!« Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k izvedbi tega projekta na naši šoli, še posebno pa osemnajstim prostovoljcem, med njimi tudi zunanji prostovoljki Maji. (nb)
razstavo. Kdor si jo ni utegnil ogledati v večernem času, je to lahko storil naslednji dan zjutraj. Teden je hitro mineval in v petek so nas otroci iz skupine Murni razveselili z dramatizac^o Pravljica o razbiti buči. Otroci so z zanimanjem sledili prigodam miške in drugih živali v predstavi.
Verjetno bomo naslednjo pomlad posadili kakšno bučo z misl^o na lepa doživetja z buč^ade z željo, da v jeseni doživimo nova.
Marinka Batagelj
Obisk
na srednji zdravstveni šoli
V četrtek, 20. 10. 2011, smo se z otroki iz skupin Metulji in Murni odpravili z avtobusom v Ljubljano. Na Srednji zdravstveni šoli smo se ob dnevu odprtih vrat udeležili dveh delavnic: Zgodila se je nesreča (Metulji) in Igrajmo se bolnišnico (Murni). Na delavnicah so nam d^aki zaigrali igrico ter se nato družno naučili nekaj
Prav na vsakem koraku je bilo slišati otroški glasek, ki s pesmico Kostanjček zaspanček kostanjčku kliče: »Jesen je, na plan!«
Tjaša Janša
»Če imate možnost, naj vaš otrok v vrtec prinese bučo.« S tem stavkom se je končalo obvestilo staršem o izpeljavi bučijade v našem vrtcu. Otroci so jih prinesli veliko. Skoraj vsak otrok svojo. Odbrali smo najboljše jedilne buče ter iz njih pripravljali različne jedi. Rahlo soljene pečene buče in pražene bučne pečke so v našem vrtcu že tradic^a. V tem času jih pripravljamo vsako leto. Nekateri so bili pogumnejši in so pekli bučne palačinke ter bučne kolačke. Vse pripravljene jedi so šle otrokom dobro v slast. Mislili smo tudi na ptice. V sušilniku smo sušili bučne pečke. Pomešali jih bomo med druga semena in pozimi z njimi krmili ptice. Iz preostalih buč smo izdelovali različne izdelke ter jih razstavili na zelenici pred vrtcem. Iz trave so v nas strmeli strahci z velikimi očmi, usti in nosovi. Nekateri so bili pr^azni, drugi strašni, pa smešni, pa ^ Vsak je bil malo drugačen. Strahcem so družbo delale živalske in človeške figure. Tudi grad iz buč je bil prav imeniten. V torek smo v večernem času v razstavljenih izdelkih prižgali svečke. Veliko otrok si je skupaj s starši ogledalo
prakfičnih ukrepov, če nastane nesreča oziroma kako vzdrževati zdravje. Ogledali so si tudi različne zdravstvene pripomočke. Precej zadržan začetek se je spremenil v pr^etno, sproščeno igro, ki je prehitro minila. Na poti domov smo se razveselili še snega, ki je tisti dan padal kot za stavo.
Vanja Šubic in Barbara Rožmanec
Obisk v vrtcu
V začetku novembra nas je obiskal Aljaž, ki nam je predstavil zanimive živali. Z njim je prišla tudi sestrica Anja, ki obiskuje naš vrtec. Aljaž je velik ljubitelj živali, zato se je odločil, da nam jih bo predstavil. Pri predstavitvi mu je pomagala tudi Anja. S seboj sta prinesla kuščarja, želvo, posebnega petelinčka in paličnjake. Te nam je Aljaž podaril in sedaj mi skrbimo zanje. Vse živali so otroci lahko pobožali in pr^eli. Povprašali smo ga tudi o stvareh, ki so nas zanimale in na vsa vprašanja nam je lepo odgovoril. Aljažu se lepo zahvaljujemo za obisk in predstavitev živali.
Barbara Rožmanec
iN
Iz zgodovine Horjula • Iz zgodovine Horjula • Iz zgodovine Horjula • Iz zgodovine Horjula
Slovenec, 28. septembra 1901 - Ogenj. Pretečeno noč bila je vas Brezje v veliki nevarnosti pred vpepelenjem. Krog polnoči se je vžgala na sprednjem koncu vasi po domače »Županova šupa« hišna št. 4. Tam v podstrešju je bilo pod slamnato streho spravljenega veliko sena, spodaj v pritličji pa natlačeno z butaricami in drvmi. Na senu je spal možak, ki se je prebudil, ko je že vse gorelo krog njega; opekel se je po hrbtu in na eni roki prav močno; komaj je všel pred elementom živ iz te grmade. Da se ogenj ni dalje razširil, zahvaliti se je Bogu, mirnemu ozračju, neumornemu delovanju domačih vaščanov in uzorni požarni brambi iz Horjula, katera je takoj zapazila nesrečo in prihitela na pomoč. Slava in zahvala jej bodi s tem očitno izrečena. Lastnik, Josip Zore, ni bil za to poslopje zavarovan; škode ima 600 kron. Kako je nastal ogenj, se še ne ve.
Slovenec, 8. marca 1921 - Iz Jugoslovanskega kluba. Poslanec Ivan Stanovnik je vložil prošnjo na ministrstvo za
javna dela za zgradbo in dovršitev cest Horjul—Velika Ligojna—Vrhnika in Velika Ligojna—Žažar—Polhovgra-dec— Mala voda, Polhov gradcc—Zalog— Črni vrh, dalje je isti poslanec vložil prošnjo pri generalni direkc^i carine, za odpis odnosno znižanje carine za cerkvene zvonove za vrhniško župn^o.
Slovenec, 27. september 1932 - Čipkarska šola v Horjulu je prenehala z delom, ker je odrekla občina svojo pomoč s par metri drv. Apeliramo na kr. bansko upr. v L j u b l j a n i , da preišče zadevo, ker ne moremo dopustiti, da bi se napravili iz stare šole hlev, ampak naj služi svojemu namenu. 800 Din stroškov za čipkarsko šolo, od katere imajo siromašne žene in dekleta veliko korist, bo občina že morala utrpeli. Županstvo bo odgovorno, če ostanejo dekleta brez dela, na kar opozarjamo tudli bansko upravo.
Slovenec, 27. september 1932 - _ Ob štirih popoldne se je
letalo zopet dvignilo nad Notranjsko in Dolenjsko nazaj v Zagreb. Čudovita vožnja mimo hribov čez Dobrovo, Polhov Gradec, Horjul do Vrhnike, kjer so ljudje vsi navdušeni mahali ter z zanimanjem sledili letalu in propagandnim lističem, ki so se razpuščali po zraku. (op. uredništva Našega časopisa: tako opisuje časopis Slovenec navdušenost domačinov nad letalom, ki ga je časopis najel ob svoji 60. letnici obstoja in z njim poletel nad tedanjo Slovenko.)
24
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
28. november 2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Zdrav zajtrk s predsednikom
V slovenskih šolah in vrtcih je v petek, 18.11.2011, že peto leto zapored potekal Slovenski tradicionalni zajtrk. Pobuda je nastala s strani Čebelarske zveze Slovence.
Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino in vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za oko-
Zajtrk s predsednikom
Ije in pomenu čebelarstva za kmet^sko pridelavo, gospodarske dejavnosti in za širše okolje. Pozitivni sprejem in dobre izkušnje so dale zamisel za vseslovensko akc^o in za vključitev tudi drugih pridelovalcev slovenske hrane. Tradicionalnega slovenskega zajtrka se je v Polhovem Gradcu udeležil predsednik države Danilo Türk. Osnovnošolci so predsednika povabili na zdrav zajtrk, ki so ga sestavljali črni kruh z maslom in medom, jabolka ter mleko. Bistvo akc^e je, da so vsa živila slovenskega izvora. Tako je med prispevalo domače čebelarstvo Božnar. Kot se spodobi. Polhov Gradec imenujemo tudi medeno središče Slovenije. V Polhovem Grad-
Zasaditev drevesa

I
m

Projekt, v katerem sodelujejo vsi slovenski vrtci in osnovne šole, je namenjen osveščanju o zdravem prehranjevanju, prednostih živil slovenskega izvora ter pomenu kmet^stva in čebelarstva za širše okolje.
Županov klepet ob zajtrku
cu imamo namreč izvrsten med in čebelarstvo. Le ta sta bila glavna tema kulturnega programa, katerega so skrbno pripravili osnovnošolci. Dogodka se je udeležil tudi župan občine, ki akcijo spodbuja in pravi: »Zdrav zajtrk je izredno pomemben. Želim si, da bi postal tradicija v vsaki družini, za vsakega otroka in odraslega«. Ker se po jutru dan pozna, akcija spodbuja vse odrasle, k usmerjanju zavesti o rednem in zdravem zajtr-kovanju.
Predsednik je obisk izkoristil tudi za zasaditev drevesa, pri čemer so mu pomagali predstavniki šolskega otroškega parlamenta. Drevo je posvečeno Organizac^i združenih narodov in mirnemu reševanju sporov. (sa)
Povabilo na
tradicionalno prednovoletno srečanje
V prednovoletnem času vabim vse občane,
ki so dopolnili petinsedemdeset let in več,
da se ob kulturnem programu skupaj poveselimo in si ob prijetnem
druženju medsebojno izrečemo t^ple besede.
Pričakujem vas v sredo, 14. decembra 2011, ob 17^uri v kulturni dvorani na Dobrovi.
Franc SETNIKAR,
župan
Občine Dobrova - Polhov Gradec
Koliko bodo znašali komunalni prispevki
Tako kot se v zadnjih časih vse vrti okoli rebalansov proračunov, tako je morala tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec sprejeti rebalans proračuna občine. Tokrat se je štirinajst občinskih svetnikov na redni seji pogovarjalo o rebalansu, projektih v občini in o odmeri komunalnega prispevka.
Izmed desetih točk dnevnega reda je bila med prvimi sprejem rebalansa proračuna. Na podlagi realizacije v prvih šestih mesecih so zato potrebne razporeditve znotraj posameznih postavk. Rebalans proračuna je potreben zaradi določenih postavk, na katerih ne bo ne prihodkov ne odhodkov. Popravek proračuna je tako potreben na postavki izvedbe kanalizac^e v Brezju. Zapletlo se je namreč pri gradbeni dokumentaciji, saj se je eden izmed pr^aviteljev na razpis pritožil in je posledično razpis razveljavljen. Dobra novica je, da bo letos razpis ponovno objavljen, vendar zaradi dolgega razpisnega obdobja ni pričakovati investic^e v letošnjem letu.
Vendar pomnite, to ne pomeni izgube sredstev! Na razpis je vezana tudi izvedba gradnje hiše v polhograjskem parku, saj razpisni rezultati še niso znani. To je razlog za prenos sredstev v naslednje leto, ko naj bi se investic^a tudi izvedla. Na seji je bil tudi zunanji izvedenec Guido Modr^an iz podjetja Locus, ki je vsem navzočim razložil problematiko določitve višine komunalnega prispevka v občini. Občina stremi k enotni višini komunalnega prispevka na celotnem območju občine. Če se ne določi enotne višine komunalnega prispevka, si v nasprotnem primeru kmetje lahko obetajo plačilo dohodnine, česar si ne želijo ne kmetje ne občina sama. S podobnimi težavami se srečujejo tudi okoliške občine. Komunalna infrastruktura mora biti narejena, kar je tudi podlaga za napredek občine. Posledica goste naselitve je tudi razlog za cenejšo komunalno infrastrukturo. Opomnim naj, da je odlok sprejet in se bo začel izvajati.
Špela Arh
•Novičke iz naše občine •Novičke iz naše občine'
Mestni avtobus bo!
Ker je Občina Dobrova- Polhov Gradec solastnica Holdinga Ljubljana imamo zelo dobro izhodišče za pogajanja na temo mestnega avtobusa. Kot že velikokrat nam težave povzroča ljubljanski župan. Naj spomnim, da je po Jankovičevih besedah ravno naša občina vzrok za poplave, čeprav smo mu že večkrat dokazali nasprotno. Ravno glas Ljubljane je žal odločilen. Dobra novica na tem področju je, da smo že uvrščeni na zemljevid mestnih prevozov. Prav tako so postavljene tudi cene. Pripravlja se več plačilnih območ^, ki so vezana na oddaljenost ali glede na lastništvo v Holdingu. Lah-
Kako hitro bo mestni avtobus na Dobrovi?
Poškodovana cesta v Podsmreki
ko pogledamo tudi z drugega zornega kota. Če Holding sprejme avtobusno lin^o do Dobrove, je večja možnost, da se izvleče iz rdečih številk.
Pristojni so si že ogledali traso končne postaje na Dobrovi in jo tudi potrdili za primerno. Obračališče je predvideno skozi kro-žišče na Dobrovi, čez center in do končnega postajališča, ki je predvideno na območju, kjer trenutno stojmo komunalni zabojniki pri krožišču.
Želja vseh občanov je, da se v občino čim prej pripelje mestni avtobus. Razlogov je veliko, predvsem sta dva izmed njih ljudem pr^aznejše proge in manjši strošek prevoza do prestolnice. Kjer je plus je tudi minus, v tem primeru nižje povračilo stroška prevoza na delo. Zato se bo večini zaposlenih pri plačah znižala postavka prevoza. Vendarle pa ne smemo pozabiti na večji prispevek k čistejšemu okolju in zmanjšanju avtomobilskih prevozov.
Lahko naše ceste poimenujemo ceste?
Verjetno se sami kdaj peljete po cesti skozi Polhov Gradec in se zgražate nad neprimernostjo cest, predvsem z vidika, da so bile na novo zgrajene pred nekaj leti. Taka cesta je lahko nevarna za
vse udeležence v prometu. Žal so jamstva na izdelavo ceste že potekla. V vmesnem času je bilo narejenih tudi veliko popravkov. S strani občine je bil izvajalcu, VOKA, poslan dopis z vprašanjem, kako sanirati takšno cesto. V kratkem bo sklican sestanek, na katerem bodo govorili o sanacijah. V zakonih je namreč določeno, da takšne ceste ne smejo propasti v petih letih. Želja župana Franca Setnikarja je nova cesta: »Takšna kot je sedaj, se ne sme imenovati cesta!«
Kdo sme prazniti greznice
Nekateri občani prejemajo na domove obvestila podjetja, ki nudi cenejše praznjenje greznic. Opozarjamo vse, ki ste lastniki greznice, da je za odvajanje odpadnih vod pooblaščen samo en izvajalec, Vodovod - kanalizac^a, od katerega po opravljeni storitvi prejmete tudi potrdilo. Dogaja se, da neko podjetje sprazni vašo greznico za nižji znesek, odpadne vode pa odvedejo na neprimernih mestih, kot so na primer obcestni jarki, reke, jaški. Navedeno je v nasprotju z odlokom o ravnanju z odpadnimi vodami, ki določa tudi sankc^e za tovrstno ravnanje. Odlok določa, da greznico lahko praznite tudi sami, če pravilno odvedete odpadne vode in za to prejmete tudi potrdilo. Vse odpadne vode je treba odvesti v čistilne naprave. Občina prosi vse, ki prejmete tak dopis, da ga posredujete, saj se bo v takem primeru lahko občina primerno odzvala in ukrepala.
Kje stojmo radarji v občini
Medobčinsko redarstvo je pristojno opravljati svojo dejavnost na območju občinskih cest. Vendar boste lahko oglobljeni za prehitro vožnjo tudi na območju državnih cest znotraj nasel^. Večkrat nas med vožnjo pozdravi rdeč renault clio, parkiran ob cesti na Šujici. Vaška skupnost Šujica je napreč sprejela sklep, da postavi radar. Podobno velja za Šentjošt, kjer bo po novem kontrolo redno opravljalo medobčinsko redarstvo. Kje je postavljen radar znotraj nasel^, ni omejitev. Omejitev ni tudi glede načina, kako je radar postavljen. V vozilu je torej lahko redar ali pa ne. Zato zaradi varnosti občanov in vas samih vozite previdno in po omejitvah. Pomnite, da so radarji v občini postavljeni za vzpostavitev reda.
Potekel mandat ravnatelju Osnovne šole Dobrova
V prejšnjem mesecu je potekel mandat ravnatelja Osnovne šole Dobrova. Objavljen je bil razpis za novega ravnatelja, na katerega se je pr^avil le en kandidat. Viljem Kovačič je bil ravnatelj tudi iz prejšnjega mandata. Na šoli je vzpostavil veliko novih dejavnosti in zato prejel pozitivno mnenje s strani učiteljskega zbora. Na podlagi predhodnih dobrih izkušenj z občino le ta podaja pozitivno mnenje. Občinski svetniki staremu novo pečenemu ravnatelju čestitajo.
Izpostavimo problem discipline in nasilja na šoli. Na tem področju je treba narediti veliko več. Zavedati se moramo, da morajo biti v takih primerih vključeni vsi udeleženci: učitelji, ravnatelj, učenci in starši. V podobnih problemih na šol, so se učitelji in ravnatelji primerno odzvali. Starši so bili pozvani na razgovor, vendar se ga iz neznanih razlogov niso udeležili. Zato je nemalokrat krivda za ponavljajočo se nedisciplino tudi na strani staršev! Nesodelovanje ne vodi v razrešitev težav. Bodite odgovorni in o odgovornosti primerno poučite svoje otroke! Starši sami so s svojim vedenjem vzor svojim otrokom. Želite tak vzorec prenašati na naslednje generac^e? (sa)
28. november 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si	Občina Dobrova IJIJ - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 25
		
100. obletnica Paula J. Siflerja
Letos mineva sto let od rojstva ameriškega Slovenca Paula Johna Siflerja, ki seje 31.12.1911 rodil v Polhovem Gradcu, kjer je preživljal tudi svoja otroška leta pri rejniški družini Šifrer.
Pri rosnih devetih letih se je Paul John preselil k mami v ZDA, kjer se je poročila z rojakom Janezom Šiflerjem, po katerem je Paul prevzel priimek. V Chicagu je Sifler dokončal štud^ kompozic^e in orgel. Sifler je svoje življenje posvetil glasbi. Več virov ga opisuje kot ustvarjalnega skladatelja. Znan je po delih za orgle. Veliko skladb je z naslovi in tematiko vezanih na rojstno Slovenko. Njegov opus obsega več kot 230 skladb, zborovskih, simfoničnih, orgelskih, tri operete, božični orator^, štiri maše. V Ameriki so mu podelili tud več častnih nazivov. Zadnjih petintrideset let je živel v Hollywoodu, kjer je po daljši bolezni v starosti 89 let umrl 20. maja 2001. V spomin Paulu Johnu Siflerju bo 26.12. 2011 ob 16. uri na štefanovo odkrita spominska plošča na »rejniški« hiši, sedanji Šiflerjevi. Dogodek se bo začel v Polhograjski graščini s kratko prireditv^o in se preselil do Šiflerjeve domačne, kjer bo pevski zbor v počastitev odpel nekaj Šiflerjevih zborovskih pesmi na božično tematiko. Po odkritju spominske plošče bodo vse udeležence povabili na večerno prireditev - Pesem miru, z začetkom ob 18. uri. V program Pesmi miru so v počastitev Šiflerju vključena tudi njegova dela. Vljudno vabljeni! (sa)
Zaupajte svoje vtise
Že kar nekaj časa je v Polhograjski graščini na ogled razstava, ki prikazuje ostanke nemško-ital^anske meje, ki je potekala v letih druge svetovne vojne na našem območju. Milan Košir, avtor razstave, želi z zbiranjem nadaljevati, zato prosi vse, ki imate kakšen ostanek iz takratnega poteka vojaške meje, da z njim obogatite razstavo. Posebna vrednost so tudi spomini in vtisi vseh tistih, ki ste to mejo doživeli. Zato ste povabljeni, da svoje doživljanje, spomine in vtise podelite, jih zapišete ali pa jih poveste zbiratelju.
Avtor razstave Milan Košir s svojimi eksponati
Vaš prispevek lahko pošljete na naslov oziroma pokličete:
Milan Košir, Črni Vrh 31, tel. 031/509-858 ali
Javni zavod Polhograjska graščina, Polhov Gradec 61, tel.
01 3645-694.
N.P.V.
Dan odprtih vrat krajevnega muzeja
Prav prisrčno vodena in izpeljana prireditev v petek, 11.11. - Vsebinsko dodelana, s pravimi gosti in pravim razlogom. Posebno umetniško noto sta prireditvi dala Gregor Vedral in Vili Koprivec, ki sta na kitarah odigrala instrumentalni skladbi Poletje in Jesen v Polhovem Gradcu. Za zabavo so poleg gosta Milana Koširja poskrbeli prizadevni organizatorji iz vrst TD Polhov Gradec, saj sta nas na vhodu čaka pečen kostanj in kuhano vino.
V graščini so že popoldan potekale otroške delavnice od vodstvom študenta arheolog^e Nejca Dolinarja in učitelja zgodovine na OŠ Polhov Gradec Simona Purgerja. V znamenja ujeti čas na Pol-hograjskem je ena od temeljnih zgodovinskih knjig te doline in avtorica Jožica Kavčič je bila leta 1988 zaslužna tudi za prvi krajevni muzej, saj je sama začela zbirati zanimive starinske predmete od hiše do hiše, kar lahko potrdim tudi sam, saj je iz naše hiše nekaj Trnovčevih podo-barskih osnutkov našlo svojo večno slavo v njeni zbirki. Pa ne le to - sam sem o Jerneju Trnovcu iz njenih ust zvedel več kot od kogar koli drugega! Ga. Kavčič je obiskovalce, kot prava encikloped^a kraja, vodila na oglede tudi po Polhovem Gradcu in obeh dvorskih cerkvah. Od leta 1988 pa do 1997 je bil krajevni muzej odprt ob vikendih na Kalvar^i, ki so jo ravno ta-
Simbioza javnega muzeja in lokalnega društva ob podpisu pogodbe o sodelovanju
za zaupanje, saj je bilo ravno tri leta in pet mesecev od odprtja Muzeja pošte in telekomunikacc ter ob tej priložnosti je pozdravil širitev ponudbe in še posebno župana, ki je precej pripomogel k podpisu dogovora o sodelovanju.
Milan Košir je pred 60-imi leti obiskoval šolo v tej graščini, kjer je tokrat prebiral zapiske vojnega kronista domačina: Črni Vrh so okupirali Nemci, maja so pregnali duhovnika in še učitelja, zasedli so šolo in župnišče, tako da so k maši hodili v Polhov Gradec, a še to so Ital^ani kmalu prepovedali.
Gost večera, Janez Cankar s Planine, je iz ohranjenih zapiskov prvič javno razložil, kako je bila videti meja, ki je razdelila njihovo kmet^o na dva dela. Njegov govor je bil tako pristen, tako doživet in v domačem narečju, da so se na obrazih petdesetih prisotnih zarisala čustva hva-
Kitarista sta pričarala res umetniško »štimo«.
Predmeti so estetsko in varno zaščiteni za pleksi steklom.
krat tudi dokončno uredili in razsvetlili. A žal brez nadzora vlage in temperature v prostoru, brez tekoče vode, kaj šele sanitary, tako da so l. 1997 celotno zbirko prenesli v graščino. Predmeti so krajevna dediščina in pričevanja o preteklosti kraja, ki jo ohranjamo tudi kot zakladnico idej za sedanjost in prihodnost. Vsebina muzeja
V prvem prostoru so zgledno zavarovani kosi arheološke najdbe in predmeti v povezavi z graščino, grofom Blagajem, kalvaryo, kovanci, pratike, molitveniki in predmeti iz vsakdanje rabe ter noše. Tudi 2. svet. vojna je tu pustila pečat. V drugem prostoru so predmeti delavcev in kmetov, torej iz gospodinjstva, obrti in vojaška oprema različnih vojsk.
Vodilo prvega predavanja restavratorja Vida Klančarja o ohranjanju slik je bilo, da sami ne posegamo v sliko, pač pa za to poiščemo ustrezno strokovno pomoč. Veliko škode preprečimo, če slik ne premikamo prevečkrat ter jih ne brišemo in umivamo. Sicer pa sta glavna sovražnika starih slik, napetih na lanenem platnu v lesen okvir, sprememba vlage in temperature. Platno se namreč razteza in krči,
barva pa ne, zato razpoka in se lušči. Seveda pa so problem tudi mehanske poškodbe, predvsem pri banderih pri pro-ces^ah, zaradi večkratnega zv^anja in prenašanja.
Franci Kadivec je v drugem predavanju o kovinskih najdbah in njihovi obnovi podal naslednjo modrost - ne hranimo dragocenosti v hlevu, saj tam nastaja zaradi obilice živalskega seča posebna kislina, ki razžira tudi baker ali alumin^. Najboljša domača shramba je na seniku, kjer ni vlage in prstov otrok.
V TD so pripravili barvno zgibanko o krajevnem muzeju, natisnjena je bila ravno na dan svečanega odprtja. Vrhunec svečane prireditve je bil podpis pogodbe o dolgoročnem sodelovanju med Muzejem pošte in telekomunikac^ (Tehniški muzej Slovence) in Krajevnim muzejem (TD Polhov Gradec), kar pomeni, da si bomo obiskovalci s 1. januarjem 2012 že lahko ogledali oba muzeja z isto vstopnico. Za društvo je to še korak bližje viz^i, da bi zbirka dobila tudi uradni status muzeja.
Direktor Tehničnega muzeja Slovence, dr. Orest Jarh, se je v nagovoru zahvalil
ležnosti in odobravanja. Posekali so kar 30 m širok pas gozda in postavili dva svaljka žice. Kjer je bila podlaga mehka, so žico vezali na lesene kole, kjer je bila podlaga kamnita, pa na dvakrat zavite jeklene špice. Meja se je tako vila v obliki dvojnega svitka bodeče žice preko hriba in doline, na bodeči žici pa so bile obešene bombe, ki so reagirale na tresenje. Na vrhu hriba je bila postavljena lesena opazovalnica, v kateri sta vojaka nadzoroval mejo. V KS Črni Vrh je bilo tako zaradi prečkanja meje osem smrtnih žrtev, pa še vsaj ena več bi bila, če ne bi bili to gobarski kraji. Ko je mama tovorila polno vrečo suhih gob na hrbtu, namenjeno prodaji v Ital^i, se je žica stresla in bomba polna jeklenih kroglic je eksplodirala! Gobe so gospo rešile hujših poškodb, vrečo na njenem hrbtu pa je povsem raztrgalo. Tudi smeha ni manjkalo, ko je Milan prinesel bombo, kakršna je visela na meji, z besedami, da jo je ravno danes dobil v roke. Začel jo je razstavljati, pa mu je del padel na tla. Ja, prav prisrčna sta bila in le želimo si še njunih anekdot in pričevanj za ohranitev zanimanja za zgodovinska dejstva.	Sebastjan Vehar
KS Dobrova organizira
PRIHOD MIKLAVŽA.
Miklavž nas bo obiskal v ponedeljek, 5. 12. 2011, ob 18. uri v dvorani Zadružnega doma na Dobrovi.
Miklavž zbira naročila za darila pridnim otrokom do četrtka, 1. 12. 2011, na naslednjih mestih:
-	Krajevna skupnost Dobrova,
-	Občina Dobrova - Polhov Gradec,
-	trgovina Mercator na Dobrovi.
26
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
Boštjan Bevec, direktor družbe Konstrukcye Schwarzmann iz Polhovega Gradca:
- Polhov Gradec
28. november 2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
»Pred slabimi dvajsetimi leti sta brata Schwarzmann začela delati rastlinjake v garaži, danes pa njuna družba gradi proizvodne in skladiščne hale po Evropi in svetu.«
Pred slabimi dvajsetimi leti sta se podjetna brata Schwarzmann, Jože in Tomaž, odločila za podjetništvo. Jože je ekonomist, pred samostojno podjetniško potjo je delal v Gramexu. Tomaž pa se je lotil dela v novem podjetju takoj po zaključku štud^a na strojni fakulteti. Začela sta z izdelavo rastlinjakov. Najprej manjših, s klasično polkrožnimi kovinskimi cevmi na katere je bila pritrjena plastična fol^a. Tako kot večina podjetnikov, ki so svojo proizvodnjo organsko razv^ali glede na možnosti in potrebe trga, sta tudi brata Schwarzmann začela v domači garaži v Stranski vasi, čez nekaj časa sta preselila proizvodnjo v eno izmed Litostrojevih hal v Ljubljani, leta 2000 pa je družba Konstrukc^e Schwarzmann odkupila zemljišče nekdanje lesne tovarne Hoja v Polhovem Gradcu, začela širiti svoje proizvodne zmogljivosti na tej lokac^i z dokupovanjem dodatnih zemljišč in z novimi proizvodnimi halami ter s objektom za prodajni in razvojni sektor ter upravo. Brata Schwarzmann, zdaj stara okrog štiridesetih, sta edina lastnika podjetja, ki dandanes
jekt je tehnološko zahteven, saj je treba v njem urediti ogrevanje in celo ohlajevanje, zračenje in senčenje, ker je pokrit s steklom. V nekaterih objektih je tudi namakanje ali vlaženje, kar zahteva ustrezno kombinac^o avtomatskega uravnavanja sistemov, ki zagotavljajo najboljše okolje za rastline.
Verjetno zato, da bi se izognili pretresom na trgu, ker je le en program in še ta vezan le na kmet^stvo tvegan, ste rastlinjakom in steklenjakom pridružili izdelavo izdelkov za industr^o in trgovino?
Iskali smo izdelek, ki bi bil primeren za čim širše tržišče, ne le za kmet^sko, vrtnarsko in cvetličarsko produkc^o. Vpliv investic^skih nihanj v tej branži na naše delo smo hoteli čim bolj zmanjšati in se usmerili tudi na izdelavo različnih hal in skladiščnih objektov za indu-str^o in trgovino, za potrebe športa in tudi za proizvodne objekte. Ti naši izdelki so v bistvu uporabni v vseh panogah. Tudi za hranjenje proizvodnih odpadkov, kjer je treba poskrbeti
izdelavi dokumentac^e in pri monterjih, smo dosegli, da lahko pripravimo vse projekte s v slovenskem, v nemškem, ital^anskem in angleškem jeziku. Gremo nasproti kupcem. V teh državah smo končali že lepo število objektov. Tudi sedaj izvajamo dela in pripravljamo nove projekte.
Kaj je tisto, kar je v primerjavi s ponudniki takšnih izdelkov in projektov doma in na tujem vaša konkurenčna prednost?
Vse kupce in investitorje jemljemo nadvse resno. Ni pomembno od kod so. Kupcu se trudimo najti optimalno tehnično rešitev in mu objekt zgradimo po naročilu. Točno zanj. Imamo svojega projektanta, svoje inženirje, ki pri-prav^o ustrezne rešitve za objekt. Imamo svojo tehnolog^o in svoje montažerje. Kupcu lahko ponudimo projekt od idejne zasnove do ključa, lahko pa se dogovorimo tudi o tem, da sodelujemo na projektu le do določene faze gradnje. Pokrivamo vse segmente, s katerimi lahko dosežemo tisto končno rešitev. Od idejne zasnove


zaposluje nekaj čez trideset ljudi, skupaj s kooperanti pa petdeset in bo letos ustvarilo okrog štiri mil^one evrov skupnega prihodka. S svojimi prodajnimi in kooperantskimi predstavniki je podjetje prisotno na jugovzhodu in v osrednjem delu E rope. Bratoma Schwarzmann se je pred desetimi leti pridružil Boštjan Bevec, sicer Ljubljančan, v družbi pa opravlja posle direktorja. Z njim smo se pogovarjali o delovanju družbe, ki kljub kriznim razmeram dobro posluje in postopno, vendar previdno širi obseg poslovanja.
Čeprav niste od vsega začetka v družbi Konstrukc^e Schwarzmann, pa ste gotovo seznanjeni z njenimi prvimi koraki in razvojem do danes, ko s svojimi izdelki suvereno nastopa na tržišču? Brata Schwarzmann sta začela z rastlinjaki?
Da. To so bile krivljene cevi, pokrite s fol^o. Začela sta z manjšimi dimenz^ami rastlinjakov za vrtnarje, nato pa izbor šjrila, razv^ale nove izdelke in iskale zanje trg. Če so bili prvi rastlinjaki relativno preprosti, pa sta z izboljšavami vseskozi ustvarjala zahtevnejše »zgradbe« in uvajala v proizvodnjo večje. Šest metrov širokim so se kmalu priključili tudi do dvanajst metrov široki in šest metrov visoki rastlinjaki, kjer je mogoče gojiti poljščine, ki zahtevajo takšno višino in hkrati nadzorovano atmosfero v njih.
Vzporedno pa je potekal tudi program izdelave steklenjakov, ki imajo železno konstrukc^o, pokriti pa so s steklom, ne s fol^o. Pravzaprav je to normalen razvojni korak, torej izdelki z novo zahtevnostjo stopnjo, saj gre po tehnološki, estetski in funkcionalni strani za zahtevnejše izdelke. To lahko vidimo denimo v vrtnih centrih, ki smo jih že nekaj naredili. Med njimi tudi Vrtni center Rotar v Pod-smreki. Ne le, da moramo že ob projektiranju teh centrov upoštevati nove tehnolog^e izdelave, ampak najti tudi optimalne rešitve za ogrevanje in prezračevanje. Navadno so narejeni na ključ. Zahtevajo pa veliko priprav, pogovorov z investitorjem in kar več kot pol leta traja, da zasadimo lopato in začnemo z delom na lokac^i. Tudi različna dovoljenja za gradnjo vzamejo nekaj časa. Takšen pro-
»Vse kupce in investitorje jemljemo nadvse resno. Ni pomembno od kod so. Kupcu se trudimo najti najbolj optimalno tehnično rešitev in mu objekt zgradimo po naročilu.«
za ekološko zaščito, in kompostarn. V glavnem pa gre za naše izdelke, ki so namenjeni indu-str^i, skladiščenju, upravljanju z odpadki in za avtomobilska parkirišča, kjer je treba zagotoviti zaščito pred vremenskimi vplivi. Če pogledate našo spletno stran, boste videli, kako referenčne industr^ske in skladiščne objekte smo postavili doma in na tujem. Naš proizvodni program temelji na industr^skih šotorih - halah in je v celoti zamenjal rastlinjake.
Vidimo jih lahko pokrite s ponjavo in tra-pezno pločevino ali izoliranimi paneli.
Največkrat uporabljamo za pokritje ponjavo. ki je v bistvu poliesterska tkanina, ki je z obeh strani prevlečena s PVC maso. To krojimo in varimo doma. Takšna kombinac^a ima dobre mehanske lastnosti. Tkanino je prekrita z več sloji in dobimo kombinac^o materiala, ki je tudi zunaj zelo obstojen in estetski. Povrh tega pa daje še možnost različnih barvnih kombi-nac^. Pokrivamo lahko tudi s ploščami iz dveh slojev pločevine, vmes je izolac^a. Ljudje temu pravdo trimo plošče, ker je Trimo pri nas standarden proizvajalec teh plošč. Vendar je večina objektov pokrita s ponjavo.
Schwarzmann je na trgu srednje Evrope, jugovzhodne Evrope in celo v Avstral^o in Čečen^o ste prišli?
Naša najbolj oddaljena lokac^a je res Avstralca. Tja smo prodali nekaj rastlinjakov in industr^-skih šotorov, ki so jih tam tudi montirali naši fantje. V Čečen^o smo doslej prodali sedem objektov. Sicer pa, če greva kronološko, smo na začetku šli prek naše južne meje, v države nekdanje Jugoslav^e. Rastlinjake smo prodajali v Srb^o in na Hrvaško, zdaj pa imamo tam tudi svoje zastopnike, ki prodajajo in montirajo naše izdelke. Zaradi kriznih razmer so ta tržišča ta čas za nas manj zanimiva, prebili pa smo se v Avstr^i in Švici. Na zahodne trge smo se usmerili pred petimi leti. Zato smo našim zaposlenim omogočili tudi učenje tujih jezikov. Izbirali so lahko med nemščino, ital^anščino in angleščino. Večina ljudi je to sprejela. Lahko pa rečem, da v vseh oddelkih, še posebno v prodaji, kjer je ključno znanje tujih jezikov, pa tudi v tehnični pripravi,
S.
do ključa ali pa se dogovorimo s kupcem do katere faze sami sodelujemo pri gradnji objekta. V naši dejavnosti, tako kot v gradbeništvu nasploh, veljajo evrostandardi, ki predpisujejo, kakšni morajo biti objekti in konstrukc^e, da zadoščajo zahtevam o nosilnosti in varnosti. Naši objekti so projektirani in izdelani po teh standardih. Pri tem pa upoštevamo specifičnosti, ki veljajo v vsaki državi posebej. Seveda pazimo na to, da je tudi cena izdelka ustrezna. Naša velika prednost pred tistimi, ki prodajajo samo nekaj tipov objektov, je ravno v tem, da se investitorju prilagodimo in hkrati ob upoštevanju vremenskih, predvsem pa snežni, razmer izdelamo objekt optimalen glede porabe materiala in okolja, kjer bo stal.
Mislim si, da takšnih težav, kot jih imajo v
klasičnem gradbeništvu, vendarle nimate
z lokac^skimi in gradbenimi dovoljenji?
Ali pač?
Tudi so. Obstajajo pravilniki o razvrstitvi objektov na zahtevne in nezahtevne, se pravi, od kje naprej je potrebno zanj gradbeno dovoljenje. Meja je šest metrov višine. Na parceli mora biti že objekt z dovoljenjem, če hočemo postaviti enostavni ali pomožni objekt. Za vse večje projekte pa tako ali tako pripravimo projektno dokumentac^o. Če je treba, stopimo v stik še z lokalnim arhitektom, ki nato uskladi vse na upravni enoti. Tako delamo doma, v Švici in v Avstr^i. Ko je pogodba sklenjena, pripravimo projekt v nemškem jeziku na podlagi njihovih standardov in odobri ga pristojni državni organ. Bistvena razlika med Slovenko in Švico ali Avstr^o je, da tam rab^o največ tri tedne za odobritev projekta. Izjemoma se kaj takšnega zgodi v Slovenci. Le v Pomurju se nam je posrečilo v mesecu pridobiti gradbeno dovoljenje. V nekaterih upravnih enota pa je treba le na soglasje, torej prvo fazo v postopku, čakati dva meseca.
domačih trgovcev, oni pa jih nabavljajo v Av-str^i in Italiji. Potrebujemo velik nabor profilov, saj projektirano in izdelujemo objekte tako, da niso pretežki, a dovolj močni, da zdržjo vse obremenitve. Iz takih surovin nato izdelamo dokončne sestavne dela objekta na lokacji v Polhovem Gradcu.
Ko vas poslušam se mi zdi, da pravzaprav ne občutite krize?
Nas je že stiskalo, vendar se nam je uspelo izvleči. Letos smo polno zasedeni, vendar predvsem na račun projektov, ki jih delamo za tujino.
Pa menda niste edino podjetje v srednji in južni Evropi, ki se ukvarja s to proizvodnjo?
Južno od Avstrje, razen nas, ni kakšnega večjega proizvajalca. V Nemčji je ta dejavnost zelo razvita. Obstaja veliko proizvajalcev, a naš izdelek se v primerjavi z njihovim razlikuje po tem, da je naša osnovna konstrukcija jeklena.

11
»Večina zaposlenih je iz bližnje okolice Polhovega Gradca. To so ljudje z delovnimi navadami in pošteni, kar sta temeljna pogoja za uspešno delo in napredovanje podjetja.«
Verjetno so dobavitelji tkanin in profilov za vaše izdelke iz tujine?
Glavna materiala za našo proizvodnjo so jekleni profili in platno. Ponjavo dobivamo iz Avstrije, včasih tudi iz Francje, jeklene profile pa od
oni pa večinoma delajo profil iz aluminijastih cevi. Naši izdelki so narejeni za daljše časovno obdobje, aluminjasti pa za krajše postavitve. Mehanske lastnosti obeh materialov so znane. Aluminj je lahek, vendar je njegova nosilnost manjša. Zato hočejo v alpskem svetu naše kon-strukcje.
Rekli ste, da dela v družbi Konstrukc^e Schwarzmann petdeset ljudi, od tega jih je trideset na lokac^i v Polhovem Gradcu. Od kod so in kakšna je izobrazbena struktura zaposlenih?
Smo relativno mlad kolektiv. Šest nas je diplomiranih inženirjev, dva sta inženirja, imamo nekaj ekonomistov in tehnikov, v proizvodnji in montaži pa delajo ljudje različnih poklicev ali brez. Če je namreč človek pripravljen delati, se prilagoditi in nekaj narediti, je pri nas vedno dobrodošel. Večina ljudi je iz bližnje okolice Polhovega Gradca. To so ljudje z delovnimi navadami in pošteni, kar sta temeljna pogoja za uspešno delo in napredovanje podjetja.
Vi ste direktor družbe, lastnika pa sta tudi zaposlena v podjetju. Malce nenavadna kombinac^a, ki je drugod ni mogoče najti?
Zakaj sta se lastnika tako odločila, kot sta se, bi najbolje povedala onadva. V podjetju sem deset let. Začel sem kot tehnični vodja v času, ko smo začeli razvjati nov proizvodni program in sodobno teh-nologjo. Takrat sta lastnika okrepila vodstveno skupino in nastala je delitev dela, ki se je pokazala kot učinkovita. Nekaj časa pred sedanjo dolžnostjo sem bil pomočnik, eden izmed lastnikov pa direktor in jaz sem se ukvarjal predvsem z operativnimi posli. Odločitev o tem, da bom jaz direktor, je njuna. Lahko pa rečem, da so se v letih našega medsebojnega sodelovanja ustvarila produktivna razmerja, ki slonjo na zaupanju. Pred desetimi leti, ko smo začeli, smo bili res še kar mladi in neobremenjeni, vendar vse od začetka vsi skupaj, tudi drugi v kolektivu, soustvarjamo razmerja in odnose, v katerih je mogoče dobro delati. Onadva sta aktivno vključena v delovanje podjetja in lahko rečem, da smo se vsi na-
28. november 2011
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
27
šli v vlogah, da vsak dela tisto, kar zna dobro delati in kar dela z veseljem. Sicer pa velja to tudi za vse zaposlene, kajti znati delati nekaj in to dobro, sta odločilna dejavnika v poslovanju vsakega podjetja.
Iz vašega pripovedovanja bi lahko, verjetno napačno, sklepali, da v podjetju ni nikakršnih težav, da se ga kriza ni dotaknila, ljudje pa so nadvse zadovoljni tudi s plačami?
Ne, ne. Tako idealno pa spet ni. Soočamo se tudi s težavami, vendar jih moramo v hodu, kot temu pravimo, odpravljati. Jamranje prav nič ne koristi. Kar zadeva plač, so skladne s kolektivnimi pogodbami. Vsak dobi tisto, za kar smo dogovorjeni. Razen v času krize, ko ni bilo dela. Takrat pa smo se zmenili za začasno znižanje plač in kakšen prost dan. Pred sedanjo veliko finančno in gospodarsko krizo smo imeli že skoraj šest mil^onov evrov prometa na leto, imeli smo hitro širitev podjetja in tudi načrti za razvoj so bili zelo ambiciozni. Takrat smo nakupili tudi nekaj zemlje. Vseskozi smo skušali gledati nekaj korakov naprej. Sploh pri izobraževanju ljudi za delo v tujini. Zelo hitro rast je kajpak kriza zavrla. Zdaj imamo, denimo temu, racionalno rast in skrbno pazimo na to, koliko smo se zmožni širiti, da se lahko pokr^emo. Letos se je prodaja v primerjavi z lansko kar lepo povečala, predvsem na tujih trgih, kar nam zagotavlja zaposlitev vseh naših zmogljivosti.
Razmišljate tudi o novih programih in izdelkih?
In o novih trgih. Vseskozi dopolnjujemo naše programe z novimi tehnolog^ami in izdelki, kajti zaspati na doseženem je zelo nevarno. Imamo dovolj prostora tudi za širitev dejavnosti na tej lokac^i, Naša proizvodnja je ekološko neproblematična, ni mokrih odpadkov, ne kemičnih, dima in goriv. Le zvočni učinki, tolčenje, se pojavljajo, kar pa ni tako moteče, da bi povzročalo nevšečnosti v lokalni skupnosti. Z njo imamo korektne odnose.
Zdaj še prodate največ svojih izdelkov v Slovenci. Kateri trgi so najbolj zanimivi za vas in kako kupci sploh zvedo za vaše podjetje?
Zdaj prodajamo še okrog 55 odstotkov doma, preostalo pa na tujem. Zaradi muhavosti na trgu je v prodajnih načrtih povečanje na 50 % na zahodnem trgu, štirideset v Slovenci, preostalo na drugih trgih, zmanjšuje pa se delež na jugovzhodu Evrope.
Kupci pridejo do nas ali pa mi do njih po različnih poteh. Največ velja seveda tisti pregovor, da dober glas seže v deveto vas. Zaradi kakovost naših izdelkov in storitev, ki jih lahko vid^o pri svojih poslovnih partnerjih, ki že imajo naše izdelke, se nam oglašajo novi potencialni kupci. Pomembno sredstvo je tudi internet. Imamo pa svoj know how v marketinški dejavnosti, ki je zelo učinkovit. O tem ne bi govoril. Dobre izkušnje imamo tudi z multinacionalkami. S Knaufom, ki je prevzel ško^eloški Termo, smo delali v Srb^i, na Hrvaškem, v Slovenci in tudi v Avstr^i. Ko takšni sistemi v tebi prepoznajo solidnega partnerja, se ti vrata novih kupcev odpirajo hitreje.
Podjetje Konstrukc^e Schwarzmann je uspešno, vendar se v širši javnosti ne pojavlja kot igralec, čeprav je v svoji dejavnosti največje v Slovenci?
V slovenski družbi so merila uspešnosti, milo rečeno, zamegljena in razvrednotena. Vsi direktorji velikih sistemov so bili »uspešni« do bridkega konca teh družb. Nedavno sem v časopisu bral o »zelo uspešnem« podjetniku, ki nam dolguje denar. Kaj je torej uspešno in kdo je uspešen?
Če mi naredimo dober in lep izdelek, s katerim je kupec zadovoljen in nas pripravljen priporočiti drugim, če plačamo vse materiale, pošteno plačamo ljudi in državi davke, pa nam ostane še za razvoj in za prodor na nove trge, smo zadovoljni. Za nas je to dovolj. Ne rabimo publici-tete drugačne vrste. Naš časopis je seveda nekaj drugega, kajti prihaja na domove občanov občine, kjer imamo sedež podjetja in kjer delamo in dobro je, če so občani seznanjeni z delovanjem
in razvojem podjetja.	,, .
' ^ ' '	Marjan Horvat
Medobčinska akc^'a izvajanja določb odlokov Javnega reda in miru o skrbi za čiščenje in odstranjevanje živalskih iztrebkov
Občine so sprejele odloke o Javnem redu in miru, vezane na skrb za domače živali. V času od 9. 11. 2011 do 25. 11. 2011 je potekal nadzor nad upoštevanjem določb odlokov
Določbe odloka določajo:
Lastnik, vodnik ali skrbnik psa mora psa, ki se giblje v naselju ali na javnih poteh, imeti na povodcu.
Lastnik, vodnik ali skrbnik psa ne sme voditi ali spuščati psa na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika in v javnih objektih, kot so prostori državnih organov in organov lokalne skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil, vrtci, šole, knjižnice, športni objekti in podobno, razen v primeru, da je to izrecno dovoljeno, pri čemer način uporabe živali določi lastnik ali upravljavec objekta. Psi - vodniki slepih in psi -pomočniki invalidov imajo skupaj s svojim skrbnikom vstop na vsa javna mesta in v sredstva javnega prevoza in jim ni treba imeti nagobčnika. Lastnik, vodnik ali skrbnik živali mora v naselju za živaljo počistiti iztrebke in jih na primeren način odložiti v za to predviden zabojnik za živalske iztrebke. V primeru, da na določenem območju ni zabojnikov za živalske iztrebke, mora lastnik, vodnik ali skrbnik živali iztrebke počistiti tako, da jih zav^e v plastično vrečko in odloži
Poostreno se je izvajal nadzor v popoldanskem času od 16. ure do 18. ure, ki je termin, ko je podanih največ prijav Za kršitve omenjenih določb odloka je predvidena denarna kazen v višini 100 evrov (sa)
v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov.
V naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa, ki s svojim laježem moti občane pri počitku med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. V primeru podane prcave je Medobčinski inšpektorat in redarstvo o tem dolžan obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovence in zahtevati poročilo o izvedenih ukrepih. V času akc^e sta za namen akc^e bili previdni dve uri. Medobčinsko redarstvo ima pristojnost vsakega vodnika živali, ki je opažen v času akcije, legitimirati in pozvati naj pokaže vrečko za čiščenje odpadkov (primer za pse) in ga opozoriti na pravilnost ravnanja in upoštevanja določb odloka.
Občina
Dobrova-Polhov Gradec
Stara cesta 13 1356 Dobrova
Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13) Uradne ure:
Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure Sreda:
od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure Petek od 8.00 do 12.00 ure
Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805
Elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Koledar prireditev za leto 2012
Objave prireditve
V koledarju bomo objavili turistične informacce, informacce o športnih, kulturnih in drugih prireditvah v letu 2012. Da bi bil koledar resničen odsev dogajanj v naši občini, potrebujemo pomoč vseh, ki pripravljate prireditve.
Prosimo vas, da nam najpozneje do 15. decembra 2011
posredujete informacce o prireditvah, ki jih pripravljate.
Informac^a naj vsebuje:
•	datum in uro prireditve,
•	naziv prireditve,
•	kratek opis prireditve,
•	organizator prireditve,
•	kraj in naslov prireditve,
•	kontaktne podatke (telefon, e-naslov, spletna stran)
•	fotografijo prireditve
Prosimo vas, da podatke posredujete elektronsko v Exelovi datoteki.
info@dobrova-polhovgradec.si ali helena.cuk@dobrova-polhovgradec.si
Za dodatne informacce lahko pokličete na 01 3601 800 ali 041 353 364.
Zakup oglasnega prostora
Kot vsako leto bo v Koledarju prireditev nekaj prostora namenjenega komercialnim oglasom. Če vas zanima objava komercialnega oglasa, nam do 15. decembra 2011 na elektronski naslov pošljite naročilo z želeno velikostjo oglasa in oblikovan oglas.
Cenik oglasnega prostora:
Cela stran A5	90 €
Polovic strani a A5	50 €
Četrtina strani A5	30 €
Helena Čuk
Občina Dobrova - Polhov Gradec
V Polhovem Gradcu svojo usodo zapečatilo triindvajset parov
Topli pomladni, poletni in jesenski dnevi v letu 2011 so za nami in z njimi se končuje tudi sezona porok. Letošnja je bila, glede na število lepih sončnih sobot, kar bogata. In tudi v Polhovem Gradcu, kjer si v grajsko pravljičnem okolju Polhograjske graščine že nekaj let pari obljubljajo
večno zvestobo, je bila letošnja sezona, ki je trajala vse od marca do novembra, usodna za triindvajset parov. Opravljenih je bilo enaindvajset civilnih obredov, en obred s civilnim in cerkvenim delom ter en le cerkveni obred. Od tega je bilo osemnajst porok opravljenih v grajskem parku in pet v poročni dvorani. Javni zavod Polhograjska graščina, ki poskrbi za vsak obred, lahko na željo mladoporočencev izvede le osnovni poročni protokol, kamor sodi svečan sprejem grofa Blagaja, ki mladoporočenca skupaj s svati popelje do paviljona ali v poročno dvorano, tam pa ju čakata matičar in pooblaščenec, ali pa poskrbi še za katero željo iz dodatne ponudbe, kamor sodi inštrumentalno spremljanje poročnega obreda v živo, pogostitev svatov po obredu, strežba, fotografiranje in še kakšno presenečenje bi se našlo. Poroka je prav gotovo eden najpomembnejših in lahko tudi eden najlepših dogodkov v življenju vsakogar in če se na ta dan želite počutiti grajsko, si lahko izberete romantično okolje Polhograjske graščine. Več informacc najdete na http:// www.dobrova-polhovgradec.si/vsebina.asp?-id=634
Nadja Prosen Verbič
Napoved dogodkov v decembru
Datum	Prireditev	Lokac^a	Organizator
3. 12. 2011 od 11. do 15. ure	Ta veseli dan kulture, delavnice	Polhograjska graščina	Muzej pošte in telekomunikacc
3.- 4. 12. 2011	Miklavžev sejem	Polhograjska graščina	JZ Polhograjska graščina
5. 12. 2011 ob 17. uri	Miklavževanje	Kulturna dvorana Dobrova	KS Dobrova
5. 12. 2011	Miklavževanje	Kulturni dom Šentjošt	KPD Ivana Cankarja Šentjošt, ŠD Šentjošt
14. 12. 2011 ob 17. uri	Srečanje župana s starejšimi občani	Kulturni dom na Dobrovi	Občina Dobrova - Polhov Gradec
17.-18. 12. 2011	Cheerleading mednarodni kamp	Športna dvorana Dobrova	ŠKL, Cheerleading zveza Slovence
18. 12. 2011	Tradicionalna prednovoletna plesna produkcca	Športna dvorana Dobrova	DKDŽ Panorama
23. 12. 2011	Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti	Kulturni dom Dobrova	Občina Dobrova - Polhov Gradec
26. 12. 2011 ob 18. uri	Pesem miru	Kulturni dom Jakoba Trobca	TD Briše
26. 12. 2011 ob 16. uri	Postavitev spominske plošče ob 100. obletnici Paula J. Siflerja	Polhograjska graščina	Župnca Polhov Gradec, Občina Dobrova - Polhov Gradec, krajani Polhovega Gradca
Vabljeni k udeležbi!
28
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
28. november 2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Z ločevanjem odpadkov do lepšega in boljšega okolja
Odpadki so nujno zlo naše potrošniške družbe. V preteklosti so bili ti odpadki zanemarljivi, saj je bila steklovina sveta in steklena embalaža povratna, plastike in pločevink ni bilo, biološke odpadke smo znali s pridom uporabljati in jih s kompostiranjem vračali v naravo kot koristen odpadek. Dandanes pa na žalost ni več tako. Takrat družba ni bila tako potrošniško naravnana, saj izdelek ni bil zavit v dve embalaži ter povrhu dan še v polivinilasto vrečko. Blago je bilo zavito v papir, mleko, sokovi, pyača so bili v stekleni povratni embalaži in vse to smo iz trgovine večinoma prinesli v pleteni košari. Papir smo vrgli na kompost ali podkurili v peči, steklenico vrnili v trgovino, košaro pa, ko je bil uničena, dali na kompost ali pa v peč. Danes pa je drugače: družba je postala potrošniška, napisi na embalaži so tisti, ki prodajajo izdelek, večkrat ko je zapakirano, boljše je, in tako je embalaža tu, embalaža tam in tako nastane odpadek tu, odpadek tam.
Človek bi si mislil, da se bomo kmalu zadušili v odpadkih. Vendar pa ni vse tako črno in slabo, kot je navedeno. Družba se razvja, novi produkti so tu, z njimi pa embalaža, ki izdelku daje čar za naš nakup. Kot se je industr^a razv^ala v proizvodnji raznih embalaž, ki je v večini ne moremo kot v preteklosti predelati -kompostirati doma oziroma vrniti v trgovino, tako je tudi država pripravljala zakonodajo, s katero je zavezovala proizvajalce embalaže, trgovce in druge v verigi prodaje, kot uporabnike in lokalne skupnosti po njihovem zbiranju, obdelavi in predelavi ter si postavila cilj po čim manjši količini končno odloženih smeti na depon^ah in tako čim manj obremeniti okolje našim zanamcem.
V krog odpadkov je vključena tudi naša Občina Dobrova - Polhov Gradec, ki preko javnega podjetja Snaga izvaja obvezno javno službo zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Do leta 2002 smo v občini poznali le črne zabojnike, v katere smo metali vse, česar nismo mogli kompostirati doma, pa tudi biološki odpadki so se v veliki meri že našli v zabojnikih z mešanimi odpadki (črni zabojniki). V občini smo začeli z ločenim zbiranjem odpadkov že v začetku leta 2003 z devetimi zbiralnicami
- ekološkimi otoki, katerih število se je doslej povečalo na 36. V občini stremimo, da skupaj z JP Snaga postavimo čim več zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov in tako krajanom omogočimo čim lažje ločevanje ter jim tako tudi omogočimo med drugim manjši račun za odvoz komunalnih odpadkov. Vendar pa ima še tako dober namen velikokrat slabe posledice namesto dobrih.
Vendar pa nas skupaj z JP Snaga to ni odvrnilo, da ne bi še povečali možnosti za ločevanje smeti. Da bi uresničili cilj (več kot 60 % ločeno zbranih frakcy - papir, embalaža, steklo), pripravljamo nov način zbiranja komunalnih odpadkov. Namen novega sistema je povečanje količin ločeno zbranih frakcy odpadkov na izvoru in s tem omogočanje ponovne uporabe in reciklaže ter čim večje zmanjšanje količin odpadkov, ki so namenjeni končnemu odlaganju na odlagališčih. V novem sistemu gospodinjstva zbirajo odpadke po posameznih frak-cyah doma in jih zbirajo v namenski posodi na svojem zemljišču. Vsako gospodinjstvo bo najprej prejelo posodo za embalažo s pokrovom rumene barve za odpadno plastično in kovinsko embalažo. Na dan odvoza po urniku bo uporabnik posode oddal na dostopno od-jemno mesto ob cesto.
Ločevanje bioloških odpadkov je z novo zakonodajo postalo obvezno, saj je v skladu z novo zakonodajo treba natančno ločevati biološke odpadke od preostalih odpadkov. Vendar pa je tu zakonodajalec dal prednost kompostiranju na domu, tako da bo odvoz bioloških odpadkov postal predvidoma dodatno plačljiv. Na redkeje poseljenih območjih bo postalo kompostiranje na domu obvezno, na območjih, kjer pa bo mogoč odvoz in ne bo mogoče kompostiranje doma, pa se bo organiziral od-
voz bioloških odpadkov. Krajani, ki se ne bodo odločili za dodatne posode, bodo iz preostalih odpadkov ravno tako morali ločevati odpadke, ki pa jih bodo lahko odlagali v zbiralnicah
-	ekoloških otokih (papir, steklo, viški embalaže), ki se z novim sistemom ne ukinjajo.
Ko bo uveljavljen novi režim odvoza odpadkov, bo odvoz potekal po novem razporedu, za kar bodo uporabniki prejeli nov razpored odvoza odpadkov. Do uveljavitve in končanja razdeljevanja omenjenih posod bo potekal odvoz odpadkov še po obstoječem sistemu. Po razdelitvi vseh posod se bo zaičel izvajati odvoz po novem urniku, o čemer bodo uporabniki pravočasno predhodno obveščeni.
Odvoz naj bi po novem potekal:
-	preostanek odpadkov:
-	gospodinjstva in podjetja v soseskah s pretežno individualnimi objekti: enkrat na tri tedne,
-	embalaža:
-	enkrat na tri tedne »od vrat do vrat« in iz zbiralnic v soseskah s pretežno individualnimi objekti,
-	enkrat na tri tedne iz obstoječih ekootokov; pobira se takrat kot embalaža iz gospodinjstev na istem območju, kot je posamezni ekološki otok,
-	papir: na zbiralnicah v enakem režimu kot doslej,
-	biološki odpadki: na 14 dni, skladno z določili državne zakonodaje naj bi občani čim več bioloških odpadkov kompostirali doma, v primeru organiziranega odvoza pa je predvideno dodatno plačilo,
-	steklo: na zbiralnicah v enakem režimu kot doslej.
Zmanjševanja posod za preostanek odpadkov do nadaljnjega ne bomo več dopuščali do spremembe načina odvoza, pozneje pa dokler v posodi več tednov zapored ne bo manj odpadkov, kot znaša polovica prostornine zahtevane posode. Po spremembi bo Snaga v primerih, ko bodo posode polne, uporabniku morala posodo zamenjati za večjo, ob tem pa se bo spremenjeni prostornini primerno spre-
menil tudi znesek na računu.
Pri določitvi velikosti posod se bo upoštevalo tudi merilo za minimalno prostornino posode, ki naj bi znašal 30 l/člana gospodinjstva oz. 15 l/zaposlenega pri pravni osebi. Pri tem od občanov pričakujemo, da tako velike posode ne bodo popolnoma polne (vsi vemo, da imamo občasno nekoliko več odpadkov).
Veliko je tudi vprašanj glede zbiranja kosovnih odpadkov. Zbiranje poteka v terminih, ki so bili objavljeni v brošuri Že ločujete ali še smetite?, ki so jo v maju prejela vsa gospodinjstva. Na podoben način bo organiziran odvoz tudi v naslednjem letu. Poudarili pa bi, da občani svoje kosovne odpadke lahko pripeljejo tudi sami na zbirne centre; najbližji je ZBIRNI CENTER BARJE, BREZ DODATNEGA PLAČILA.
Vsako urejanje na žalost pomeni tudi neko obveznost. Na občino dnevno prihajajo pritožbe, da nekateri krajani niso vključeni v sistem odvoza komunalnih odpadkov in da le-ti mečejo odpadke v njihove zabojnike. Na to težavo, na katero opozarjajo krajani, bomo posebej opozorili medobčinsko inšpekc^sko službo, ki bo začela preverjati in sankcionirati tiste, ki še niso vključeni v odvoz komunalnih odpadkov. Zato prosimo vse tiste občane, ki še niso vključeni v sistem odvoza, da to stor^o tako, da se pryavyo za opravljanje storitve na sedežu podjetja Snaga, d. o. o., Povšetova 6, 1000 Ljubljana, po el. pošti na naslov snagalj@snaga.si. Dodatne informac^e lahko dobyo tudi po telefonu 01/477-96-00.
Z vzpostavitv^o novega sistema se bo zaiče-la pregledovati tudi vsebina zabojnika za preostanek odpadkov, zato občane opozarjamo, da so pri odlaganju odpadkov pozorni, da bodo ločevali biološke odpadke, papir, steklo in embalažo, saj bo v primeru neločevanja inšpekc^a lahko ukrepala.
Prispevek sta pripravili Občina Dobrova - Polhov Gradec in JP Snaga.
Veliko uspeha pri skrbi za lepše in bolj zdravo okolje vam želita župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar in direktor Snage Janko Kramžar.
Koncert Ansambla Jurčki odlično uspel
V soboto, 15. oktobra, so Jurčki priredili koncert ob izidu njihove druge zgoščenke z naslovom Čas v športni dvorani pri OŠ Horjul. Jurčki so na svojem koncertu nastopili v treh sklopih, odprli pa so ga skupaj z zborčkom iz OŠ Pol-
hov Gradec s pesm^o Pravljica o jurčkih, ki same jurčke predstavi kot Smrkce. S to pesm^o so Jurčki prikazali svojo širino pri ustvarjanju lastne glasbe in že na začetku koncerta pričarali pravljično vzdušje. Nadaljevali so še s skladbama Poiskal
nekoč bom tebe in Vigred, ki sta obe nagrajenki festivalov. Nato je bil čas za prve goste, ko so na oder prišli Fantje z vasi in za njimi domači Ansambel Mladi godci. Za bolj čustvene obiskovalce je poskrbel Franci Pušnik, z umirjenim valčkom
Temen žar preteklosti pa so Jurčki začeli nov sklop, ki so ga nadgradili z uspešnico in tudi naslovno skladbo Čas.
Sledilo je novo presenečenje: na odru se jim je pridružila violinistka Ema Nartnik. Skupaj so predstavili skladbo Zadnja noč v novi preobleki in z novim aranžmajem. Do solz je občinstvo nasmejal humorist Janez Cankar, nato pa so temperaturo zvišali še Modrijani. Oder so kot zadnji gostje zasedli legendarni Fantje z vseh vetrov, nato pa so Jurčki s svojimi najbolj »udarnimi« skladbami sveže nastale zgoščenke - Vrni se, Stara jablana in Ljubosumje - temperaturo v dvorani pripeljali tik pod vrelišče. Malce pred koncem so se Jurčki zahvalili še županoma občin Horjul in Dobrova - Polhov Gradec, piscema besedil
Matjažu Vrhu in Francu An-kerstu ter Franc^u Peternelu, ki je skrbel za vezano besedo. Višek pa je bil, ko so Šnopcar-sko zaigrali kar njihovi gostje, ki so se za konec zbrali skupaj na odru. Violinistka Ema Nartnik, Mladi godci, Fantje z vasi, Franci Pušnik, humorist Janez Cankar, Modr^ani, Fantje z vseh vetrov ter seveda
gostitelji Jurčki so tako skupaj z zadnjo skladbo Šnopcarska pokonci spravili nabito polno dvorano, ki se jim je z vriskom, petjem in ploskanjem zahvalila za odličen koncert. Člani Ansambla Jurčki se zahvaljujejo vsem našim gostom, nastopajočim, obiskovalcem, sponzorjem in vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi koncerta.
Slovenska ljudska stranka
Vabimo vas na srečanje in pogovor s kandidatko za poslanko v Državnem zboru RS
Andrejo Grabner,
ki bo v petek, 2. 12. 2011 ob 18.00 uri v dvorani kulturnega doma na Dobrovi.
Lepo vabljeni!
Občinski odbor SLS Dobrova - Polhov Gradec
Slovenija se, tako kot cel svet se srečuje s številnimi novimi izzivi, ki ima korenine izpreteklosti.Slovenijajevčasuodosamo-svojitve do danes prehodila pot, na katero smo lahko ponosni, vendar je po dvajsetih letih samostojnega razvoja dosegla točko, ko stopicamo na mestu, marsikje pa smo naredili celo korak nazaj, predvsem na spoštovanju tradicionalnih pozitivnih človeških vrednot, kot so solidarnost, pravičnost, socialna varnost. Prihodnost ni določena, skoraj v vsem je v naših rokah. Spremembam se lahko zgolj prilagajamo ali pa skušamo nanje dejavno vplivati. Čas, v katerem živimo, je čas velikih izzivov, zato v stranki SDS ponujamo odgovore na izzive. Verjamemo, da so to odgovori, ki jim bodo omogočili dostojno življenje, brez pretirane skrbi za prihodnost. Ne moremo se spr^azniti z nezmožnostjo slovenske politike zadnjih 3 let, da bi učinkovito in hitro popeljala našo družbo iz gospodarske, finančne in posledično socialne in moralne krize, ki ima svoje vzroke po vsem svetu. Ne moremo se zanašati na druge, stvari moramo vzeti v svoje roke in to bomo tudi naredili.
Ponujamo rešitev za izhod iz krize. Program 10+100 Pravičnost, delovna mesta, razvoj. (celoten program je na spletni strani www. sds.si)	_	_	_
Kandidat stranke SDS na volitvah v DZ 4. decembra je Dragutin Mate v 6. volilnem okraju, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Brezovica, Kozarje, Brdo, Črni Vrh, Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, Šentjošt, Rožna dolina.
Kandidat se bo v predvolilnem času predstavil v več krajih po občini, a večini primerov še pred izidom Našega časopisa. Lahko pa se nam pridružite v torek 29. 11. na Dobrovi, kjer bo v dvorani občina zaključna prireditev z druženjem in pogovorom s kandidatom.
STOPIMO SKUPAJ - SLOVENCA ZMORE VEČ.
Vedno več Slovenk in Slovencev spoznava, da je SDS tista daleč
najbolj pametna rešitev za Slovenko.
Občinski odbor SDS Erland Košec, svetnik SOJ SDS obljubljanska reg^ska koordinac^a
28. november 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si	Občina Dobrova yiy - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 29
		
Muzej pošte in telekomunikac^ v Polhovem Gradcu
Vedno več šol se odloči za tehniški dan v muzeju
V šolskem letu 2010/11 je začel Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovence organizirati tehniške dneve v Muzeju pošte in tele-komunikac^ v Polhovem Gradcu. Bogata zbirka s področja pošte in telekomunikac^, sodobnon zasnovan muzej in izobražen pedagoški kader so dobro izhodišče za zanimiv in strokovno izpeljan tehniški dan. Tehniški dan je namenjen osnovnošolskim učencem. Program je prilagojen starosti in predznanju učencev. Na tehniškem dnevu si učenci pošte na slovenskem ozemlju. Sli-
ogledajo muzejsko zbirko in spoznajo zgodovino pošte in teleko-munikacj. Muzej pošte in teleko-munikacj je mlad muzej in je v Polhovem Gradcu od leta 2008.
Zbirka je privlačno urejena in učencem daje priložnosti, da nekatere stvari preizkusno tudi v praksi: poslušajo postiljonske klice, uporabijo telegraf z Morsovo abecedo, zavrtijo telefonsko šte-
kovito slikovno gradivo, makete in zgodovinski eksponati učence prepričljivo popeljejo skozi zgodovino pošte. Predstavljeni so poštni uradi, tehtnice, nabiralniki, poštna prevozna sredstva, miljniki, postiljon in še veliko zanimivega. Učenci izvedo, kdo so filatelisti in da je za uvedbo znamke zaslužen Slovenec Lovrenc Košir.
vilčnico na starejšem telefonskem aparatu in hkrati opazujejo preklapljanje avtomatske telefonske centrale.
V prvem nadstropju je predstavljena zgodovina pošte od prazgodovine do današnjih dni. Del te zbirke je posvečen razvoju
Drugo nadstropje je posvečeno zgodovini in razvoju telekomu-nikacj. Ker so telekomunikacje sestavni del našega vsakdana in tudi svetovnega gospodarstva, je pregled razvoja telekomunikacj zelo poučen in zanimiv. Kaj so to telegrafi, kdo je bil Morse in kakš-
na je njegova abeceda, kako delujejo teleprinterji in kako sploh potujejo signali - vse to je prikazano v muzeju. Ker je telefonja v relativno kratkem času (okrog 134 let) dosegla velik napredek, je ogled starih telefonskih aparatov in ročne ter avtomatske telefonske centrale za naše šolarje res prava zgodovina. Si predstavljate, da večina ne zna zavrteti telefonske številčnice? V muzeju učenci vidjo telefonski kabel, ki je povezoval Hitlerja z Mussolinjem, pa tudi, kakšna so sodobna optična vlakna, s pomočjo katerih dandanes potujejo informacje.
Ogled zbirk na tehniškem dnevu učenci končajo z izvedbo različnih delavnic, ki so prilagojene starosti in zahtevam otrok. Veliko veselja imajo z izdelavo štampilj-ke, poštne kape in poštnega roga, starejši učenci pa svoje znanje širjo z izdelavo preprostega telegrafa. Naštete so najpogosteje izbrane delavnice, njihov seznam je še daljši in se spreminja.
V šolskem letu 2011/12 se je število prjavljenih šol povečalo. Tako se je sodelovanje različnih javnih zavodov še enkrat izkazalo za uspešno in družbi koristno. Želimo, da bi bilo v Slovenji takega sodelovanja še več.
Mojca Demšar, Aleša Carli
V TZ Dolomiti spet konstruktivni
7. novembra se je na pobudo predsednika Marjana Plestenjaka sestal Upravni odbor TZ Dolomiti, in kljub že pregovorno premajhni udeležbi je bilo dveurno zasedanje brez premora konstruktivno in uspešno, za kar je poleg župana poskrbela predvsem Mojca Černe, predsednica TD Vetrnik.
Pregled opravljenih del predstavi potek pomladanske čistilne akcje, obisk novinarja in zapis štirih strani o kraju Polhov Gradec v revji Potepanja. Podano je poročilo o poteku izbora najlepše domačje naše občine, pa tudi, da je letos zaživela nova spletna stran TZ Dolomiti. Govorili so tudi o obisku turističnega krožka 8. in 9 razreda ter o le delno uspešnem sodelovanju na izbor najlepše hiše s strani TZ Slovenje, saj je Vrhnika poslala vabila zelo pozno, le nekaj dni pred zaključkom, tako da smo v naglici pofotografirali in poslali na razpis obnovljeno osnovno šolo. TZ Dolomiti je prispevala pokale za balinarski turnir in še pravočasno, pred pomladno širitvjo, opozorila na napačni potek Blagayeve poti. Glede te poti je spomladi predvidena postavitev dveh klopi, širitev trase, ter označevanje zanimivih drevesnih vrst ob poti, ki bi tako postala učna pot.
Župan je pohvalil vsa opravljena dela od zadnjega sestanka do danes in povedal naslednjo misel: Vsak začetek je volunter-ski, ljudje smo turizem, torej pričakuje iniciativo v človeku, ki bo z delom vzpodbudil druge ljudi in nato več denarja, ne pa ravno obratno. Občina je prjavljena na razpis EU za sredstva za organizacjo predavanj na to temo, saj je treba ljudi animirati za turistično dejavnost, predvsem 100 % kmetje imajo to možnost, a se je treba preobleči, ponuditi gostu svoj čas in del vrta. Intenzivno delamo za povečanje števila porok, ena na teden ni dovolj.
Na vprašanje, kdaj bo zaživela prista-
va nasproti graščine, pa je pojasnil, da za predvideno restavracjo še nimajo gradbenega dovoljenja, ker je del novega prizidka na kmetjskem zemljišču in tudi na tujem lastništvu, tako da bo treba del črne gradnje najbrž porušiti, nato pa po pridobitvi gradbenega dovoljenja pridobiti investitorja za gradnjo prestižne restavra-cje, kakršna je v načrtu še iz prejšnjega mandata. Pozval je vsa društva, naj do konca novembra oddajo program prireditev v graščini za naslednje leto, saj upravitelj zgradbe upravičeno noče prireditev v zadnjem hipu - problem je ogrevanje gradu, saj gre v zrak okoli 16 000 l olja na leto.
Župan je izpostavil tudi zaplet z lastnikom kmetjske parcele na drugi strani potoka pri Pograjskem domu, ki je parcelo priposestvoval in ne dovoli izgradnje brvi za pešce. S tem pa občini grozi vrnitev EU sredstev za asfaltirana parkirišča pri Pograjskem domu. Slaba novica je tudi s strani največjega soseda, saj zaradi pomanjkanja parkirišč in nesodelovanja domačinov ne vidi interesa v gradnji poslovnega centra na mestu sedanje avtobusne postaje.
Najlepše presenečenje, pa ne le vizualno, sta bila nastop in beseda Mojce Čer-ne, predsednice TD Vetrnik z Babne Gore. Podala je pobudo za ponovno salamjado v graščini in za pravo vsebino na turističnem sejmu v Ljubljani, kjer se je v obeh projektih ponudila za prostovoljno pomoč pri pripravi vsebin.
Sebastjan Vehar
TW T v v	• •
Noe carovnic ima pomen
Halloween je v resnici okrajšava za All Hallow's Eve. Dan slavjo predvsem v angleško govorečem svetu in ustreza kataloškemu prazniku vseh svetih. V teh deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne kostume (čarovnice in pošasti) in hodjo od vrat do vrat, kjer prosjo za sladkarje. Stari Kelti pa so 1. novembra slavili začetek novega leta. Verjeli so, da ob polni Luni, noč pred dnevom mrtvih, mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na Zemljo. Zato so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. S prihodom Rimljanov je dan mrtvih dobil stalen datum. V tej noči so simbolično ugasnili vsa ognjišča. Verovali so tudi, da mrtvi poslednjič pridejo na njihov svet, zato so jim na prag svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so v ta namen izdolbli repe, pese ali krompir, ter vanje vstavili gorečo svečo, da bi tako pregnali grešne duše. Buča (Jack-o'-lantern) je za izrezovanje postala priljubljena šele v 16. stoletju v Ameriki, pozneje pa po vsem svetu.
Sebastjan Vehar
Brez elektrike in zelenja
V več krajih po Slovenji je 20. oktobra nastal izpad električne energje. Elektro Ljubljana je zaradi sneženja na območju Kočevja, Notranjske, Žirov in Polhovega Gradca beležil izpade dobave električne energje. Izpadi so bili posledica lomljenja listnatega drevja pod mokrim snegom, ki v tem času še ni odvrglo obleke. Ker se je na daljnovode podrla večja količina drevja, so se varovalke transformatorskih postaj avtomatsko izklapjale, iskanje in odstranjevanje vej pa je zamudno in dolgotrajno in čeprav so bile na terenu vse razpoložljive ekipe in mehanizacja, smo bili v delu Polhovega Gradca kar dvajset ur brez elektrike! Le redki smo imeli agregate; naš ima moč le 1 kW in ni uspel zagnati niti skrinje, le računalnik in luči. Tudi na Brišah se je delo pri vulkanizerju in avtokleparju Avtoklep, d. o. o., zaustavilo, saj je bil njihov kompresor, ki poganja vse stroje, pretrd oreh za 4-kW dizelski kompresor. Na pomoč je priskočil vrtnar Čuden, ki jim je posodil 15-kW generator, ki ga je nato na prave obrate vrtel traktor. Na glavni cesti proti Brišam je sneg podrl lesen steber javne razsvetljave. Tudi v kmetjski zadrugi so se znašli z generatorjem, saj imajo dve polni skrinji sladoleda. Čebelarski dom pa je uporabljal majhen bencinski agregat le za potrebe pisarne in računalnikov. Težave so imeli tudi vozniki na cestah, kjer se je zgodilo več nesreč, makadamska cesta iz Polhovega Gradca proti Prapro-čam pa je nudila safari izkušnjo, kajti pot skozi labirinte vej sem si izsekal s sekiro v roki!
Sebastjan Vehar
Po toplem začetku oktobra naše kraje že pobelil prvi sneg
Letošnji začetek oktobra je bil obarvan posebno poletno, o čemer so pričale visoke temperature in zeleno listje, ki svoje barve ni in ni želelo obarvati. Toda veselje nad lepo in toplo jesenjo je hitro minilo, saj so se temperature že kmalu začele strmo spuščati, vse do tam, kjer se je že napovedovalo in obetalo snežno veselje. In res, nekateri so letos že imeli priložnost uživati prve zimske radosti, toda ravno tako jim je bilo to veselje hitro vzeto. Hitra vremenska sprememba, posebno tista, ki je nastala z 19. na 20. oktober, pa je povzročila kar nekaj neprjetnosti in težav tudi na cestah v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Moker sneg, ki je padal v četrtek, 20. oktobra, popoldan, je lomil veje in drevesa, padavine so povzročile tudi nekaj nesreč. Na pomoč so morala prihiteti celo prostovoljna gasilska društva v naši občini, ki so vsaka na svojem območju
Odstranjena podrta drevesa na cesti Dolenja vas-Zaklanec
poskrbela, da so bile ceste do petkovega jutra spet normalno prevozne. Sneg je torej že opomnil vse voznike, ki so morali do 15. novembra zamenjati letne pnevmatike z zimskimi. Najverjetneje upajo, da jih niso menjali zaman, tako kot tudi večina otrok in zimskih športnih navdušencev, ki že nestrpno pričakujejo naslednjo pošiljko snega.
N. P.V.
30
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
Oktober - mesec požarne varnosti
Aktivna tudi naša društva
Oktober je mesec požarne varnosti. V tem mesecu gasilci, ki sicer za požarno varnost skrbjo vse leto, in institucje - Uprava RS za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenje ter Slovensko združenje za požarno varnost-posebej opominjajo na požarnovarnostno preventivo in varno življenje ter v ta namen izvajajo okrepljene akcje.
- Polhov Gradec
28. november 2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Slogan letošnjega oktobrskega projekta, ki ga je pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z drugima instituc^ama, se je glasil: »Ste storili vse za varen dom?« Njegov namen je bil opozoriti vse državljane, da je v varnem zavetju doma in njegovi neposredni okolici veliko nevarnosti, ki lahko povzroč^o požar. V ta namen je bila izdelana spletna aplikac^a »hiša«, kjer bralec lahko najde vsa opozorila o nevarnostih, zaradi katerih lahko doma izbruhne požar, hkrati pa je predstavljeno tudi ustrezno preventivno ravnanje, s katerim se lahko požar prepreči oziroma se pravilno ukrepa, če nastane.
Vsako leto in tudi letos so nacionalni instituti ob mesecu požame varnosti spodbujali prostovoljna gasilska društva, na katerih temelji slovensko gasilstvo, naj organizirajo dneve odprtih vrat ali informativne dneve, ki naj bi bili tematsko usmerjeni na požarno-preven-tivne aktivnosti v domačem okolju ter k ozaveščanju prebivalcev o področju varstva pred požarom.
Na ta poziv so se odzvala tudi prostovoljna gasilska društva v naši občini. PGD Polhov Gradec je v oktobru, poleg redne društvene vaje, ki jih izvajajo vsako drugo nedeljo v mesecu, usmerjene so predvsem k preventivi, torej seznaniti se in spoznati požarne načrte obrtnih in industr^skih obratov v kraju samem, organiziralo tudi Dan odprtih vrat, ki je bil v soboto, 22. oktobra. Tisto popoldne so imeli vsi krajani Polhovega Gradca možnost pregledati brezhibnost domačega gasilnega aparata oziroma kupiti novega, saj je nujen oziroma
zelo zaželen v vsakem gospodinjstvu. Poleg pregleda gasil-nikov je potekal še ogled vozil in opreme v gasilskem domu. Ker je v vsaki stanovanjski hiši nahaja cel kup gospodinjskih in drugih elektronaprav, ki lahko mimogrede povzroč^o požar, sta osveščenost in znanje o načinih in sredstvih gašenja za vsakogar zelo dobrodošla. S tem namenom so se polhograjski gasilci letos odločili, da krajanom prikažejo in jim dajo možnost gasiti s prahom, ki je najučinkovitejše gasilno sredstvo v primeru takšnih po-
čase zelo zanimiva gasilska disciplina Fire Combat in bili zelo uspešni, saj je najboljši tekmovalec svoje delo opravil v manj kot minuti. Najboljši so si zaslužili nagrade in priznanja, prav vsi navzoči pa so bili deležni pečenega kostanja in p^ače. Popoldne je minilo v prijetnem in družabnem vzdušju. Gasilci so bili zadovoljni z dogodkom, malo razočaranja je bilo čutiti le nad slabim odzivom krajanov, saj nezanimanje posledično lahko pomeni slabo ozaveščenost o preventivnih ukrepih in neznanje o ravnanju
Polho štvu.
)grajski predšolski otroci (Foto: Roman Hribernik)
skupaj s svojimi vzgojiteljicami na obisku v domačem gasilskem dru-
ra, poskusili so si nadeti prave gasilske čelade, prikazaU so jim primer požar male hiške in jim dali možnost, da so jo pogasili skupaj s svojimi vzgojiteljicami.
saj jim to služi kot informacija, da za svojo prvo pomoč znajo in želijo poskrbeti. Sami so se o ustreznosti svoje gasilske opreme in dela prepričaU že v začet-

C
Pregled gasilnih aparatov v PGD Dvor je bil v oktobru dobro obiskan. (Koto: Klemen Zibelnik)
žarov. V sklopu Dneva odprtih vrat je potekala tudi pokazna vaja - vaja z vedrovko - pionirjev in pionirk, ki so na letošnjih gasilskih tekmovanjih osvojili dobre rezultate. Sobotno popoldne so člani PGD Polhov Gradec zaključili z zanimivim operativnim tekmovanjem, v katerem je tekmovalo več kot petdeset članov iz vseh gene-rac^skih skupin. Pomerili so se v vajah, ki jih obsega zadnje
v primeru požara. Še dobro, da se preventive zavedajo vzgojiteljice predšolskih otrok, ki so dale pobudo za obisk domačega gasilskega društva. Tako so člani PGD Polhov Gradec v petek, 27. oktobra, pripravili obisk za predšolske otroke in njihove vzgojiteljice. Razkaza-li so jim gasilski dom, opremo in vozila, tako so otroci slišali zvok sirene in videli utripanje luči v primeru javljenega poža-
Ekipa starejših pionirjev in mladink z mentorjem in maskoto društva - Krtkom - na državnem tekmovanju v orientac^i na smučišču Cerkno. (Foto: Klemen Zibelnik)
Ekskurz^'a članic GZ Dolomiti
Prvega oktobra zjutraj smo se članice GZ Dolomiti odpravile proti Primorski. Velik del sredstev smo prispevale same, za del prevoza je dal župan g. Franc Setnikar, malico, vstopnino v bazen in razliko za prevoz pa GZ Dolomiti. Ekskurz^o je vodil Tone Tomšič. Prvi postanek je bil na počivališču Risnik na jutranji kavi, nato pa smo pot nadaljevale proti Divači do parka Škocjanske jame. Te so zaradi izjemnega podzemnega kanjona, raziskav kraških pojavov in bogate arheološke dediščine že od leta 1986 prvič vpisane na Unescov seznam svetovne, kulturne in naravne dediščine, drugič pa leta 2004 celotno območje parka. Po dveurnem ogledu je sledila malica v parku na toplem soncu. Ob 13. uri so nas v PGD Pobegi - Čežari pričakali podpredsednik g. Tomaž Jeriševič, g. Pršolja in g.
Simon Defaveri. Razkazali so nam prostore, v katerih delajo, vozila in tehniko. Ker pa je isti dan potekal sejem zaščite in reševanja v Kopru, nekaterih stvari nismo videle, ker so tudi oni sodelovali na omenjeni prireditvi in vaji. Iz Pobegov smo se odpeljale v Koper, in sicer do hotela Žusterna na triurno kopanje. Kar dvajset udeleženk se je kopalo v hotelskem bazenu. Druga polovica pa se je z vodnikom odpravila v stari del Kopra in na ogled sejma. Po končanem kopanju in ogledu smo se odpeljale na pozno kosilo v Gostišče Emonec. Ob dobri hrani in p^ači so nas presenetili z odlično živo glasbo, zato smo tudi zaplesale. Domov smo se vrnile v večernih urah.
Predsednica komis^e za članice Anica Tomšič
Ob koncu so otroci prejeli še pobarvanke z gasilskimi vozili, sestavljanke, iz katerih se sestavi gasilsko vozilo, ter posladek, ki jih je čakal kar v gasilski čeladi. To je bil še kako zanimiv dan za otroke in pomemben tudi za člane gasilskega društva, saj se je prav tisti dan v marsikaterem otroku prebudila želja postati gasilec.
PGD Dvor je v oktobru prav tako poskrbel za preventivo svojih vaščanov in je 23. oktobra organiziral pregled gasilnih aparatov Domačini so imeli možnost se v domačem društvu, ki je za izvedbo povabilo pooblaščenega izvajalca, prepričati o uporabnosti domačega gasilskega aparata ali pa so lahko kupili novega. Organizatorji, domači gasilci, so bili zadovoljni z odzivom in dobro udeležbo domačinov.
ku meseca. 9. oktobra je namreč potekal pregled društva, kjer je komis^a Gasilske zveze Dolomiti pregledala brezhibnost in vzdrževanje opreme, orodja, gasilskih vozil ter preverila njihovo pripravljenost in znanje v društveni vaji, ki jim je bila prikazana. Brez dvoma je delo članov PGD Dvor na visoki ravni, saj vzorno skrbjo za teoretično in praktično znanje svojih članov, ne glede na generac^o. Pri tem je vredno omeniti posebne uspehe ekipe mladink in starejših pionirjev, ki se jim je letos na tekmovanju v orientaciji, skozi občinsko in regijsko, uspelo prebiti na državno tekmovanje, ki je septembra potekalo na težki in naporni tekmovalni progi na smučišču Cerkno. Tudi ekipo mladincev v novembru čaka državno tekmovanje v gasilskem kvizu, na
katerem jim želimo obilo znanja in nekaj sreče.
V okviru meseca požarne varnosti je Gasilska zveza Dolomiti 1. oktobra za vse njene organe (upravni odbor, štab operative, nadzorni odbor, arbitraža, komis^a za mladino, članice in veterane) organizirala strokovno ekskurz^o na Primorsko. Na programu so imeli voden avtobusni ogled Luke Koper, zatem so se^ srečali s člani PGD Pobegi - Čežarji, njihovim načinom dela, opremo in vozili. Najbolj zanimiv del dneva pa je bil obisk sejma v okviru Dni zaščite in reševanja, ki so v tistih dneh potekali v Kopru. Na njem so si ogledali in se seznanili z najnovejšo opremo in vozili, prava paša za oči gasilcev so bili tudi sta-rodobniki. V sklopu prireditve sta potekala tudi prikaz reševanja s sedežnice ter mednarodno gasilsko tekmovanje, na katerem so, poleg ekip iz Avstr^e in Ital^e, tekmovale tudi številne slovenske ekipe, med njimi tudi člani A PGD Šentjošt, ki so zasedli odlično drugo mesto, druga ekipa članov A pa je bila dvaindvajseta.
Ob dejstvu, da so ekipe mladih gasilcev v prostovoljnih društvih aktivne in dejavne, se nam za prihodnost gasilstva v naših krajih ni treba bati. Zahvala za to velja vodjem naših prostovoljnih društev, ki vestno skrbjo za podmladek, prav tako pa tudi glede na prej navedene aktivnosti za ozavešča-nje krajanov s področja varstva pred požarom. Želimo si, da bi se v prihodnje še naprej ponašali z dobrimi rezultati s tekmovanj ter da bi svoje znanje urili v preventivnih akcijah in ne čim redkeje v pravih intervencijah.
Nadja Prosen Verbič
Planinski izlet na Pršivc
Zadnjo nedeljo v septembru smo člani TD Briše odšli na jesenski planinski izlet. Zbralo se nas je sedeminpetdeset - vseh starosti. Z osebnimi avtomobili smo se pripeljali do Vogarja nad Bohinjem. Od tam smo po strmi razgledni poti krenili proti Pršivcu, ki meri 1761 m nadmorske višine. Njegova južna stena se spušča proti Bohinjskemu jezeru. Lepo sončno vreme je dopuščalo, da smo imeli lep pogled na Bohinjsko jezero in naše visoke gore - tja do Triglava. Vračali smo se čez planino Viševnik in mimo koče pri Črnem jezeru, kjer smo imeli toplo malico. Še pred nočjo smo se vsi srečno vrnili do naših avtomobilov. V nas pa je ostala želja, da bi se drugo leto spet skupaj odpravili v gore.	Jelka Koprivec
28. november 2011 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si	Občina Dobrova IJIJ - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 31
		
V
Devetdeset let Rezke Skof
Na Brišah so nas zadnji dan oktobra znaki ob cesti in na kozolčkih opozarjali na posebno omejitev. Upamo, da ni kdo zato pritisnil na 90, ampak bolj gotovo še malo upočasnil in se vprašal, kaj pomen^o. Ko ste pripeljali do prve hiše na Brišah, je bil odgovor jasen: Rezka Škof, Jakova mama, je praznovala svoj 90. rojstni dan. Sama pravi, da kar ne more misliti, kako v življenju hitro pri-romaš do take starosti in nikoli ni mislila, da bo tako. V življenju je veliko poskusila, kot sama je živela skromno, vendar sta ji trdna vera in delo vedno pomagala prebroditi najhuje. Rodila se je pri Lebnu na Prapročah. Komaj triletni ji je umrla mama po porodu njenega bratca, ki je tudi kmalu umrl. Prišla je vojna in pobili so ji ljubljena
brata. Ata ji je kupil šivalni stroj in izučila se je za šiviljo. V zakonu s Škofijskim Jakom je rodila pet otrok. Od prve hčerke se je poslovila pri njenih rosnih šestih letih. To je gotovo najhujši udarec, ki ga lahko doživi mati. Pravi, da ni dneva, ko se ne bi spomnila nanjo. Tudi moža je po hudi bolezni kmalu izgubila in ostala vdova z dvema še ne preskrbljenima otrokoma. Toda nikoli ni obupala. Vsak dinar je znala večkrat obrniti, da so lahko lepo živeli. Ni je hiše na Bri-šah in tudi v okolici, da ji ne bi prinesli kaj zašiti. Bila je znana kot dobra in spretna šivilja.
Pogosto se je njena šiviljska »mašina« vrtela pozno v noč. Njeno posebno veselje pa so bile rože in skrb za hišo in okolico. Sedaj, ko ne more več delati, pravi, da naj raje občuduje rože. Vsi, ki jo srečujete na njenih rednih sprehodih, občudujete njen uren korak. Sama in vsi, ki smo z njo, pa smo veseli, da so njene misli še bistre. Vsak dan jih uri z reševanjem križank in branjem dnevnega časopisa. Nikoli ne pozabi na Boga, redno se v njenih rokah vrt^o jagode rožnega venca. Njena največja želja je zdravje, zelo pa se je razveselila tudi lepega obiska na praznovanju, saj smo se zbrali vsi njeni otroci z družinami, med njimi kar pet pravnukov. Pevci Turističnega društva Briše so ji zapeli podoknico in še nekaj lepih slovenskih pesmi in jo obdarovali s peharjem domačih dobrot. Manjkal ni niti kruh iz domače krušne peči, kakršnega je tudi sama neštetokrat spekla. To je bilo res lepo presenečenje. Želimo se jim še enkrat zahvaliti za tako lep odziv.
Praznovanje seveda ne bi bilo tako lepo, če nas ne bi gostila Vida in Slavc Škof s turistične kmetje Bitenc na Brišah.
Tudi njima se iskreno zahvaljujemo za dobro domačo hrano, ki jo vsem z ljubezn^o pripravljata. Kljub obilici dela si vzameta čas za goste in z njimi delita pr^azno besedo.
Rezka se vsem, ki ste se je spomnili, še enkrat iskreno zahvaljuje za vse in, kot sama pravi: »Za vse bom molila in naj vam Bog povrne!« Naj tudi njej povrne vse dobro!
Cilka Škof
Sesti turnir ŠD Setnik
Mlada ekipa Športnega društva Setnik je v soboto, 3., in nedeljo, 4., septembra 2011 organizirala že šesti turnir v malem nogometu. Na šolskem igrišču v Polhovem Gradcu se je med seboj pomerilo štirinajst ekip iz bližnje in daljne okolice. Med ekipami je bila najboljša ekipa Športnega društva Log - Zaplana.
Prvi tovrstni turnir v organizaciji Športnega društva Setnik je v Polhovem Gradcu rav-
no tako potekal leta 2005. Od začetnih korakov pa do danes je nam, članom ŠD Setnik, po-
sebno v ponos, da se je turnir uveljavil in da se z vsakim letom turnirja udeleži več ekip. Veseli nas, da igralci radi sodelujejo na našem turnirju, saj to potrjuje naše dobro delo in dobro organiziranost turnirjev. Na letošnjem turnirju se je med seboj pomerilo štirinajst ekip, med katerimi je pred ej<ipama Frizerstvo Jana in KMŠ slavila ekipa ŠD Log - Zaplana. Četrto mesto je zasedla domača ekipa
Nasproti sta si stali tudi ekipi ŠD Setnik in ŠD Setnik-junior!
ŠD Setnik.
Najboljši strelec letošnjega turnirja je bil Gašper Končan iz ekipe Frizerstvo Jana z devetimi doseženimi goli. Za najboljšega vratarja smo izbrali Anžeta Koprivca iz ekipe KMŠ, najboljši igralec pa je bil Matic Jereb iz zmagovalne ekipe ŠD Log - Zaplana. Matic je za nagrado domov odnesel lep in praktičen zaslon LCD. Uspešno izpeljan turnir in zadovoljstvo udeleženih nam daje motiv in zagon za naprej. Zagon in motivacjo člani Športnega društva Setnik še kako potrebujemo, saj smo letos začeli z urejanjem društvenih prostorov v gasilskem domu v Zalogu. Dela je še veliko, energje ne manjka, novi prostori pa društvu obetajo lepo in aktivno prihodnost. Hvala vsem ekipam in gledalcem tumirja ter sponzorjem in vsem, ki nas kakor koli podpirate. ^
Športno društvo Setnik Benjamin Gerjolj
Finalni turnir
državnega prvenstva Slovence za mlajše pionirje (U-12)
Na Dobrovi je bil 19. novembra 2011 organiziran finalni turnir državnega prvenstva Slovence za mlajše pionirje. Organizacya turnirja je pripadala KK Ping-
V polfinalu je boj potekal med Pingvini in Krko ter Olimpjo in Domžalami. Za KK Pingvini sta se borila tudi domačina z Dobrove, Klemen Kostrevc in Nikola Krajinovič, ki sta se v finalu, skupaj z ekipo, borila za osvojitev tretjega mesta. V polfinalni tekmi s KK Krka (35:36) jim je za eno
točko ušla zmaga in posledično boj za prvo mesto. Tako se je za prvo mesto borila Krka z Union Olimpijo, ki je v polfinalni tekmi Domžale premagala s 61:51. Po napeti tekmi za tretje mesto so Pingvini uspešno premagali KK Dom-ža e (59:47). Krka je Olimpijo ugnala s 60:51. Novomeščani
Prvaki KK Krka
slavijo naslov prvaka, ki so ga ubranih iz sezone 2010/2011. Prvenstva se je udeležil tudi

Ekipe Final 4 prvenstva skupaj z županom.
župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki je vsem ekipam zaželel srečo in tudi odprl Final 4. Za popestritev so poskrbele plesalke skupine Forma, ki so na državnem prvenstvu zasedle 2. mesto in odhajajo na svetovno prvenstvo v Dresden. Manjkalo ni tudi akrobatskih vragolij, za katere je poskrbela šolska akrobatsko - navijaška skupina Bobri, ki so večkratni državni prvaki ŠKL-ja. V metanju na koš so se lahko preizkusili tudi navjači, saj so organizatorji zanje pripravili številne nagradne igre z bogatimi nagradami. Podobnih tekem si lahko v prihodnosti obetamo še veliko, saj je dvorana sedaj licencirana in primerna za organiziranje državnih prvenstev v košarki. (sa)
• Prejeli smo! • Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! Ustavno sodišče ni enako do vseh
Pred odhodom sedanje vladajoče stranke sem dolžan krajanom Dobrove še zadnje obvestilo, kako nam je tudi Ustavno sodišče napravilo veliko krivico, čeprav se v vseh aktih širokousti, kako so pred njim vsi državljani enakopravni in se v zadnjem času sploh postavlja nad vse organe oblasti v Slovenji.
17. 12. 2009 smo na Upravno sodišče RS vložili tožbo proti Državnemu zboru RS, ker nam je tudi drugič zavrnil ustanovitev samostojne Občine Dobrova z utemeljitvjo, da ostali del občine ne bo mogel živeti brez nas. Z enako utemeljitvjo je tudi Upravno sodišče našo tožbo zavrnilo. O tem sem poročal tudi v Našem časopisu.
V zakonitem roku smo na začetku leta 2010 vložili pritožbo na Ustavno sodišče RS zaradi kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih nam zagotavlja Ustava rS. Druge zakonite možnosti ni bilo več na voljo. Pritožbo so podpisali, razen ene članice, vsi člani Sveta KS Dobrova in vsi člani Odbora za samostojno
Občino Dobrova, spodaj pa je štampiljka KS Dobrova.
Ustavno sodišče RS nam je z dopisom št.Up-390/10-4 z dne 15. 4. 2010 odgovorilo, da se ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št.I U 2154/2009 z dne 13. 1. 2010 ZA-VRZE, ker jo je po njegovem mnenju vložila NEUPRAVIČENA oseba. Pogledali smo v 55.b člen Zakona o Ustavnem sodišču RS prvi odstavek in prvo alineo 3.odst. 46.člena poslovnika US RS, vendar v teh paragrafih ni nikjer točno določeno, kdo je ta upravičena oseba. Gospodje z US, ki o sebi menjo, da je nad njimi samo še modro nebo, so nas preprosto zavrgli kot staro cunjo, pa nismo nič drugega želeli, kot samo to, da bi tako kot preostalih 212 občin sami odločali o svoji usodi . Ko so nam brezčutni birokrati že na začetku neupravičeno podtaknili, da želimo ozemlje drugega dela občine, našega ugovora niso niti hoteli slišati. Taka je naša pravna država!
Bili smo kar precej presenečeni in osupli, saj smo pritožbi priložili vse zahtevane priloge, ki so dokazovale krivico, ki smo jo doživljali ob-
čani Dobrove. Tudi smo rekli, da nekoliko po-čakajmo, morda bodo krivico popravili. Pa nič!
9. 12. 2010 smo poslali na Ustavno sodišče dopis s prošnjo, naj nam pojasnjo, zakaj tako postopajo z nami. V tistem času se je namreč že vedelo, da bodo občani Mirne in Ankarana prišli do svoje občine, čeprav so zahtevane pogoje Zakona o lokalni samoupravi slabše izpolnjevali kot mi. Ustavno sodišče nam je precej arogantno 15. 12. 2010 odgovorilo, da je odločilo, kot je in da nimamo nobene pravice do pritožbe, češ, dajte nam mir, nam posvečenim!
Sedaj pa češnja na torto. Iz tiska in drugih medjev smo bili obveščeni, da je Ustavno sodišče RS ustanovilo novo Občino Ankaran mimo parlamenta. Spraševali smo se, če je to ob zavrženju naše pritožbe res mogoče - pa je bilo! Pozorno smo spremljali poročila iz tiska in drugih medjev, ker uradno nismo mogli dobiti in-formacj. In nam je bilo ustreženo. V Dnevniku z dne 28. maja 2011 smo lahko prebrali, da so pobudo na Ustavno sodišče vložili KS Ankaran in večje število občanov Ankarana s predsednikom odbora za novo občino. Vsakemu občanu
je lahko jasno, da so vlogo na US vložili isti organi kot v primeru Dobrove. Tudi v našem primeru so člani sveta KS samostojno podpisali vlogo, torej je očitno, da Ustavno sodišče RS ni ravnalo do vse državljanov enako. Tudi če bi zaradi neznanja napravili formalno napako, bi nas lahko opozorili in bi jo mi takoj popravili. Tako pa so nam z zavrženjem pritožbe odvzeli vse pravice za nadaljnji postopek. Lahko bi se pritožili še na Evropsko sodišče za človekove pravice, vendar je bilo jasno, da do novih lokalnih volitev 2010 z novo občino ne bi bilo nič. Zadevo smo dali nekoliko na čakanje in dali novemu županu možnost, da bo poskrbel za enoten razvoj vse občine, kot je ob izvolitvi tudi obljubil. Ker se zavedamo sedanje težke situ-acje, v kateri je naša država, ker denarja preprosto ni dovolj za vse želje, moramo nekoliko počakati. Če pa se bo izkazalo, da so dane obljube tako kot nova trgovina na sliki na občini le računalniška simulacja, bo Svet KS postopek ustanavljanja nove Občine Dobrova ponovno odprl.	Anton Potočnik
Odbor za novo Občino Dobrova
32
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
Uspeh lokalnega plesnega društva
Na območju Dobrove in širše okolice prav vsi poznamo Plesni klub Panorama. Ni dekleta v občini, ki ne bi vsaj eno obdobje plesalo za nadebudno Panoramo, ki iz leta v leto dosega boljše rezultate. Uspehi, ki jih dosegajo punce, so razlog, da sem se udeležila enega izmed intenzivnih treningov za svetovno prvenstvo.
- Polhov Gradec
28. november 2011 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Pogovor z Antonom Potočnikom, ustanoviteljem Društva Panorama, razkr^e vzroke in entuziazem Nataše Potočnik, uspešne učiteljice plesa na Dobrovi. Natašino strast do plesa je Anton odkril po naključju, na ogledu ene izmed plesnih predstav. Starši so talentirano Natašo takoj vpisali v plesno šolo, kjer se je njena plesna pot
šele začela. Njen talent so takoj prepoznali uveljavljeni koreo-grafi in jo povabili v selekc^o, ki je dosegala visoke rezultate v nekdanji Jugoslav^i. Iz pogovora si lahko, po Antonovih besedah, zelo hitro ustvariš zelo jasno sliko. Nataša si življenja brez plesa ne predstavlja. Številne pobude staršev so pomagale pri odločitvi, da je v
Društvu Panorama začela najmlajše poučevati plesne korake. Svoje plesno znanje je kot asistentka delila tudi v Plesni šoli Mojce Horvat. Splet okoliščin ji je omogočil, da je v minulem letu ustanovila svoj lastni Plesni klub Forma. Zakaj Forma? »Z imenom Forma ostaja spomin na pokojnega brata Uroša vedno prisoten. Sam je imel fo-
tografski studio, imenovan Forma.« Formo zaznamuje osebni pristop trenerjev. Nataša pozna vsako plesalko po imenu in priimku, kar je izredno pohvalno. Sama Forma šteje več kot sto članov različnih starosti. Med intenzivnim treningom se kljub visokim zahtevam večkrat zasliši: »Luštn' se 'mamo,« ki na treningu privabi nasmeh na obrazih mladih plesalk. Po napornem treniranju v minulem letu so punce osvojile drugo mesto na državnem prvenstvu. Dosežek prvim trem uvrščenim odpira možnost za osvojitev zmagovalnih mest na svetovnem prvenstvu, ki bo
»Prizadevati si moramo, da šport postane življenjski stil vseh občanov. Formamas so dober zgled vsem generac^am, od najmlajših do najstarejših. Dokazujejo, da je mogoče športno udejstvovanje vključiti še v tako natrpan urnik, kajti Formamas so osebe s kariero in družino," je njihov uspeh pokomentiral župan Franc Setnikar. Kot že omenjeno, je članstvo v Formi zelo številčno. V klubu nove plesne korake osvajajo tudi najmlajši. Kako napredujejo posamezne skupine, si lahko vsako leto ogledamo na novoletni plesni produkc^i na Dobrovi, ki jo Nataša organizira že več let zapored. Ob tem se bodo predstavile vse plesne skupine Plesnega kluba Forma in Panorama. Letos si bomo p esni šov ogledali 18. 12. 2011 v športni dvorani Dobrova. Nataša obljublja edinstven šov, na katerega ste vsi vljudno vabljeni. Se vidimo tam!
Skupina Formamas, ki osvaja naslove
Plesalke med treningom na svetovno prvenstvo.
letos v Risi, Dresden (DE). Plesalke so na svoj uspeh izredno ponosne, saj je tovrstna uvrstitev prva v zgodovini kluba. Vendar za Natašo omenjeno prvenstvo ne pomeni večjega problema. Sama se je predhodno že udeleževala tekmovanj na svetovni ravni, ko je trenirala in poučevala še pod okriljem Plesne šole Mojce Horvat ter hkrati dosegala visoke uvrstitve.
Pričakujejo hudo konkurenco, saj bo v Dresdenu tekmovalo kar štiriindvajset formacij. Nataša je med samim treningom razkrila vsebino njihove plesne točke, poimenovane Božanska komedija, Danteja Alighierija. V točki bodo predstavljeni pekel, vica in nebesa. »Vsaka uvrstitev v naslednji krog bo uspeh,« pravi Nataša, ki je za čim boljšo pripravljenost in nastop povečala inten-
zivnost treningov s tri na šest na teden. Kljub napornim treningom skupina štiriindvajsetih plesalk pred treningom in med njim izžareva dobro voljo in veselje do plesa. Mlade plesalke pa niso edine v klubu, ki žanjejo zavidljive uspehe. Skupino plesalk sestavlja dvaindvajset mam iz Občine Dobrova - Polhov Gradec , ki z veseljem hodyo na treninge. Do udeležbe na evropskem prvenstvu v Beogradu je prišlo iz »heca«. »Zakaj ne bi svoje znanje in pridnost izkazale na državnem prvenstvu,« je bila Natašina pobuda. Tam so dosegle tudi svoj prvi uspeh, ko so si z doseženim drugim mestom zagotovile udeležbo na svetovnem prvenstvu, ker pa so »raztura-le«: osvojile so prvo mesto in postale evropske prvakinje v show plesih. (ša)
Mojca Pokrajculja našla krajcarček in v Zalogu postavila svoj piskerček
Ko v oktobru boter mesec že popoldne na nebo priplava in s sabo sestrico temo pripelje, se v času »krompirjevih« počitnic v Zalogu pri Polhovem Gradcu kar tre otroških idej, ki ugibajo, kateri od
pravljičnih junakov jih bo tokrat obiskal in jim popestril počitniške dni. Tako je v naših krajih svoj korak ustavila Mojca Pokraj-culja in otrokom iz okoliša dovolila, da za hip pokukajo, kaj se v temni mrzli noči dogaja v njenem piskerčku. Otroške umetniške prstke je zaposlila v ustvarjalnem delu večera, staršem pa ponudila skodelico toplega čaja.
Čarobno, pravljično vzdušje je otroke popeljalo v gozd, kjer je Mojca Pokrajculja postavila svoj piskerček, ki ga je zamenjala za najdeni krajcarček. Mojca je dobrodušna deklica, ki z veseljem v svoj majhen topel domek sprejme gozdne živalce, ki v zimskem času zmrzujejo na mrazu. Novi stanovalci piskerčka ji grdo vračajo njeno gostoljubnost. Lisica tatica vse potegne za nos,^tako da po krivem obdolž^o zajčka za tatu sladkega medu. Živali poskušajo ujeti zajčka in ga kaznovati tako, da bi mu skrajšali dolge »uhe«, vendar jim zajček pobegne. Mojca tako ostane sama z otroki in skupaj se prepustno ustvarjalnim navdihom. V času jeseni je v gozdu in na polju mnogo plodov in pridelkov, ki jih je Mojca skrbno pripravila in so že čakali, da jih otroci uporabno pri svojem ustvarjanju. Mali umetniki so svoji do-
mišlj^i pustili prosto pot in nastale so prave jesenske umetnine. Ob koncu so nas otroci in starši zapuščali z velikim nasmeškom na obrazu ter z mnogimi spodbudnimi besedami, kar nam daje veliko spodbudo, da tak nepozaben pravljično-ustvarjalni večer
Igralska skupina Bobri, kot so se poimenovali igralci in snovalci pravljice, bi z veseljem tudi otrokom iz drugih koncev naše občine pričarali čaroben pravljični večer. Zato vsi, ki si želite pravljic v dolgih zimskih večerih, nas le pokličite in zagotovo bomo prišli.
ponovimo čim prej. Za tako čudovit večer velja največja zahvala Domnu Aliču, Andreju Gerjolu, Poloni Gerjol, Benjaminu Malovrhu, Gabr^eli Plestenjak in Petri Skopec. Starejši počitnikarji so tako, ob pomoči mentorjev, samostojno zasnovali večer in z veliko dobre volje pripravili nepozabne pravljično-ustvarjalne trenutke za mlajše počitnikarje in njihove starše.
Darja Gerjol,
PGD Zalog
Odprta vrata za preboj v višjo ligo
V tekmi zadnjega kroga jesenskega dela ligaškega tekmovanja so člani NK Dolomiti Dobrova gostili ekipo s Kodeljevega. Po končani tekmi sta se ekipi razšli z zmago domačinov z rezultatom 3: 1.
Zadnja tekma v jesenskem delu lige MNZ je domačinom prinesla prvo mesto na lestvici. Člani NK Dolomitov so v jesenskem delu osvojili šest zmag, en poraz in dve neodločeni tekmi. V celo-
Članska ekipa NK Dolomiti Dobrova z brovškimi Ultrasi po tekmi
tnem obdobju so dali sedemnajst golov in jih prejeli le šest, kar jih uvršča med najboljšo obrambo v ligi. V sami ligi tekmuje sedem ekip: Dolomiti Dobrova, Dragomer, Dren, Vir, Slovan, Svoboda Kisovec in Ilir^a.
Z zadnjo tekmo so fantje poželi sadove vloženega dela. Ekipa je prenovljena, svež veter pa so vnesli mladinci. Klub dvema težjima poškodbama
igralcev v ekipi so fantje v jesenskem delu odigrali odlično. Temu primerno so proslavili zmago in doseženo uvrstitev. Igralci se zahvaljujejo vsem zvestim nav^ačem, ki jih spremljajo na vsaki tekmi in so jih poimenovali kar dobrovški Ultrasi. Ekipa se zaveda dobrega izhodiščnega položaja za spomladanski del lige. Takrat jih čaka soočenje z ekipo z Vira, ki je hkrati tudi edini tekmec za osvojitev prvega mesta v ligi. Preostale ekipe skoraj nimajo možnosti za osvojitev prvega me-zvestimi do- sta v ligi, saj zaostajajo za sedem pik in več. Osvojitev 1. mesta v MNZ ligi odpira možnosti za prestop v višjo ligo. Vsi ljubitelji nogometa ste vabljeni k spremljanju domače ekipe na tekmah v spomladanskem delu, kjer so jim odprte vse možnosti za prestop. S spodbujanjem in podporo jim pomagajmo osvojiti želeni preboj. Po besedah ekipe tja tudi spadajo.
(sa)
Teden otroka na podružnici Črni Vrh
Ob letošnjem tednu otroka, ki je imel naslov Pojdiva s knjigo v svet, smo bili na podružnici Črni Vrh zelo aktivni. Spoznavali smo našo šolsko knjižnico in si izposojali knjige. Pred poukom smo vsi z veseljem prisluhnili starejšim učencem, ki so doživeto prebirali knjige pisatelja Primoža Suhodolčana. Spoznali smo nagajivega in vedno domiselnega književnega junaka Petra Nosa. V
Dan varnosti na podružnici Črni Vrh
Oktober je mesec učenci smo kar ne^
požarne varnosti. Z aj ur namenili spo-
tem šolskem letu smo se domenili, da vsak petek zjutraj beremo knjige učiteljicama in se sladkamo s piškoti ali bombončki. Učiteljici sta nam v razredu brali knjigo v nadaljevanjih. Spoznali smo še nekaj književnih junakov: Nikca, Ostržka, Piko Nogavičko in Jur^a Mur^a. Ogledali smo si risane filme teh junakov in slikali Piko Nogavičko in Ostržka. Izdelali smo jesensko dekorac^o, ki še vedno krasi šolo. Prebrali smo prvo knjigo v angleškem jeziku Winnie the witch. Predvsem pa smo veliko časa preživeli na svežem zraku in ga namenili igri.
Učenci in učenke POŠ Črni Vrh
znavanju naravnih in drugih nesreč ter ukrepanju ob njih. Zaključek našega dela je bil dan varnosti, ki smo ga ob sodelovanju prostovoljnih gasilcev PGD Črni Vrh izvedli 11. novembra 2011. Vtise o tem dnevu so učenci zapisali takole:
Na podružnični šoli Črni Vrh so nas danes obiskali gasilci. Po malici smo se vsi učenci in učenke zbrali v učilnici prvega in drugega razreda. Tam nam je gospod Tone Klančar (poveljnik PGD Begunje) razložil, kakšno je delo gasilcev. Gasilci pomagajo ob različnih naravnih nesrečah (potres, poplava, požar, suša, vihar, veter _). Rešujejo tudi življenja. Bolj natančno nam je povedal, kako naj ravnamo, če bi slučajno v šoli prišlo do požara. Kar naenkrat smo zaslišali ročno sireno, ki je naznanjala, da je na šoli izbruhnil požar. Ob zvoku sirene so se nekateri učenci malo ustrašili, drugi pa smo se že postavljali v vrsto pred vrata. Učiteljica je preverila, če je mogoč varen umik in ko smo stopili na hodnik, smo videli, da je vse zadimljeno. Po varni poti smo se umaknili na igrišče pred šolo. Tam smo se prešteli in ugotovili, da nam manjka en učenec. Ko so gasilci prišli do nas in nas povprašali o številu, smo jim rekli, da pogrešamo prvošolca.
Ker nas je zunaj zeblo, smo odšli v telovadnico, kjer smo počakali, da so gasilci našli pogrešanega učenca in nam razložili, kako pomembno je, da v primeru nevarnosti ubogamo na-
vodila vodje skupine ter da se držimo skupaj in popazimo drug na drugega. Po evakuac^i so nas gasilci PGD Črni Vrh odpeljali z gasilskim komb^em do gasilskega doma. Zelo smo bili navdušeni nad vožnjo z gasilskim vozilom, še poseno nam je bil všeč zvok sirene. Pred gasilskim domom smo vsi gasili ogenj z gasilnim aparatom na prah in na CO2. Gospod Tone nas je opozoril, da moramo biti pri gašenju s CO2 previdni, ker se lahko tudi opečemo. Gasilci so nam prikazali še gašenje s peno, ki ga uporabljajo za gašenje gorečih vozil, ker voda in gorivo ne gre-
sta skupaj. Vsak izmed nas je poskusil gasiti z vodo. Gospod Jože Kožuh pa nam je na koncu natančno razkazal še gasilsko vozilo.
V gasilskem domu smo si ogledali razstavo naših izdelkov, ki smo jih izdelali za gasilce. Pogostili so nas s sokom, piškoti in bomboni. V spomin na DAN VARNOSTI smo dobili plišaste medvedke - gasilčke Florjane. Zahvaljujemo se vsem prostovoljnim članom gasilskega društva Črni Vrh, ki so svoj čas namenili temu, da bomo v primeru nevarnosti znali pravilno ravnati.
Učenci in učenke POŠ Črni Vrh Razredničarki: Darja Pelko in Simona Planinc
28. november 2011
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
33
Srednji del struge so izvajalci razširili in poglobili ter ga uredili z večjimi skalami.
Del struge ob naselju bo urejen v betonskem načinu.
Sanac^a potoka Malenščica brez zapletov
Konec oktobra so delovni stroji začeli brneti ob strugi potoka Malenščica. Tam sta Agencya RS za okolje in Občina Log - Dragomer začeli s sanacyo srednjega in spodnjega toka potoka. Kot je pojasnila Tanja Krušič iz Občinske uprave, naj bi z deli končali konec novembra oziroma v začetku decembra.
Hidrotehnik, koncesionar Arsa, se je sa-nac^e potoka najprej lotili v srednjem delu struge, vrednem 8O.0OO evrov, ki jo financira Arso. V tistem delu so strugo in njeno okolico očistili, nato pa so jo nekoliko razširili in brežino uredili z večjimi skalami. Kot je pojasnila Špela Jeriček Lakota, pro-jektantka Hidrotehnika, so ohranili odprt naklon potoka.
Večji posegi so delavce čakali v spodnjem delu struge, kjer Malenščica teče skozi na-
selje, tam so hiše na njenem levem in desnem bregu. Potok, ki je bil v najožjem delu širok le 0,75 metra, bo občutno širši, in sicer 1,80 metra, strugo pa bodo tudi poglobili. V nasprotju s sanac^o v srednjem toku bo tod struga urejena z betonskim zidom. Ta del, vreden okoli 80 tisočakov, financira občina. Sicer pa so izvajalci del v okviru projekta očistili tudi dva obstoječa jarka, ki se izlivata proti Dragomerskemu potoku.
Kot je pojasnila projektantka Jeriček La-
kota, bo bistveno večji pretok Malenščice dovolj za petletne vode, ne bo pa zadostoval ob stoletnih vodah. Novi pretok, 6,5 m3/s, so projektanti izbrali glede na propust pod Šolsko cesto. Za še večjo varnost naselja bo v prihodnjih letih treba narediti še odvod poplavne vode proti Dragomerskemu potoku. Nekoč v prihodnosti pa naj bi rešitve iskali še v zadrževalniku ter v sanac^i najvišjega dela Malenščice.
Vesna Erjavec
1. november: spomin na mrtve
Ob dnevu spomina na mrtve, 1. novembra, so po Slovenci potekale številne slovesnosti ter polaganja vencev. Ljudje so se z obiskom grobov in prižigom sveč poklonili spominu na mrtve. Ob prazniku so se padlih borcev - tako kot vsako leto - spomnili s polaganjem venca na spomenik padlim v NOB.
Trgovina Lipca v Dragomerju je ponovno odprla vrata
Tisti, ki se vsak dan vozimo ali hodimo mimo naše Lipce, smo se zelo razveselili. Lipca je ponovno odprla vrata, pravzaprav kar potiho, brez vsake reklame in med^ske pozornosti. Ne glede na to skromnost pa je ta dogodek zelo pomemben za krajane Dragomerja in vsaj deloma tudi Lukovice. Za vse, ki niso šoferji, to pomeni, da vsaj za vsakdanje živilske nakupe ne bodo več odvisni od drugih, za novega najemnika in njegove najbližje pa to pomeni tudi zaslužek. Vse tiste, ki nakupujejo na poti iz Dragomerja ali vanj in lahko izbirajo med nakupovanjem pri velikih trgovcih ali »poceni« diskontih, pa vabimo k razmisleku o tem, da je obstoj te trgovinice, pa tudi vsake druge, velike ali manj velike, odvisen od nas - predvsem Dragomerčanov, ki smo bili vse do včeraj kar nekaj časa prikrajšani tudi za to dobrino. Novim najemnikom Lipc« in vsem njihovim strankam želimo uspešno in zadovoljno sodelovanje.
Krajana Dragomerja Janez Cerar in Leopold Blaznik
Praznik Čebelice na OS Log - Dragomer
"Vselej, kadar je izšla slikanica s pripovedmi naših pisateljic in pisateljev, z našimi podobami, je bil praznik," je nekoč zapisala Kristina Brenkova, mama slovenske slikanice in dobre otroške knjige.
Praznik Čebelice - praznik otroških knjig praznujemo 22. oktobra, na rojstni dan Kristine Brenkove. Čebelica je knjižna zbirka Založbe Mladinska knjiga, ki jo je zasnovala Kristina Brenkova, mladinska pisateljica in dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi z namenom, da pride knjiga v vsako družino, v roke vsakemu otroku, in to v času, ko so bile knjige težje dostopne. Kljub častitljivi starosti (knjige v tej zbirki izhajajo že
oseminpetdeset let) je Čebelica še vedno zelo živa in med otroki izredno priljubljena zbirka.
Tudi v naši šolski knjižnici smo se pridružili prazniku Čebelice, ki je letos še posebno slovesen, saj mineva natanko sto let od rojstva Kristine Brenkove.
V	vitrini pred knjižnico so učenci knjižničarskega krožka pripravili razstavo najboljših otroških knjig in izbor starejših izdaj Čebelice. S plakatom so obeležili življenje in delo Kristine Brenkove in pripravili knjižno uganko za učence od 3. do 5. razreda.
V	petek, 21. oktobra 2011, nas je obiskala knjižničarka in pravljičarka, ga. Zlata Brezovar, iz Cankarjeve knjižnice. Drugošolci so v knjižnici prisluhnili izboru zgodb iz najnovejše izdaje Čebelica (Tista o bolhah, Danes Nina riše, Majhen svet, Velika žeh-ta). Predstavila jim je tudi nastanek in zgodovino knjižne zbirke, ki je zaslužila svoj praznik.
Urška Jesenko
Občina LOG - DRAGOMER
Dragomer, Na Grivi 5 p.p. 9
1358 Log pri Brezovici
Tel.: 01 / 75 07 700 Fax.: 01 / 75 07 705 e-naslov: obcina@log-dragomer.si
Uradne ure:
Ponedeljek: Sreda:
Petek:
9.00-12.00 9.00-12.00 in
14.00-16.00 9.00-12.00
Tajništvo ima uradne ure vsak dan med poslovnim časom.
»Z odlokom ne bomo polnili proračuna«
Tako pravi direktor Občinske uprave Andrej Kos o novem odloku o javnem redu in miru. Ta je v slovenskih medlih vzbudil veliko pozornosti, in sicer v delu, ki se nanaša na nočno oglašanje živali. Kot smo poročali v zadnji številki Našega časopisa, člen Odloka, ki so ga poimenovali »petelinji amandma«, določa, da v naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psov ali drugih živali, ki s svojim laježem oziroma oglašanjem med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj pri počitku mot^o občane. Takrat nam je občinski direktor pojasnil, da Odlok sicer daje možnost kaznovanja v primeru, da bodo živali s svojim oglašanjem motile nočni počitek, a kot opozarja, je ključna besedica »mot^o«. Kot je razložil Kos, redarstvo naj ne bi ukrepalo v primeru, če bo šlo za enkratno oglašanje oziroma oglašanje v izjemnih okoliščinah, temveč le takrat, ko bo šlo za ponavljajoč, vsakodnevni glasen lajež, kikirikanje ali drugo glasno oglašanje. »Normalno je, da se pes čuvaj oglasi, ko ga zmoti divjad, nepridipravi, saj je to njegova funkc^a. Normalno je, da petelin zjutraj zakikirika. Problem so le neustrezno oskrbovane živali.«Kot primer Kos navaja pse, ki lajajo več ur. Kot je še dodal, razlog za sprejem Odloka niso bile težave v okolju, temveč občina še ni imela svojega lastnega odloka, saj je veljal stari vrhniški. Kos je še povedal, da tudi nekateri drugi občinski odloki govorno o uporabi živali. »Ko smo sprejemali odlok, nihče ni razmišljal, da bi z njim polnili proračun,« je povedal direktor, ki je dodal, da so z Odlokom želeli povedati, kaj je v okolju zaželeno. Poleg tega na občinski upravi ne pričakujejo posebnih glob s področja javnega reda in miru, saj je odlok preventiven. Sicer pa so upoštevanje določb, ki se nanašajo na vodenje živali in skrb zanje od 9. do 25. novembra v Logu - Dragomerju ter drugih šestih občinah, ki jih pokrivata Medobčinski inšpektorat in redarstvo, preverjali redarji. Ti so na omenjenem območju izvajali obveščevalno in preventivno akc^o, v kateri so preverjali upoštevanje členov javnega reda in miru, ki se nanašajo na pravila vodenja in skrbi za živali. Tako so redarji med drugim preverjali, ali lastniki psov pobirajo pasje iztrebke in ali jih vod^o na vrvici. Tiste, ki določb niso upoštevali, so opozorili na pravilno ravnanje.
Kako uporabo živali urejajo v drugih slovenskih občinah
Sosednja Občina Vrhnika omejuje le nočni lajež psov »V naseljih ni dovoljeno imeti na prostem psa, ki s svojim laježem moti občane pri počitku med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. V primeru podane pryave, je Medobčinski inšpektorat in redarstvo o tem dolžan obvestiti Veterinarsko upravo Republike Slovence in zahtevati poročilo o izvedenih ukrepih.« Občani Jesenic ne smejo imeti živali, ki s hrupom, smradom ali kako drugače mot^o okolico, podobno to področje urejajo tudi v Kranjski Gori, Žirovnici, Lit^i, Štorah, Osilnici^ Najdlje pa so šli v Občini Šempeter Vrtojba, kjer so zaščiti in oskrbi domačih živali namenili kar samostojen odlok. V njem je zapisano »Skrbnik psa je v urejenih urbanih in strnjenih stanovanjskih naseljih dolžan preprečevati ponavljajoče in moteče lajanje psa. V nočnem času je dolžan takega psa zapreti v zanj primeren zaprt prostor.« Enak člen imajo v Tržiču.
Vesna Erjavec
Redarji zahtevajo razveljavitev člena JRM
Log - Dragomer, 16. november 2011 - Sindikat občinskih redarjev Slovence se je odzval na Odlok o javnem redu in miru, ki so ga na septembrski seji sprejeli log - dragomerški svetniki. Po njihovem mnenju gre za neživljenjski, moralno sporen in nezakonit predpis. Če občina predpisa ne bo razveljavila, ga bodo redarji dali na ustavno sodišče. Župan postopka za spremembo odloka ne bo sprožil. Odlok je po mnenju sindikata pravno, vsebinsko in moralno sporen, ker presega meje dopustnega urejanja, ni usklajen z drugimi predpisi in je na spornem delu v nasprotju tudi z moralo. »Jedro spora je v tem, da predmet kršitve odloka, torej prekrškovnega prava, ne more biti pasji lajež oziroma oglašanje druge živali. Tega na opredeljuje niti Zakon o hrupu v naravi in bivalnem okolju. Žival ne more biti vir hrupa, to je lahko le človek, aparat ali naprava,« pojasnjuje predsednica sindikata občinskih redarjev Sonja Kramar. Po mnenju Kra-merjeve je odlok sporen še zato, ker ureja iste prekrške, ki jih že ureja Zakon o javnem redu in miru in zanje predpisuje različne globe, zato je v Logu - Dragomerju državljan ob enakem dejanju diskriminiran, in sicer glede na to, kateri organ ga bo obravnaval - policist ali redar.
V sindikatu sicer pričakujejo, da bo Občina Log - Dragomer takoj začela postopek spremembe odloka, v nasprotnem primeru so napovedali, da bodo v roku 15 dni vložili postopek za oceno ustavnosti odloka na Ustavnem sodišču. Župan Mladen Sumina pravi, da odloka ne bo umikal, lahko pa to predlagajo občinski svetniki. Dejal je še, da če ga bodo redarji dali na ustavno sodišče, bodo ravnali glede na njegovo odločitev. »Če bodo rekli, da je v nasprotju z ustavo, ga bomo pač črtali.« Sicer pa Sumina pravi, da so ne glede na vse, dobili veliko pozitivnih sporočil, »da so veseli, da mirno sp^o«, lastniki psov boljše skrbjo za pse, kot pravi župan, »tudi marsikateremu psu smo naredili eno dobro uslugo, ker marsikateri tudi v dnevni sobi spi.«	Vesna Erjavec
34
NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
28. november 2011 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
' REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM^ REFERENDUM-
OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA VOLILNA KOMIS^A
Obvestilo volivcem
Na podlagi 77. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB3, 45/08) Občinska volilna komis^a Občine Log - Dragomer obvešča vse volivce, da je s sklepom razpisan svetovalni referendum o izgradnji poslovno-stano-vanjskega objekta - trgovine v Dragomerju (Uradni list RS, št. 84/2011) za 4. december 2011.
Na referendumu o izgradnji poslovno-stanovanjskega objekta - trgovine v Dragomerju, ki je razpisan v Občini Log
-	Dragomer za naselji Dragomer in Lukovico pri Brezovici, imajo pravico glasovati:
-	državljani Republike Slovence, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let starosti in imajo stalno prebivališče v Občini Log - Dragomer,
-	tujci, ki bodo na dan glasovanja dopolnili 18 let starosti in bodo imeli na dan glasovanja stalno prebivališče v Občini Log - Dragomer;
Glasovanje bo potekalo na volišču št. 20801001 s sedežem v Občini Log - Dragomer in na volišču št. 20801002 s sedežem v Osnovni šoli Log - Dragomer.
Glasujete osebno na istem volišču, kjer ste vpisani v volilni imenik tudi za volitve poslancev v Državni zbor RS.
Prosimo vas, da s seboj prinesete obvestilo, ki ga boste prejeli po pošti. Vašo istovetnost član volilnega odbora ugotovi z osebnim dokumentom ali na drug način.
Če kdo pomotoma ni vpisan v volilni imenik, glasuje na podlagi potrdila pristojnega organa, da je vpisan kot volivec za območje volišča, na katerem želi glasovati.
Predsednica Občinske volilne komis^e Mateja Kuntarič, l.r.
Na podlagi 80. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 6. izredni seji 19. 10. 2011 sprejel
S K L E P
o razpisu svetovalnega referenduma o izgradnji poslovno-stanovanjskega objekta - trgovine v Dragomerju.
1.	člen
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Log - Dragomer, št. 352-1/2007-129, ki je bil sprejet na 5. izredni seji 13. 10. 2011, se razpiše svetovalni referendum o izgradnji poslovno-stano-vanjskega objekta - trgovine v Dragomerju.
2.	člen
Vprašanje, ki se daje na referendumu, se glasi:
"Ali ste za to, da se zgradi poslovno-stanovanjski objekt - trgovina v Dragomerju po projektu, ki ga je predložila družba M3 projekt, d.o.o.?"
3.	člen
Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, se določi 25. 10. 2011.
4.	člen
Glasovanje na referendumu se izvede za naselji Dragomer in Lukovico pri Brezovici v nedeljo, 4. 12. 2011. 5. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovence.
Št.: 042-4/2011 Datum: 19. 10. 2011
ŽUPAN Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, l.r.
Investitor o PSTO Dragomer
Investitor M3 projekt, d. o. o., že od leta 2009 izvaja aktivnosti na projektu izgradnje PSTO Dragomer. Sodobno zasnovani objekt in okolico je sprojektiral renomirani arhitekturni biro SVA, d. o. o., sicer dobitnik številnih nagrad za svoja dela v Slovenci pa tudi širše. V pritlični etaži objekta so poleg sodobne trgovine za samooskrbo predvideni še drugi manjši trgovski lokali, poslovni prostori, namenjeni za izvajanje mirnih dejavnosti, bankomat in notranja nakupovalna ulica, ki bo povezala različne programe v homogeno celoto. V zgornjih dveh oz. treh nadstropjih je predvidenih dvainštirideset stanovanj s sodobnimi, prostornimi tlorisi, velikimi steklenimi površinami in terasami, kjer bodo svoj novi dom lahko dobili mladi oziroma starejši krajani, za katere so hiše postale prevelike, pa tudi vsi tisti novopri-seljeni, ki imajo radi urbano in mirno okolje. Z vgradnjo visoko kakovostnih materialov ter uporabo alternativnih virov energce (sistem ogrevanja in pohlajevanja s toplotnimi črpalkami) želimo, da bi objekt nudil potrebno udobje in ugodje stanovalcem ter navsezadnje tudi krasil center Dragomerja.
Pozitivne stvari izvedbe projekta:
•	pridobitev sodobne trgovine z renomira-nim trgovcem s spremljajočimi programi,
•	ureditev degradiranega območja v središču Dragomerja, ki že leta kazi videz in imidž kraja,
•	rešitev problema cestnih zamaškov na vhodu v Dragomer,
•	pridobitev novega pločnika izrazito izboljša varnost pešcev,
•	nova urejena sprehajalna pot s klopcami ob objektu oz. potoku,
•	urejen park in ozelenitev ob novi trasi potoka,
•	lastna čistilna naprava,
•	dovolj število pakirnih mest,
•	možnost parkiranja na novem parkirišču,
•	finančni prihodki za občino iz naslova komunalnega prispevka in drugih nadomestil ter pozneje dodatno tudi iz naslova dohodnine od novo priseljenih stanovalcev.
M3 projekt, d. o. o. Direktor Ermin Topuz
Spoštovane občanke in občani
Polno desetletje potekajo prizadevanja za vzpostavitev trgovine z osnovno preskrbo prebivalcev na pogorišču nekdanje trgovine KZ Vrhnika v Dragomerju. Do leta 2006 je aktivnosti vodila Krajevna skupnost Dragomer - Lukovica, v nadaljevanju pa Občina Log - Dragomer.
Za izgradnjo samostojnega trgovskega objekta, kot je bil prejšnji, ni bilo možno pridobiti investitorja. Tudi če bi imeli investitorja, brez ustrezne regulacye potoka Snežak na istem mestu objekta ni mogoče graditi, kar je zahteva Agencée RS za okolje. Regu-lacya potoka je za potencialne investitorje velik dodatni strošek, ki ga niso pripravljeni prevzeti. Upravičene želje in zahteve prebivalcev po nujnosti izgradnje trgovine so nalagale občinskim organom iskanje rešitev, ki bi zagotovile preskrbo. Bilo je več idejnih rešitev in veliko razprav v občinskih organih ter na zborih občanov. Že od samega začetka konkretnejših pogovorov s potencialnimi investitorji je bilo slutiti, da za gradnjo samostojne trgovine na tem prostoru, drugega zemljišča ni, in da brez stanovanjskega dela ne bo mogoče pridobiti investitorja. Poskušalo se je, kolikor se je dalo, upoštevati želje in poglede občanov in uporabnikov sosednjih zemljišč. Upoštevana je želja občanov o znižanju višine objekta, tako da je sedaj s 13,5 metra neznatno višji od ravnokar zgrajenega športnega objekta v športnem parku Dragomer. Želje športnikov o nepo-seganju na športne površine so se v celoti upoštevale in igrišča ostanejo nedotaknjena. Zahteve po zunanjih javnih parkiriščih so se v celoti upoštevale in bo zgrajenih dva-intrideset zunanjih parkirnih mest. Zaradi velikih stroškov celovite ureditve prostora, podiranja treh obstoječih hiš, urejanja potoka, kanalizacye, širitve ceste, izgradnje pločnika in parkirišča investitor ni bil pripravljen v večji meri zmanjšati gabaritov objekta in zmanjšati števila stanovanj. Tako se je izoblikoval projekt, po katerem bi se zgradil štirietažni objekt, v katerem bi bilo dvainštirideset stanovanj, trgovina Mercator in več drugih specializiranih trgovin in lokalov. Vsa parkirišča za stanovalce bi bila v kleteh objekta, kupci pa bodo lahko parkirali v kleti ali na zunanjih parkiriščih, ki bodo imela tudi javni značaj. Reguliran potok, urejene javne zelene površine, sodobna stavba in materiali so po zagotovilih vrhunskih slovenskih arhitektov prilagojeni lokalnim značilnostim. To bo skupaj z razširitv^o Dragomerske ceste in izgradnjo pločnika do regionalne ceste končno saniralo in obogatilo vhod in sedanji poslovni center Dragomerja.
V	tem prispevku ne komentiram in ne odgovarjam na različne pobude posameznikov in skupin o drugačnih možnih rešitvah. O vseh so potekale poglobljene razprave s potencialnimi investitorji, v strokovnih organih in organih občine. Dejstvo je, da ni drugega ustreznega zemljišča in ni investitorja, ki bi gradil samo trgovino. Do te faze odločanja so se vse razprave končale na seji Občinskega sveta kot najvišjega organa občine. Projekt družbe M3 projekt d.o.o. za poslovno-stanovanjski objekt - trgovina v Dragomerju je v tem trenutku edina mogoča rešitev.
O projektu so različni pogledi in razdvojenost med člani občinskih organov in občanov, zato je občinski svet sprejel popolnoma razumno in legitimno odločitev o odločanju na referendumu. Izkoristil je možnost in se odločil za najvišjo stopnjo demokratičnega odločanja, kar je bila legitimna zahteva nekaterih občanov na zborih občanov. Ne gre za prelaganje odgovornosti na občane. Gre za to, kaj si želi večina. Kako bomo referendumsko možnost vpliva na odločitve uveljavili za reševanje skupnih interesov v občini, je sedaj odvisno od vseh volivcev Dragomerja in Lukovice.
Za lažje odločanje uporabite vse informacce in gradivo, kije bilo objavljeno na spletni strani občine za seje občinskega sveta in vse prispevke v Našem časopisu. Za dodatna vprašanja smo vam tudi na občini vedno na voljo.
V	pričakovanju vaše tehtne odločite ZA ali PROTI vas lepo pozdravljam.
Mladen Sumina, župan
Volilna nedelja 4. decembra bo v več ozirih zanimiv dan, volivci se bomo prvič odpravili na predčasne parlamentarne volitve, prvič bo v občini Log - Dragomer izveden tudi referendum. Na njem bodo Dragomerčani in Lukovčani odgovarjali na vprašanje, ki ga je na izredni seji sprejel občinski svet:
"Ali ste za to, da se zgradi poslovno-stanovanjski objekt - trgovina v Dragomerju po projektu, ki ga je predložila družba M3 projekt, d. o. o.?"
Kakšen projekt je predložila družba M3 projekt, d. o. o.? Objavljamo povzetek iz urbanistične presoje odgovornega vodje projekta Jurca Sadarja:
Parcela bo prometno dostopna iz Dragomerške ceste, ki se jo dodatno razširi in uredi z izgradnjo novega pločnika za pešce. Za osebne avtomobile Mercatorja bosta urejeni dve parkirišči (medetažna garaža in odprto parkirišče na mestu sedanje Nagodetove hiše), stanovalci bodo prav tako parkirali v medetažni garaži. Volumen Mercatorja je kompakten, pri čemer se trgovski del navezuje na notranjo nakupovalno ulico, okoli katere so nanizani trgovski lokali in bar. Notranja nakupovalna ulica se navezuje na pokrito parkirišče ter na zeleni prostor ob potoku, ki je izveden v obliki ploščadi in je namenjen organizacci manjših dogodkov. Stanovanjski del z 42 stanovanji je izveden kot razgiban volumen, ki se razvca v višino proti severovzhodu . Stanovanja so zasnovana sodobno z velikimi steklenimi površinami ter balkoni in terasami, ki so lahko tudi npr. ozelenjene. Konstrukcc-ska rešitev bo armiranobetonska konstrukcca ter klasična gradnja v stanovanjskem delu, streha bo izvedena kot ravna enokapnica. Uporabljeni bodo kvalitetni in sodobni materiali, ki bodo zagotavljali udobje in ugodje stanovalcem. Za potrebe ogrevanja stanovanj je predvidena vgradnja toplotne črpalke. Za potrebe ogrevanja trgovine in lokalov je predviden sistem plinskega ogrevanja s kaskadno vezanimi plinskimi kondenzaccskimi kotli, ki se nahajajo v pritličju objekta. Padavinske vode s streh se skupaj s fekalno kanali-zacco objekta zbirajo v mešanem kanalizaccskem sistemu, ki vodi na novo lastno čistilno napravo. Kanalizacca objekta bo speljana preko čistilne naprave in nato naprej očiščena v potok, vse dokler se ne zgradi nov fekalni kanal Lukovica, na katerega se bo priklopila, takrat se bo uporaba čistilne naprave opustila. Potok bo, v skladu z današnjo strategco reševanja takšnih situacc, izveden v zunanjem urejenem koritu z atraktivnim in ozelenjenim nabrežjem. (ve)
Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo
Referendum
Pred slabim letom (20. decembra 2010) je civilna iniciativa (CI) predlagala Občinskemu svetu Občine Log - Dragomer, naj razpiše referendum in občane vpraša, ali so za gradnjo predlagane gradnje stanovanjsko-poslovnega poslopja ali pa so za alternativno gradnjo trgovine brez stanovanjskega poslopja. Po vztrajnem prizadevanju CI sta žal samo prvi del predloga o odločanju na referendumu ta mesec sprejela tudi odbor za prostorsko planiranje in občinski svet. CI je dala tudi naslednji predlog (oktober 2011) o vsebini referendumskega vprašanja: »Ali se strinjate s tem, da firma M3 projekt, d. o. o., v Dragomeru zgradi 42-stanovanjski objekt s trgovino?« Župan tega predloga ni dal v obravnavo.
Župan je predlagal naslednje referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se zgradi poslovno stanovanjski objekt - trgovina v Dragomerju po projektu, ki ga je predložila družba M3 projekt, d. o. o.?« Njegovo vprašanje sta potrdila najprej komisca za mandatna vprašanja (predsednica A. Kuzma) in nato še občinski svet (5 za, 4 proti, 2 vzdržana). Predsednica je utemeljila odločitev komisce s pojasnilom, da je edino pravilno, da se v referendumskem vprašanju uporabi uradni naslov projekta. V razpravi na občinskem svetu je bilo povedano troje: da je vprašanje zavajajoče, da je verjetno tudi pravno sporno in da ne uporablja uradnega naslova projekta. Županov predlog vprašanja je zavajajoč zato, ker bomo občani glasovali v prepričanju, da je trgovina osrednji del objekta, v resnici pa predstavlja samo 7,5 % od celotnih 10.000 m2 neto tlorisne površine objekta. To vprašanje je pravno sporno zato, ker v njem ni jasno razvidno, o katerem od treh predlogov projekta družbe M3 bomo glasovali CI je občinskemu svetu, županu in investitorju dala pobudo, da na vse vogale načrtovanega objekta postavco 13,5 m visoke označevalne lesene stebre (dolgoletna praksa v Švici), da bomo občani dobili pravo predstavo o velikosti objekta še pred odločanjem na referendumu.
Olga Drofenik Stanislav Plevnik