Ali je potrebno družbeno posredovanje?
.V aadnjem času s« števi!«e naše tovarne zelo trudiijo, da bi našla možnosti za tako proiz-vodajo. ki bi prispevala k po-ve&auju potrožnega bla«a aa tr-žiSČu.
Eden izmed naftaov za hitrej-So i-n boljšo osvooit«v proizvod-tije takih izdelkov je koaperaci-ja, k: je pokaza].a že lepe rezul-¦tate. Po tej poti sta šli tudi pod-jetje »Vlado Bagat« ;z Zadra ki Slavonski parttzarn« iz S!avt>n-skoga Broda. SkleniH »ta dogo-vor o kooperaciji pr! izdeiovanju šivalnih stroje<v. Analize nam-reč kažejo da lahko na.5 trg sprejrae okrog 12.500 strojev na jeto, to pa ;e š'.evi!o. kj opravi-čuje namaro. da bi osvoiili ta-ko protevodaijo, tem bo!j. ker tako Knajvjšuaemo uvoz.
Do<go.vo.ri1ii sta se, da sk-upno kupfcs lic&nco nekega tuijcga pcxlu-*ida da bj čim prej laiel1. protevodmjo. Toda la dogovorni bM realiziran- Names'o <Ja "bi a Ktcupnimi silam; rešill to vpra-šanie — išče sed*j vsako taKl tch pod..ieMj sv&jo rešitev. Tako se »Vlado Bagat« pcgada ^ .ita-lij.8in.slco f:rmo »Pechi« o nakitpu licence, z-a kater0 pot.vebuje 150.000 dolarjev i,n še 1 milij.sr-do dinaii-jev za invesifirtje. med-tem fco s« pogaja »S'.avtvnsk.i pr.rtua.n« s tvvvdko »FEB« iz Wiirthe.nrbe-rga. Dobi! bi licen-co brezplačno !n zahteva ,le 261 mil:jonov ?.a fnvesticije. d'e] te-Ra pa bj dal iz lastnlh. sredntev. Na prvi pogied je videfj druga ponudba ugodnejša medlom ko prvi n- mogoče ugovarjati, da ne.gre za. licemco firme. kj je svetovno znana.
No- ne giede na to. kak.*ne prpdnočti bi imel za posafnezno pndjetje nakup te ali one lice-n-ee, je tu važria predvsem to. da podjetij ne moreta jm ne sme'a delatj vsaka Z3'3e. ko &'a se že dogi>vr>vi!i o koope.tacii'!. Ne gre li.ikaj toliko za formalno spo-StovanJe dogovora   koHkor s»!o,
da i.e toko istcanj« »lastnih« po« tov neikoristno in škodljivo. Za-kaij n.aj bi skupnost prevzemaila nove obve^.nosti. ko je vsem jia-sno. da je nautoolje. če obe pod-je.lj| to nalogo opravita skuipno. Teda.j ta naloga ne bo sanvo prej opravijena. temvef' bo zah-levsla tudi mainj »redst«v. ker b0 vsaiko podijeljs izdelovalo ti-sto. 7.a kar so njego-ve zmogl-i.i-vo«ti primernejše.
V  začetku so iz.rafunall, da M ŠfaaJtoi  strog   v   kooperaciji  st-al okrog 85.000 di-n.  Ce pa bj etro.i izdelovalo   vssko   podijetje   za.se, bl s1<roški, kar \e ra*umljivo. ta^ koj  poraslj.    Teda,j    b!    Sivalm.i st.roj.   za  katere^ga   p.rol«vodm'j<' smo se odlofili za.io. ker Je na domaičetn trgu po njem puvpira-ševajije.    po>staj»!   »aradi  svoja cene potrošniiku čedalje boJj ne-dcstopeo.
Neodvlsno od teh diveh podje-tlj se je poijaiviio tudi sloveinsiko podjelje »Mi.rna«, fcl pravtaiko osvaja proizvodnjo šivalnihstro-jev na svoo račun. vsa tm pod-i&tja ?a za potrebe enega in iste-ga jugoslovain.fikega trga. Glede na omejcne možnosU nakupa teh jzdelkov bi v te.m primne-ru pri-Slo d<> nakopifeaja blaga io po-trebe, da stioie eventualno ia>-važamo.
V  takih raizmerah je jasno. da bi  skuipnost   tudii   tem   iizdel.kom p!;iča!a davek. Za!o je v inlere-su   gospodarstva   kb>l   celote.  da d«  tega  ne pride in  da so  pod-Jelja . odgovp-rna   %za  tepolAUev medsfrbojnil1   obvežnosti.   Tu   se res ni treba bati &č:'kov. d<a bo to   adjniiriisit-rat.ivna   reSltfrv,   ka? gre za tako dal.inosežne postedi-ce.   fcf  b.   jih   moglo- imeti   tako posluvainie za drJ.avo kot celo'o. V  takem   '<n   podnbn!h   prime-rih ]e    družbeno    pos.redovain.1e po-polmcma  »PraviCeno in nujno.
D.  P.