It. 24. V Gorici, v soboto dne 24. marca 1906. Uhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto I b II. nri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami . rS »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-cinana aH v Oorioi na dom pošiljana: ,. vse i,.to.....v . 13 K 20 h, aH gid. 6-CO prlfcta. . ,.....6 » 60.. . » 3-30 jetrtleta.......• 3 . 40 » . » 1-70 posamično Številke stanejp/tt) vin. ,.;ia.;v„_^ _ Li Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici fev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček '''..& dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeijab j od s. do 12. ure. Na naročila brez doposlanc na rs&ine se ne oziramo. Oblast in poslanke se računijo pq petjt-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krai; 7 kr!, 3-kiat 6 kr. vsal» vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje Črke po prostora Reklame in spisi v uredniškem dolu 15 kr. vrsta _ 2a obliki in vsebino oglasov odklanjamo vsako od- ¦ornost Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo se nabaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nsdeljab jn praznikih od 9. Uo 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki uiici št. 7. vi. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poSHjajo le orodni i tvo. Naročnina, reklamacije in druge redi, katere Le spadajo v dolokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu ____ - »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gid. i-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Scbwarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakanr ijavrenSiJS na trgu della Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Posnemanja vredno. Na Štajerskem prirejajo slovenski 1 župani po okrajih shode, na katerih I stopajo v trdno organizacijo. Namen zveze slovenskih županstev t i° *a**e: I 1. zastopanje v skupnih zadevah I v zvezi združenih županstev na zunaj. 2. reševanj© prepornih točk v urad-1 nih zadevah posameznih v zvezi zdru-I ženih županstev. - - 3. skrb, da se nihče nepoklicani ne ! vtika v zadeve občinske uprave posa-I možnih občin. 4. čuvati nad tem, da so občinski ; uradi in zastopi v svojih sklepih in činih | svobodni vseh zunanjih vplivov. 5. skrbeti, da dobe občine, ki imajo I nastavljene občinske tajnike, v to ve- , zanesljive in narodno - značajne osebe. 6. skrbeti za ustanavljanje okraju potrebnih gospodarskih društev in zavodov ter pospeševati pouk kmeta v gospodarstvu in politiki. 7. poročati deželno- in državno-zborskiin zastopnikom okraja o potrebščinah v okraju, ter dajati potrebna navodila. &¦ skrbeti, da poslanci okraja vsaj onkrat v letu pridejo v okraj poročat i o uspehih za okraj. Gotovo lep načrt! — Oe je kje potreba organizacije med županstvi, je potreba gotovo v naši deželi. Sicer smo že videli zbrane župane n. pr. na Krasu, v Vipavski dolini, v Brdih, ob važnih prilikah, ali te so le posamezni pojavi, potreba pa bi uilo trdne organizacije po posameznih deželnih delih in zveze za celo deželo. Taka zveza bi bila močan jez proti navalom neprijaznih nam faktorjev, taka zveza bi uplivala na naše politične odnošaje ter bi lahko dovedla do tega, da bi bili bolje zastopani v deželnem in državnem zboru. Ti*eba je korenitega preobrata v naši deželi v marsikaterem pogledu. K temu naj bi poleg drugih faktorjev pripomogla tudi organizovana županstva. Bližajo se nam novi Časi. Nemci silijo na jug, kar jim pospeši še nova železnica, vlada nam ni naklonjena prav nič, pač pa le izkorišča vse, tudi županstva (niti do brezobrestnih posojil ne pridemo!), Lahi dosegajo vse, kar hočejo, mi Slovenci pa le trpimo! Zato pa treba stopiti na noge! Krepko kvišku! -t- Bližajo se tudi volitve v državni in deželni zbor! Dva govora v poslanski zbornici. Dr. Ivčevid, dalmatinski poslanec, je govoril 15. t. m, o volilni reformi. Pri tem se je dotikal prav živo izvajanj laških poslancev. Rekel je med drugim: Luški poslanci so se močno pritoževali, da so Lahi oškodovani po predlogi volilne reforme in da je ta predloga na korisi Slovanom v adrijanskih deželah; eden njih se je celo izjavil, da je ta predloga naperjena na uničenje Lahov (Veselost.) Nu, kaj se je zgodilo ž Trst ima 151.000 prebivalcev in dobi po tej predlog, dosedanje število mandatov, to je: pet, kar je zelo ugodno število, ker odpada na kakih 30.000 prebivalcev po en mandat. V teh 151.000 prebivalcev, ki tvorijo prebivalstvo Trsta z okolico, je vštetih 24.700 Slovencev iii to po statistiki, ki gotovo ni ugodna Slovencem. In kaj je storila vlada? Razdelila je volilna okrožja v Trstu tako, da eden od petorice tržaških mandatov kolikor možno ostane zagotovljen Slovencem. Pravim, kolikor možno, ker dotična volilna skupina obseza (seveda po ljudskem štetju) 14.100 Lahov in 17.800 Slovencev, radi česar ni že v naprej gotov izid take volitve. (Prav ! res.) Se-li more reči, da predloga daja Slovencem kako prednost? V spremembi dosedanjih razmer, pravijo Lahi, ker so imeli oni ! doslej vseh pet mandatov. Dosedanje stanje pa je bilo ravno krivično nasproti Slovencem, ki so bili izključeni od zastopstva v državnem zboru, in je vlada izvršila le čin pravičnosti nasproti njim, davši jim možnost, da zmagajo z enim poslancem. Kako stoji stvar v Gorici? Gorica in nje ozemlje šteje 225.400 prebivalcev in dobi kakor doslej — pet poslancev. To je tudi ugodno število, ker spada na 45.000 prebivalcev po en poslanec. Doslej je pošiljala Goriška 8 Lahe in 2 Slovenca v državni zbor. Po predlogi se ima sedaj to razmerje zasuk-niti. Po razdelitvi okrožij bi bili voljeni odslej trije Slovenci in dva Laha in zato se pritožujejo Lahi, ali po krivici, ker goriško prebivalstvo sestoji iz 81.100 Lahov in 140.000 Slovencev (Čujte!) in je potemtakem le prav in pravično, da od petih mandatov pripadajo trije Slovencem. Tako prihaja na 40.500 Lahov po en poslanec in na 40.800 Slovencev po eden. Tu pač nimajo razloga za pritoževanje. — Velespoštovani gospod tovariš dr. Verzegnassi ne bi se dotikal mandatov, določenih goriškim Slovencem, ali on zahteva, naj se laški mandatje pomnože. Tako porano-ženje pa bi pomenjalo krivico za Slovence, ker bi se premaknenje mandatov zgodilo proti številnemu razmerju obeh plemen. Sicer pa bi bilo v razmerju do skupnega števila prebivalstva jako težko izvesti pomnožitev goriških mandatov. Preidimo na Istro. Ta dežela ima 386.000 prebivalcev. Po dosedanjem merilu je bilo tej deželi odkazanih 5 poslancev. Od teh bi odpadalo : Hrvatom in Slovencem trije, Lahom dva. Kako ?, kričijo, mi smo bili doslej v Istri v posesti štirih mandatov, Slovani pa le enega mandata. To je velika krivica proti našemu narodu. (Mej-klici.) Ali, kako je, gospoda moja, s številnim razmerjem med obema narodno-sthna v Istri? Tu imamo po zadnjem ljudskem štetju 132.000 Lahov, 47.700 Slovencev in 143.000 Hrvatov, skupno torej 190.800 Slovanov proti 132.000 Lahov. Če torej vspričo tega razmerja med narodnostmi razdelitev volilnih okrožij odkazuje Lahom dva, Slovanom pa tri mandate, ne more nikdo, ki je nepristranski, videti v tem kako oškodovanje Lahov ali pospeševanje Slovanov. (Prav res.) Saj odpada po tej predlogi po en poslanec na 61.000 Lahov, dočim odpada en poslanec še le na 63.600 Slovanov. Če je Istra sedaj zastopana v parlamentu od štirih laških poslancev in le od enega Hrvata, je to posledica sedanjemu umetnemu volilnemu redu in morda tudi volilnim manevrom in spletkam. Laški govornik iz Istre je zahteval tudi pomnoženje mandatov za svojo deželo. Temu ne bi imel česa oporekati, če bi se primerna pomnožitev raztegnila tudi na slovanski plemeni te dežele (odobravanje) in če bi bila taka pomnožitev sploh možna. Enostransko pomnoženje Lahom v prilog moram pa odklanjati, ker bi bilo v nasprotju z načelom splošne in enake volilne pravice. -— Laški poslanci so se postavili odločno na podlago splošne in enake volilne pravice. Posebno sta se poslanca dr. Pitacco in Verzegnassi izpovedala kakor prepričana pristaša volilne enakosti. Ko pa gre za razdelitev mandatov, potem pa se hočejo osvoboditi od neizogibnih konsekvenc splošne enake volilne pravice ter zahtevajo veče število mandatov, sklicevaje se na davčno moč in svojo kulturo l Velespoštovani g. dr. Pitacco je sprožil tudi zahtevo, da bi se tudi Lahom v Dalmaciji določil en mandat. Izhajal pa je pri tem od predpostave, da Hrvatom in Srbom ostane onih 11 mandatov in jaz se mu zahvaljujem na tem, da se ne dotika števila mandatov nam določenih. Šlo bi torej za 12. mandat, ki naj bi naj bi ga dobili Lahi Daimacije. K tema mi jo čast pripomniti, da ta zahteva, če tudi bi se ne ozirali na jednotni narodni značaj Dalmacije, ni združljiva z zahtevami načela splošne in jednake volilne pravice. (Prav dobro!) Dalmacija šteje glasom zadnjega ljudskega štetja 592.000 prebivalcev. Od teb se jih je pripo-znalo k laškemu občevalnemu jeziku 15.200. V Dalmaciji spada na 54.000 prebivalcev en poslanec. Da bi se pa šlo nizko doli do volilnega okrožja s samimi 15.000 prebivalci, to se mi ne zdi dopustno z ozirom na zahtevo po splošni in enaki volilni pravici. (Prav res!; Laška manjšina je premajhna, da bi za to manjšino mogli sestaviti poseben volilni okraj. Glavni del laški govorečega prebivalstva biva v Zadru v številu kakih 7500 Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) „0," pravi Monte Cristo, „ne vem, ali me dela slepega moje prijateljstvo do njega, toda gospoda Morcerfa smatram za šarmantnega mladeniča, ki lahko osreči vašo hčerko in prej ali slej gotovo kaj postane, kajti stališče njegovega očeta je -iznorno.' „Hm,u pravi Danglars. „Zakaj dvomite?" „Za seboj ima svojo preteklost... in ta preteklost je temna." „Toda kaj briga sina očetova preteklost?"" »Čeprav, čeprav!" »Čujte, ali ne hodite po glavi? Pred jednim mesecem se vam je zdela ta možitev še izvrstna... Lahko si mislite, v kakšnem neprijetnem položaju sem jaz: tega mladega Caval-cantija ste videli prvič pri meni, a ponavljam vam, da ga ne poznam boljše." „A jaz ga poznam," pravi Danglars, „in to zadostuje." »Vi ga poznate? Ali ste poizvedovali po njegovih razmerah ?" vpraša Monte Cristo. „Ali je to, potrebno? Ali človek ne vidi takoj, s kom ima opraviti? In pred vsem drugim je bogat." „Jaz bi tega ne trdil." „A vendar jamčite zanj?" „Za malenkost petdeset tisoč liber." „ Ima izvrstno odgojo." „Hm!" pravi zdaj Monte Cristo. „Je muzikaličen." „To so vsi Italijani." „ Čujte, grof, napram temu mlademu možu niste pravični." „ Torej da, kajti priznati moram, da z žalostjo opažam, kako zapostavlja premoženje tega nepoznanega tujca v vaših očeh Morcerfe." Danglars se zasmeje, „0, kakšen puritanec ste vi!" pravi. „Toda to se dogaja na svetu vsak dan." „Toda naenkrat vendar ne morete vsega končati, moj ljubi gospod Danglars: Morcerfi računijo na to možitev." „Res?" »Gotovo." »Torej se jim mora stvar razložiti. Vi, ki ste v hiši zapisani tako dobro, bi mi pat? lahko izkazai to uslugo in bi govorili o tem z očetom." „Jaz? In kdo vam jamči, da sem v njihovi hiši dobro zapisan?" .,No. na' njihovem balu se je zdelo tako. Kako ? Grofica, ponosna Mercedes, prezirajoča Katalonka, ki le najbolj redko-krat smatra svoje stare znance vredne, da nekoliko odpre usta, je šla z vami roko v roki na vrt ter je ostala tam z vami skoro pol ure." »Toda baron, baron," pravi Albert, „vi, ki se navdušujete za godbo, nas motite, da ničesar ne slišimo. Kako barbarsko!" „Že prav, že prav, gospod porogljivež," pravi Danglars. Nato se obrne k Monte Cristu. „ Torej bodete tako dobri in poveste to očetu ?" „Rad, če želite." „Toda v tem slučaju vas prosim, da govorite ž njim jako določno, če hoče mojo hčerko, kdaj naj bi bila poroka, kakšno doto lahko da, kratko, če ostane stvar pri tem ali se razdere. Toda brez odloga, razumete?" „Vašo željo izpolnim." „Reči vam moram, da pričakujem odgovora težko. Veste, bankir mora biti suženj svoje besede." In Danglars vzdihne podobno, kakor je vzdihoval prej mladi Cavalcanti.. „Bravo! Bravo! Bravissimo!" vsklikne Morcerf, parodira-je bankirja in ploskaje koncu pesmi. , Danglars debelo pogleda Morcerfa, a ta hip pride sluga tei mu tiho pove nekaj besed. „Kmalu se vrnem," pravi bankir Monte Cristu, »in prosim vas, da me počakate, kajti morda vam bom imel kaj povedati." , - In po teh besedah odide. Baronica porabi odsotnost svojega moža v to,, da. hitro odpre Evgenijino sobo, in gospod Andrea, ki je sedel z gospico Evgenijo poleg piana, plane kvišku. Albert pozdravi gospico Danglars smehljaje, in ona mu brez vsake zadrege vrne pozdrav hladno kakor po navadi.; ; Cavalcantiju se pozna, da je v zadregi; pozdravi Morcerfa, in ta mu odzravi na najnesramnejši način na svetu. Nato prične Albert na vso moč hvaliti glas gospice Dan-glarsove in izrazi svojo največjo žalost nad tem, da ni mogel biti prisoten pri včerajšnji Boareji.... Cavalcanti, prepuščen samemu sebi, vzame Monte Crišta na stran. „Pojdite," pravi gospa Danglars/ „naj bode dovolj glasbe in poklohov; zdaj pojdimo pit čaj." »Pojdite, Louise," pravi gospica Danglars svoji prijateljici. Nato gredo v sosedni salon, kjer je bil pripravljen čaj. duš, ostali pa — v številu 8200 — so raz- I trešeni po mnogih drugih krajih —, kjer žive poleg slovanskega prebivalstva v malih manj- | šinah. Da bi pa mestu Zadru samemu dolo- • čali poseben mandat, to bi segalo predaleč in naj bi Se tako visoko cenili to mesto. To bi z druge strani neprijetno zadelo druga veiika mesta po Dalmaciji, kakor Split in Dubrovnik, ki bi mogla, ako bi se postavili na to stališče, po pravici zahtevala po en mandat. (Pritrjevanje.) In če bi Zadru določili en mandat, ne bi mogli drugače, nego da bi tudi Splitu in Dubrovniku dali po en mandat. Za- j htevo velespoštovanega g. dr.a Pitacco glede I določitve enega mandata Lahom Dalmacije, treba torej označiti kakor neizvedljivo. (Odo- j bravanje.) j Dr. Ferjančič - je govoril v seji 20. t m*; rekoč med drugim: da bo vladno predlogo o volilni reformi pre-sojeval izključno s slovenskega naprednega stališča. Slovenski narod ima dovolj vzrokov se pritoževati proti vladni predlogi. Govornik je nato kritikoval volilno geometrijo na Ko-ro&kem, Kjer imajo Nemci vso moč v rokah. Od 10 mandatov na Koroškem ne morejo Slovenci niti na enega s popolno gotovostjo računati. 9 mandatov je Nemcem zagotovljenih, za 10. mandat se bo pa vnela najijutejša j borba. Ministerski predsednik je rekel, da se je pri sestavi in razdelitvi volilnih okrajev ravnal po načelu pravičnosti in da se je trudil, da sr ta volilna okrožja zlože tako, da bodo j kolikor mogoče narodno enotna. Tega svojega načela se ni držal na Koroškem in je zložil volilne okraje tako, da je slovensko prebivalstvo na milost in nemilost izročeno nemški večini. Deželi kranjski so nekateri nevoščljivi radi števila mandatov. Ako bi se Kranjski dovolila 5 ali 10 mandatov več, kakor ji gre, vendar bi to ne moglo odtehtati izgube enega mandata na periferiji. Kranjska pa dobi 11 mandatov ne vsled protekcije, marveč radi tega, ker se ni nobeni kronovini dalo manj mandatov, kakor jih je doslej imela. Govornik je na to razpravljal o okolnosti, da se na Kranjskem v nasprotju z drugimi kronovinami niso uvedle mestne kurije. Za ta razloček med Kranjsko in drugimi deželami ni absolutno najti nobenega drugega vzroka, kakor da je vlada hotela na najnespretnejši način izkazati klerikalcem veliko uslugo. Na Koroškem in na Štajerskem je vlada prodala slovenski narod nemškim mogotcem, na Kranjskem se pa nimalo ni pomišljala izročiti svobodomiselno stranko klerikalcem. Vlada je pri sestavi volilne reforme z ozirom na Kranjsko služila zgolj klerikalno strankarskim namenom. Govornik je nato razpravljal o kazenskopravnih določbah v zaščito volilne svobode in o volilni agitaciji. Obžalovati je, da teh kazensko pravnih določb že nismo sedaj imeli: na ta način bi se bili volilni boji že zdavna ublažili. Govoreč o volilni agitaciji v cerkvi je naglašal, da je drugod pač neznano, kako strastno se agituje po cerkvah na Kranjskem. (Na Goriškem tndi.) Za časa volitev se v cerkvah na Kranjskem takorekoč vrše politični volilni shodi. (Tudi pri nas.) Na kako nebrzdani način se tu postopa, kako se izrablja | verski čut prebivalstva, da se ljudi primora voliti v klerikalnem smislu, vtem ozira imamo zglede samo na Kranjskem. V postnem pastirskem listu, ki ga je pred kratkim izdal ljubljanski škof, govori le ta izrecno o volilni agitaciji v cerkvi in jo priporoča. Škof piše v tem listu: Neposredno stojimo pred novim volilnim zakonom. Zabičujem vam, da ste pod smrtnim grehom zavezani, da volite take kandidate, ki jih postavi klerikalna stranka, in ne kandidatov, ki jih priporoči svobodomiselna stranka. Ako škof v pastirskem listu zastopa takšna načela, je to toliko, kakor da je duhovnikom svobodno se v cerkvi posluževati najnečuvenejših nasilstev. Zbornica si pridobi veliko zaslugo, ako onemogoči za bodoče tako volilno agitacijo. Ko je dr. Ferjančič skončal, so mu somišljeniki in svobodomiselni slovanski poslanci burno ploskali. Poglavje iz zgodovine maceteke raje. Malnie, diu» 20. tij-irca. J Vsakikrat, kadar vidim trop na novo •dospelih macedonskih delavcev, zasmilijo se mi ti siromaki v dno srca..Ti bledi in upadli obrazi s svojimi upognjenimi, izmučenimi trupli in udrtimi očmi morajo vzbuditi v resnici globoko sočutjo v srcu vsakega človeka, v kojem Še ni popolnoma zamrl človeški čut, Jn mnogokrat že mi je vskipela kri ob pogledu mu te izmučene in sestradane siromake. In ravno | tolikokrat sem v srcu proklinjal evropsko di- I j plomacijo, katera pripušča, da jeden cel narod I živi tako Človeških bitij v dvajsetem stoletju , nevredno življenje. „ Vsaki narod mora si sam priboriti svobodo", tako mi se je odgovorilo, ko sem se v družbi izobraženih Nemcev zgražal nad to evropsko diplomacijo, katera je glavna | krivka vse velike nesreče tega najnesrečnej-šega evropskega naroda. Ali ko bi temu narodu prepustili diplomatje pri zeleni mizi, bi se bil on s pomočjo svojih krvnih bratov že davno oslobodil iz jarma stoletnega robstva. I Ali to je ravno, da to, kar je veljalo v bojih za slobodo pri drugih narodih, ne velja pri Jugoslovanih. Ko se je postavil Piemont na I Čelo gibanju za slobodo in neodvistnost ita- j Iranskega naroda, ko se je slednjič ta narod j š pomočjo Francozov združil in ujedinil, je j bilo vse v redu. Ko se je Prusijapostavila na čelu gibanju za ujedinjenje nemškega na- j roda, bilo je vse prav, ko sta pa napravili Srbija in Bolgarija prvi korak na poti, koja bi morala logično voditi do osvobojenja vseh | Slovanov izpod turškega jarma, tedaj to ni j bilo več v redu in prav, marveč so se našli j diplomatje, kateri so nastavili na pot, po ka- ! tero bi se moralo dospeti do označenega cilja,-nepremagljive ovire. In oni isti diplomatje reformirajo Macedonijo ter pripuščajo, da ljud-I stvo umira, ako ne pod turškimi noži, puškami in- krogljami, pa lakote. In zdi se, da bodo ti diplomatje s svojimi reformami kmalu reformirali celo Macedonijo, ko tam ne bo več nijednega Slovana! In ker ta nesrečni narod doma ne umira dosti hitro, se zdi, da hoče nesrečna usoda, da mora eden del tega naroda iskati svojo smrt, katera je dostikrat veliko strašnejša nego smrt pod meči in krogljami turških ba-Šibozukov, v naši nesrečni Avstriji. In v istini žalostna in tragična je usoda, katere so deležni v Avstriji bivajoči macedonski Slovani. Vrhunec te srce pretresajoče tragedije pa je bil vsekako dosežen v Malnicu v noči od 19,—20. t. m., o kojem so čitatelji „SočeB tudi na drugem mostu obveščeni. Pet ljudi je v spanju zgorelo, tako da od istih ni ostalo drugo ko pepel in kosti Kaj takega se pač tako z lepa ne čuje. Vendar čujmo! Ti: je do sedaj okoli 200 macedonskih Srbov, od katerih ima delo kakih 20 mož, dočim drugi čakajo na delo. Kakor je sploh tu že danes veliko po-mankanje stanovanj, dobe osobito Macedonci radi raznih predsodkov zelo težko stanovanja. Zato pa so ti siromaki natlačeni v nekaterih kolibah kakor slaniki v sodu, dočim biva eden oddelek celo v nekem hlevu, ki groia vsak hip razpasti. In zato da smejo ti siromaki bivati v tem polpodrtem hlevu poleg živine, v vedni nevarnosti, da se vsuje na nje strop, plačevati morajo vsaki po 10 v na dan. Eden oddelek pa je bival v podstrešju neke kolibe, J kjer so ležali ne tJen poleg drugega, ampak v pravem pomenu besede eden vrh j drugega, dočim je v pritličju stanovala neka | italijanska družina s petimi otroki. In v tej j kolibi je nastal v opetovano omenjeni noči okoli j treh popolnoči na način, ki brž ko ne ne bo | I nikoli pojasnjen, ogenj, kateri je upepelii poleg kolibe tudi 5 Macedoncev, med tem ko j se je omenjena rodbina nepoškodovana rešila. I In tu začenja pravzaprav še le prava tragedija. Kosti zgorelih Macedoncev so pobrali v j neki zaboj ter jih odpeljali in pokopali na tukajšnjem pokopališču kjer jih gotovo ne bo | nihče več preganjal. Naj počivajo v miru! j Drugače pa je z živimi. Oni, ki so se pravočasno zbudili, poskakali so po večini bosi in gologlavi, kjer so mogli, na prosto v sneg in metež in nihče ni hotel teh siromakov, kateri so bili s par izjemami vsi po rokah, nogah, obrazu in tudi ostalih delih telesa več ali manj opečeni, vzeti pod streho, tako da so slednjič morali v snegu in metežu gaziti I do onega polpodrtega hleva, kjer so jih sprejeli njih tovariši. Ker je pa dotični hlev sredi vasi, zaukazal je župan lastniku hleva, da ! mora hlev sprazniti, češ, da je v nevarnosti ! cela vas, da jo zapalijo. | Lastnik dotičnega hleva je prišel k meni j ob 4 uri zjutraj, ter me prosil, naj grem ž njim, da jim pretolmačim zahtevo, da morajo iti iz hleva. Jaz sem odvrnil, da ponoči tega { vendar ne more zahtevati, na kar je mož odšel. Čez edno uro pa se je mož zopet povrnil, na kar sem vstal, se odpravil, in mu sledil v hlev. In prizora, katerega sem tu videl, ne pozabim svoje žive dni. Siromaki so sedeli sključeni, stisnjeni, mraza trepetajoči po gnoju ob »tonah hleva. Eden je bil po obrazu popolnoma črn, in lasje zgoreli, na I rokah mu je bila koža in meso ožgano do kosti, drugi je bil še groznejši s popolnoma ožgano kožo po obrazu in tako tretji, četrti, peti, itd. Tam v kotu pa je vzdihoval od bo-lečiu in muk mladenič, kateremu sta ostala v pepelu oče in brat. Lastnik hleva pa mi je rekel, naj tem siromakom raz-tolmačim, da morajo bosi in gologlavi ven v mraz, sneg in metež. „Za božjo voljo, pomislite vendar, da so ljudje". On pa je le vstrajal pri svoji zahtevi. Slednjič sem ga pregovoril, da počakajo dne. Ta pa je prišla njegova sicer preprosta, a razmeroma izobražena žana, in ona je takoj uvidela, da je tu pač nujnejše delo, kakor te siromake v sneg goniti. In prinesla je olja in obveze, počela z oljem mažati in obvezavati ožgane rane. In v istini povem, da je napravila ta žena, katera pač zasluži, tla imenujem tu njeno ime — Pepina Rosskopf —pri opravljanju tega samaritanskega posla utis heroine, o kakoršnih se čita le v romanih. Jaz pa sem bil namenjen, da grem k županu ter posredujem v prilog tem nesrečnikom. Še prej pa, ko mi je bilo mogoče ta sklep izvršiti, je prišel župan sam, ter me prosD, naj jim raztolmačim, da morajo — vent »Pomislite vendar, da so ljudje! Pomislite na čut človečanstva", sem mu rekel, ter opazil, da ljudi vendar ni mogoče ven vreči na cesto, osobito pa treba ranjenim preskrbeti zdravniško pomoč. In res je dal župan ranjence, 10 po Številu, spravit v občinsko hišo ter je pozval zdravnika brzojavnim potom u Gorenje Bele. Ko sem bil zvečer istega dne v občinski hiši ter pogledal, kako je z ranjenci, ležali so isti sicer na sami slami, a vendar v topli sobi. Tudi jim je županstvo dalo strežaja, kateri se sicer ž njimi ne more razumeti, ali vendar se mora reči, da je Županstvo jri danih razmerah storilo svojo dolžnost. Vprašal sera bolnike, če jim kaj treba, in rekli so, da bi radi jedli. Strežaj mi je na vprašanje odgovoril, da je zdravnik odredil, da so lahko da, izvzemši treh, kateri bodo težko rešeni, vsem, kar želijo, a občina jim da samo juho s kruhom. Zato sem storil, kolikor je bilo v moji moči, in za nekaj časa podpirali jih bodemo kolikor možno tukajšni rojaki. Vendar ker v sedanji tukajšni hudi zimi — katera je pravzaprav še le sedaj nastopila — ni misliti, da bi jih bilo mogoče spraviti v bolnišnico, ker bi se s tem njih položaj le poslabšal, je gotovo, da bodo potrebovali pomoč, kateri tukajšni rojaki nikakor ne bodemo kos, in to tem bolj, ker so tudi ostali manje ranjeni brez denar«, brez obutev in brez toplih oblek, a podjetništva tudi ni mogoče prisiliti, d" bi jih podpiralo, ker še niso bili v delu. Zato se obračam do slovenskega in sploh jugoslovanskega časopisja s prošnjo, da javnost seznanijo z vsebino tega dopisa, a do vseh jugoslovanskih rodoljubov pa, da se spomnijo Če tudi z najmanjšim darom teh največjih siromakov. Ne na banketih in komerzih, ampak tu s s nudi prilika pokazati praktično svojo rodoljubje in solidarnost z brati-trpini —! Morebitne darove, katere se objavi v časopisih, naj se izvoli pošiljati na moje ime v Mallnitz, Gorenje Koroško. Andrej Munih, trgovec. DOPISI. IZ Cerkna. — (Občni zbor podružnice „SIov. plan. društva.) Cerkljanska podružnica „Slovenskega planinskega društva" je imela v prostorih t. Franca Makuc-a občni zbor, katerega se je beležilo 2' članov. Ko g. načelnik ob otvoritv zborovanja primerno pozdravi zbrane planinke in planince, poda g. tajnik svoje letno poročilo. Podružnica je v preteklem letu nanovo zaznamovala vci r?;ov, popravila nekaj starih markacij in plavila več kažipotov. Izmed društvenih izletov se je najbolje obnesel izlet v Baško dolino, katerega se je udeležilo precejšnje število članov. Pred pustom je podružnica priredila lepo uspeli „planinski plesi in '31. decembra 1905. „Sil-vestrov večer"; obe prireditvi sta prinesli društvu precej dobitka. Nato sledi poročilo g. blagajnika. Stanje društvene blagajne je bilo tudi v letu 1905. precej ugodno. Prejemkov je bilo 98248 K, izdatkov 4C0-09 K, ostal je prebitek 582*39 K. Skupno društveno premoženje znaša koncem 1. 1905. 1245-40 K. Najvažnejša točka zborovanja je bila odo-brenje načrta in troškovnika za planinsko kočo na Poreznu. O načrtu in troškovniku, katerega je odbor predložil občnemu zboru, jo vestno in zelo obširno poročal g. blagajnik Franc I Terček. Po načrtu s« zida koča iz masivne«, neobdelanega kamenja, katero se po skladih I cementom zadela, V obližju koče se dobi leJ j i'i» trdno kamenje, katero bi se brez velUdj. troškov spravilo do stavbišča; apno je že ^ kupljeno. Koča bo z verando vred dolga io.-m in Široka 6-0 m; visočina koče znaša 2-$J m, do vrha strehe pa 5-0 m. Koča bo krit* z eternitom. Ta materija! se priporoča radj cene, trpežnosti in lahkote pri transportu. \ pritličju bo 50 m dolga in 40m Široka sp&i. niča in 5-0 m dolg in 3 m Širok prostor na. menjen za jedilnico in kuhinjo. V podstrešju bodo tudi ležišča in shrambe za razne potrebščine. Stroškovnik za vse delo je proračunjJ na 2550 kron. Koncem svojega poročila se g. blagajn v imenu cele podružnico zahyali g. stavhenikJ Petru Bevk-u za njegovo pomoč pri sestati načrta in troškovnika. Po burni debati J sprejme predlog, da naj se še v tekočem leti stavi koča na primernem prostoru po predlo-] ženem in od občnega zbora odobrenem načrtuj j Sklene se nadalje, da se postavi na pJ stajah Podbrdo in Sv. Lucija za kraje, spadil joče v delokrog podružnice, reklamne table \ fotografijami. j Na predlog g. načelnika se izreče pismena 1 zahvala gg. državnima poslancema dr. Antonu ? Gregorčič-u in Oskarju Gabršček-u, ker sta1 I šla društvu na roko v dosego denarne podpore od železniškega ministerstva. Na predlog g. sodnika Dovgan-a se por acelamationem izvoli stari odbor. Ker pa g. Gabrijel Bevk izvolitve ne sprejme, se na njegove \ mesto voli g. Jerneja Štravsa. J V olajšatev realizacije sprejetega načrt« i za gradnjo koče na Poreznu se izvolita gg, S Gabrijel Bevk in Anton liuzzier v pomno/rni I odbor. . j Za obilno udeležite? in zanimanje, kakor j i tudi za poseganje v debate se g. načelnik za- i hvali vsem članom in zaključi občni zbor. j Odbor m leto 1906. se je takole sestavil: i g. Josip Rakovšček načelnik, g. Vaclav TiiSarl načelnikov namestnik, g. Franc Terček \fa j j gajnik in g. Jernej Štravs tajnik. 1 Iz Belegagrada. — Oast nam je obvestiti 1 Vas, da so osnovali prijatelji jugoslovanske I ideje v Belgradu meščanski klub i u č i-1 j talnico »Slovanski Jug", da bi na ta F' način organizovali svoje delovanje v smeri, vjedinjenja Jugoslovanov in da bi postavi)] ognjišče, na katerem bi se negovala ta sposo- , nosna ideja, ki si pridobiva vsakega dne no- 1 vili pristašev. Klub si je izvolil odbor, v katerem so gg.: dr. Jovan Gvijie, vseueiliščni profesor; Kosta Glavinič, žnpan belgrajski; Milutin Ste- j panovič, član vrhovne drž. kontrole; Ljuba ; ' Davidovie, narodni poslanec; Marko TrifunovU-, sendjski načelnik poljedelskega ministerstva: dr. Miloje Vasic, ravnatelj narod, ¦muzeja:--j i Pera Janko vie, gimnaz. profesor; dr. Milan jg Milojevič, uradnik ministerstva zunanjih za- p dev; Miodrag llistic, suplent; - Ljubomir .Jo -L vanovič, urednik „Slov, Juga"; Kosta Jova-K novic, arhitekt in Mirko Mičic, stud. iuris. | Čitalnica se odpre v nedeljo, I 25. t. m., o čemur imamo čast obvestiti Vas f kot prijatelje in pospeševafcelje ideje, radi ka- '„ tere smo se mi organizcvali. kk Domače in razne nouice. i Slovenci opera V Gorici, — Težko nam je I, pisati stvarno kritiko predstave zbora „Pev- ¦ skega in glasbenega društva" dne 17. in 18. ¦ t. m. v „ Trgovskem domu", težko zaradi tega, f ker je občinstvo entuzijastično priznavalo sijajen vspeh opere, in sicer dela samega kakor |il izvajanja ter izrekalo najlaskavejše priznava- U nje zboru in solistom. Stojimo sami pod vti- I som tega entuzijazma, ker je presegalo izva- ji janje dejanski naše pričakovanje. Nastop Pev- B skega in glasbenega društva* sam iia sebi je tako j| vesel pojav v našem narodnem življenju, da | mora nehote vplivati na še tako treznega raz- 1 sojevalca. H V prvi vrsti moramo povdariti, da sprem- I Ijajoča godba ni bira na višku. Isti se je pač ¦ poznalo, da ima le malo število starših izvež- H banih godcev, dasi se je pošteno trudila orke- H atralni del vzdrževati. Povdariti moramo tudi, H da je dvorana za polen orkester neakustična, fl ker je 1) prostor premajhen; 2) dvorana pre- ¦ nizka in premajhna ter premočno odbija zvok; flj 3) ker ni prostor za orkester znižan, vsled I česar orkestralni zvokovi režejo glasove pev- ¦ cev. Tako je orkester primoran dušiti glasove I (Dalje u prilogi.) I Priloga^SoCe" it. 24. i dne 24, marca IBBB, ,/A posamezne inštrumente in pevec Je zopet siljen dvigati glas, da nadkriljuje orkester. Kolikor se tiče dramatičnega nastopa, t. j, mimike, pač ne smemo pričakovati od pevcev, da posvetijo glavno skrb igranju, ampak da pazijo v prvi vrsti, da izpolnijo častno svojo pevsko nalogo. To se je poznalo posebno pri altistinji. čarovniaa Polona kot stara žena sploh nima ekspresivneV ,igm TudU-pdi Jjer&e., bi se utegnilo pričakovati več živahnosti. Te-.; noristu, katerega uloga je jako enostavna in mirna, se je pač poznalo, da nima meprišilje* nega kretanja iia odru. — Edina uloga, katera zahteva več gibanja,, je_ktpna starega vdovca. Zato pa je tudi basist, kateremu je bila ta uloga poverjena, občinstvo po vsem zadovoljil. — Isto velja tudi za zbor. Ženski zbor je sceno pred Todnjakom prav ljubko in naravno izvel. Moramo pa imeli pred očmi nastop pevskega društva in tudi ne pozabiti, da od vseh sodelujočih članov ni nikdo domač na odru. Vsled tega moramo tudi poudarjati, da te opazke niso morda graja, marvefc gredo ic v prilog izvajajočim osebam. Tenorist g. Viktor Črnko, ki se je pred-i stavil goriškemu občinstvu prvič kot solist, je I pokazal posebno v srednji legi lep, simpatičen in zvočen tenor, manjka mu le prehod iz srednje lege v višjo; ali tudi tu ne postane »las prisiljen. Svojo uiogo je pel sigurno ter je vsled tega tudi izzval zasluženo priznavanje. Pevskemu in glasbenemu društvu moramo le častitati na pridobitvi tako vrlega pevca. Basist g. Artor JakŠe je vsem, obiskovalcem koncertov „ Pevskega In glasbenega društva" dobro znan po svojem monumental-nfiin basu, katerega je spravil tudi pri tem nastopu do polne veljave. G. Jakše ima brez drugega po obsegu in timbru (zvenenju) glas, ki bi zadoščal tudi za največja gledališča in s potrebno šolo bi g. .Fakse gotovo postal odličen operni pevec. — Ker je imel jako hvaležno mimično ulogo, y> žel tudi že pri prvem nastopu obilo zasluženega aplavza. Drugi večer se je poznalo nekoliko hripavosti v glasu - - sicer pa menda bolj za znalca. ~ Uloga jy zn njegov glas nekoliko previsoka. Vendar pa je g. JakŠe tudi* ta mesta srečno premagal. G.čna Treo je pokazala posebno drugi večer vse vrline svojega glasu: pela je z občutkom, premišljeno, z vso sigurnostjo ter tudi primerno spremljala petje z lepim nastopom, (i.čna Treo ima bolj glas za koncertno dvorano-, vendar pa je zadoščala. Tudi glede go.^podične Treo moramo društvu častitati na pridobitvi tako izbome pevske moči. — Bila je v o.e$kj narodni noši, a hI Maleuka iz »Vrodane neveste11, jako* ljubka prikazen. Altistinjo gospo Fonovo moramo prav občudovati nad požrtvovalnostjo, da se je podvrgla nekoliko nehvaležni ulogi. Altova partija je v tem kvartetu najtežavnejša, uloga najmanj živahna. Gospej Fonovi se je poznalo, da ni posebno zavzeta za dramatične nastope in da je smatrala kot svojo nalogo pred vsem petje. To pa je vrlo častno izvršila in pokazala lep svoj alt do nizke lege. Ako dostavimo, da g.a Fonova ni imela nobene posebne izobrazbe v solopetju, se moramo naiavnost di-viti. da je mogla svojo nalogo tako lepo izvesti. S sodelovanjem gospe Fonove sme »Pevsko in glasbeno društvo" brez vsake bojazni lotiti se tudi najtežjih skladb za altove partije. — Zbor je bil docela kos svoji nalogi in jo je zmagal z lahkoto. Bil je malo preglasen s komadom za kulisami, tako, da ni dajal prav vtisa oddaljenega petja. Konečno moramo povdariti še nekaj: Ne pri prvi, ne pri drugi predstavi nismo mogli opaziti ljudij, ki sicer trdijo, da se zar nimajo za petje in glasbo a stoje našemu „ Pevskemu in glasbenemu druStvu" precej so* vražno nasproti. Iz takega kroga smo culi ner ugodne zahrbtne opazke glede izvajanja opere: zato bi nas jako zanimalo zvedeti odprto kritiko, in to zaradi tega, da bi stvasno reaipali in da bi tudi pred m likalnim svetom, ki kaj razume, lahko opmvišk svoje ugodno mnenje o obeh predstavah. Y. Pfl§rib princezinje Matije Beatrice Bour-bonske se je vršil v četrtek pop. ob 2. Sprevod je vodil prost Ffddutti ob obilem števila duhovništva. Krsta je bila položena na navat den mrtvaški voz z dvema •* parama konj. Za vozom je stopal sin don Carlos, nadvojvoda Leopold S&lvator, ki je zastopal cesarja, s princezinjo Blanko, nadvojvoda Rainer, potem pa razni visoki vojaški in civilni dostojanstvenik^ zastopniki raznih oblastij, častniki itd. Kljubu dežju je bilo po ulicah ob sprevodu vse polno občinstva, Sprevod je šel v Stolno cerkev, potem na kolodvor. So&ka podružnica, planinskega društva naznanja, da bo prihodnji izlet na goro Sv. Gabrijela (047 m) nad Krombergom v nedeljo 25. t. m. ob 3. popoludne. Zbirališče v. Čitalnici in podpornem društvu. Pristop iz Solkana, mimo cerkve Sv. Katarine pri Krombergu, nazaj čez Kromberg mimo cerkve sv. Trojice. Hodfi. za turiste 3 ure. N^^lUzndjjfnu občnemu zboru Soške podruž- dfUŽnice SlOV. plin. društva, kiseTbode vršil v Četrtek, dne 29. t. m. ob 5. uri popoludne v prostorih »Narodne Čitalnice" v Tolminu s sledečim dnevnim redom: 1. Gradba K ruske koče. 2. .Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se uro pozneje v istih prostorih drugi z istim dnevnim redom, ki je glasom društvenih pravil sklepčen pri vsakem številu došlih članov. — K obilni udeležbi vabi najuljudnejše odbor. Vojaški nabor v Ajdovščini. — Dne 21. t, m. so prišli na nabor iz občin Lokavec, Dol-Otlica, Vrtovi n, Skrilje in Rihemberg skupno 122. Potrjenih je bilo iz Lokavca v prvem razr. 1, v drugem 2, v tretjem 1; iz |Dol-Otlice v prvem 5, v drugem 3; iz Vrtovina v prvem 3; iz Skrilj v prvem 1 ; iz Rihemberga v prvem 9, v dragem 4, v tretjem 1. Potem je bil poti jen še jedeu iz Sovodenj in en prostovoljec iz Črnič. Skupaj 32, od tek 24 v stalno triletno službo, 8 v nadomestno reservo. Pot macodonsktU delavcev zgorelo. — v Mai- nicu na Koroškem je pogorela 19. t. m. neka baraka, v kateri je zgorelo 5 macedonskih delavcev. Oni, ki so se rešili, so po večini opečeni ter nekateri izmed teh gotovo še umrjejo. Ob tej priliki se opozarja slovenske delavce, naj pred Velikonočjo ne hodijo v Malini na Koroško radi dela pri železnici, ker je sedaj prav težko dobiti delo tam. Nekaj stotin delavcev je tam brez posla. Ko začne delo na celi črti, se to naznani po naših listih „Soči" in „ Primorcu" in še po drugih. Imeniten učiteljski shod v Tolmin«. — Franc Kašcn, šol. voditelj v Tolminu, je postal po 3 mesečni vojski-gonji general brez soldatov. — Ker se mu ni posrečil zahrbtni občni zbor „Učit. društva", je sklical na dan 18. t. m. učiteljstvo tol. polit, okraja v Tolmin na zaupen shod v smislu $ 2. drž. postave. Kotil je učiteljstvo, da mora vse priti, „kar leze inu gre". Prišlo pa jih je le 13! Mej temi 7 učiteljic. Obe števili ste nesrečni. Tu so se med seboj metali iz šol. sobe (ali so zato šol. prostori zidani?! Opomba stavca). Posebno so hoteli vreči iz sobe Jožefa Kenda, ki si je upal vso nesrečno akcijo za LasiČa proti Vr-tovcu obsojati. Nato so se spravili nad navzočega Muznika, češ, daje izdal skrivne načrte te nesrečne akcije! Res imeniten shod. Kašca, Lasič in glavar smejo biti zadovoljni! S Protest proti zahrbtnemu sklicanju občnega zbora tolminskega učiteljskega društva. — Ko je izvedel predsednik učit. društva tolminskega g. Matija Kenda za zahrbtno sklicanje obč. zbora po Fr. Kašci, je pisal dopisnice na vse učiteljstvo tol. polit, okraja s sledečim zapopadkom: „ Proti zahrbtnemu sklicanju obč. zbora „ Učit. društva" po Fr. Kašci odločuo protestujem ter proglašam morebitne sklepe neveljavne. Volče 15. marca 1906. M. Kenda 1. r. predsednik." Opozarjamo na letni občni zbor „Slov. bralnega in podpornega društva" jutri pop. ob 2. Ronaciierjev večer priredijo drevi v hotelu „Central" dlje časa službujoči podčastniki tuk. 47. pešpolka. ŠOlSkl nadzornik!! — Nekaterim učiteljem tolminskega političnega okraja se je pisalo, poslušajte ljudje božje, sledeče: „Zarad Last-čevega socijalnega življenja je neobhodno potrebno podpisati Vrtowu grajo in njemu zaupnico, ker le na ta način zamore biti še nadalje Šol. nadzornik." — Morda pa vseeno ne bo več!! Cele večere In cele noči. — Lasič, še vedno okr. šolski nadzornik v Tolminu, je zbiral od novega leta sem nekoje učitelje okolu sebe. Bili so cele večere in celo noči skupaj. Več: krat je obiskal z gospo vred tudi Volčanskega Kenda in ga tako skušal preparirati za podpis. Pa ni šlo. Pri značajih (Po Kašci pri ko-rumpiranih puntarjih!) ni prostora za tako gnjilpbo. Zakaj pa m bil Lasič prej tako prijazen, k, zakaj ni zdaj yeč? — S KriSB nam, pišejo, da je bil 19. t. m. sklican oblni zbor: „kmet. podružnice Komen". Udje iz Svetega so uvideli, da so po številu tako močmi, da si lahko ustanove svojo podružnico, in tako so so zjedinili za svojo v Svetem. Preserje, mala vas, je bila udeležena z 20 posetniki. UČItelJSlVO, tol. polit. Okraja! — Roke na srce ' in pomislite, kaj govorimo, med seboj o šob- f skih in drugih nemoralnih razmerah na Tolminskem, ali ne slišito, kaj govori ljudstvo in vendar: Vox populi, vox Dei. In vendar pravim, podpisali ste Vrtcvcu grajo, ki bije boj proti tem razmeram, in Lasiču zaupnico, ki provzročuje te gnjile razmere. X. Nekdaj Je tolminsko,, učitejstvo okoli slovelo kot delavno, kot zdravo in* lilo/Živahno in navdušeno je bilo pri obč. zborih „Učit. društva''. Mnogo koristnega smo ukrenili in naša poročila v časnikih obljavljali. Bilo je življenje. V trumah smo hodili prepevaje slovanske pesmi k obč. zborom našega parlamenta. „ Zaveze slov. učit. društev", in tu smo nastopili k razpravljali važne in koristne točke,_ katerega truda sad uživate sedaj. Bili smo na teh obč. zborih, voljeni v odbor »Zaveze" in celo kot podpredsedniki. Bili so to Časi, ko so imeli v rokah vajeti tol. učiteljstva: Krajnik, Vrto-vec in oba Kenda (Po Kašci so bili to korum-pirani panterji) — Krajnik je sedaj na Štajerskem, Vrtovec v pokoju in zadnji udarec je mahnilo učiteljstvo po obeh Kendih, teh jeklenih značajih, ki ju je tako sramotno na- cedil u pustilo pri volitvah v okraj, šol. svet! Kako naj se vendar to p r a v označi V ! X. Edino Obadva Kenda sta iz mej vsega učiteljstva v tolminskem okraju, da nista ničesar podpisala. Čast jima! Predavanje o oglejski cerkvi, — Jutri pop. 5. uri bo predaval v dvorani hotela »Central" v Goiici profesor in dekan na teološki fakulteti dunajskega vseučilišča dr. Henrik Svoboda o oglejski cerkvi s skioptikon-slikami. Uhod s Telovadnega trga. Pajerjeva brezobzirnost In klerikalna malomarnost, — Pri vožnji v ponedeljek po novi železnici iz Gorice do Bukovega je zastopal deželni odbor dr. Kgger! Vožnja se je vršila le po slovenski zemlji, zastopnik dežele pa je bil oni znani nemški Lah! Vemo, da Pajer prezira Slovence in potiska povsodi v ospredje Lahe, nasproti temu pa vemo tudi, da so slovenski klerikalci skrajno brezbrižni ob tako važnih prilikah. Slovenska deželna odbornska sta zadovoljna, da vlečeta prvi dan vsakega meseca svitle kronice — čemu se voziti s komisijo iz Gorice do Bukovega!?! Če se preobrne kak železniški voz ali podere kak most, hm, čer se voziti z visoko gospodo z Dunaja — ko ' pa po gladkem drevoredu proti Soškemu mostu vse tako lepo varno! Na tak način vidijo inerodajni faktorji povsod le Lahe na naših tleh ob takih prilikah, kar nemalo pripomore do tega, da nas taki merodajni in uplivni gospodje nič ue poznajo in nič ne upoštevajo. Izmed slovenskih deželnih odbornikov se nikdo niti zmenil ni za to, da bi bila dežel." zastopana po Slovencu, marveč kar lepo s«« poki-mala, češ je že vse prav, kakor le odredil naš skrbni deželni oče. Amen! „ Lasten dom"! — Koliki ut zdihuje po tem vzoru delavec, tnali obrtnik ali nižji uradnik v Gorici, kjer mora za svoje tesno, nezdravo stanovanje plačevati primeroma ogromne vsote. Saj je znano, da so mala stanovanja najdražja. V (iorici se snuje društvo, ki naj oskrbi slovenskim delavcem, rokodelcem, obrtnikom i. dr. lastne hišice, ki bodo imele za eno družino zdravo stanovanje z dvoriščem in vrtom. Z vsoto, ki jo posameznik zdaj plačuje za svojo slabo stanovanje, bo v kakih 15—20 letih postal lastnik svojega doma. Predno se začne uresničevati ta načrt, treba temeljito premisliti sedanje gospodarske in stanovanjske razmere. V ta namen vabimo vse, ki se zanimajo za to, naj točno izpolnijo »poizvedovalne pole", ki so na razpolago v prostorih „Slov. bralnega in podpornega društva" in pa „Kat. delavskega društva". Dr. A. B. Ponižno vprašanje na slavno mestno redarstvo v Gorici. — Pišejo nam: „Je-ii si. mestnega re-darstva dolžnost tudi ta, da med zakonskimi razgrajanja in grožena dejanja pravočasno prepreči, kadar se v skrajni sili za pomoč prosi, in to po noči, kadar ni drugod pomoči iskati ? Ali morda le to, da šele po izvršenem dejanji, čeprav zločinu, kadar se kaj je že zgodilo, pride konštatirat fakt? Konkreten slučaj je na razpolago!" Z Llvka, — Bn6 18. t. m. je prišlo na Livek 6 italijanskih hribolazcev, kateri so bili namenjeni čez Livek na Kuk, ter od tam zopet čez mejo domov. Slučaj je nanese!, da je bil v okolici orožnik, kateri jih je vprašal po legitimacijah, katerih ni imel nobeden razun enega, nakar jih je peljal v Kobarid. Vdobili so pri njih dva fotografična aparata, in nekaj že naslikanega; drugi dan so jih izpustili na svobodo. Odprti lekarni, — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner. Ponočna služba v lekarnah; — v času od 25. marca do 1. aprila t. 1. bo ponočna služba v lekarnah PontonirKurner. Listnica. — Radi preobilega gradiva smo morali nekatere reči odložiti za prihodnjič, kar dajemo na znanje p. n. poročevalcem in dopisnikom. v NIČ več Stenic! —Profesor Ross v Liver-polu je prišel po daljšem raziskovanju do zaključka, da so stenice jako škodljive človeškemu zdravju, ker razširjajo malarijo in druge nalezljive bolezni. Toraj ne samo, da so te nadležne in ostudne, pač pa tud' škodljive našemu zdravju. Najboljše sredstvo za pokončanje tega mrčesa je tekočina »Morana", katera se je izkazala kot najboljše do sedaj za to rabljenih sredstev. Namažejo se z malim čopičem strani in deli, kjer se čuti zalega tega merčesa, in takoj je po# njem. To sredstvo je najboljše tudi zato, ker ima prijeten vonj in ne Škoduje niti predmetom, ter se dobiva v mirodilnici (dro-geriji) Skrinj ar, ulica Fameto štev. 33. v Trstu. POZO r f ~ Samo Templjevin~Styria-vrelec-u&vi . sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Templjev"-vrelee ali „Styria"-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbništvo Rogaških vreleov. Protin reumatične bolezni jedino le z ZoJtaitovim mazilom. Steklenica 2 kroni, toč poštnina. 80 dobiva v vseh lekarnah. Poštna razpošiljal; lekarna Zoltan, Budimpešta, Razgled; ro svet«. Državni Zhor>, — O volilni reformi je govoril 20. t. m. tudi dr. Šusteršič, rekoč, da dosedaj veljavne volUne kurije so že politično in moralično mrtve. Dandanes se ne more več delovati samo s teorijami, ko pričakujeta ljudstvo in narod dejanj; zato je vlada storila prav, ko je predložila pravočasno volilno reformo. Toda vladna predloga pa ne daje enakosti, marveč ustv? rja nove privilegije, katerih ni mogoče odobriti. Ako se za razdelitev po številu združijo stranke, se s tem zadovole tudi Jugoslovani, dasi bi le ti, ako bi se volil, a reforma izvedla po tem načelu, nekaj mandatov izgubili, ki jim jih sedaj odkazuje vladna predloga. V zadevi razdelitve mandatov se bo „ Slovenska zveza" zavzemala za to, da se pomnoži število mandatov v Galiciji, in se bo koten mož postavila za zahteve štajerskih in koroških Slovencev; Govornik se je izrekel proti temu, da bi se Kočevcem dal poseben mandat. V nadaljnih svojih izvajanjih seje izrekel proti temu, da bi se mandati razdelili med kmetskimi občinami in mesti, ter ob koncu svojega govora izrekel nado, da volilna reforma, zasnovana na splošni in enaki volilni pravici, preje ali sleje postane zakon. Za Šu-steršičem je govoril Vsenemec dr. Schalk, ki je naglašal, da je s predloženo volilno reformo vlada napovedala vojuo Nemcem. Vladna predloga nima drugega namena, kakor omajali historični položaj Nemcev v Avstriji, razbiti ill zmanjšati narodno posest, zgraditi slovansko Avstrijo in ustvariti kot viden izraz le-te trdno slovjmsko večino v parlamentu. Malorus profesor Romančuk je izrazil svoje veselje, da se je vendar enkrat predložila parlamentu volilna reforma, sloneča na splošni volilni pravici. Govornik je'zahteval da se pomnoži število maloruskih mandatov v Galiciji in Bukovini. Mladočeški poslanec Skala je poudarjal, da se je krivičnost vlade napram nenemškim narodnostim pokazala v najjasnejši luči baš v vladni predlogi o volilni reformi. Posl. Haneis se je izrekel proti pomnožitvi mestnih mandatov, na • Tirolskem. O volilni reformi so govorili še Biirn-reither, Grbssl, v imenu Hrvatov Biankini, rekoč, da Hrvatje zastavijo vse svoje moči v to, da se odpravijo krivice^ katere hoče zadati vlada Slovanom po volilni reformi. Potem je govoril Ob5zewski, Mihejda, Vogler, Erb, Seidel, Breiter. Vodja železniškega ministerstva je odgovoril na, interpelacijo glede" prekoračenih kreditov pri alpskih železnicah, rekoč, da zlasti velike ovire so bile v karavanskem in bukov-skem predoru. Izmenjati je bilo treba 63 obokov. V bukovskem predoru je bilo traba nadomestiti 22 novih obokov, kar velja poldrugi milijon K. Kredit s tem še ni prekoračen. Proga Jesenice - Gorica ¦ Trst se otvori, kakor je upati, meseca julija letos. Pri pyhrnBki železnici se prekorači kredit radi predora v Bosruku za dVa milijona K. Proga Celovec-Jesenice se otvori sept. 23. t. m. je zbornica končala prvo čitanje volilne reforme. Zbornica je odkazala načrt volilne reforme posebnemu odseku, ki se Šele izvoli. ? I Občinske volitve v tržaški okolici. - Kan-didatje so: Za I. volilni okraj: Ivan Sanein-Drejač pok. Mateja, trgovec v Skednju. Za II. volilni okraj: Dr. Otokar Bybaf, odvatnik v Trstu. Za III. volilni okraj : Dr. Edvard Slavik, odvetnik v Trstu. Za IV. volilni okraj: Ivan Gerdol, c. kr. uradnik v Trstu. Za V. Volilni okraj: Ivan Goriup, posestnik na Op-činab. Za VI. volilni okraj: Alojzij Goriup, posestnik na Proseku. Volitve bodo jutri. V TfStU so v prvem razredu pri občinskih volitvah, zmagali tudi kandidatje „Patrier> ¦¦= K 5-30 II. „ „ r>'50 = „ 7- III. „ „ 3-90 = „ 7-80 Poplin je razstavljen v največjih mo.lermh mestih Pa risu, Londonu, Clii-cago, Mancbester, Hamburgu, Berlin, Dunaju, Monte Oarlo, Nizza in Milanu. Poplin in vse nove vrste pom-ladsko in letno 'perilno blago, novi batisti, perkalini, cefirji in lepi modni okraski za obleke se po zelo nizki ceni dobe v »Trgovskem domu" Pregrad & fiernetič, modni in manifakturni zalogi u Gorici. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje. in ponatis js kaznjlv. Jedino pristen je THIERRY-|ev balzam z znamko zelena nuna. Rajstareje in ncprekosljivo sredstvo proti motenju prebave, želodčnim krčem, koliki, katarju, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Cena: 12 malih ali ti dvoj-nutih stekieflic ali 1 velika posebna steklenica s pa-te&lov. zamaškom K 5 poštnino prosto. THIERKY-jevo Centifolijno mazilo znano kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poSkodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 360 poštnine prosto se razpošilja proti povzetju aH predplačilu zneska, lekarnar A. THIERRY , v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi i originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj ia poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnah in mirodilnicah. Dva hlapca izurjena pri konjih dobita takoj službo. Kje, pove upravništvo »SOČE« samo, ampak tudi skusiti se morn lilijno mlečnaio milo Bergmann & C.o, Dresden in DeCin ob Labi prej Bergmannovo lilijno mlečnafo milo (znamka.2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP ZORNIK V GORICI. = Dsaka dama. dobi pri meni dobor zaslužek z izdelovanjem ročnih dol; delo so razpošilja na vse kraje. Prospekte z gotovimi uzorci razpošilja za 30 vin. (v markah) Reg-ina Beek, — Dunaj XX. Brigittenanerlando 28. — floua gostilna! Podpisani si usoja naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je otvoril (danes) 17. t. m. novo gostilno v Gorici, na Kornu št 13, kjer bode točil pristna domača bela in črna vina in pnntiganisko pivo. — Dobra kuhinja postreže v vsakem času z gorkimi in mrzlimi jedili. Postrežba točna, cene smerne. Za mnogobrojen obisk se priporoča Josip Komef, lastnik in gostilničar. Velikazaloga obuvala BožJasL Kdor trpi na bozjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in frtnko v prlv. Schwannen • Apoteke, * Frankih^a-* "'',->;•+> Ceniki zahtevano brezplačno. [Anton Potatzky v Corici N» sredi KaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. NiticBiiele kupovaliče nlroberSkega io drobnega "' blaga ter tkanin, preja in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za kroj ah6 in Sevljarje. STotlnJtee. — Rožni renči. — Masne knjižice. tiSna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 Zaščitna znamka: „Sldro" Liniment. Gapsici comp. Nadomeatok h P o i n - E m p a 11 • r je sploštij priznano kot lamin« bol bUžujote mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh .lekarnah, ^»^P^Lnaku^ovanju tega povsod priljubljenega domaČega sreastfaj naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z mšo zaščitno znamko .Sidro" iz Rlchterjere lekarne, petem se ie gotovo prejelo originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA V k ..zlatom levu" v Pragi Elisabethgasse št. 5 nova. I^5^^8 "' Dnevno raspoMlJanJe. i^^^^l V najem se odda tnieblovana soba s hrano \ ali brez hrane IM-utlnost imajo dijaki, k ulov i .i li k o p o u C u j c j o. v d ru zini d v a učen c a iz v a d n i c o. Ponudbe na upravnlštvo. Namizno orodje in posodjo vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. [ Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, karo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedi no nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- O. k*, dvorni založniki Cliristofle & C.e - Dunaj L Operariiig 5 (Heinrichsliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naSi izdolki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. Akviziterje sprejema pod jako ugodnimi pogoji i banka „SIavija". I Tozadevne ponudbe je pošiljati I generalnemu zastop banke Mw v Ljubljani. " MajcenejSa is najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..Severonemškega Lloyda". 8 cesarskimi brzoparnlkl „KAISER WILHELM II.", „KRONPRINZ VVILHELM" ta „KAISER WILHELM der GROSSE". Praks morska vdžnja traja samo 5 — 6 dni. *~e Natančen, zanesljiv poduk iu veljavne vozne listke m parnike gori navedenega j^~ pa?obrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških želoznio dobite C-n • v Ljubljani edino le pri LSJ ITiEI TATCill, KoMTOtsHB B1168 št. 35 = t - nasproti občeznanl gostilni „pri Starem Tišlerju". t» I Odhod ta Liubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se t** I tičejo poti ' jaja, Mm in breiplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ^ f Potajkojn, lenjt&ia v aapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, ^ f ktv ¦'¦'• ITtah, WtomIngl Navada, Oregon in WaBhington nudi naše diuStvo tmJl I posebno ugodno 1* iiredno ofino Gret Gatveatoa. Odhod na tej progi f* I ii Bremna enkrat mesečno, WJZZ I Tu i« dobivajo pa tudi llafkt preko Baltlmora in na vie ostale dele sveta, kakort I f Brazilijo, Kubo, Buenos-AJres, Oolombo, Bingapore v Avstralijo itd. * \ Odlikouana pekarija in sladčičarna. Hai*o1 JDi*aščil<, pekovski mojster in sladčlcar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovr^np^pecivg, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Na prodaj je po jako nizki ceni novozgrajena vila (elegantne zunanjosti.) Ima 3 sobe, kuhinjo, podzemeljsko klet, podstrešje, dvorišče in vrt. — Več se izvč v Tržaški nlici št. 20. — »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. --------------- Na željo pošilja natanjčni poduk brezplačno zastopnik *Lg2*Z2S22. Fr, Seumig Ljubljana prui: drugi: Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let!! ~*^m Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina i gotovimi Vabim conj. gosp. naročnike, da si ogledajo vsak čas ------------- v moji trgovini le dneve dospelo ------------- spomladansko in letno blago. Anton Krušič, kra\i\V^vrr --------- u Gorici --------- *f«p Mizarska zadruga ^ v Gorici ~ Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojeviilm obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ----------......._.,. jer gprejema v dei0 vsa večja stavbena dela. ——-nr™ Podružnica v Trstu Via di Plazza vacriif* 1. PotSrož-nlca v Spljaha. ZastopttYO v Orljantv Cene zmerne, delo lično in solidno. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU !R liker COililia i*d.eIan v Trstu r lekaruah "¦«¦•« Oodln«, likirna „A»«a Madonna dtlla Siiluto" pri Sv. Jakobu; Jnslp Godln«, je imiii uuama i.kBrr< ^ ig..*^ Vi« dol Fa»«to 4. -T----- ./.9°?a ¦WU"dee K l'40. Is Treto le ne razpofiilja manj nego i steklenice proti povzetju ali naprej poslanim zneskom K V- prosto poštnine. = Polic j Zavarovalna 1 Januvar..... štev. svota 1146! 8,671.754-60 Februvar 1315! 9,015.228-15 Marc . . 1375' 11,674.749-07 April . . 12134 8,636.643-42 Maj . . . 1425 9,279.011-14 Juni . . 1260 11,446.33206 1 Juli . . . 1362 9,490.871-03 Avgust • 1187 7,861.686-78 September 1165 7,858.960-15 Oktober . 1126 8,930.590-- November 1 1272 9,822.417-29 December 1571 12,048.897-46 Skupn . v letu 1< ) )0, 3 15438 114,737.141-15 G. KR. PRIV. Assicurazioni Generali v Trstu. Garancijski zalog: 270,000.000. Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. Vspeh delovanja v življenjskem oddelku 1. 1905. Polič št. 15.438, zavarovalna svota K. 114,737.1411E. Glavni zastop za Gorico in okolico v Gorici lekališče Josipa Derdi št. 35,1. nadsir. Telet', štev. 15. Kačun poštne hranilnice št. 63323. •jjspBu | *qe *g pag dtsof aosp^i 'Eoijog Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. -%*