—f “ #1 ■ ÌÉA. ■*# letnik XXIV čevljar 6/7 glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič AKTUALNI PROBLEMI ^ J Že eno leto nas pestijo vse vrste težav. Povzročile so predvsem upadanje naših poslovnih uspehov, če jih merimo s finančnimi merili, tam od ustvarjanja dohodka pa tja do likvidnostnih posledic. Zakaj je do vsega tega prišlo? Osnovni vzrok leži v zmanjšanju razpolagalnih pravic z devizami, zaradi česar smo se morali, če smo hoteli vsaj za silo oskrbovati proizvodnjo, z vsemi močmi usmeriti v povečanje izvoza. To smo tudi več ali manj uspešno napravili. Brez tega bi nujno prišlo še do večjih zastojev in zmanjšanja proizvodnje kot se je to dejansko dogajalo od lanskoletnega maja dalje. Začelo se je s pomanjkanjem zgornjih delov. Odvisni smo bili od kooperantov, ki jih nismo mogli zadovoljivo oskrbovati z materiali in zaradi tega zgornjih delov ni bilo dovolj. Z dosti nervoze smo iskali vse mogoče rešitve od začasnega uvoza, dodelave, maloobmejnega prometa, mednarodnih kreditov in do mednarodne kooperacije, da bi tako oskrbeli potreben material. Prav sedaj so v teku akcije za povečanje proizvodnje zgornjih delov v naših obratih. Povečujemo proizvodnjo zgornjih delov z uvajanjem druge izmene v Tržiču, povečujemo obrat v Trbovljah, odpiramo obrat v Lenartu. Prvi rezultati v proizvodnji gotove obutve se že kažejo. Proizvodnja se postopoma dviga. 000000000000000000000000000000000000000000Ì MEDOBČINSKI SVET ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV ZA GORENJSKO PODELJUJE Tovarni obutve >PEKO< Tržič POSEBNO PRIZNANJE Uvodoma smo ugotovili, da so nas vse težave prizadele finančno. Manjša je bila proizvodnja, v izvozu smo dosegli in dosegamo nizke cene, ki niso pokrivale stroškov proizvodnje, povsem smo zapostavili domači trg. Blaga za naše poslovalnice in ostale domače kupce že od lanske jeseni ni bilo dovolj in je prihajalo na trg prepozno ob zaključku zimske in letošnje pomladanske sezone. Lanskoletno poletno sezono, ko so bile poslovalnice še dobro oskrbovane, smo dosegli odlične rezultate v pogledu prodaje in znižanja zalog. Zato je bil dohodek delovne organizacije kot celote visok in likvidnost odlična. Jeseni so zaradi slabe oskrbe rezultati pričeli upadati, z letošnjo pomladjo pa smo jih že skoraj izničili. Zaloge so zaradi prepoznih dobav spet v porastu, izvozni ostanki, ki so predstavljali 30 % vsega izvoza so pritisnili na povečanje zalog. Poleg tega nam je bilo tudi vreme nenaklonjeno, cene naših izdelkov pa so glede na kupno moč tudi že dosegle zgornjo mejo. Večina vzrokov za tako stanje leži sicer izven naše domene, vendar se marsikaj da storiti tudi med nami. Predvsem je situacijo treba obvladovati. Sprejemati moramo le naloge, ki jih bomo lahko tudi izvrševali. Plansko moramo obvladovati potrebe izvoza in domačega trga in oba morata prejemati gotove proizvode v še sprejemljivih rokih. Paziti moramo na gibanje stroškov, kar smo že kar zanemarjali, več pozornosti moramo posvetiti planskim kalkulacijam in sporazumnim cenam v okviru delovne organizacije, zapolniti moramo vse proizvodne kapacitete, predvsem pa je treba uskladiti tudi letni poslovni sporazum s stališča potrebnega dohodka in odgovarjajoče stopnje likvidnosti. Naj bi nam ta članek vlil novega poguma in volje, da bi se vsi zamislili nad dosedanjimi dogajanji in poskušali doseči skladno delo in razvoj v vseh osnovah našega poslovnega življenja. Janez Kališnik PRIZNANJE Medobčinski svet Zveze združenj borcev NOV za Gorenjsko je ob Dnevu zmage podelil naši delovni organizaciji POSEBNO PRIZNANJE za dolgoletno uspešno ohranjanje in razvijanje vrednot narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. Naša delovna organizacija je ob deseti obletnici zmage postavila spominsko ploščo na mestu, kjer je bila leta 1941 ustanovljena prva tržiška četa. Ustanovitev je imela velik pomen za nadaljni razvoj NOB na tr-žiškem koncu. ZA DOLGOLETNO USPEŠNO OHRANJANJE IN RAZVIJANJE VREDNOT NARODNOOSVOBODILNE BORBE IN SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE TRŽIĆ .DNE 29.11.1983 PREDSEDNIK: ŠTEVILKA PRIZNANJA: 3|5 Praznovanje Dneva zmage na Čevdrcah je tradicionalno. Vsako leto je pri spominskem obeležju proslava s kratkim kulturnim programom in orisom zgodovine in pomenu odpora, ki so ga organizirali tržiški komunisti. Po proslavi je družabno tovariško srečanje v Gozdu. Pokroviteljstvo in organizacija proslave je pod okriljem konference osnovnih organizacij sindikata Peko. 27. JUNIJ — DAN SAMOUPRAVLJALCEV Na drugem kongresu samoupravljalcev Jugoslavije leta 1970 v Sarajevu so proglasili 27. junij za dan samoupravljalcev. Na ta dan, leta 1950 je Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. Zakon je postavil kot osnovo socialistično načelo, da upravljajo s proizvodnjo neposredni proizvajalci sami in razglasil, da s tovarnami, rudniki, s prometom, s trgovskimi, kmetijskimi, gozdnimi, komunalnimi in drugimi državnimi podjetji upravljajo kot splošno ljudsko premoženje v imenu družbene skupnosti delovni kolektivi v okviru družbenih in gospodarskih načrtov in na podlagi pravic in dolžnosti določenih z zakonom. Tako se je uresničilo načelo »tovarne delavcem«, delavski sveti pa so postali temeljna oblika samoupravljanja. SAMOUPRAVLJANJE V PEKU Po sprejetju navedenega zakona smo tudi v Peku začeli ustanavljati samoupravne organe in v njih izvrševati samoupravne funkcije. Za danes lahko rečemo, da imamo razvito in izdelano delavsko upravljanje, ki se je z leti krepilo in dobivalo zaže-ljene dimenzije. Delavci vemo, da odločamo neposredno — z referendumom, na zborih, po delegatih v organih DO, TOZD in DSSS ter v skupščinah SIS ter DPS. Pomembna funkcija v delegatskem sistemu je nadzor nad delom organov in organizacij ter kontrola nad izvrševanjem sprejetih sklepov. Če hočemo o čemerkoli soodločati in razpravljati moramo biti ažurno in kvalitetno obveščeni. Samoupravljanje se začne prav tu in je bistveno odvisno od'tega, kako in kakšna informacija nam je posredovana. Vse poznavanje sistema in zakonov nam pri odločanju ne more pomagati, če nismo detajlno obveščeni o celotni vsebini problemov. Pravilna rešitev le-teh je dostikrat močno pomembna za uspešnost poslovanja. In kako se vključujemo v samoupravljanje? Sigurno danih možnosti ne izkoristimo dovolj. Na to kažejo slabe udeležbe na sestankih, mlačnost pri odzivanju, kar vse ima lahko negativne posledice. Dostikrat gredo mimo nas pomembne poslovne odločitve in se šele po tem, ko je že prepozno sprašujemo, kako je do tega prišlo. Seveda leži velik del krivde v tem, da nas pristojni ljudje preslabo informirajo in ne poudarijo teže odločitve in njenih posledic. Morda še bolj kot v tovarni sami smo večkrat nemočni pri oblikovanju politike zunaj nje. Predvsem pa bo treba večkrat reči ne in se boriti proti vsemu kar nam odteguje težko zasluženi dohodek in se zajeda tudi v tisto kar je najbolj naše, v osebni dohodek. Mehanizme torej imamo in od nas samih je odvisno kako nam bodo služili. Samoupravljanje zahteva aktivnost vseh delovnih ljudi in če te ni tudi zaživeti ne more in ponuditi rezultate kakršne si želimo in od sistema, ki smo ga oblikovali, tudi pričakujemo. Zelo zaželjeno bi bilo da bi bili naši samoupravni organi javna tribuna, kjer bi vsak lahko povedal svoje mnenje in razloge, zakaj meni da je neka odločitev pravilna ali ne. Lija Rozman V kotlovnici PUR so mrtvo sezono izkoristili za redni remont visokotlačnega parnega kotla. Kotel je bil montiran leta 1941, zmogljivost pa ima 2200 litrov pare na uro. Paro so uporabljali za gretje, spiranje kož, strojenje, skratka za potrebe usnjarne Runo. Danes je kotel »upokojen« služi le za rezervo. OB DNEVU BORCA DOKLER SE NAROD BOJUJE ZA ŽIVLJENJE NE MORE UMRETI Ko je hitlerjevska Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, je centralni komite komunistične partije Jugoslavije izdal razglas, v katerem je pozval delovno ljudstvo in narode Jugoslavije na pripravo za oborožen odpor. 4. julija 1941 pa je politični biro centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije sklenil, naj osvobodilno gibanje iz priprav preide v oboroženo vstajo na celotnem ozemlju Jugoslavije. To je bilo pomembno in junaško dejanje v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti. To je bilo dejanje brez primere v takratni zasužnjeni Evropi, kjer je gospodoval fašistično-naci-stični škorenj. SOLIDARNOST OB NESREČI Pred desetimi leti je bil sprejet zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Od takrat je bilo skupaj zbranih 5.131.330 dinarjev. Za odpravo posledic naravnih nesreč v obdobju 1976—1983 pa je bilo občinam nakazano: Ajdovščina Brežice Gornja Radgona Idrija Ilirska Bistrica Koper Kranj Laško Lenart Lendava Ljutomer Maribor Mozirje Murska Sobota Nova Gorica Ormož Postojna Ptuj Sežana Šentjur pri Celju Šmarje pri Jelšah Tolmin Zagorje ob Savi Žalec Obveznosti do zamejcev 6.085.000. 00 36.594.140.00 76.115.499.00 36.265.770.00 42.178.200.00 10.814.400.00 6.000. 000.00 8.764.850.00 9.306.935.00 16.069.951.00 13.724.000. 00 38.786.000. 00 3.464.640.00 87.177.093.00 88.705.324,85 34.099.997.00 34.783.200.00 43.379.535.00 134.094.600,00 117.257.424.05 296.574.967.05 831.811.417,30 71.216.000. 00 11.374.000. 00 23.585.000. 00 skupaj torej 2.078.245.943 dinarjev. Naša občina do sedaj ni bila upravičena do sredstev solidarnosti. Februarski vetrolom pa je povzročil tako škodo, da je odbor podpisnikov družbenega dogovora o zbiranju in delitvi sredstev solidarnosti odobril prvi znesek, to je tri milijarde šeststo tisoč dinarjev za odpravo posledic nastale škode. INOVACIJSKA DEJAVNOST Inovacije dobivajo vse pomembnejše mesto pri našem delu. Iskanje neznanega ni novo, vedno več je znanega. Kaj storiti v današnjih stabilizacijskih prizadevanjih za učinkovitejše spodbujanje uporabe domačega znanja in pameti? Obojega še vedno premalo rabimo. O inovacijski dejavnosti kot množičnem gibanju je razpravljalo tudi predsedstvo občinskega komiteja ZKS Tržič. Imenovalo je delovno skupino, ki je na osnovi predhodnih razprav oblikovala zaključke in naloge za uveljavitev inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja. Kako je z inovacijsko dejavnostjo v tozdu Orodjarna je tekel razgovor z vodjem tozda Ivanom Zaplotnikom. V našem podjetju brez idej ne bi šlo, to pa predvsem zato, ker ustvarjamo modo. V obratih, kjer delajo stroji dvajset ali več let iste artikle, se kaj dosti ne spreminja. Pri nas pa se vedno nekaj dogaja. Dvakrat letno menjamo proizvodnjo, zato so potrebne ideje v procesu snovanja, prav tako tudi v procesu proizvodnje. Najbolj aktivni smo v Orodjarni; od organizacijskih sprememb do konkretnih izdelkov, ki bi jih lahko šteli v to dejavnost. Na področju tehnologije smo osvojili ulivanje aluminija. Danes se vsa orodja, ki smo jih uvažali, izdelajo doma. Pred leti sino izdelovali orodja s krivo delilno ravnino (orodja za gumo, TR in PVC), na novo pa smo razvili izdelavo delilnih ravnin na skobeljnem stroju. Spremembe so tako tudi v organizaciji tehnološkega dela. Prej se je delalo po de-lavniškem principu, uvajamo pa industrijski način. Uvajamo norme in nagrajevanje, individualno kontrolo kvalitete in podobno. Pri nekaterih stvareh smo sicer šele na začetku, toda stvari se odvijajo. Mehanična delavnica ima velike zasluge na področju vzdrževanja in oskrbe z rezevnimi deli. Stanje oskrbe je zadovoljivo kljub manjšim uvoznim možnostmi. Stroški za nakup rezervnih delov se ne povečujejo, ostajajo na nivoju izpred 3—4 let, kljub temu da so v tujini cene porasle. Stroji so starejši, zato je potrebno več rezervnih delov in več vzdrževanja. Zasluga za to gre predvsem proizvodni režiji v mehanični delavnici in vse priznanje vodji tovarišu Perkotu, ki uspešno izkorišča znanje posameznikov in možnosti strojnih kapacitet, ki smo jih povečali v zadnjem času. Razvili smo izdelavo neštetih rezervnih delov. Po našem naročilu jih izdelujejo kooperanti, skoraj v celoti pa nadomeščajo uvoz. To so: orodja za dviganje konic, nadomestni deli za vlivanje podplatov, razni strojni deli za vlivanje podplatov, razni strojni deli za pribijanje peta, orodja, ki se uporabljajo v šivalnicah (likanje), deli za zagibalne stroje, strojna kladiva za zabijanje tekstov, obrezovalni nažki za obrezovanje podloge. Pri takih artiklih, ki so pravzaprav malenkost je velik prihranek. Pri rezervnih delih tujci radi skubijo, ker vedo, če smo kupili njihov stroj, rabimo tudi rezervne dele. Pri tehnologiji smo osvojili tudi izdelavo orodja za navlačenje pri USM strojih, tako da oskrbujemo 80% takih strojev v vsej Jugoslaviji. Polizdelke za orodja smo uvažali, danes je vse iz domačega materiala, izdelano pa v domačih delavnicah in pri kooperantih. Pri vsem tem se poslužujemo raznih oblik, včasih celo kaj ukrademo (s pogledi seveda). Z obiski pri so- rodnih organizacijah skušamo čimveč videti, doma nato uveljavimo. Na področju elektrovzdrževanja zamenjujemo uvožene dele iz uvoza. Doma izdelujemo vse oblike električnih grelcev. Na tem področju je sicer še precej možnosti. Opravljena so velika dela, taka dela pa niso nagrajena. Da je vse to doseženo je potreben določen vložek in prispevek posameznika. Žal pa smo vsi enako nagrajeni ne glede na prispevek. Če bi v celovit princip razvoja vpletli še ustrezno nagrajevanje, bi bilo rezultatov še več. To bi bila injekcija za razmišljanja in iskanja novega. V orodjarni in mehanični delavnici bo treba par stvari rešiti, da bomo pospešili nivo razvoja: V tozdu Orodjarna je že več kot 140 delavcev prostor pa je prav tak kot takrat, ko jih je bilo še 90. Proizvodnja se je povečala več kot dvakrat, instaliranih je veliko več strojev, pretok materiala je veliko večji. Izdelati bo treba nekatere rešitve okrog nagrajevanja proizvodne režije. Več in bolje nagraditi tiste, ki se bolj prizadevajo. Osvajati tehnologijo, ki je razvita v svetu. Pri razvijanju in uveljavljanju inventivne dejavnosti pa je nekaj zavor: 1. Ljudje smo pač taki, da želimo delati po starem, ker smo prepričani, da je tako najbolje. 2. Nismo radi kritizirani, če pa hočemo vpeljati nekaj novega in drugače, dobimo kritiko na lastno delo. 3. Radi kritiziramo, kaj hitro rečemo to ne gre in s kritiko odvračamo nove načine. 4. Najbolj usodno pa je to, da vedno vprašamo kdo je dal predlog, oziroma se ne vprašamo, kaj je prav, ampak kdo ima prav. Tako stanje ne ugotavljamo samo pri nas. Razvoj je tudi družbeno pogojen. Že vzgajati je treba drugače, več poudarka kreativnemu delu je treba dati že v osnovnih in srednjih šolah, prav tako pa tudi v delovnih sredinah. Prav tako je potrebno moralno priznanje tistemu, ki s svojim delom več doprinese. Še vse preradi rečemo, to spada v delovno dolžnost. Inovator pa mora čutiti podporo kolektiva in družbe. TOZD TRBOVLJE > PORTRET SODELAVKE J Spretno je obračala kože, prestavljala sekalne nože, odlagala odsekane zgornje dele. Sekalka zgornjih delov ŠTEFKA ZALEZINA dela tako že devet let. Kot sama pravi, je delo vedno težje, ker so materiali čedalje slabši. Delo je težko in odgovorno. Plačana je po normi, če pa se ji dobro seka je tudi nekaj prihranka. V osmih urah je treba odsekati od 120 do 240 parov zgornjih delov, odvisno od sestave zgornjega dela. Letošnji dopust bo preživela v prikolici Peko, čeprav ob našem obisku tega še ni vedela. Pri prvi razporeditvi je odpadla, po nabavi novih dveh prikolic pa se je uvrstila med dopustnike. DOPUST — ODDIH IN RAZVEDRILO ANI TAVČAR, šivalka okrasnega šiva v šivalnici Trbovlje Kje bom preživela dopust? Doma, kot ponavadi. Tokrat postorim vse kar ne morem prej. Da bi kam šla nisem navajena, sem pač najraje j doma. Tudi tako se človek ispočije. Prva polovica leta je skoraj že za nami. Le še nekaj dni nas loči do takrat, ko bomo za tri tedne odšli na kolektivni dopust. Seveda to ne velja za prav vse. Vzdrževalci naprimer bodo imeli polne roke dela. Pregledati in popraviti bo treba vse majhne in velike pomanjkljivosti. Kako bomo preživljali dopustniške dni? Po prvih podatkih, ki prihajajo iz počitniških naselij bodo počitnice izredno drage, težko jih bo prenesel povprečni »žep«. Vse bolj se uveljavlja takoimenovani »delavski turizem«, to so počitniški domovi delovnih organizacij, kjer so regresirani penzioni in počitniške prikolice, kjer je pripravljanje hrane stvar vsakega posameznika. V počitniško sezono bomo letos skupaj z Mrežo startali z 28 počitniškimi prikolicami, ki bodo polno zasedene v juliju. Nekaj prostih mest je še v mesecu avgustu. Tisti srečneži, ki so se uvrstili v vrstni red so torej brez skrbi. Kam pa mnogi ostali? Nekaj jih bo ostalo doma, ker ne prenesejo »finančnega bremena« turističnega turizma, veliko pa jih bo odšlo pod platneno streho in skušalo poiskati najcenejšo varianto. Poiskali smo nekaj sogovornikov in jim zastavili vprašanje: KJE IN KAKO BOSTE PREŽIVELI DOPUST? VILI ALJANČIČ, vodja montažnega oddelka 521 Dopust imam seveda takrat kot večina članov kolektiva. Ne hodim na organiziran oddih, bolj po domače. V poštev pridejo planine, kmečki turizem in vikend. Postoriti pa je treba tudi mnogo drobnih opravkov doma in v vrtu. CIRILA AHČIN, obraču-novalka v Gumoplastu Ker jev času kolektivnega dopusta prevelik naval, bom z družino letovala v prikolici Peko v Novem Gradu, meseca avgusta. Že vsa leta preživljamo dopust na morju, največ zaradi otrok. Včasih smo letovali v organizaciji turistične agencije, sedaj se pa le lahko zanašamo na domačo organizacijo. IGNAC KRUŠELJ, referent za nabavo materiala v Budučnosti Dopust preživljamo navadno doma. Letos še posebno, ker je žena slabega zdravja. Šolamo dva otroka. Eden je pred maturo, jeseni gre v Zagreb, tako bo večji pritisk na družinski proračun. Na kakšen izlet v toplice bo pa treba. MARIJA SKERBINEK, tanjšanje robov golenic v obratu Trbovlje Sedem let že nisem bila na dopustu. Gradili smo hišo, pa smo se morali marsičemu odpovedati, tako tudi dopustu. Letos bom uživala sonce in morje na Cresu v prikolici Peko. Kadar želimo odpotovati, posebno če bomo odsotni dalj časa, moramo ravnati po načrtu. Navadno imamo, posebno če gre za dopust, dan odhoda že določen, torej lahko začnemo že nekaj dni prej s temle načrtom: popišemo vse, kar želimo vzeti s seboj na pot. Pravočasno poskrbimo za nove nabave, da ne bi bilo treba šele dan pred odhodom hiteti od trgovine do trgovine. Zadnje dni pred odhodom lahko nosimo tisto, česar na potovanju ne bomo potrebovali. Dan ali dva preden odpotujemo, oddamo cvetje na hranilo. Tudi živali, ki jih imamo doma moramo dan pred odhodom zaupati kaki osebi. Preglejmo vse zaloge živil. Tista, ki bi se v naši odsotnosti pokvarila, porabimo. Pravočasno okopajmo otroke in ne delajmo tega šele tik pred odhodom. Organiziramo zalivanje vrta. MIRO ŠPENDAL, mizar v mizarski delavnici Pravega načrta in razporeda še nimamo. Dopust bomo preživljali po gorenjsko, malo po planinah in doma pri obnovi hiše. Proti koncu pa bomo skočili tudi do obale. Sicer pa gremo na dopust že junija ko bo konec šole. V kolektivnem dopustu imamo mizarji polne roke dela, popravljati je treba okna, vrata in ostale mizarske izdelke. ASIM ŠABIČ, vulkanizer gumi podplatov Letošnji dopust bo malo drugačen kot navadno. Ker imam majhnega otroka bomo doma, oziroma šli bomo k mojim v Bosno. Vsako leto obiščem domači kraj tri do štirikrat. Dan preden odpotujemo moramo kupiti vozne karte, oskrbeti živež za na pot, pripraviti potovalno obleko, pospraviti vse oblačilne predmete in pripraviti dokumente, ki so nam potrebni (legitimacija, zdravstvena knjižica). Vaze za cvetje je treba izprazniti in očistiti. Izprazniti moramo smetnjake. Predale z važnimi dokumenti je treba zakleniti. Dragocenosti shranimo pri ljudeh, ki jim zaupamo. Izključimo električne naprave, zapremo plin, zapremo dovod vode. Dobro zapremo vsa okna. Rolete in zavese lahko spustimo, vendar to ni priporoč-. ljivo, ker s tem damo znak, da nas ni doma. Stanovanjska vrata dobro zaklenemo. Ključe lahko pustimo pri sostanovalcih, pri znancih ali hišnem gospodarju. Srečno na poti in mnogo lepih užitkov v vročem julijskem soncu. --------------------------------------------------------s dopust Dopust — čudovita beseda dopust, v mesecu juliju se sliši iz vseh ust, za dodatek dobimo regres, morda pa še tretja delitev bo vmes, če to se zgodi, bo luštno zares? Stroji v tovarni se bodo spočili, tako oni kot mi so si oddih zaslužili, nato bodo brneli do konca leta naprej, izdelali čevlje za izvoz preko naših mej. Delavci in njihove družine, odidejo na morje ali v planine, za svoje zdravje poskrbijo in se v naravi prijetno razvedrijo. Kdor pa na lepoto kaj da, se z aerobiko peča, saj gibi lepih mladih teles, nas vse očarajo zares! Tisti pa, ki hišo si gradi, s tem ima dovolj skrbi, rajši bo ostal doma, saj z delom zadosti gimnastike ima. Mamico zjutraj sinko zbudi in namesto budilke na vse grlo kriči. »Tiho bodi sinko ti in sladko naprej še spi, mi imamo proste dni, v vrtec in v tovarno se nam ne mudi«! Sinko mali bo vesel, svojo mamico objel, saj najbolj srečen je takrat, ko lahko zjutraj k mamici gre spat. Kmalu dopusta bo konec, štediti moramo, da bo na koncu meseca še kaj za v lonec, saj stabilizacija in draginja nas mori, da ne živimo povsem brez skrbi. Prijeten dopust želim vsem! upokojenka »NADA« '---------------------------------------------- IŠČEMO NOVE SODELAVCE Člen 30 (1) Za spremljanje in uresničevanje programske politike glasila Čevljar imenuje odbor za obveščanje 7-članski uredniški odbor, ki ima predvsem naslednje pristojnosti: — sodeluje z glavnim in odgovornim urednikom pri izbiranju in selekciji gradiva za objavo, — skrbi za pravočasen izid glasila, — določa in predlaga dopisnike za prispevke glede na področje obveščanja, — pregleda material pred oddajo v tisk, — predlaga nove rubrike in spremembe oblike glasila, — skrbi za čim boljšo oblikovno izbiro obvestil in informacij, — ocenjuje vsako posamezno številko glasila in predlaga izboljšave. Zakaj smo vam prepisali 30. člen pravilnika o obveščanju? Zato, ker iščemo nove člane uredniškega odbora. Iščemo člane uredniškega odbora, ki bi sodelovali pri snovanju Čevljarja. Če vas zanima tako delo, ali pa morda zanima vašega sodelavca, opozorite ga in pokličite številko 217 (telefonsko). Bo naslednja številka sestavljena že z vašo pomočjo? DELO NA DOMU — DODATNI ZASLUŽEK Že dobro leto je tega, odkar je motena proizvodnja v montažnih oddelkih zaradi pomanjkanja zgornjih delov. Kooperanti ne izpolnjujejo svojih obveznosti tako kot bi morali, večkrat pa povzroča zastoje tudi neredna oskrba. Da bi zagotovili potrebno količino zgornjih delov smo iskali neštete možnosti; od uvedbe dela v dveh izmenah v šivalnici 512, sprejema novih delavk iz Jesenic in Radovljice, do razširitve in dozidave objekta v Trbovljah. Moda že nekaj časa narekuje izdelavo čevljev s klinastimi petami. Take pete so dokaj enostavne za oblačenje, zato je že od začetka letošnjega leta organizirano delo — oblačenje peta — na domu. Število delovnih mest na traku za oblačenje peta se zaenkrat še ni zmanjšalo, ker so velike potrebe. Če se bo obneslo, bo delo oblačenja peta samo na domu, delavke, ki so v delo že vpeljane pa bi lahko opravljale dela na traku v šivalnici. Sonja Golmajer in Dani Mivšek na opravljanju del in nalog, organiziranje del v pripravljalnici spodnjih delov, pripravita dnevno po 15 blokov (3600 parov) peta za delo na domu, pete pa oblači in si s tem dodatno izboljšuje »proračun« okoli 40 delavcev. Ena izmed njih je ZORKA TEROVSKI, ki dopoldne dela na traku za oblačenje peta in se ji zato ni bilo treba posebej uvajati v delo. Delo zanjo ni težko, zahteva pa seveda določen čas, vsak dodaten dinar pa še kako prav pride, je dejala v pogovoru Zorka. Dani, Sonja in Vito; pripravljanje peta za delo na domu. Ob objektu šivalnice v Trbovljah raste prizidek, kjer bodo spremljajoči prostori, kot menza, delavnice, garderobe in podobno. V obstoječem objektu pa bo prostora za več kot sto novih delovnih mest. KO ANDREJ RAZTEGNE MEH Na šestem tekmovanju AMATERSKIH MELODIJ SLOVENIJE v Krpinu pri Begunjah je med 45 tekmovalci na diatonični harmoniki zasedel prvo mesto ANDREJ PIVK, mehanik v Gu-moplastu. Po mnenju žirije sta naj lepše izveneli melodiji, ki jih je zaigral naš sodelavec. Sicer pa to ni Andrejeva prva zmaga. Na stenah njegovega doma je polno diplom in pohval, omara pa pokalov; skupaj 32 diplom in 15 pokalov. Nekaj jih je s tekmovanj harmonikarjev, ostale pa so iz časov, ko je vozil motokros in bil leta 1972 celo državni prvak. Dragoceni so mu vsi pokali in diplome, najbolj pa zlata plaketa s tekmovanja harmonikarjev v Italiji. 'jXO.QV'ii ITOUVi ii till ISŠS1&.* «B WS fl Osvojena pokala za dvakrat prvo mesto. Upokojili so se Naši aprilski upokojenci so prišli na srečanje 10. aprila. Novi zakon o pokojninskem zavarovanju je pripomogel, da jih je vsak mesec več kot smo bili navajeni. Minulo soboto je bil na obisku v naši delovni organizaciji pisatelj in umetnik Tone Svetina. Z zanimanjem si je ogledoval proizvodnjo v orodjarni, kako tudi ne, njegove stvaritve so izdelane iz kovine. Srečen kdor ničesar ne pričakuje, zakaj le malokrat bo razočaran. Aleksander Pope Človekov značaj spoznaš najbolje tedaj, ko ima opraviti z denarjem, pri pijači in v jezi. NAŠI PETDESETLETNIKI^) SILIČ ALMA - poslovodja I iz Nove gorice BOSMAN LJUBICA — nalikanje vmesne podloge in pojačil v oddelku šivalnice 512/5 MAKUC ANA — kontroliranje in pakiranje izdelkov PUR GROS JANEZ — izdelovanje vzorcev v montaži 525 ISKRENE ČESTITKE! Tokrat smo se poslovili: aprila od Justi POGAČAR, Erne SALBERGER, Angele JENKOLE, Ivanke ZALETEL, Ivane HRIBERNIK in Jerce ČESEN; v maju pa: Jožeta MOČNIKA, Alojza MEKUČA, Salka PUŠKAREVIČA, Terezije JUSTIN in Antonije KOTNIK. Talmud / v IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV N OBRAMBNI DAN V torek, 24. 4. 1984 smo imeli obrambni dan. Učenci smo se razdelili v skupine. Obrambni dan se je začel tako, da smo najprej dobili številke, se postavili v vrsto. Pri mizi smo dobili zemljevid, kje moramo teči in kje so kontrolne postaje. Našo skupino so sestavljale Marijana Laibacher, Mateja Godnov, Alenka Mravlje, Sabina Ramičevič, jaz in Marijana Hafner. Začele smo teči 8 minut čez pol osmih. Pri vsaki postaji smo se ustavile in reševale naloge. Včasih smo dobile 100 točk, včasih manj. Po 1 uri 48 minut smo pritekle na cilj. Zbrale smo 500 točk. Nato smo odšle na malico, po malici na ogled orožja in nato domov. Zelo bi bila vesela, če bi se katera skupina iz našega razreda uvrstila med prvih pet. Romana Bitenc, 5.b razred OŠ H. Bračiča NEKAJ MALEGA O STRAHU Zvečer sem odšla zgodaj spat. Nekaj časa sem premišljevala, kako bo drugi dan v šoli. Kar naenkrat se mi zazdi, da je nekdo smuknil skozi vrata sobice. Svetila je luna, zato sem prav dobro videla obrise nečesa majhnega. Stisnila sem se čisto v kot in se z odejo pokrila čez glavo. Pridrževala sem dih. Slišala sem, da je nekaj skočilo na mojo posteljo. V temi sem videla svetlikajoče se zelene oči. Še bolj me je postalo strah. Tisto strašno se je oglašalo s čudnimi glasovi. Oči so se mi vse bolj približevale. Mala postava se je zvila in me z nečim mehkim žgečkala po obrazu. Kaj bi to moglo biti? A takrat so se odprla vrata sobice. Ko me je mami videla pokrito čez glavo, se je nasmehnila, saj je vedela, da me je bilo strah. Pokukala sem izpod odeje in videla, da je bil ta strah muca, ki je prišla skozi priprta vrata. Tudi jaz sem se sama sebi nasmehnila. Sedaj vem, da je strah znotraj votel, okrog ga pa nič ni, saj sem se bala le uboge muce, MOJ PRIJATELJ — NEKDANJI ALKOHOLIK Rad bi napisal nekaj o svojem prijatelju, ki ga poznam že dolgo. Seznanila sva se v tovarni in tudi veliko prostega časa sva prebila skupaj. Večkrat sva zavila v gostilno, popila kozarček in odšla naprej. Naenkrat sem opazil, da vedno več pije in tudi od mene se je odtujil. Velikokrat sem mu dopovedoval, da preveč pije, a odgovoril mi je, da je to njegova stvar. Začel je izostajati z dela in se ni zmenil za nobeno drugo stvar, kot samo za alkohol. Zanemarjal je hrano, tudi po več dni ni jedel. Začele so se nočne more. Po cele noči ni spal, imel je zle slutnje in poslušal je bitje srca v ušesih. Ni vedel, kaj mu prinaša novo jutro, če ga bo sploh dočakal. Tako hude so bile abstinenčne krize, da se ni upal pogovarjati, ker je včasih zamenjal besede in pojme. Ni vedel več nobene rešitve razen zdravljenja. Odločil se je, ne da bi vedel točno kako zdravljenje poteka. Da po zdravljenju ne bo smel popiti niti kapljice alkohola, mu še na kraj pameti ni padlo. Šele po enem mesecu zdravljenja je začel dojemati način in smisel zdravljenja. Imel je tudi čas za razmišljanje, koval je načrte za nadaljne življenje. Postavil si je cilje in trezno pogledal v hitri tempo življenja. Po odpustu iz bolnišnice se je bilo težko pokazati ljudem in začele so se težave v realnem svetu, ki ga prej ni poznal. Doživljal je tudi krize, začel se je potiti po vsem telesu, roke so se tresle, za trenutek je izgubil orientacijo za čas in kraj. Po glavi so mu rojile misli; zaviti v gostilno ali stisniti zobe in oditi mimo nje. In šel je mimo. To se je pri njem pojavljalo eno leto v težji ali lažji obliki. Povsod se je spoprijemal z novimi problemi in pritiski, tako doma kot v službi, vendar je čutil da mora vse to premagati. Premagal jih je z močno voljo in delom. Povsod se je videlo napredovanje; v službi in doma. Zastavlja si nove cilje, ki jih bo kot abstinent tudi uresničil. NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko smo dobili 41 rešitev. Izžrebala jih je naša sodelavka iz splošnega sektorja IRENA PRAPROTNIK. Nagrade je razdelila takole: 160 din — JANKO ROZMAN — upokojenec 120 din - ANKA GRAŠIČ - 700 80 din - NUŠA JENKO - 522 40 din - EMI KERIN - 550 40 din - JANEZ MEDIČ - 300 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 1. avgusta 1984. ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega očeta JOŽETA PIVKA se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja sodelavcem in sodelavkam oddelka 512/4 Dora Bizjak Ob smrti očeta JANEZA ZAPLOTNIKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izkazano pozornost in sočustvovanje sin Viktor z družino Ob smrti naše drage mame KATARINE TIŠLER se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz oddelka 522 in mojstrom za podarjeno cvetje in denarno pomoč. žalujoči Smrekarjevi Ob smrti očeta JOŽETA ZADNIKARJA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz oddelkov 512/4 in 522 za podarjeno cvetje in denarno pomoč. hčerki Joži in Fani Ob smrti moje mame TEREZIJE MIKLIČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz oddelka 512/4 za de narno pomoč in izrečena sožalja Angelca Horvat Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE PORENTA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz obrata družbene prehrane za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Posebno pa se vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoča hčerka Ani Mlinar (spremljamo dogodke^) 17. junija 1882 se je rodil eden izmed največjih sodobnih glasbenih ustvarjalcev, ruski skladatelj Igor Stravinski. 19. junija 1876 se je v Dolenji vasi pri Ribnici rodil ustanovitelj naše delovne organizacije Peter Kozina. 20. junija 1963 so se ZDA in ZSSR dogovorile, da bodo Belo hišo in Kremelj povezale z »rdečim telefonom«. 30. junija 1933 je v Trbovljah pred upravo Trboveljske premogovniške družbe demonstriralo okrog 2500 žensk za boljše življenjske razmere. Demonstrantke so napadli orožniki in policaji. 4. julija 1934 je umrla francoska znanstvenica poljskega rodu Marie Curie-Sklodowska, profesorica fizike in direktorica instituta za radij v Parizu, poročena s francoskim fizikom Pierrom Curiejem; skupaj sta odkrila radij in polonij ter tako postavila temelj moderni vedi o radioaktivnosti. 7. julija 1970 sta Sovjetska zveza in Romunija podpisali 20-letno pogodbo o prijateljstvu. 8. julija 1809 se je rodil hrvaški jezikoslovec in vodja ilirskega gibanja Ljudevit Gaj. Skušal je jezikovno zediniti Hrvate in reformirati črkopis; latinico je prilagodil Vukovemu načelu tj. za vsak glas je predlagal eno črko. 9. julija 1944 je predsednik begunske vlade kraljevine Jugoslavije v Londonu Ivan Šubašič po radiu London objavil vsebino sporazuma Tito — Šubašič. Izrekel se je za NOV, vendar so njegova politična stališča ostala v bistvu nespremenjena in ni niti z besedo obsodil Draža Mihajloviča in četnikov. 11. julija 1858 se je rodil slovenski gledališki igralec in režiser Ignacij Borštnik, ki velja za enega izmed največjih odrskih umetnikov v slovenski gledališki preteklosti. Po njem se imenujejo »Borštnikova srečanja«, tj. vsakoletni festival slovenskega gledališča. 12. julija 1924 je jugoslovanska vlada Pašič — Pribičevič izdala t. i. malo obznano. Z njo je razpustila delavske organizacije, v katerih je ilegalno delovala KPJ. 16. julija 1945 so v ZDA izvedli prvi poskus z atomsko bombo, ki je eksplodirala v puščavi pri Alamogardu (New Mexico). Vodilno vlogo pri reševanju fizikalnih problemov v zvezi z izdelavo prve atomske bombe je imel ameriški fizik Robert Oppenheimer, direktor laboratorija v Los Alamosu. Po vojni se je Oppenheimer upiral izdelovanju atomskega orožja in se zavzemal za to, da bi jedrsko energijo uporabljali le v miroljubne namene. 21. julij 1941 je bil v Ivangradu ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor. 22. julija 1941 so se začeli v Sloveniji organizirani napadi partizanskih enot na okupacijske sile in njihove objekte. Ta dan praznujemo kot dan vstaje slovenskega naroda. 26. julija 1934 je umrl slovenski pesnik in general Rudolf Maister. Bolj kot pesnik bo ostal zapisan v slovenski zgodovini kot osvoboditelj Maribora ob koncu prve svetovne vojne ter kot odločen borec za slovensko Štajersko in Koroško. 28. julija 1914 je Austroogrska napovedala vojno Srbiji, kar je pomenilo začetek prve svetovne vojne. 3. avgusta 1958 je ameriška atomska podmornica »Nautilus« prvič v zgodovini pod ledom preplula vso Arktiko oziroma Severno Ledeno morje od rta Barrow na severni obali Aljaske do severnega Atlantika med Grenlandijo in Spitz -bergi. To pot, dolgo okrog 3000 km, je podmornica preplula v 96 urah. 5. avgusta 1941 so pri koči pod Storžičem pod streli okupatorja padle prve žrtve na območju tržiške občine, zato je ta dan praznik občine Tržič. Vsem sodelavkam iz šivalnice oddelka 512/4 se iskreno zahvaljujem za lepa darila in izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. Vsem želim še mnogo sreče in uspehov pri delu. Marija Baloh Ob elementarni nesreči, ki nas je prizadela se zahvaljujem sindikalni organizaciji Tovarne Peko za razumevanje in denarno pomoč. Ribnikar Marija 8. avgusta 1945 je bilo ustanovljeno mednarodno sodišče, ki naj bi obsodilo največje vojne zločince. 9. avgusta 1945 so na japonsko mesto Nagasaki Američani vrgli drugo atomsko bombo. 13. avgusta 1960 je bila na kongresu Mednarodnega združenja pravnikov v Hamburgu sprejeta resolucija o pravnih odnosih v vesolju, ki med drugim določa, da nobena država nima suverenosti ali posebnih pravic v vesolju. 15. avgusta 1959 je umrl star 72 let, pesnik, dramatik in direktor Ljubljanske Drame Pavel Golia. Njegova dela so pesniške zbirke: »Pesmi o zlatolaskah«, »Večerna pesmarica«, »Pesmi«, satirična drama »Kulturna prireditev v črni mlaki« in številne igre za mladino, v katerih je spretno povezal pravljično in sodobno snov. 16. avgusta 1941 so v Beogradu na Terazijah nemški vojaki obesili na električne drogove pet pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja, da bi se maščevali za napade na nacistične vojake in oficirje ter za številne sabotaže. PRIŠLI ODŠLI V TOVARNO Kralj Dragica, Papov Lilijana, Maksimovič Dušica, Džafič Arminka, Vindišar Mojca, Dončič Nada, Dulkič Ramiza, Pa-mič Sadja, Sejdovič Safeta, Gosar Darko, Jovanovič Đorđiea, Vehabovič Jasminka, Basta Danica, Babič Milan, Grager Alojzija, Perko Marija, Žmavc Dušanka, Cegnar Danica, Krajnc Jožica, Leskovšek Marija, Košnjek Mirena, Konič Klara, Hatič Esma, Laca Hajnalka, Šijanec Maksimiljan, Nedič Božena, Dautovič Fatima, Pintarič Edo, Kobal Marija, Žertek Božidar, Laca Hermina, Glavač Danica, Hodžič Smiljka, Germovšek Breda, Bida Jožef, Kostič Fadil, Kopač Robert, Fišer Jelka, Fras Silva, Dačič Dragica, Koler Veronika, Walner Marija, Šober Janko, Kos Milan, Hojs Janez, Ser-čič Alojz, Vreča Damijan, Klobasa Peter, Klobasa Pavel, Klobasa Franc, Črnko Zdenka, Huber Marjana. V TOZD BUDUĆNOST Bukovčan Ivančiča, Ceglec Aranka, Hajduk Katarina, Knapič Štefica, Sobota Gordana, Žeželj Djurdjica, Kruslej. Kruno. V MREŽO Osijek; Ibrišimovič Suad, Klem Nevenka Zagreb II; Grabovič Gospava Pančevo; Miljkovič Rozalija, Posavac Zoran IZ TOVARNE Katrandinski Antonio, Rovan Bogo, Baloh Marija, Valand Mojca, Vuksan-Čusa Slavka, Žalar Irena, Mravlje Olga, Ča-tič Sej if a, Zupanc Darjan, Tomažin Maja, Midžan Beisa, Ribnikar Anton, Macuh Janja, Stojanac Jelena, Jurkovič Vera, Pungaršek Jožefa, Eržen Helena, Špendal Jožica, Gomboc Ludvik, Hatič Esma. IZ TOZD BUDUĆNOST Mihalič Rajka, Kežman Djurdjica, Sukanec Ruža, Solarič Anka, Bene Duro. IZ MREŽE Maribor I Bobič Marija MALE MODROSTI Odkritosrčnost je krepkejše zdravilo kot sočutje, ki sicer lahko potolaži, večkrat pa samo olepšuje. G. E. Osebna svoboda je mogoča samo tam, kjer vlada skupna svoboda. Benedetto Croce vijuunost Kitajski pregi Vzgoja je dolg, ki ga moramo plačati danes bodočim rodovom. George peabody Pametni opazi vse, neumni pa o vsem kaj pripominja. Heinrich Heine NAŠI MODELIRJI NAJBOLJ USPEŠNI Splošno združenje usnjarskopredelovalne industrije Slovenije je v Slovenj Gradcu pripravilo že deseti tradicionalni sejem »IZBOR POMLAD — POLETJE 85«. Razstavljeni modeli čevljev so bili nagrajeni. Najbolj uspešni so bili naši modeli, ki so osvojili štiri nagrade: 1. nagrado za otroški čevelj Janez Golmajer 2. nagrado za otroški čevelj Dragica Lapanja 3. nagrado za otroški čevelj Pavel Podlipnik 2. nagrado za moški čevelj Leon Ahačič Modelirji so k svojim uspehom in diplomam dodali štiri nove. Skoraj ni izbora, da modeli naših sodelavcev ne bi osvojili vsaj ene nagrade ali diplome. :(,lil KIHI»; Avtorji nagrajenih modelov. DELO BREZ MILOŠČINE Vzeti »bogatemu« in dati »siromašnemu« ne more napraviti izravnave. Potrebni so nam taki družbenoekonomski pogoji, da bodo »siromašni« z več prizadevanja na delu in z boljšim vrednotenjem proizvodnega dela zaslužili več. Uravnilovka ni rešitev. Čimprej bi se morali osvoboditi tega kar se dogaja zadnjih dvajset let; 1963. leta na primer, je bilo treba oklestiti 20 % naj višjih zaslužkov, da bi imeli vsi enake osebne dohodke, lani pa je bilo potrebno vzeti od največjih plač samo 17,3 % za »enake želodce«. Prav bi bilo, da bi povečali razlike med delom in nedelom, kar je sicer zapisano v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije. Izhod ni v delitvi na »bogate« in »revne«, ampak v ustvarjanju pogojev, da bi se več delalo in zaslužilo, oživljanjem dejanske delitve po delu, pa bi se odpravile sedanje socialne razlike, nastale na osnovi dela. Največje razlike nastajajo iz odnosa izkoriščanja tujega dela, pravzaprav posledic obstoječega ekonomskega sistema in njene odgovarjajoče politike. Stvarnost vse bolj zanika, da je družbena lastnina in samoupravljanje v medsebojnem odnosu. Najbolj glasni so tisti, ki pravijo, da samoupravljanje ni dobro in da ga je treba zamenjati z nekim drugim sistemom. Prav taki pa pozabljajo da samoupravljanje takorekoč še ni dobilo prave priložnosti, da bi se pokazalo in potrdilo. Zato ni fraza, da se je iz sedanjih težav in družbenih razlik lahko izkopljemo samo z razvojem samoupravljanja in razpolaganjem delavcev s celotnim dohodkom. Tako rešitev ponuja pravzaprav Dolgoročni program ekonomske stabilizacije. Res je, da je od njegove uvedbe minilo skoraj leto, a z izvajanjem se še ni začelo, kar pomeni, da je odpora več kot smo pričakovali. Na zadnjem zasedanju CK ZKJ je bilo ugotovljeno, da Partija ne more odkloniti odgovora na vprašanje skozi kakšne procese in kako se razvija socialistično samoupravljanje in kako se uresničuje ustavni položaj delavskega razreda pri Čevlji, ki so bili po mnenju žirije vredni nagrade. razpolaganju dohodka in sredstev za razširjeno reprodukcijo. Gospodarske motnje v preteklem obdobju so vplivale na padec realnih osebnih dohodkov. Pada tudi življenjski standard kar najbolj prizadene delavce z nizkimi prejemki brez dodatnih zaslužkov. Ena izmed najpomembnejših nalog je zaustaviti in ublažiti nadaljne padanje življenjskega standarda in ustvariti pogoje, da se bo dvigal v skladu z rastjo proizvodnje in produktivnosti. Istočasno se mora odločno preprečiti ustvarjanje dohodka z malo ali celo brez dela, kar skupaj s padcem realnih osebnih dohodkov pelje do nesprejemljivega poslovanja in opravičenega nezadovoljstva tistih, ki žive od svojega dela. To ni zavzemanje za uravnilovko, ampak za pravično delitev po delu. Le na ta način in po taki poti se lahko izkopljemo iz težav. Zvonko Gol »Peko« Osijek Gradbinci so skoraj že zapustili objekt v Benediktu. Monterji že nameščajo stroje. Otvoritev bo, kot vse kaže, v predvidenem roku. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.