Čebela je ogrožena. L Skrajni čas" je za ukrepanje! - ■ Urnik izdaje zdravil za leto 2010 Izgube čebel v obdobju 2009-2bj0 rezultati ankete Celje 2010 f Ä t APIS ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na Opekarsko 16 na Vrhniki. AŽ-PANJI 10-SATNI AŽ-TRIETAŽNI PANJ PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 0,75 €/KG SATNIKI: AŽ-VRTAN, LEPLJEN, zBIT 0,79 € /KOS LR - STANDARD LR 2/3 PRAŠILČEK AŽ 5- IN 7-SATNI 7S - 57,40 €, 5S - 52,20 € ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (razen lomljivih artiklov). ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice - 0,75 eur/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 oC. ■ Vosek odkupujemo po 3,12 eur za kilogram. ■ Z veljavno čebelarsko izkaznico priznamo 4 % popust pri nakupu v vrednosti več kot 50 €. grelci za med 179 € KAKOVOSTNA RSF POSODA IN TOČILA AKCIJSKA CENA 298 €! STANDARDNI LR-PANJ IN ŽICA ZA SATNIKE RSF DVOTRETINJSKI LR-PANJ 250 g 4,5 €, AKCIJSKA CENA 89,60 €! 250 g CINK 2,2 € KAKOVOSTNE POGAČE STIMULANS SUPER AKCIJA SATNICE - AŽ, LR: 0,65 € Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. PRIZNANO VZREJALIŠČE Sprejemamo prednaročila za označene in ČEBELJIH MATIC DEBEVEC selekcionirane matice kranjske pasme. ^Ne zam^(^i't:(? solFi'näainci'ranja čebelarske opreme RS in EU! UW®DNDK "A UVODNIK dr. Igor Lukšič IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 189 Spoštovani čebelarji in cenjene čebelarke! Slovenija ima bogato tradicijo pridelave medu in čebelarstva. Avtohtona kranjska sivka, čebelnjak, tradicionalne panjske končnice in najbolj znana čebelarja Anton Janša in Peter Pavel Glavar so ključni sestavni deli slovenskega čebelarskega mozaika. Prav je, da nadaljujemo tradicijo slovenskega čebelarstva in pridelave izjemno kakovostnih in cenjenih čebeljih pridelkov. Zato moramo slovenskim čebelam pomagati ustvariti tako okolje, da bodo v njem lahko živele in opravljale svoje poglavitno poslanstvo, tj. opraše-vanje. Če želimo vse to doseči, moramo ljudi izobraziti in jim približati svet čebel. Mednarodni forum o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov Apimedica&Apiquality z geslom »S čebelami do zdravja«, ki ga organizira Čebelarska zveza Slovenije, bo zato zelo pomemben dogodek, na katerem se bodo s pomembnostjo čebel za obstoj človeške vrste seznanili že najmlajši, ki so prihodnost naše družbe. Ob kongresu bo organiziran naravoslovni dan, ki bo osnovnošolcem na poučno-zabaven način prikazal kraljestvo čebel. V okviru tega dne bodo potekale delavnice poslikave panjskih končnic in izdelave voščenih izdelkov, de-gustacije medu ter predstavitve čebelarske opreme. Tako bodo na ta naravoslovni dan gotovo vzniknila nova prijateljstva med človekom in naravo ter otroke naučila, da se bodo spoštljivo in odgovorno vedli do vseh živalskih in rastlinskih vrst. Lep pozdrav, dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport Fotografija na naslovnici: Kapljica čebeljega strupa, imenovanega tudi apitoksin, na čebeljem želu. Čebelji strup je izloček čebelje žleze strupnice. V obliki mazil, lahko pa tudi v obliki injekcije, ga uporabljajo za blaženje revmatičnih obolenj, za zmanjšanje brazgotin pri poškodbah, za zaviranje rakastega procesa in za lajšanje multiple skleroze. S terapijo je mogoča tudi desenzibilizacija na čebelji strup. Foto: Franc Šivic dr. Jasna Kralj: Izgube čebel v obdobju 2009-2010: rezultati ankete Celje 2010 191 Milan Meglič: Apitehnični ukrepi v poletnih mesecih 193 Vječeslav I. Lebedev: Tehnologija intenzivne izrabe čebele paše (I. del) 194 dr. Urška Kropi: Dokazovanje potvarjanja medu: ali čebelarji v Sloveniji potvarjajo med? 196 Maja Smodiš Skerl in Peter Podgoršek: Dejavnosti na področju čebelarstva v KIS v letu 2009 (I. del) 198 Vlado Auguštin: Postavitev čebelnjaka 200 Janez Kropivšek: Posvet avstrijskih poklicnih čebejarjev v Gradcu 201 Franc Sivic: Novice iz sveta 203 S KNJIŽNE POLICE Janez Gregori: Jürgen Tautz: Čudežni svet čebel. Biologija superorganizma. DELO ČEBELARJA PO MESECIH 205 Vladimir Fajdiga: Čebelarjeva opravila v juniju VETERINARSKI NASVETI 206 Nacionalni veterinarski inštitut: Veterinarski nasveti za junij ČEBELARSKI TURIZEM 208 209 DOGODKI IN OBVESTILA 210 OBVESTILA ČZS 213 MALI OGLASI 221 OSMRTNICE 224 INDEX v J EDITORIAL Igor Lukšič (PhD) NEWS FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK 189 Jasna Kralj (PhD): Loss of Bees in 2009-2010 Period: The Results of Celje 2010 Inquiry Milan Meglič: Apitechnical Measures in the Summer Season Vječeslav I. Lebedev: The Technology of Intensive Exploitation of The Honey Flow (Part I) Urška Kropi (PhD): Demonstration of Honey Forgery: 191 193 194 196 Do Slovenian Beekeepers Forge Honey? Maja Smodiš Skerl in Peter Podgoršek: The Work of Agricultural Institute of Slovenia on Beekeeping in 2009 (Part I) 198 Vlado Auguštin: Setting Up an Apiary 200 Janez Kropivšek: The Conference of Austrian Professional Beekeepers in Graz 201 Franc Sivic: World News 203 OFF THE BOOKSHELF_ Janez Gregori: Jürgen Tautz: Miraculous World of Bees. The Biology of the Superorganism 205 BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH_ Vladimir Fajdiga: Beekeeper's Chores in June 206 VETERINARY ADVICE NVI: Veterinary Advice for June BEEKEEPING TOURISM 208 209 NEWS AND EVENTS 210 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 213 SMALL ADS 221 OBITUARIES 224 ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 GSM.: 031 351 964 e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA IZDELUJEMO: - hladno valjane satnice - žične matične rešetke - rogljlčene satnike AŽ - satnike LR, LR 2/3 - testne mreže - plastična obešala - plastična razstojišča - kožice 11 in 14 satne - usipalnike lesene - plastične odtočne pipe - lovilce rojev-lesice - smukalce za cvetni prah - zaščitne obleke in rokavice -čebelarske lopatke - prečne zapore - vijake za prečne zapore ČEBELARJEM Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO 4% POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 50 EUR V NAŠI PRODAJALNI. Naročeno blago vam lahko odpošljemo s paketno pošto. Delovni čas: pon. - čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15 ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU reguDöaöB ank©G© ©©Dj© 2®1® j: Jasna Kralj* Tudi letos smo na čebelarskem posvetu v Celju v okviru programa CRP izvedli anonimno anketo o izgubah čebel. Na podlagi rezultatov in izkušenj lani izvedene ankete smo vprašalnik dopolnili in s tem pridobili še bolj poglobljeno študijo, ki bo lahko podlaga in pomoč pri načrtovanju ukrepov za preprečevanje izgub družin. Z veseljem lahko povemo, da je anketo izpolnilo več kot 500 čebelarjev. Samo na podlagi številnih in iskrenih odgovorov bomo namreč dobili realno oceno stanja, ki je ključna za določitev dejavnikov, ki vplivajo na preživetje družin. Ob tej priložnosti naj se zahvalim vsem čebelarjem, ki so vestno izpolnili anketne liste in tako omogočili analizo stanja v tem letu ter pomembno prispevali k študiji. Zahvaljujem se tudi ČZS, ki je omogočila izvajanje ankete, kot tudi vsem mladim raziskovalcem in študentom NIB-a in KIS-a, ki so pomagali pri anketiranju. Anketa bo vključena tudi v mednarodni projekt COLOSS, katerega namen je popisati in ugotoviti vzroke množičnega odmiranja družin. Rezultati Tudi letos so čebelarji poročali o večjih izgubah čebeljih družin (23 %). Največje so izgube v obalno-kraški (41 %) in ljubljanski regiji (37 %, tabela 1), povprečne izgube v neposredni okolici Ljubljane skupaj z njenim zahodnim delom pa so skoraj 50 %. Večina čebelarjev je izgubila družine pozimi. Veliko (63 %) jih je opazilo panje brez čebel, to pa je eden izmed znakov tako imenovanega izginjanja družin (CCD Colony Collapse Disorder). Velika večina čebelarjev (93 %) je potrdila, da so imele propadle družine zadovoljive zaloge hrane. Vpliv varoj in sredstev za njihovo zatiranje Razlik v izgubi tudi tokrat ni bilo mogoče zanesljivo povezati z vrsto uporabljenega sredstva za zatiranje varoj. Razlik med vrsto uporabljenega akaracida nismo opazili, čeprav je bilo preživetje nekoliko večje pri družinah, ki so bile zdravljene z Bayvarolom, kot pri tistih, ki so bile zdravljene z Apivarom, vendar tega ne moremo zanesljivo povezati z večjo učinkovitostjo apivara. Značilnih razlik v preživetju prav tako ni bilo med družinami, pri katerih so bile uporabljene kisline ali kateri od akaracidov. To pomeni, da so kisline, ki so ekološko sprejemljivejše, prav tako učinkovite kot aka- Tabela: Povprečne izgube čebeljih družin po regijah Statističnega urada RS Regije Povprečne izgube (%) Število anketiranih Obalno-kraška 41 82 Ljubljanska 37 47 Goriška 29 33 Podravska 20 60 Jugovzhodna Slovenija 18 30 Spodnjeposavska 18 19 Koroška 18 9 Savinjska 17 32 Notranjsko-kraška 16 62 Gorenjska 14 16 Zasavska 13 69 Pomurska 9 27 * dr., Nacionalni inštitut za biologijo racidi in jih lahko varno uporabljamo. Analiza podatkov pa je pokazala, da je preživetje družin odvisno od pogostosti in časa zatiranja varoj. K preživetju družin je odločilno pripomoglo večkratno zatiranje, prav tako pa tudi pozno in zimsko zatiranje. To kaže, da enkratno zatiranje varoj ne iztrebi zadovoljivo, posledica tega pa je propad družin, bodisi zaradi varoj samih bodisi zaradi prenosa in razmnožitve virusov, ki jih te prenašajo. Družino je pred prezimovanjem pomembno čim bolje očistiti varoj, zato da jih je spomladi, ko se te začnejo intenzivno razmnoževati v zalegi, čim manj. Analiza je pokazala, da so čebelarji, ki so zatirali varoje zgodaj spomladi, pogosteje izgubili družine. Glede na to lahko sklepamo, da je bilo zatiranje varoj že prepozno. Zgodnjega zatiranja so se verjetno lotili predvsem čebelarji, ki so varoje na čebelah opazili že tedaj ali pa je bil njihov naravni odpad velik, tako da je bilo za zdravljenje v številnih primerih že prepozno. Vpliv nadmorske višine Tudi letošnja anketa je pokazala, da je bila izguba čebeljih družin manjša v višjih legah (graf 1). Razlogov za njihov ugodnejši položaj je več. Na teh območjih je zima daljša, zato se varoje razmnožujejo krajši čas, posledica tega pa je nekoliko manjša rast populacije. Ker višje lege niso gosto poseljene s čebelnjaki, je manjši tudi prenos varoj in drugih povzročiteljev bo- 1-199 200-399 400-599 600 in več Nadmorska višina (m) Graf 1: Delež izgub čebeljih družin v obdobju 2009/2010 glede na nadmorsko višino lezni iz okoliških čebelnjakov. Zaradi nekoliko hladnejšega podnebja je suša manj izrazita, zato je paša boljša. Poleg tega v višjih legah ni intenzivnega kmetijstva, to pa ima dve pozitivni posledici: pestrost paše in odsotnost fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Vpliv intenzivnega kmetijstva Da intenzivno kmetijstvo negativno vpliva na preživetje družin, je nakazala tudi letošnja anketa (graf 2). Bolj so bila namreč prizadeta čebelarstva, katerih družine so bile v bližini kmetijskih površin (pribl. 2 km). Monokulture ne zagotavljajo pestre prehrane. Kadar pa je teh v pokrajini največ, lahko čebele, ko kultura odcveti, ostanejo celo brez paše, poleg tega pa v panj zanašajo tudi FFS, uporabljena na kulturnih rastlinah. Kljub temu da so koncentracije po večini nizke in da jih težko zasledimo, ti majhni ostanki, ki sicer ne povzročajo odmrtja čebel, povzročajo vedenjske motnje in tako škodujejo čebelji družini. Sklep in širši pogled na izgube čebel Izgubam družin se ne moremo popolnoma izogniti, lahko pa jih bomo zmanjšali, če bomo bolje poznali vzroke. Razmere za čebelarjenje so se brez dvoma spremenile. Varoje so odličen prenašalec virusov in v več kot 30 letih njihovega sobivanja z našo čebelo so se virusi lahko dodobra namnožili, to pa dokazuje tudi ni v biižini v biižini Intenzivno lo želji izdelamo tudi druge vrste panjev. Panji so iz masivnega smrekovega lesa,togljlčeni(cinkanl). Blago vam laliko pošljemo po hitri pošti. MiTAne-runi Idrijska 10,1360 Vrhnika MIZARSTVO Telefon/faks: 01/755-13-17 K R_Z_EI GSIVI:041 420 200 E-pošta: spelakrze@yahoo.com Taufig: ©udežrnB ©w©fi ©eb© ©gBja ©upeporgarnasma. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 2010, 278 strani. Fotografije: Helge R. Heilmann Prevod: Jasna Kralj, Andrej Čokl in Špela Schrader v Čudežni s Čebel Bifflojiia ^tiprrBiigininiiii Lično opremljena knjiga, kakršne še nimamo, je dragocen prispevek k slovenski čebelarski literaturi. Čebeljo družino obravnava kot superorganizem, v katerem so vsi njeni člani, pa tudi satovje, na katerem živijo, izjemen naravni pojav, ena izmed najbolj presenetljivih življenjskih oblik, kar jih poznamo. Avtor nas že takoj pritegne z zanimivim razmišljanjem, koliko presenetljivih podobnosti imajo najvišje razviti vretenčarji, to je sesalci, in čebele: 1. sesalci imajo izjemno nizko stopnjo razploda - tak razplod imajo tudi čebele; 2. samice sesalcev v posebnih žlezah proizvajajo mleko, s katerim hranijo mladiče - tudi samice čebel v posebnih žlezah proizvajajo mleček, s katerim hranijo mlado zalego; 3. mladiči sesalcev se razvijajo v maternici, kjer so zavarovani pred zunanjimi vplivi - zalega čebel (mladiči) se varno razvija v celicah satja; 4. sesalci vzdržujejo stalno telesno temperaturo - prav tako je pri razvijajoči se zalegi v čebeljem gnezdu in 5. sesalci imajo med vretenčarji največje zmožnosti učenja in spoznavanja - take lastnosti pa imajo med nevretenčarji tudi čebele. Navedene podobnosti s sesalci omogočajo tako sesalcem kot tudi čebelam precejšnjo neodvisnost od aktualnih razmer v okolju, to pa dosežejo z zapleteno socialno in vedenjsko organizacijo pri upravljanju z razpoložljivo snovjo in energijo. Knjiga je razdeljena na deset poglavij, v katerih so obravnavane vse razsežnosti življenja čebelje družine. Odgovarja na vprašanje, kako je sploh nastala taka oblika socialnega življenja, pa tudi na vprašanje o genetskih osnovah in zakonitostih, ki vladajo v življenju čebel. Zvemo, kakšne so povezave čebel s cvetovi, pa tudi zanimivosti o spolnosti pri čebelah ter o matičnem mlečku kot hrani, ki je ustvarjena v čebelji družini. Izjemno zanimiva so razmišljanja o vlogi satja kot največjem delu superorga-nizma, po katerem se prenašajo številne informacije za usklajeno delovanje družine. Vedeti moramo, da vse medsebojno obveščanje poteka v popolni temi v notranjosti panja ali dupla. Obširna razmišljanja so namenjena čebelji inteligenci ter številnim drugim dogajanjem v čebelji družini, za katera doslej nismo niti vedeli, da obstajajo. V posameznih poglavjih naletimo na številne konkretne podatke iz življenja čebel, na primer, da morajo v normalno razviti čebelji družini dojilje na leto proizvesti približno 5 kg mlečka ali da posamezna čebela v enem dnevu lahko obišče kar 3000 cvetov! Posebej je treba opozoriti na številne odlične in edinstvene fotografije, ki ilustrirajo besedilo. Že na začetku knjige je »človekova najmanjša domača žival« kar na 16 straneh predstavljena v »slikovnem vodniku«. Jezikovno je knjiga odlično pripravljena in gladko berljiva. Nekoliko motijo samo nekateri izrazi, ki niso v skladu z uveljavljeno čebelarsko terminologijo, na primer prašilček namesto pravilno plemenilnik (plemenil-ček), aleja med sati namesto ulica, leseni okvir namesto satnik in še kaj. Pred nami je znanstvena monografija, ki pa je napisana tako poljudno, da bo razumljiva tudi bralcu z omejenim biološkim znanjem. Po njej bodo segali vsi, ki si želijo nekoliko globlje pogledati v čudežni svet čebel. O čebelah zvemo veliko novega, pa tudi tisto, česar še vedno ne vemo. Čudežni svet čebel je knjiga, od katere se ne moreš ločiti, dokler je ne prebereš do konca. In o čebelah zveš res čudežne stvari! Čebele so del naravnega okolja, z nami so na skupni ladji, imenovani Zemlja, na kateri so povezana vsa živa bitja. Končajmo z mislijo, zapisano prav na koncu knjige: »S tem ko podpiramo čebele, podpiramo tudi sami sebe.« J Janez Gregori b©DaFj©wa ©pravBDa v jurniju Vladimir Fajdiga - Postojna Junija v višjih legah končuje medenje na robiniji pa tudi veliki smrekov kapar. V alpskem delu pričenja medenje naravnih smrekovih sestojev in se postopoma premika do zgornje drevesne meje. V drugi polovici pa zacvetita najprej lipa in za njo še kostanj, pojavlja se medenje na javoru, ki je v zadnjih časih vse pomembnejši vir čebelje paše; kjer travnikov ne pokosijo prezgodaj, je to tudi čas travniške paše, pojavlja se mana na preostalih listavcih; ob čebelam naklonjenih letih pa se vsemu temu pašnemu obilju pritakne še zgodnje medenje jelke. Kdor je s čebelami ravnal v skladu s fenološkim koledarjem, vremenom ter je upošteval predvideno glavno pašo, se lahko nadeja obilnega točenja. Odločitev za prevoz čebel na pašo naj bo dobro premišljena; pravočasno je treba prijaviti in se dogovoriti glede stojišča z lastnikom zemljišča oz. upravljalcem, pridobiti ustrezno veterinarsko spričevalo ter preveriti, ali je morda zapora zaradi kužne bolezni, ki bi nam preprečevala odvoz in dovoz čebel. Najti je treba najobilnejšo, sortno čisto in z gospodarskega vidika najzanimivejšo pašo, ki je dosegljiva z najmanjšimi stroški. Po zakonu je paša kot skupna dobrina dostopna vsakemu čebelarju. Zato vas z dokazano zdravimi čebelami in soglasjem lastnika zemljišča, kamor boste postavili prevozno enoto, skladovnico panjev ali stojišče, seveda tako, da čebele ne bodo motile nikogar, pri dovozu in postavitvi čebel ne more in ne sme nihče omejevati ali ovirati (sodno varstvo posesti). Pri izbiri pasišča je odločujoč dejavnik njegova oddaljenost od paše; če je le mogoče, naj bo v neposredni bližini mede-čega rastlinja. Z oddaljenostjo stojišča od pašnega vira izkoriščanje le-tega močno upada (oddaljenost 500 m = 70-75 % izkoriščenost, 1000 m = 45 % izkoriščenost, pri 1500 m oddaljenosti pa le 30 % izkoriščenost). Vse to upoštevajmo tudi ob postavitvi stacionarnega čebelnjaka. Čebele prevažamo v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah, ko je že oziroma še hladno. Panje pred prevozom po potrebi iztočimo; namestimo prezračevalne mreže (smotrnejše nakladanje, dodatno prezračevanje in zmanjšan stres pri prevozu nudi tudi globoka mrežasta podnica brez naletne brade), na AŽ-panjih odpremo prezračevalne lopute in poskrbimo, da mreža na zadnjih okencih ni povsem prekrita s propolisom, sicer je prezračevanje onemogočeno in bo prišlo do zadušitve čebel. Nakladne panje dobro povežemo s spenjali, pasovi, morebiti celo z lepilnim trakom. Smiselno je odvzeti tretjo naklado zaradi lažjega transportiranja (lahko tudi skupaj s čebelami). Ker na novo pasišče znotraj Slovenije skoraj zagotovo pridemo v nekaj urah, še isti večer/jutro poveznemo mediščne naklade, ki smo jih pripeljali ločeno, najbolje na iste panje, s katerih smo jih odvzeli; če so naklade polne čebel, to lahko opravimo preko pole časopisnega papirja. Odvzemanje mediščnih naklad ob točenju oziroma v izogib težavam pri transportu je seveda dokaj enostavno, če čebelarimo z matično rešetko. Pred odvzemom naklad pa se kljub temu prepričamo, kje se nahaja matica. Panje pregledamo in uredimo (po potrebi dodamo satni-ce, prazno satje, poskrbimo, da v mediščni nakladi/nakladah ni nobene zalege, sicer je čebele ne bodo zapustile^itd.) in dan ali dva pred tem zapremo okroglo žrelo mediščne naklade (medišča) ter v vmesni pokrov nad drugo naklado (nad plodišče) vstavimo labirintno večkanalno begalnico, ki nas odreši nepotrebnega ometanja čebel. Sicer pa so v praksi dokaj uveljavljeni avtomatski ometalniki čebel, dovolj dober je tudi pločevinasti sipalnik z lovil-no posodo. Velika čebelarstva v tujini pa uporabljajo predvsem metodo izpihovanja čebel, najuspešneje iz polovičnih in dvotretjinskih naklad. Junij Opravila pri čebelah v tem mesecu se ne razlikujejo kaj dosti od majskih opravil. Primarno preprečujemo rojenje tako, da ima matica na voljo dovolj zalegalne površine, matične rešetke ne uporabljamo za omejevanje zaleganja, temveč za usmerjeno korekcijo plodišča, ki nam olajša delo pri točenju. Ob močnih nektarnih pašah, kot je recimo paša na robiniji, skrbimo za zadostno odlagalno površino v medišču. Vsa žrela panjev naj bodo na stežaj odprta; čebele tako hitreje zgostijo nabrani nektar in odstranijo odvečno vlago iz panja. Če nam jo vreme zagode, poskrbimo, da imajo čebele vedno dovolj veliko zalogo hrane (v velikoprostorninskih panjih vsaj 8 kg). Točimo le višek zrelega medu; če ravnamo drugače, čebelam takoj po točenju in morebitnem nastopu brezpašnega obdobja dodamo sladkorni sirup v ustreznih količinah. Ker pa je običajno ta mesec paše v izobilju, lahko s pridom izkorišča- Rezultati XXXIII. državnega tekmovanja in srečanja mladih slovenskih čebelarjev -Cerklje na Gorenjskem 2010 Rezultati nižja stopnja Priznanje Število zbranih točk zlato priznanje 33 točk srebrno priznanje 25 do 32 točk bronasto priznanje 20 do 24 točk priznanje za udeležbo do 19 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 33 Aleš Schreiner, Simon Selih Norbert Jedlovčnik OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 33 Lucija Zupevc, Aleksander Hictaler Mirela Zalokar OŠ Koprivnica 33 Mojca Gomboc, Eva Lajh Slavica Golob OŠ Dornava 33 Bianka Colarič, Eva Cemič Jože Cemič CD Raka 33 Janko Capuder, Andraž Bratina Bogdan Bone OŠ Dobravlje 33 Aaron Veldin, Klemen Perko Cveto Frelih OŠ Podljubelj 33 Kajetan Benedik, Domen Mali Cveto Frelih OŠ Podljubelj 33 Jana Pinter, Maja Kuhl Norbert Jedlovčnik CD Slovenska Bistrica 33 Bernard Šelih, Andrej Šelih Norbert Jedlovčnik OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 33 Rok Cafuta, Tina Cafuta Norbert Jedlovčnik OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 33 Evelina Praprotnik, Nadja Martinjak Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 33 Jaka Štruc, Rene Hlade Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 33 Primož Hroval, Jure Vrbnjak Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 33 Andraž Požar, Martin Mankoč Ennio Del Piero OŠ Pivka 33 Jerneja Ojsteršek, Davor Horjak Andrej Jernej OŠ Primoža Trubarja Laško POŠ Debro 33 Jernej Žvokelj, Jan Primožič Zver Andreja Smrdelj OŠ Dekani 33 Vid Slapničar, Januš Grm Helena Cilenšek OŠ F.S. Finžgarja Lesce 33 Zala Cernič Bagari, Maša Grošelj Helena Cilenšek OŠ F.S. Finžgarja Lesce 33 Blaž Sojer Boštjan Sojer OŠ Danile Kumar Ljubljana SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 32 Kristjan Klavžar, Aljaž Bogolin Mirela Zalokar OŠ Koprivnica 32 Tilen Kolar, Špela Cvetko Zdravko Roškar OŠ Gorišnica 32 Matic Kosanič, Tadeja Šebelj Janez Zemljič OŠ Malečnik 32 Anže Vedlin, Samuel Plečko Tatjana Vedlin OŠ Majšperk 32 Denis Štepihar, Jan Sluga Rudolf Zanoškar OŠ Dobrna 32 Gašper Letnar, Janja Unetič Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 32 Jan Krašovec, Matej Krašovec Andrej Jernej OŠ Vojnik 32 Urban Oštir, Anže Čeh Ksenija Pirnar OŠ Mokronog 32 Karin Marin, Domen Kovač Andrej Kozinc OŠ Boštanj 32 Gašper Logar, Anže Dolinar Viljem Kavčnik OŠ Šenčur 32 Jaka Slapnik, Nika Ivanuš Andrej Jernej OŠ Ljubečna 32 Maks Pinterič, Lara Drugovič Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 32 Matjaž Škrlec, Aleks Bogdan Majdica Stamenkovic OŠ Radenci 32 Timotej Kreft, Gal Ramšak Tomaž Lesnjak OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki 32 Sara Krnc, Tina Brcar Joži Gole OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 32 Matej Kerndl, Timotej Kotnik Jože Matavž OŠ Gornja Radgona 32 Tea Obad, Tina Bauman Anita Kokol OŠ Dušana Flisa Hoče 32 Timotej Grm, Jaka Bizjak Helena Cilenšek OŠ F.S. Finžgarja Lesce 32 Kristjan Zigart, Matija Zižek Matej Leskovar OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Zgornja Polskava 31 Alen Marin, Mitja Roškar Damjan Šimenko OŠ Juršinci 31 Tomas Kondrič, Jan Zver Slavica Golob OŠ Dornava 31 Sara Juršič, Jana Juršič Martin Dušič OŠ Maksa Pleteršnika Pišece 31 Gašper Dušič, Denis Kapčič Martin Dušič OŠ Maksa Pleteršnika Pišece 31 David Dragonja, Mark Dragonja Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 31 Domen Mulec Lidija Pfifer OŠ Rudolfa Maistra Šentilj 31 Vid Rozoničnik, Vid Vačovnik Branka Nareks OŠ Nazarje 31 Adam Šiško, Domen Žnidaršič Jože Cemič CD Raka 31 Maj Peter Pahor, Matevž Bone Bogdan Bone OŠ Dobravlje 31 Katja Potisk Norbert Jedlovčnik CD Slovenska Bistrica 31 Monika Hercog, Luka Hercog Andrej Jernej OŠ Slivnica pri Celju 31 Tinkara Primec, Nika Merkuš Anita Kokol OŠ Dušana Flisa Hoče 31 Lena Uranjek, Zala Romih Anita Kokol OŠ Dušana Flisa Hoče 31 Pal Mlaker, Marko Fišer Marija Mlaker OŠ Pesnica lA-!?:?^ Priloga - Slovenski čebelar 6/2010 Letnik CXII I 31 Ana Goričan, Spela Dvoršak Matej Leskovar OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Zgornja Polskava 30 Klementina Gregorinčič, Reja Zinko Branko Bratinščak OS Janka Ribiča Cezanjevci 30 Antonia Kodrič, Nika Korez Tatjana Vedlin OS Majšperk 30 Tomaž Majcen, Tjaša Šalamun Slavica Golob OS Dornava 30 Martin Perne, Kristjan Štamcar Vinko Perne POS Lom pod Storžičem 30 Anja Krebs Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 30 Gregor Kos, Val Zupan Viljem Kavčnik OS Senčur 30 Davorin Cole, Jakob Renko dr. Branko Peternelj OS Miroslava Vilharja Postojna 29 Jakob Berlak, Janin Gomilšak Damjan Simenko OS Juršinci 29 Mia Zala Smrečnik, Anja Rebernik Rudolf Zanoškar OS Dobrna 29 Tadej Žagar, David Lozar Andrej Sitar, Anita Vrtin OS Komandanta Staneta Dragatuš 29 Tim Gregorič, Maks Lenart Rep Ksenija Pirnar OS Mokronog 29 Anita Hočevar, Katja Hočevar Viljem Kavčnik OS Senčur 29 Karolina Kolenko, Matyas Kocon Vida Alenka Kolenko DOS I Lendava 29 Katarina Lodrant, Špela Sušnik - Paradiž Marjeta Sušnik OS Franja Goloba Prevalje 29 Ed Hasanovic, Julija Košak Joži Gole OS dr. Pavla Lunačka Sentrupert 29 Marija Krnc, Nika Hočevar Joži Gole OS dr. Pavla Lunačka Sentrupert 29 Anamarija Gole, Katja Jerovšek Joži Gole OS dr. Pavla Lunačka Sentrupert 28 Marjan Božnik, Jernej Dražnik Rudolf Zanoškar OS Dobrna 28 Max Pšeničnik, Domen Pšeničnik Anja Breznik OS Neznanih talcev Dravograd 28 Boštjan Povšnar, Miha Podbrežnik Jože Kumer OS Blaža Arniča Luče 28 Helena Orel, Branko Orel Branka Nareks OS Nazarje 28 Saša Krstič Norbert Jedlovčnik OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 28 Matej Jamšek, Zan Stopar Viljem Kavčnik OS Senčur 28 Sara Lazar Andrej Jernej OS Primoža Trubarja Laško POS Debro 28 Boštjan Petek, Matic Rupnik Andrej Jernej OS Blaža Kocena Ponikva 28 David Belaj, Rok Silc Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 28 Pika Kuselj, Ajda Zarn Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 28 Blaž Zemljič, Eva Pešti Majdica Stamenkovic OS Radenci 28 Lara Trojmer, Marko Simonič Ivanka Lorenčič OS Sv. Ana 28 Zan Valpatič, Niko Veingerl Jože Matavž OS Gornja Radgona 28 Ana Stampar, Tim Kolarič Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 28 Eva Hamler, Ana Janasik Alenka Cör OS Puconci 28 Matic Braunsberger, Alen Čelan Matej Leskovar OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Zgornja Polskava 27 Marko Dušič, Aleš Kuhar Martin Dušič OS Maksa Pleteršnika Pišece 27 Matevž Flis, Matej Gerl Rudolf Zanoškar OS Dobrna 27 David Mikek, Eva Horvat Branka Nareks OS Nazarje 27 Gašper Vidmar, Klemen Cigole Andrej Kozinc OS Boštanj 27 Tadej Janič, Sanny Skerban Jakob Madjar OS Sveti Jurij Rogašovci 27 Ambrož Voga, Andraž Pevcin Andrej Jernej OS Franja Malgaja Sentjur POS Blagovna 27 Nina Kovačic, Mirjam Končan Andrej Jernej OS Franja Malgaja Sentjur POS Blagovna 27 Miha Gradišnik, Aljoša Jug Andrej Jernej OS Franja Malgaja Sentjur POS Blagovna 27 Urška Retko, Viktorija Kuhar Marjeta Sušnik OS Franja Goloba Prevalje 27 Ana Kotnik - Mačič, Barbara Potočnik Marjeta Sušnik OS Franja Goloba Prevalje 27 Nežka Babič, Mojca Onišak Dragica Tigeli POS Cven Ivana Cankarja Ljutomer 27 Maja Jaklin, Tamara Tigeli Dragica Tigeli POS Cven Ivana Cankarja Ljutomer 27 Ana Slavič, Lucija Pušenjak Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 27 Tilen Soštarec, Timotej Kovač Alenka Cör OS Puconci 26 Chiara Franceska Kalamar, Endrina Varga Suzana Kovač DOS Prosenjakovci 26 Blaž Sajevic, Luka Rozman Viljem Kavčnik OS Senčur 26 Gaj Čede, Gašper Skornik Andrej Jernej OS Slivnica pri Celju 26 Klemen Žužek, Tadeja Virant Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 26 Nastja Kraner, Sara Cetl Jože Matavž OS Gornja Radgona 25 Rok Mastnak, Tadej Senič Rudolf Zanoškar OS Dobrna 25 Nastja Saje, Zana Jesih Andrej Sitar, Anita Vrtin OS Komandanta Staneta Dragatuš 25 Luka Brezovič, Jure Hudelja Janez Vlahovič OS Vinica 25 Martina Hozjan, Anja Vori Emil Tkalec OS Miška Kranjca Velika Polana 25 Laura Romih, Laura Drame Andrej Jernej OS Blaža Kocena Ponikva 25 Vid Kaltenekar, Tim Sajovic Franci Strupi OS Davorina Jenka Cerklje BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 24 Emilija Varga, Lana Dolinar Suzana Kovač DOS Prosenjakovci 24 Ana Stajdohar, Anamarija Rožman Andrej Sitar, Anita Vrtin OS Komandanta Staneta Dragatuš 24 Gregor Koren, Nina Bolčina Marija Andrejč OS Kapela 24 Lara Čas, Maša Poberžnik Marjeta Sušnik OS Franja Goloba Prevalje 24 Blaž Morel, Zana Radivo Ivan Lavrencij Požar OS Košana 24 Dora Pulic Čontala, Maja Sadl Alenka Cör OS Puconci 23 Ana Trstenjak, Monika Belak Branko Bratinščak OS Janka Ribiča Cezanjevci 23 Stanislav Polanec, Zan Vrbek Majda Ferk OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 23 Domen Skrjanec, Zan Sever Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 23 Blaž Dolinar, Tanja Vojsk Franci Strupi OS Davorina Jenka Cerklje 23 Benjamin Meričnjak, Luka Car Franc Vuk DOS Dobrovnik 22 Emanuela Logar, Maja Krajnik Viljem Kavčnik OS Senčur 22 Barbara Dvoršak, Julija Letnik Ivanka Lorenčič OS Sv. Ana 21 Mitja Vesel Franc Vuk DOS Dobrovnik 21 Zan Golob Matej Leskovar OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Zgornja Polskava 20 Blaž Sluga, Anže Oprešnik Rudolf Zanoškar OS Dobrna PRIZNA NJE O UDELEŽBI NA T EKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 19 Jernej Horvat, Leon Rautar Brigita Novak Vöröš OŠ Gornji Petrovci 19 Miha Seruga, Tim Prelec Brigita Novak Vöröš OŠ Gornji Petrovci 19 Anja Furdi, Marko Skale Andrej Jernej OŠ Slivnica pri Celju 19 Tjaša Krof, Lara Karin Grilc Marjeta Sušnik OŠ Franja Goloba Prevalje 18 Tadej Štepihar, Tim Sluga Rudolf Zanoškar OŠ Dobrna 18 Zan Kranjec, Tadej Krpič Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij Rogašovci 17 Igor Robnik Jože Kumer OŠ Blaža Arniča Luče 17 Timi Svetanič, Tilen Krenos Jože Kuhar POŠ Bodonci Rezultati srednja stopnja Priznanje Število zbranih točk zlato priznanje 38 do 40 točk srebrno priznanje 30 do 37 točk bronasto priznanje 24 do 29 točk priznanje za udeležbo do 23 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 40 Barbara Pacek, Sebastjan Pacek Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 40 Jan Gale, Benjamin Šoln Suzana Pacek ČD Krško 39 Žan Vrzel, Nataša Dojnik Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi POŠ Gradišče 38 Žan Belšak, Nives Janžekovič Zdravko Roškar OŠ Gorišnica 38 Urška Štajdohar, Ana Gorše Andrej Sitar, Anita Vrtin OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 38 Žan Krebs, Jani Kovačič Norbert Jedlovčnik OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 38 Marko Hedl, Endrina Gorjup Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 38 Domen Robič, Bine Šteger Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 38 Dan Toškan, Andraž Kofol Andreja Smrdelj OŠ Dekani SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 37 Lovro Arh, Dejan Cešnovar Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 37 Tinkara Zalokar, Matjaž Ajster Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 37 Jure Vavdi, Florjan Pahovnik Jože Kumer OŠ Blaža Arniča Luče 37 Benjamin Smrdelj, Klara Smrdelj Ennio Del Piero OŠ Pivka 37 Karmen Krejan, Neža Petan Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 37 Katja Zupančič, Nina Simone Kostelac Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 37 Benjamin Jezernik Anita Kokol OŠ Dušana Flisa Hoče 37 Toni Klemen, Peter Čemažar Boštjan Sojer OŠ Danile Kumar Ljubljana 36 Jože Prušnik, Rok Krivec Jože Kumer OŠ Blaža Arniča Luče 36 Tilen Marolt, Štefan Klemenšek Jože Kumer OŠ Blaža Arniča Luče 36 Mark Štor, Samo Gregorčič Bogdan Bone OŠ Dobravlje 36 Tine Šteger, Anja Gorjup Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 35 Igor Ranfl, Miha Prelog Zdravko Roškar OŠ Gorišnica 35 Anja Švajger, Ema Štefanič Andrej Sitar, Anita Vrtin OŠ Komandanta Staneta Dragatuš 35 Tadej Bolner, Aljaž Potočki Lidija Pfifer OŠ Rudolfa Maistra Šentilj 35 Benjamin Serec, Anamari Rajšp Irena Tarkuš Trikič OŠ Sladki Vrh 35 Luka Dekleva, Ana Glažar Ennio Del Piero OŠ Pivka 35 Luka Bubnič, Matic Čič dr. Branko Peternelj OŠ Miroslava Vilharja Postojna 35 Leon Fras, Rene Cetl Jože Matavž OŠ Gornja Radgona 35 Gašper Colja, Primož Klančar Majda Ferk OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 35 Yuriy Polahayev, Miha Rožac Andreja Smrdelj OŠ Dekani 35 Vid Grašič, Aljaž Mulej Helena Cilenšek OŠ F.S. Finžgarja Lesce 35 Anže Švajger, Žiga Veselič Jože Veselič OŠ Metlika 34 Špela Perner, Katja Vojsk Zdravko Roškar OŠ Gorišnica 34 Matic Gradišnik, Uroš Pinter Janez Zemljič OŠ Malečnik 34 Jan Likar, Alen Novenc Bogdan Bone OŠ Dobravlje 34 Doroteja Mihalič, Tadeja Flisar Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij Rogašovci 34 Erik Korošec, Matic Palčič dr. Branko Peternelj OŠ Miroslava Vilharja Postojna 34 Ana Krnc, Eva Gričar Joži Gole OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 34 Gregor Trplan, Žan Vukan Jože Matavž OŠ Gornja Radgona 34 Črt Lasbaher, Tina Ozmec Nada Mesarič OŠ Ivana Cankarja Ljutomer 34 Gašper Zevnik, Jan Ciperle Franci Strupi OŠ Davorina Jenka Cerklje 33 Janja Žnidarič, Lucija Prelog Zdravko Roškar ČD Gorišnica 33 Urban Žemlja, Urban Koser Stanko Noč OŠ Žirovnica 33 Lara Mernik, Petra Kristl Irena Tarkuš Trikič OŠ Sladki Vrh 33 Kristina Čofati, Urška Kev Marjeta Sušnik OŠ Črna na Koroškem 33 Ana Matuc, Jernej Režek Drago Kotnik OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 33 Melisa Fras, Bianca Kaučič Rajšp Slavica Trstenjak ČD Negova 32 Erik Feher, Patrik Zrna Alenka Kolenko DOŠ I Lendava 32 Jasmina Potnik, Sara Sternad Majda Ferk OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 32 Sara Smrke, Monika Kurbus Slavica Trstenjak OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova •liiLS-M^ Priloga - Slovenski čebelar 6/2010 Letnik CXII III 32 Urška Kur, Bojan Roškarič Slavica Trstenjak OS dr. Antona Trstenjaka Negova 32 Matej Pintarič, Martin Ružič Alenka Cör OS Puconci 32 Mitja Verbič, Tine Zevnik Franci Strupi OS Davorina Jenka Cerklje 32 Katarina Matekovič, Doroteja Turkovic Jože Veselič OS Metlika 31 Manca Klemenčič, Aleš Iglič Ksenija Pirnar OS Mokronog 31 Nejka Supanič, Nina Božnik Irena Tarkuš Trikič OS Sladki Vrh 31 Lara Metličar, Nastja Dokl Slavica Trstenjak OS dr. Antona Trstenjaka Negova 31 Ana Prek, Ajda Cop Jurman Helena Cilenšek OS F.S. Finžgarja Lesce 30 Dejan Eržen, Lovro Jevnikar Ksenija Pirnar OS Mokronog 30 Janez Frankovič, Matejo Jaketič Janez Vlahovič OS Vinica 30 Ines Matuc, Krištof Mikelj Drago Kotnik OS dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 30 Melisa Ferencek, Nuša Tepuš Alenka Cör OS Puconci 30 Uroš Gabor, Jan Janasik Alenka Cör OS Puconci 30 Matej Jud, Beno Pavel Jože Kuhar POS Bodonci 30 Alen Meznarič, Mihael Stampar Nataša Horvatič OS Stročja vas BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 29 Blaž Satler Zdravko Roškar CD Gorišnica 29 Lara Voh, Erik Voh Leandra Mernik OS Miklavž na Dravskem polju 29 Simon Hozjan, Simon Kolar Emil Tkalec OS Miška Kranjca Velika Polana 29 Manja Pehan, Patricija Pohorec Irena Tarkuš Trikič OS Sladki Vrh 29 Gregor Lugarič, Aleš Gracej Majda Ferk OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 29 Sašo Likovič, Elvis Skrlec Slavica Trstenjak CD Negova 28 Jan Gašperič, Jakob Pešelj Andrej Sitar, Anita Vrtin OS Konandanta Staneta Dragatuš 28 Marcel Nezman, Patricija Nezman Leandra Mernik OS Miklavž na Dravskem polju 28 Hana Banfi, Laura Horvat Alenka Kolenko DOS I Lendava 28 Timo Potočnik, Zan Gaberc Jože Matavž OS Gornja Radgona 27 Tjaša Kraner, Tamara Mlakar Lidija Pfifer OS Rudolfa Maistra Sentilj 27 Klavdija Pifer, Mišel Smigoc Irena Tarkuš Trikič OS Sladki Vrh 26 Aleksej Cernčič, Rok Pucelj Martin Duh OS Veržej 26 Urška Zver, Patrik Vučko Boštjan Balažic OS Kobilje 25 Marko Copot, Rok Feuš Nataša Horvatič OS Stročja vas 24 Urška Frankovič, Barbara Ledinski Janez Vlahovič OS Vinica PRIZNANJE O UD ELEZBI NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 22 Katja Vogrinčič, Karmen Mihalič Jakob Madjar OS Sveti Jurij Rogašovci 21 Renato Ajd, Simon Gorečan Majda Ferk OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 20 Sebastijan Bukovec Boštjan Balažic OS Kobilje 18 Aljaž Jesenek, Mihael Videčnik Majda Ferk OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 15 Uroš Vajnhandl, Andrej Perko Irena Tarkuš Trikič OS Sladki Vrh Rezultati višja stopnja Priznanje Število zbranih točk zlato priznanje 43 do 51 točk srebrno priznanje 39 do 42 točk bronasto priznanje 30 do 38 točk priznanje za udeležbo do 29 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 46 Janez Sivic Bogdan Jereb OS Borovnica 45 Barbara Lešnik, Luka Lešnik Marija Mlaker OS Pesnica SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 42 Tomas Pocak, Doris Letina Koloman Kozic CD Prosenjakovci 41 Polona Pavlin Norbert Jedlovčnik CD Slovenska Bistrica 40 Jernej Mazej, Marjeta Sope Trajče Nikoloski Sola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 39 Simon Ranfl, Tomaž Perner Zdravko Roškar CD Gorišnica 39 Filip Cernelč Daniela Zalokar OS Leskovec pri Krškem BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 38 Ziga Ajster, Gregor Lekše Daniela Zalokar OS Leskovec pri Krškem 38 Patrik Letina, Matej Kranjec Koloman Kozic CD Prosenjakovci 38 Domen Stamic, Maja Babnik Trajče Nikoloski Sola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 34 Urban Smolar, Crtomir Kuhl Norbert Jedlovčnik CD Slovenska Bistrica 33 Petra Fratar, Mateja Pintarič Franc Tratnjek Biotehniška šola Rakičan 31 Tomaž Brunec, Benjamin Cer Franc Tratnjek Biotehniška šola Rakičan PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva 29 Uroš Dolenc Andrej Jernej Solski center Sentjur 28 Sandi Lovrin, Rika Ružič Janez Vlahovič OS Vinica 23 Vesna Višnar, Ingrid Delopst Trajče Nikoloski Sola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 22 Andrej Tesovnik, Vid Fužir Andrej Jernej Solski center Sentjur Urnik izdaje zdravil za čebele za poletno zatiranje varoj 2010 Ob izdaji zdravil bo potekala tudi registracija še neregistriranih čebelnjakov. Neregistrirani čebelarji naj za registracijo čebelnjaka predložijo svoj EMŠO, davčno številko in podatke iz katastra za čebelnjak - šifro in ime katastrske občine ter številko parcele. NVI enota Ljubljana, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana Zdravila za sonaravno zatiranje varoj se bodo izdajala na sedežu enote NVI LJ, Gerbičeva 60, Ljubljana, po predhodnem naročilu. datum ura ČD kraj 14. jun. 12.00-13.00 Barje osnovna šola Livada 14. jun. 13.30-15.00 Ig gostilna Ulčar, Ig 14. jun. 15.00-16.00 Škofljica in Carnica Grosuplje šolski čebelnjak Škofljica 15. jun. 12.00-13.00 Videm -Dobrepolje občinska stavba Videm 15..jun. 14.00-16.00 Grosuplje čebelarski dom 16. jun. 13.00-14.00 Logatec gostilna Baron, Logatec 16. jun. 14.30-16.00 Vrhnika v društvenih prostorih, Tržaška c. 11, Vrhnika 17. jun. 12.00-13.00 Borovnica pri Hren Antonu, Pot v jele 4, Borovnica 17. jun. 13.30-14.30 Notranje Gorice in Krim v prostorih krajevne skupnosti Notranje gorice 17. jun. 15.00-17.00 Polhov Gradec v čebelarskem domu 18. jun. 10.00-11.00 Ljubljana-Center NVI enota Ljubljana 18. jun. 11.30-14.30 Ljubljana-Polje v zadružnem domu v Zadvoru 18. jun. 15.00-16.30 Dolsko v društvenih prostorih v Dolskem 21. jun. 11.00-12.30 Stična in Krka v gasilskem domu Stična 21. jun. 13.00-16.00 Lukovica in Domžale ČZS, Brdo pri Lukovici 8 22. jun. 11.00-13.00 Moravče in Mengeš ČZS, Brdo pri Lukovici 8 22. jun. 15.00-17.30 Litija ribiški dom Litija 23. jun. 12.00-13.00 Velike Lašče gasilski dom Velike Lašče 23. jun. 13.30-16.00 "APIS" Ribnica v čebelarskem domu 24. jun. 12.00-15.00 Kočevje v gostilni Marof 28. jun. 13.00-15.00 Skaručna, Tacen in Medvode pri Tome Tonetu, Kajakaška 63, Tacen enote NVI po urniku, na posameznih lokacijah pa na podlagi predhodnega osebnega dogovora med veterinarjem NVI in čebelarjem (041/900 005 od 13.00 do 14.00). Imetnik čebel mora ob izdaji zdravila predložiti veterinarju NVI svoj Dnevnik veterinarskih posegov, format A4 ali A5. V dnevnik naj zabeleži število gospodarskih in število rezervnih čebeljih družin na posameznih lokacijah, št. etaž oz. naklad z zalego ter vrsto panjev - podatek naj se nanaša na predvideno stanje ob pričetku enotnega poletnega zdravljenja po zadnjem točenju medu. NVI enota Celje, Trnoveljska c. 1, 3000 Celje Svetujemo, da imetniki čebel dvignejo zdravilo na območju, kjer imajo stalno bivališče, po dogovoru z NVI lahko tudi na območju čebelnjaka. Zdravila za ekološko zatiranje varoj se bodo izdajala na sedežu datum ura ČD kraj 1. jun. 7.00-10.00 ekološki čebelarji NVI enota Celje 10. jun. 6.00-14.00 H. P. Celje, čebelarju določi uro ČD NVI enota Celje 11. jun. 7.00-10.00 Mozirje, čebelarju določi uro ČD Mozirje, restavracija Gai 11. jun. 10.00-11.00 Rečica ob Savinji Mozirje, restavracija Gaj 12. jun. 8.00-11.00 Mlinšek Velenje, čebelarju določi uro ČD Velenje, OŠ M. Toledo 12. jun. 11.00 Vinska Gora Velenje, OŠ M. Toledo 14. jun. 7.00-12.00 Zagorje, čebelarju določi uro ČD Izlake, Čebelarski dom 15. jun. 7.00 Šentjur Gorica pri Slivnici, Gasilski dom 15. jun. 9.00 Ponikva Gorica pri Slivnici, Gasilski dom 15. jun. 9.00 Blagovna Gorica pri Slivnici, Gasilski dom 15. jun. 10.00 Dramlje Gorica pri Slivnici, Gasilski dom 15. jun. 11.00 Slivnica Gorica pri Slivnici, Gasilski dom 16. jun. 13.00 Polzela Polzela, Čebelarski dom 16. jun. 15.00 Gotovlje Polzela, Čebelarski dom 16. jun. 16.00-17.00 Griže Polzela, Čebelarski dom 16. jun. 16.00-17.00 Šempeter Polzela, Čebelarski dom 17. jun. 8.00-12.00 Laško, čebelarju določi uro ČD Laško, Strmca 81 a, pri Francu Šolarju 18. jun. 7.00 Slovenske Konjice Slovenske Konjice, Krajevna skupnost 18. jun. 9.00 Zreče Slovenske Konjice, Krajevna skupnost 18. jun. 10.00 Loče Slovenske Konjice, Krajevna skupnost 21. jun. 7.00-13.00 Vojnik NVI enota Celje 21. jun. 7.00-13.00 Dobrna NVI enota Celje 22. jun. 7.00-10.00 Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Jelšah, čebelarski dom 23. jun. 8.00-10.30 Rogaška Slatina Rogaška Slatina, Kulturni dom 23. jun. 11.00 Rogatec Rogatec, Občina 24. jun. 8.00-10.00 Planina Planina pri Sevnici, Krajevna skupnost 24. jun. 10.00 Dobje Planina pri Sevnici, Krajevna skupnost 28. jun. 8.00-10.30 Podčetrtek Podčetrtek, Občina 29. jun. 7.30-9.30 Ljubno ob Savinji Ljubno, pri Kumru 29. jun. 10.00-11.00 Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki, Občina 30. jun. 7.30-10.30 Gornji Grad, čebelarju določi uro ČD Gornji Grad, pri Jošku 30. jun. 11.00-13.00 Kokarje, čebelarju določi uro ČD Nazarje, pri Vrbovcu 5. jul. 7.00-12.00 Ravne pri Šoštanju čebelarju določi uro ČD Gaberke, pri Rafku Blatniku 6. jul. 8.00 Radeče Radeče, pri Strnadu 6. jul. 11.00 Hrastnik Hrastnik, čebelarski dom 6. jul. 12.30-13.00 Trbovlje Hrastnik, čebelarski dom 7. jul. 7.00-10.00 Luče Luče, Kmetijska zadruga 7. jul. 10.30-11.30 Solčava Robanov Kot 33, pri Stanislavu Ošepu 8. jul. 7.00 Tabor Prebold, Župnijski urad Anin dom 8. jul. 8.00 Vransko Prebold, Župnijski urad Anin dom 8. jul. 9.00 Prebold Prebold, Župnijski urad Anin dom 8. jul. 10.00 Braslovče Prebold, Župnijski urad Anin dom 9. jul. po dogovoru zamudniki NVI enota Celje datum ura ČD lokacija 28. jun. 7.00-9.00 ČD Bakovci NVI enota Murska Sobota 28. jun. 11.00-15.00 ČD Murska Sobota NVI enota Murska Sobota 28. jun. 16.00-17.00 ČD Beltinci Čebelarski dom Beltinci 28. jun. 17.30-19.00 ČD Črenšovci Gostilna ob potoku Črnec 28. jun. 17.30-19.00 ČD Velika Polana Gostilna ob potoku Črnec 29. jun. 8.00-10.00 ČD Tišina NVI enota Murska Sobota 29. jun. 10.00-14.00 ČD Puconci NVI enota Murska Sobota 29. jun. 16.00-18.00 ČD Lendava Gostilna Jakšič Kapca 29. jun. 16.00-18.00 ČD Kapca Gostilna Jakšič Kapca 30. jun. 15.00-16.30 ČD Gornja Radgona Pisarna ČD, Gornja Radgona 30. jun. 17.00-18.00 ČD Radenci Čebelarski dom Radenci 30. jun. 18.00-19.00 ČD Veržej Gostilna Kasač, Veržej 30. jun. 18.00-19.00 ČD Križevci pri Ljutomeru Gasilski dom Križevci pri Ljutomeru 1. jul. 15.00-17.00 ČD Ljutomer Čebelarski dom Ljutomer 1. jul. 15.00-17.00 ČD Razkrižje Čebelarski dom Ljutomer 1. jul. 18.00-20.00 ČD Sveti Jurij ob Ščavnici Kmečki turizem pri Alenki, G. Ivanici 1. jul. 18.00-20.00 ČD Negova Kmečki turizem pri Alenki, G. Ivanjci 2. jul. 12.00-13.00 ČD Rogaševci Čebelji Gradič, Rogaševci 2. jul. 13.30-15.00 ČD Grad Čebelji Gradič, Rogaševci 5. jul. 16.00-17.00 ČD Prosenjakovci pri Kozicu 5. jul. 18.00-20.00 ČD Kobilje Dobrovnik po dogovoru 6. jul. 16.00-17.00 ČD Moravske Toplice po dogovoru 6. jul. 18.00-19.00 ČD Šalovci pri Rudiju NVI enota Murska Sobota, Noršinska c. 35 9000 Murska Sobota Vsi čebelarji lahko dvignejo zdravilo tudi osebno na enoti NVI Murska Sobota dopoldan od 8.00 do 14.00, od 28. jun. do 15. jul. 2010. Vsak čebelar mora imeti s seboj Dnevnik veterinarskih posegov, ki ga je imel pri lanskem razdeljevanju zdravil in ima evidenčno številko, če dnevnik nima evidenčne številke, ni veljaven in se ga pri razdeljevanju zdravil ne bo upoštevalo. Prosim, da na terenu prevzemajo zdravila le čebelarji, ki ne morejo dvigniti zdravila dopoldan, oziroma so službeno zadržani. Zdravila za sonaravno zatiranje varoj se bodo izdajala na sedežu enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35. NVI enota Novo Mesto, Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto Zdravila za sonaravno zatiranje varoj se bodo izdajala na podlagi predhodnega osebnega dogovora med NVI in čebelarji ter rezervacije zdravila na tel.: 07/3325117 ali 041/649 495. Imetnik čebel mora ob izdaji zdravila predložiti veterinarju NVI svoj Dnevnik veterinarskih posegov! datum ura ČD kraj 11. jun. 8.00-12.00 ekološka čebelarstva NVI enota Novo mesto 14. jun. 8.00-14.00 Novo mesto, Krka tov. NVI enota Novo mesto 15. jun. 9.00-13.30 Črnomelj sedež ČD, Kolodvorska c. 34 16. jun. 9.00-11.00 Senovo-Brestanica Čebelarski dom, Senovo 16. jun. 12.00 Krško OŠ Mihaila Rostoharja, Ul. 4. julija 33 17. jun. 9.00-12.00 Straža-Dolenjske Toplice Gasilski dom, Straža 17. jun. 13.00 Dvor večnamenska dvorana na Dvoru 18. jun. 9.00-12.30 Trebnje Lanšprež 18. jun. 13.30 Šentrupert grad na Veseli Gori 21. jun. 9.00-11.30 Semič Občinska zgradba Semič 21. jun. 12.30 Metlika Mestni trg 4 (svetovalna služba ČZS) 22. jun. 9.00-12.30 Šentjernej Hram na Pleterskem hribu, Drča 23. jun. 9.00-12.30 Brežice, Dobova-Kapele Krajevna skupnost Krška vas 24. jun. 9.00-11.00 Šmarjeta Gasilski dom, Šmarjeta 24. jun. 12.30 Kostanjevica na Krki Kuplenik Ljudmila, Grajska cesta 35 28. jun. 9.00-12.30 Krška vas Krajevna skupnost Krška vas 29. jun. 9.00-12.30 Sevnica Čebelarski dom, Cesta na grad 16a 30. jun. 9.00-11.00 Šentjanž Krajevna skupnost 30. jun. 12.30 Mokronog-Trebelno Lovska koča Trebelno 1. jul. 9.00-12.00 Leskovec Gasilski dom, Leskovec 1. jul. 13.00 Raka Cemič Jože, Zaloke 10a, Raka 2. jul. 9.00-13.00 zamudniki NVI enota Novo mesto datum ura ČD kraj 1. jun. 8.00-12.00 ekološko čebelarstvo NVI enota Maribor-Ptuj 11. jun. 7.30-10.00 Središče ob Dravi gostilna Prosnik-Ormož 11. jun. 7.30-10.00 Ormož gostilna Prosnik-Ormož 11. jun. 11.00-12.30 Turnišče pri čebelnjaku ČD Turnišče 11. jun. 13.00-14.30 Majšperk pri g. Peršuhu 14. jun. 8.00-9.00 Zgornja Kungota NVI enota Maribor-Ptuj 14. jun. 9.00-11.00 Maribor-Tabor NVI enota Maribor-Ptuj 14. jun. 12.15-13.00 Pesnica krajevni urad Pernica 14. jun. 13.30-14.30 Malečnik Osnovna šola Malečnik 14. jun. 15.00-16.00 Pobrežje Pri Bobru (Vauhnik) 14. jun. 16.30-17.00 Kamnica prostori DU Kamnica 15. jun. 7.00-9.00 Maribor-mesto NVI enota Maribor-Ptuj 15. jun. 9.00-11.00 Studenci-Pekre NVI enota Maribor-Ptuj NVI enota Maribor-Ptuj, Šentiljska c. 109, 2000 Maribor Ostale delovne dneve do konca meseca junija po predhodnem naročilu na tel.: 02/228 37 38 ali 041/645 792. Imetnik čebel mora ob izdaji zdravila predložiti veterinarju NVI svoj Dnevnik veterinarskih posegov! 15. jun. 13.00-14.30 Ruše paviljon ČD Ruše 15. jun. 15.00-16.30 Lovrenc na Pohorju čebelarski dom ČD Lovrenc 15. jun. 17.00-18.00 Selnica ob Dravi čebelarski dom ČD Selnica 16. jun. 7.00-11.00 Slovenj Gradec dom upokojencev Slovenj Gradec 16. jun. 11.30-14.00 Dravograd Tenis igrišče elektrarne Dravograd 16. jun. 14.30-15.30 Vuzenica-Muta Sv. Vid-paviljon ŠD 16. jun. 16.00-18.00 Radlje gostilna Erjavec 17. jun. 8.00-10.00 Poljčane čebelarski dom Poljčane 17. jun. 8.00-10.00 Makole čebelarski dom Poljčane 17. jun. 10.30-15.00 Oplotnica terasa zg. Špar 17. jun. 10.30-15.00 Slovenska Bistrica terasa zg. Špar 17. jun. 15.30-16.30 Rače pri g. HER Podova 51 17. jun. 17.00-18.30 Hoče A. Greif OŠ Hoče 18. jun. 7.00-9.00 Ptuj sedež ČD Trstenjakova, Ptuj 18. jun. 9.15-11.00 Markovci prostori ČD Markovci-GD Nova vas 18. jun. 9.15-11.00 Zavrč prostori ČD Markovci-GD Nova vas 18. jun. 11.15-13.00 Gorišnica Petrol Žiherl-terasa 18. jun. 13.15-14.00 Dornava Gasilski dom Dornava 18. jun. 14.00-15.00 Juršinci Gasilski dom Dornava 21. jun. 8.00-12.00 NVI enota Maribor-Ptuj 22. jun. 7.00-9.00 Črna na Koroškem čebelarski dom ČD Črna 22. jun. 9.15-11.00 Žerjav čebelarski dom ČD Žerjav 22. jun. 11.30-13.00 Mežica gostilna Krebs 22. jun. 13.30-15.00 Prevalje gostilna Rifl 22. jun. 15.30-16.30 Ravne na Koroškem gostilna Delalut 22. jun. 17.00-18.00 Kotlje prostori ČD-Kotlje 23. jun. 7.30-8.15 Cerkvenjak gostišče Petovar 23. jun. 7.30-8.15 Cerkvenjak Ivan Jurančič gostišče Petovar 23. jun. 8.15-12.00 Sveta Trojica-Lenart gostišče Petovar 23. jun. 8.15-12.00 Jurovski dol gostišče Petovar 23. jun. 12.30-13.30 Sveta Ana občina Sv. Ana 23. jun. 14.00-15.30 Velka-Sladki vrh krajevni urad Zg. Velka 24. jun. 8.00-12.00 NVI enota Maribor-Ptuj 28. jun. 8.00-12.00 NVI enota Maribor-Ptuj PROGRAM ZATIRANJA VAROJ NVI enota Nova Gorica, Pri Hrastu 18, 5000 Nova Gorica datum ura ČD kraj 28. jun. 13.00-16.00 Postojna sedež ČD Postojna 29. jun. 8.00-12.00 in 13.00-15.00 Šempeter in Bazara NVI enota Nova Gorica 30. jun. 8.00-12.00 in 13.00-16.00 Tolmin sedež ČD Tolmin na Čiginju 1. jul. 8.00-12.00 in 13.00-16.00 Ajdovščina Krajevna skupnost Ajdovščina 2. jul. 8.00-12.00 in 13.00-15.00 Kanal-Brda NVI enota Nova Gorica 5. jul. 13.00-16.00 Pivka Izobraževalni center Slovenska vas 6. jul. 8.00-12.00 Cerkno Prostori društva upokojencev Cerkno 6. jul. 14.00-16.00 Bovec Osnovna šola Bovec 7. jul. 8.00-12.00 in 13.00-15.00 Nova Gorica NVI enota Nova Gorica 8. jul. 13.00-16.00 Idrija sedež ČD Idrija datum ura ČD kraj 14. jun. 8.00-14.00 (pavza 12.00-12.30) ekološki čebelarji NVI enota NG-Sežana, Trg 28. avgusta 3, 6210 Sežana 15. jun. 8.00-12.00 Loška dolina Stanislav Vesel, Ograde 8, 1386 St. trg pri Ložu 15. jun. 14.00-16.00 Bloke Eva Zakrajšek, Lužarji 9a, 1385 Nova vas 16. jun. 8.00-16.00 (pavza 12.00-13.00) Ilirska Bistrica Čebelarski dom Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica 17. jun. 8.00-10.00 Cerknica Čebelarski dom Cerknica 17. jun. 10.00-12.00 Begunje pri Cerknici Čebelarski dom Cerknica 17. jun. 14.00-16.00 Rakek Krajevna skupnost Rakek, Trg padlih borcev 2, Rakek 18. jun. 8.00-16.00 (pavza 12.00-13.00) Sežana Ivan Atelšek, Povir 52a, 6210 Sežana 21. jun. 8.00-16.00 (pavza 12.00-13.00) Koper NVI Enota NG-Koper, Istrska cesta 13, Koper NVI enota Kranj, Kranjska cesta 16, 4202 Naklo Ostale delovne dneve do konca meseca junija po predhodnem naročilu na tel.: 04/277 06 20 ali 041/645 769. NVI Enota NG-Sežana, Trg 28. avgusta 3, 6210 Sežana Ostale delovne dneve do konca meseca junija po predhodnem naročilu na tel.: 041/645 763. Zdravila za sonaravno zatiranje varoj se bodo izdajala na podlagi predhodnega osebnega dogovora med NVI in čebelarji ter rezervacije zdravila na tel. št. 041/645 763. datum ura ČD kraj 5. jun. 7.00-8.30 Naklo NVI enota Kranj 5. jun. 8.30-10.00 Britof-Predoslje NVI enota Kranj 5. jun. 10.00-12.00 Kranj NVI enota Kranj 7. jun. 8.00-9.30 Goriče Lovski dom Pangeršica 7. jun. 10.00-13.00 Preddvor Jože Kokl, Potoče 24 a, 4205 Preddvor 8. jun. 10.00-12.00 Kamnik Gostilna Repnik, Vrhpolje 186 8. jun. 13.00-14.00 Komenda P.P. Glavar Hram Gorjan na Gori 9. jun. 8.00-11.00 Cerklje Pri Kernu v Cerkljah 9. jun. 12.00-14.00 Šenčur g. Damjan Kimovec, Šenčur 10. jun. 8.00-11.00 Žiri Čebelarski dom v Žireh 10. jun. 11.30-12.30 Sovodenj Cvetka Jezeršek, Sovodenj 38, Sovodenj 10. jun. 13.00 Poljane-Gorenja vas pri Jakuc, Srednja vas 2, Poljane 11. jun. 8.00-10.00 Besnica Nemilje 11. jun. 11.00-13.00 ekološka čebelarstva NVI enota Kranj 12. jun. 8.00-10.00 Radovljica prof. Severin Golmajer, Ljubljanska cesta 10, Radovljica 12. jun. 11.00-13.00 Škofja Loka Dom čebelarjev Brode 14. jun. 8.00-10.00 Kranjska Gora g. Alojz Tramte, Dovje 57, Dovje 14. jun. 11.30-14.00 Breznica-Anton Janša Janšev čebelnjak, Breznica 15. jun. 8.00-10.00 Bohinj Dom upokojencev v Bohinjski Bistrici 15. jun. 11.00-13.00 Bled-Gorje Lovski dom pod gradom na Bledu 15. jun. 14.00-15.00 Jesenice Gasilski dom na Blejski Dobravi 16. jun. 7.30-10.00 Škofja Loka Dom čebelarjev Brode 16. jun. 10.30-11.30 Selška Dolina Pisarna KS na Selcih 16. jun. 12.00-13.30 Železniki g. Rado Lotrič, Na Kresu 7, Železniki 17. jun. 7.00-9.30 Tržič Gasilski dom Brezje pri Tržiču 17. jun. 10.00-11.30 Begunje Gostilna Tavčar v Begunjah 17. jun. 12.30-15.00 Radovljica prof. Severin Golmajer, Ljubljanska cesta 10, Radovljica APIMEDICA & APIQUALITY 2010 S čebelami do zdravja Apimedica & Apiquality Forum 2010 3. apimondia mednarodni forum o apiterapiji in 2. apimondia mednarodni forum o kakovosti čebeljih pridelkov 28. september do 2. oktober 2010 Slovenija • Ljubljana, Maribor, Bled, Lipica, Dolenjske Toplice organizatorja Čebelarska zveza Slovenije www.czs.si Apimondia www.apimondia.org vsebina strokovna predavanja satelitski simpoziji API-EXPO - mednarodna razstava čebelarske opreme in izdelkov mednarodno tekmovanje za najboljši med in medeno pijačo predavanja za javnost festival čebelarstva in čebelarski izleti po vsej Sloveniji Dolenjske Toplice APIMEDICA& APIQUALITY 2010 S čebelami do zdravja Naravoslovni dan o čebelarstvu V okviru mednarodnega kongresa o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov bo 1. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal naravoslovni dan za osnovnošolce tretje triade. Zasnovan bo tako, da bo učencem ob spoznavanju življenja čebel in čebeljih pridelkov ponudil raziskovalno doživetje. Na petih učnih točkah bodo lahko spoznali različne zanimivosti iz življenja čebel. Na prvi točki bodo učenci spoznali čebelo v kulturi in času. Na voljo jim bodo delavnice o poslikavi panjskih končnic in izdelavi voščenih izdelkov, seznanili pa se bodo tudi z načini ohranjanja lesa, saj je glavni pokrovitelj naravoslovnega dne tovarna barv in lakov Belinka. Na drugi učni točki bodo učenci lahko poskusili različne vrste slovenskega medu ter spoznali tudi druge čebelje pridelke, na tretji pa jim bomo prikazali med kot nepogrešljivo sestavino vsakodnevnega jedilnika. Četrta učna točka bo v celoti namenjena kranjski čebeli. Na njej bodo učenci v opazovalnih panjih spoznavali člane čebelje družine, spoznali bodo čebelarsko opremo, pridružila pa se jim bo tudi maskota Čebelinka. Ker so čebele nujno potrebne za ohranjanje našega okolja, bo osrednje sporočilo pete učne točke pomembnost čebel za okolje in prihodnji obstoj človeštva. V dneh, ko bodo na Bledu, v Lipici, Mariboru, Dolenjskih Toplicah in na Lukovici potekali festivali čebelarstva, bomo tudi v teh krajih pripravili zanimive programe, namenjene tako osnovnošolski mladini kot obiskovalcem vseh generacij. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane 30. september - »čebelarski dan« za upokojence Leto 2010 je posebno leto, saj bo Slovenija gostiteljica svetovnega kongresa o apiterapiji, ki bo potekal pod geslom »S čebelami do zdravja«. To bo tudi edinstvena priložnost, da bomo še podrobneje spoznali pomembnost uporabe čebeljih pridelkov. Čebelarska zveza Slovenije za to priložnost pripravlja številne obkongresne dejavnosti, katerih poglavitni namen bo predstaviti pomembnost čebeljih pridelkov uporabnikom. Tako bomo po vsej Sloveniji pripravili »Festival čebelarstva«, v okviru katerega bo poseben dan namenjen upokojencem. Ta dan bo v četrtek, 30. septembra 2010, potekal na Bledu, v Mariboru, Lukovici, Dolenjskih Toplicah in Lipici. Natančnejši program si lahko ogledate na spletni strani www.apimedica.org. Spoštovani čebelarji, prosim Vas, da vodstva društev upokojencev na svojem območju opozorite, da je 30. september namenjen prav njim, ter jih spodbudite, da se udeležijo teh prireditev. Boštjan Noč - predsednik ČZS S čebelami do zdravja APIMEDICA & APIOyALITY 2010 API-EXPO 2010 Čebelarska zveza Slovenije pripravlja v okviru 3. mednarodnega foruma o apiterapiji in 2. mednarodnega foruma o kakovosti čebeljih pridelkov (Apimedica & Apiquality), ki bosta od 28. septembra do 2. oktobra 2010 v Ljubljani, tudi veliko mednarodno prodajno razstavo API-EXPO, na kateri se bodo predstavili izdelovalci čebelarske opreme in ponudniki čebeljih pridelkov z vsega sveta. Sejem bo odprt od srede, 29. septembra, do petka, 1. oktobra 2010, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na mednarodni prodaji razstavi API-EXPO pričakujemo predstavitev 200 domačih in tujih razstavljavcev najsodobnejše čebelarske opreme, čebeljih pridelkov in čebelarskega turizma. Na podlagi izkušenj z organizacijo svetovnega kongresa Apimondia leta 2003 v Ljubljani predvidevamo, da bo zanimanje za obisk sejma veliko tudi med čebelarji sosednjih držav. Pričakujemo, da si bo sejem vsak dan ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev, tako čebelarjev kot tudi zainteresirane javnosti. Sejem API-EXPO bo prvovrsten marketinški dogodek, s katerim bodo pridobili tako razstavljavci kot tudi obiskovalci in organizator sejma. Obisk te mednarodne prodajne razstave bo zato izjemna priložnost za vse čebelarje in tudi za vse tiste, ki jih ta dejavnost zanima. Na njej boste lahko iz »prve roke« dobili informacije o vseh novostih na področju čebelarstva, saj pripravljajo tako predstavitve novih izdelkov kot tudi novih storitev. Ker bo na sejmu veliko razstavljavcev in trgovcev iz tujine, bodo obiskovalci lahko tudi primerjali tako kakovost kot tudi cene posameznih izdelkov. Ker tovrstni dobro organizirani sejmi vedno ponujajo tudi možnosti za sklepanje novih poslovnih stikov in ker je to priložnosti za prikaz novitet in razvoja iz čebelarstva, ga ne bi smel zamuditi noben slovenski čebelar. Organizatorji smo pripravljeni na nova doživetja, pridružite se nam! APIMEDICA& APIQUALITY 2010 S čebelami do zdravja SLOVESNO ODPRTJE FORUMA Gospodarsko razstavišče, 28. september 2010 ob 18. uri Še nekaj mesecev nas loči od dne, ko bomo v Sloveniji gostili čebelarje iz vsega sveta. Zanimanje čebelarjev je veliko, tudi iz tako oddaljenih držav kot je Japonska. Na slovesnem odprtju, ki bo potekalo v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča, bo Forum otvoril predsednik države dr. Danilo Türk, pričakujemo tudi župana mesta Ljubljane, g. Zorana Jankoviča in seveda predsednika Čebelarske zveze Slovenije in svetovne čebelarske organizacije Apimondia. Gostom bomo v kulturnem programu pripravili predvsem slovenske melodije in folkloro, saj se jih bo veliko prvič srečalo s Slovenijo. Tako kot leta 2003 na odprtju kongresa Apimondia, bomo tudi tokrat povabili praporščake čebelarskih društev, ki bodo s svojo prisotnostjo gostom pokazali trdno organiziranost in povezanost slovenskih čebelarskih društev. Vstopnice za slovesno odprtje so že v prodaji za organizirane skupine. Društva lahko vstopnice naročijo na naslovu: GO.MICE, Štihova 4, 1000 Ljubljana, T: 01 430 51 03, E: apimedica@go-mice.eu. Obrazec za naročilo pa je na voljo tudi na spletni strani: www.apimedica.org ' pljucvm Sirup iz smrekovih vršičkov v vrečkah na osnovi medu z izvlečkom poprove mete, timijana, evkaliptusa in z vitaminom C Odslej v novi, priročni embalaži 10 g vrečke ' (MC T.! .i^iDec^ ^100 % > NARAVNI IZDELEK • Brez alkohola, konzervansov, dodanega V sladkorja, arom J TW in barvil. ^ ' Pripomore k zdravju dihal, ' izboljša prehodnost dihalnih poti, ' deluje blagodejno na glasilke, ' blaži hripavost, ' vitamin C krepi imunski sistem. f Zdravi Z naravo meoex IV mo gradilno vnemo čebel. Priporočljivo je letno zamenjati vsaj tretjino satja. Staranje satja (počrnelost) je posledica poleganja čebel in ostanka kokona ter izločka v celici sami (srajčica), ki ju čebele ne uspejo odstraniti. Ker je prostornina celice manjša, je posledično manjša tudi poležena čebela z deloma spremenjenimi morfološkimi lastnostmi. Poglejmo si rezultate raziskav: razlika v premeru med novo, še nezaleženo celico (5,36 mm) ter celico na satu, ki je bil 42-krat zaležen (4,90 mm) je 0,46 mm. Temu ustrezno so lažje tudi bube v starem satju,in sicer kar za 22 mg. Rilčki čebel, ki so se polegle kot 42. generacija, so za 0,9 mm krajši, znatno manjša (za 11,7 mm3) pa je tudi prostornina njihove medne golše (Jordan). Sat, v katerem se je izvalilo šest generacij čebel, pa je sam po sebi dvakrat težji, po petnajsti generaciji pa celo trikrat težji (Taranov). Živalnost čebeljih družin v tem času naj nas ne zavede, da bi pozabili na varojo. V tem mesecu je priporočljivo vsaj enkrat kontrolirati naravni odpad va-roj; testiramo vsaj 50% vseh družin; dopustno število naravno odpadlih varoj v tem času sta 2 osebka na dan. Če je odpad večji kot pet varoj dnevno, iztočimo med in družino ustrezno tretiramo. Kot dopolnilna in povsem naravna metoda, s katero zmanjšujemo pritisk varoj na celice čebel delavk, je pri nas dokaj ustaljena metoda izrezovanja trotovine iz gradilnikov. Zanimivo je, da so raziskave, ki sta jih pred leti izvajala dr. Ritter v Freiburgu in dr. Engels v Tübingenu, pokazale, da pri družinah, ki so srednje in močno napadene z varojo, izrezovanje trotovine nima nobenega učinka in pomena. Pri družinah, ki so blažje okužene z varojo, pa je rezultat ob zgodnejšem izrezovanju trotovine spodbudnejši. Ko je okužba z varojo že tako obsežna, da samice varoj zalegajo ce-lice-zalego čebel delavk, je izrezovanje trotovine nesmiselno. Čebeljih celic ne bomo izrezovali, mar ne? Največja hiba metode izrezovanja trotovine je v tem, da je v najbolj kritičnem času za družino, ko se obseg zaleganja pri matici močno krči, varoja pa zalega normalno naprej, razmerje med ponujeno čebeljo zalego in varojami v prid slednji, zaležene trotovine pa v tem času skoraj ni več ^ Ker bomo tudi v tem mesecu narejali mlade rezervne družine, ki naj ne bodo premočne, da se bodo hitreje razvijale - optimalno število za najhitrejši razvoj je približno 3400 čebel ob ustrezni paši; število čebel se povečuje za 90% hitreje kot število varoj (Harbo) - bo nemara modro opozoriti še na uporabo lovilnega sata kot uspešnega ukrepa pri zatiranju varoje. V narejenca vstavimo 1 sat z odkrito zalego (4-5 dni stare ličinke), ki bo služil kot »lovilec varoj«, preostanek napolnimo s praznim satjem ter najmanj dvema satoma s hrano, dodamo čebele v razmerju 2/3 panjskih in 1/3 pašnih če- bel, zrel matičnik ali matico in prepeljemo na novo, vsaj 4 km oddaljeno lokacijo. Narejenec naj zaseda najmanj 4-5 ulic. Sat-lovilec varoj odstranimo iz družine tedaj, ko je zalega pokrita, in ga uničimo. Ker bodo narejenci v tem času brez pokrite zalege, lahko za zatiranje varoj dodatno uporabimo tudi oksalno kislino ali Perizin (pršenje, kapljanje). Ob uporabi izolatorja - kletke, v katero zapremo matico na satu ali dveh, lahko to metodo uporabimo tudi v gospodarskih panjih, vendar je zamudna in v večjih čebelarstvih žal ne pride v poštev. Ker so nasveti namenjeni predvsem čebelarjem začetnikom, se v teh prispevkih ne bom ukvarjal z načinom načrtne vzreje matic, ki so ji kos le vešči in izkušeni čebelarji vzrejevalci. Literature o tem je dovolj, pa tudi nasvetov, ki so bili objavljeni v preteklih letnikih SČ, je veliko. Pri vzrejevalcih lahko po ugodnih cenah nabavite matičnike, neoprašene matice in matice, ki že zalegajo. Cene matic pri nas so nekajkrat nižje od cen matic v tujini. Najpogosteje nabavimo oprašeno matico, ki jo dodamo v ustrezno pripravljeno družino, zaprto v matičnici. Paleta postopkov dodajanja matice je tolikšna, da bi človek o tem lahko napisal obsežno disertacijo. Uspešni bomo le tedaj, ko: 1. v panju ni nepokrite zalege (staro matico smo odstranili iz panja osem dni pred dodajanjem mlade oprašene matice); 2. ob dodajanju mlade oprašene matice v panju ni nobenega matičnika (v panju uničimo vse zasilne matičnike); 3. v panju ne sme biti nobene matice (ne spreglejmo morebitne mlade neoprašene matice v panju). • Če v naravi ni paše, dodamo čebelam medeni ali sladkorni sirup v pitalnik. • Družine ne pregledujemo vsaj teden dni po vstavitvi mlade oprašene matice; ob pregledu ne iščemo matice, temveč le zaležena jajčeca. Če smo zelo neučakani, lahko na žrelo panja namestimo »lesico«; matico, ki je čebele niso sprejele, bomo namreč v njej našli mrtvo in ustrezno ukrepali. Prispevek je lektoriral avtor sam. Uredništvo J ma© Vida Lešnik* Ta mesec je razvoj čebeljih družin na vrhuncu, zato ne smemo pozabiti na: • roje: (vsak roj damo za 72 ur v hladen prostor, nato ga stresemo v razkužen panj z novimi satni-cami, pitalnik pa napolnimo s sladkorno raztopino; dan pozneje vsako zasedeno ulico pokapa-mo z raztopine oksalne kisline), • narejence (ko se izleže stara zalega, mlada matica pa še ne zalega, tudi te pokapamo z raztopino oksalne kisline), • potrdilo za promet s čebelami, ki si ga mora čebelar priskrbeti pred prevozom oz. pred prodajo, • posvetovanje s čebelarskim društvom pred premikom, • to, da preveri, ali območje paše ni morda zaprto zaradi hude gnilobe čebelje zalege, * mag., dr. vet. med., VF NVI enota Maribor-Ptuj pozorno opazovanje čebelje družine (če se ta ne razvija normalno, moramo ugotoviti, kaj je vzrok takega nenormalnega razvoja - največkrat je to huda gniloba čebelje zalege, ki jo prepoznamo po spremembah na pokrovcih, vlecljivi vsebini v celicah -, ter o tem obvestiti veterinarja pri NVI VF), redno izrezovanje trotovine (trotovino pregledamo in si na ta način ustvarimo sliko o okuženosti čebelje družine z varojami), vstavitev testnih vložkov za testiranje naravnega odpada varoj in štetje odpadlih varoj enkrat na teden, da med medenjem ne smemo uporabljati sredstev za zatiranje varoj in drugih dovoljenih sredstev, da se ob morebitnem povečanem številu odpada varoj povežete z veterinarjem NVI VF. Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani: Enota Murska Sobota, tel.: 02/521 19 91 Enota Maribor - Ptuj, tel.: 02/228 37 38 Enota Celje, tel.: 03/428 16 35 Enota Ljubljana, tel.: 01/477 93 71 Enota Kranj, tel.: 04/277 06 20 Enota Novo mesto, tel.: 07/332 51 17 Enota Nova Gorica, tel.: 05/731 02 84 Enota Nova Gorica, tel.: 05/338 37 00 VZREJA MATIC AVGUST BUČAR Ulica bratov Učakar 100 1000 Ljubljana VZREJALIŠČE: JANČE - DOLGO BRDO Tel.: 041/696 210 e-pošta: avgust.bucar@siol.net Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Prevzem matic osebno ali po pošti. VITA - MED Čebelarstvo Posl Smo eno izmed večjih poklicnih čebelarstev v Sloveniji, svojo dejavnost, ki smo jo registrirali v obdobju, ko je bilo treba za to izpolniti številne pogoje, pa opravljamo v okolici turističnega kraja Rogaška Slatina. Zdaj smo usmerjeni v pridelavo vseh čebeljih pridelkov z izjemo čebeljega strupa. Vse naše pridelke tudi predelujemo v izdelke z dodano vrednostjo, ki dosegajo višjo ceno. Izdelujemo torej različne die-tetične izdelke, medene likerje, podobe iz voska in tinkture, vse pa oblikujemo tudi v prikupna darila, ki jih je mogoče kupiti v naši trgovinici. V okviru našega čebelarstva imamo več stacionarnih čebelnjakov, v katerih pridobivamo matični mleček, in več prevoznih zabojnikov za pridobivanje medu. Za vse zabojnike uporabljamo samo eno tovorno vozilo, saj na ta način zagotovimo kar največjo ekonomičnost prevozov. Med točimo doma. Za to opravilo imamo posebno točilnico, v kateri so med drugim nameščeni tudi avtomatski stroj za odkriva- ločili, da svojo čebelarsko prakso pokažemo našim kupcem, slovenskim čebelarjem in tudi tujcem. Za ta namen smo v posebnih prostorih postavili manjši muzej, ki pa ni povsem klasičen, saj so v njem razstavljeni orodja in pribor, ki so jih naši predniki uporabljali nekoč in ki jih - vsaj nekatere - uporabljajo še dandanes. V čebelarstvu poznamo več vrst pridelave, zato potrebujemo tudi različna orodja. To je še posebej zanimivo zlasti za nečebelarje, ki naše čebelarstvo obiskujejo v organiziranih skupinah. Posebej so navdušeni, ko jim pokažemo, kako nastaja posamezen pridelek, pri tem pa nas ne motijo čebele, saj je naš muzej zasnovan tako, da nam to omogoča. Ob koncu jim v predavalnici s petdesetimi sedeži zavrtimo še kak film s področja čebelarstva. Če se pri nas ustavite dopoldne, vam po želji lahko pripravimo tudi malico, ki vključuje suhome-snate dobrote iz našega kraja in raznovrstno pijačo, če pa bi nas želeli obiskati popoldne, pa vam lahko v enem izmed bližnjih kmečkih turizmov organizira- nje satja, avtomatsko točilo s posodo za grobo in fino čiščenje medu ter črpalka, ki črpa med v sode. Te na predpisan način skladiščimo v posebej ohlajenem prostoru. Izdelke pakiramo v pakirnici, to je v večjem prostoru, opremljenem z elektronsko tehtnico in avtomatsko dozirno napravo, ki nam omogoča preverjanje polnjenja. V tem prostoru pakiramo tudi vse preostale izdelke. Glede na tržne razmere in usmeritev Slovenije v turizem, smo se tudi v čebelarstvu VITA - MED od- mo kosilo. Pri nas lahko uživate ob ogledu prevoznega čebelarstva, točilnice za med, polnilnice in muzeja dobre čebelarske prakse, ob pokušnji naših medov in drugih čebeljih pridelkov, pričakala pa vas bo tudi dobrodošlica z medenimi napitki, kavo in še s čim za presenečenje ^ Vsak ima svojo življenjsko zgodbo, še posebej pa na področju čebelarstva. Kakšna je naša čebelarska zgodba, boste izvedeli, če nas boste obiskali. Silvo Posl, čebelarski mojster Refraktometri za merjenje vlage v medu po ceni 62,60€/kos z DDV. Naročila na info@ekokult.com ali na 041 341 943. Dostava tudi po povzetju. ekgult DOGODKI IN OBVESTILA Čebele Matije Perše na akacijevi paši V preteklosti so se številni kmetje na podeželju ukvarjali s čebelarstvom. Zavedali so se, da je čebela najpomembnejša opraševalka kulturnih rastlin. Dandanes je čebelarjev vse manj, zato je vse manj tudi čebel. Kot je znano, te drobne žuželke zelo ogrožajo sodobni prijemi v kmetijstvu, zaradi uporabe strupenih škropiv pa so pogosti tudi množični pomori čebel. Nekaj takega je doživel že skoraj vsak čebelar, tudi naš sogovornik Matija Perša iz Gabrca pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Povabil nas je, da ga obiščemo ob njegovem prevoznem čebelnjaku, ki ga je postavil v Vučji vasi, kjer ob avtomobilih, ki brnijo po bližnji avtocesti, brenčijo tudi njegove čebele. »Sem prevažam čebele na akacijevo pašo že 15 let. Ker v bližini ni večjih obdelovalnih površin, ni nevarnosti za pomor čebel. Ugotovil pa sem tudi, da v obdobju cvetenja in medenja akacije čebele ne obletavajo drugih rastlin. Čebelarim s 70 panji in sem eden redkih, ki še čebelari v tem koncu občine Sv. Jurij ob Ščavnici.« Moramo povedati, da je Matija Perša kljub hudi bolezni, zaradi katere je postal invalid, zavzet čebelar, saj je bil več let tudi predsednik Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Za svoj med je na številnih ocenjevanjih prejel veliko število priznanj, tudi zlate medalje. Ludvik Kramberger Čebelar Matija Perša ob svojem prevoznem čebelnjaku na akacijevi paši v Vučji vasi Čebelarska razstava v Borovnici Čebelarsko društvo Borovnica letos zaznamuje 105-letnico svojega delovanja, s tem pa sodi med najstarejša društva v borovniški dolini. Ob tej priložnosti smo v soboto, 20. februarja 2010, postavili gostujočo razstavo ČZS ob 110-letnici izhajanja revije Slovenski čebelar. Zbrane čebelarje in goste je nagovoril g. Anton Tomec, tajnik ČZS, ki je poudaril pomen čebele in čebelarstva kot gospodarske panoge za ohranjanje zdravega načina življenja. Našemu društvu je tudi čestital ob jubileju, njegovim članom pa zaželel uspešno delo še naprej. Po razstavi nas je s svojim strokovnim predavanjem vodil zaslužni profesor, dr. Andrej Šalehar, ki je tudi njen soavtor. Kot je poudaril, je Slovenski čebelar edina slovenska revija, ki brez prekinitve izhaja že več kot stoletje in katere ime se v tem obdobju ni spremenilo. Predstavil je tudi svoje ugotovitve o slovenskih knjigah s področja čebelarstva do leta 1945, govoril pa je še o prvem poimenovanju naše avtohtone kranjske čebele. V svoji študiji se je poglobil tudi v zgodovino borovniškega čebelarjenja. Iz Borovnice namreč izhajata dva čebelarja iz druge polovice devetnajstega stoletja -duhovnik Anton Jugovic in profesor Josip Verbič, oba pa sta svoj pečat v čebelarstvu pustila tako na lokalni ravni kot tudi širše. Zato nam je dr. Šalehar predlagal, naj v društvu razmislimo, da bi se to poimenovalo po enem izmed omenjenih pomembnih mož. Več o njunem delu in zgodovini društva smo prikazali na razstavljenih panojih. Delo naših mladih čebelarjev pod vodstvom mentorja Bogdana Jereba pa je predstavil krožkar Janez Šivic, dobitnik zlatega in bronastega priznanja na državnem tekmovanju mladih slovenskih čebelarjev. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo g. Antonu Tomcu in prof. dr. Andreju Šaleharju, ker sta nam omogočila, da smo si borovniški čebelarji skupaj z gosti ogledali zgodovinsko tako pomembno razstavo. Anton Hren XXXIII. državno tekmovanje mladih čebelarjev V sodelovanju z OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem ter ČD Cerklje je ČZS, v soboto, 8. maja 2010, organizirala Državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev. Tokratno tekmovanje je bilo že 33. zapored, udeležilo pa se ga je rekordno število učencev. Na njem je sodelovalo 462 tekmovalcev iz 82 čebelarskih krožkov oziroma 60 tekmovalcev več kot lani. To kaže na vse večje zanimanje za čebelarstvo pri mlajših generacijah, tolikšno zanimanje pa je med drugim tudi posledica uspešnega delovanja čebelarskih krožkov ob podpori ČZS, JSSČ. Dejstvo, da se je hladno in deževno aprilsko vreme krepko podaljšalo v maj ni skvarilo veselega razpoloženja mladih tekmovalcev, ki so v glavni avli šole, okrašeni z razstavo starinske čebelarske opreme g. Francija Strupija, z nestrpnostjo pričakovali začetek tekmovanja. Vse udeležence je najprej pozdravila ravnateljica šole ga. Damijana Močnik Božič, potem pa so se tekmovalci zakadili v učilnice dokazat svoje znanje, z mentorji pa smo se umaknili v šolsko zbornico. V okviru posveta smo razpravljali o operativnih zadevah in izmenjali mnenja o uporabi učnih sredstev, poleg tega pa nam je uspelo r * Zlati tekmovalci nižje stopnje določiti tudi izvajalca 34. tekmovanja leta 2011 in 35. tekmovanja leta 2012. Tako bo tekmovanje prihodnje leto potekalo v Ljutomeru, leto dni pozneje pa v Beli krajini. Po končanem tekmovalnem delu in posvetu so tekmovalci najprej odšli na poučno ekskurzijo po Cerkljah ter na kosilo, za organizatorje tekmovanja pa se je začelo težavno delo točkovanja listov z odgovori in vnašanje rezultatov. Čeprav to delo zahte- PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor - Tel/Fax: 02 / 331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. PE ČEBELARNA OB PARKU TyrŠBva 26, Maribor, Tel.Aox: 02/251 60 12 Delavni čas od marca do novembra: Pon., sre., pet. odprto od 9h -13h, julij, avgust zaprto Nudimo vam: Voščene satnice AŽ, LR ^ Sotniki AŽ - lipovi, rogljičeni Panji At LR, LR 2/3 Drobni pribor, zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med... Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele. Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! kozarce za med, pokrovčke s čebeljimi motivi, stekleničke za propolis, steklenice raznih oblik in velikosti, kartonsko in plastično embalažo lilPg JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor Zlati tekmovalci srednje stopnje va veliko pazljivosti in pozornosti, so ga učitelji šole opravili hitro in učinkovito. Kaj kmalu se je pokazalo, kdo so letošnji zlati nagrajenci, ki jim bo podjetje L'Oreal Slovenija tudi letos podarilo s čebelami naseljen 10-satni AŽ-panj (rezultate v celoti objavljamo v sredinski prilogi). Poleg okusnega kosila je šola pripravila tudi prijetno sklepno prireditev, katere osrednji del je bil nastop otroške folklorne skupine, duhovito pa ga je povezoval voditeljski par. Na prireditvi smo razglasili tudi zmagovalca natečaja za najboljšo poslikavo panjske končnice, v katerem so z 99 poslikanimi Zlati tekmovalci višje stopnje panjskimi končnicami sodelovali učenci, ki so vključeni v čebelarske krožke. Zmagovalno končnico je poslikala Eva Duznik, učenka 6. razreda OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne. Napetost v občinstvu se je stopnjevala, dokler ni vse završalo ob napovedi razglasitve prejemnikov zlatih priznanj. Najboljši tekmovalci so z vzkliki veselja prihajali na oder, kjer so se s predsednikom ČZS g. Boštjanom Nočem vsi skupaj tudi fotografirali. Tako bo fotografija vsem ostala trajen spomin na odličen dosežek vseh 462 mladih čebelarjev, ki so se udeležili XXXIII. državnega tekmovanja mladih čebelarjev. MB Obrazložitev ocenjevalne komisije v sestavu g. Franc Šivic, predsednik komisije UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino, ga. Ida Gnilšak, Čebelarski muzej Radovljica ter g. Marko Borko, ČZS: »Zmagovalna panjska končnica je likovno do-gnana in učinkovita. Poslikana je z osnovnimi barvami, ki izhajajo iz Slovenske končničarske tradicije, obenem pa je čebelarski motiv, čebel, ki vletavajo na žrelo panja, prikazan v modernem (20. stol.) natančneje v abstraktnem geometričnem slikarskem slogu, ki spominja na slike Pieta Mondriana. Poslikava panjske končnice z razporeditvijo barvnih polj deluje tudi kot nekakšna čebelarska zastava z grbom sestavljenih iz treh čebelic na desnem delu Eva Duznik, 6. razred, OŠ Miroslava Vilharja Postojna slike. Razmerja treh barvnih polj so v navpični in vodoravni legi zelo približana razmerju zlatega reza, kar sliki daje kompozicijsko uravnoteženost in pravilnost, ki je očem prijetna.« VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Ivan Dremelj Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji tel.: 01/899 11 31, GSM: 041/656 056 Sprejemam prednaročila za oprašene in neoprašene označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev in zrele matičnike. V drugi polovici sezone bodo matice cenejše. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Simpozij o manovem medu ter o pristnosti in kakovosti čebeljih proizvodov Komisija za med mednarodne zveze Apimon-dia je skupaj z IBRO in drugimi organizatorji od 7. do 10. aprila v Chanii na Kreti pripravila simpozij o pristnosti in kakovosti čebeljih proizvodov ter 2. svetovni simpozij o medu iz mane. Simpozija so se udeležili predstavniki 24 držav, ki so poročali o spremljanju ostankov v medu, botaničnem izvoru medu, geografskem poreklu medu, o ekološko pridelanem medu, ponaredkih medu, o cvetnem prahu, propolisu, vosku in matičnem mlečku, o bioloških in funkcionalnih lastnostih mane in o drugih laboratorijskih ugotovitvah. Simpozij je bil odlična priložnost za predstavitev svetovnega kongresa Apimedica in Apiquality ter konference čebelarskih organizacij, ki bo konec septembra v Sloveniji. Poleg tega je ga. Andreja Kandolf širši čebelarski javnosti predstavila Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Na svetovni kongres Apimedica in Apiquality smo povabili približno sto udeležencev tega simpozija, hkrati pa smo vsem udeležencem razdelili promocijsko gradivo ter jim predstavili načrtovane obkongresne dejavnosti, kot so ocenjevanje medov, ocenjevanje mednih pijač in festival čebelarstva. Nekateri predavatelji in drugi udeleženci so nam ustno že zagotovili svojo udeležbo na kongresu. Ob koncu naj povem še, da so se organizatorji simpozija v Grčiji izkazali tako z organizacijo kot tudi z gostoljubjem. Prihodnji simpozij o manovem medu bo leta 2011 na Tenerifih. Lidija Senič, vodja JSSČ Okrogla miza o hudi gnilobi V začetku maja sta ČZS, JSSČ in ČZ Gorenjske v Radovljici pripravili okroglo mizo o hudi gnilobi. Udeležili so se je predstavniki Veterinarske fakultete v Ljubljani, NVI, VURS ter KIS. V uvodu je bolezen podrobno predstavila prof. dr. Vlasta Jenčič. Opozorila je na nastanek in potek bolezni, na bolezenske znake, diagnosticiranje bolezni, načine preprečevanja, med katere sodi tudi toplotna obdelava voska za pripravo satnic, ob koncu pa je povedala tudi, da za to bolezen ni zdravila. Edino zdravilo za to bolezen, ki so jo včasih imenovali tudi kuga, je »ogenj«. Mag. Mira Jenko Rogelj je razmere ob pojavu hude gnilobe predstavila s praktičnega vidika, saj se z boleznijo spopada pri svojem terenskem delu. Poudarila je, naj čebelarji ne pobiramo neznanih rojev, naj najdene roje za 72 ur postavimo v temen prostor, naj pri delu v čebelnjaku ne uporabljamo tujega orodja, naj vzdržujemo ustrezno higieno idr. Ponovila je besede prof. Jenčičeve, da zdravila za to bolezen ni. Veterinar sicer lahko odredi pretre-sanje čebel, vendar le na izrecno željo čebelarja. V tem primeru čebelar prevzame vso odgovornost, saj je to dejanje zelo tvegano in lahko povzroči nove okužbe. Ob tem je predlagala ustanovitev servisa, ki bi čebelarjem pomagal pri zatiranju te bolezni. Dr. Metka Pislak Ocepek je podala pregled pojavljanj bolezni hude gnilobe v zadnjih desetih letih. Od leta 2000 do 2009 je bilo v Sloveniji od 97-118 žarišč hude gnilobe, v letih 2004 in 2005 pa kar od 171-198. Tako je bilo okuženih od 369-579 čebeljih družin, v letih 2004 in 2005 pa 707 in 964. Vzrok tako visokega odstotka v teh dveh letih ni znan, spodbudno pa je, da se število obolelih družin v zadnjih letih zmanjšuje. Leta 2009 je bilo največ žarišč hude gnilobe v Murski Soboti in Novem mestu. Ga. Andreja Bizjak z VURS je predstavila ukrepe zatiranja, ki jih predpisuje pravilnik. Čebelar mora ob sumu takoj poklicati veterinarja, ta pa mora o sumu takoj obvestiti območni urad VURS-a. Sum bolezni se pojavi, če opazimo spremembe na pokriti čebelji zalegi, ki je presledkasta, če so celični pokrovci videti vlažni, vleknjeni in če imajo odprtine z neravnimi robovi, če je odmrla čebelja zalega spremenjene barve in konsistence, če je maso mogoče vleči 1-2 cm ali če je na spodnji steni satne celice izsušena v obliki krastice. NVI mora ob sumu bolezni opraviti klinični pregled vseh panjev v sumljivem čebelnjaku, dele sumljivega satja pa poslati v laboratorijsko preiskavo za določitev povzročitelja bolezni. Čebelarju mora s pisnim navodilom v čebelarskem dnevniku odrediti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni, odrediti mora zaporo sumljivega čebelnjaka ter zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v čebelnjaku. Po potrditvi bolezni ukrepe odredi uradni veterinar z odločbo v okuženem čebelnjaku. Na podlagi ugotovitev kliničnega pregleda in na predlog strokovnjaka NVI je treba ob navzočnosti uradnega veterinarja obolele čebelje družine v čebeljih panjih (vse čebele, satje z zalego, iztočeno in preostalo sa- Na Novi Zelandiji so hudo gnilobo skoraj izkoreninili tako, da se je v sanacijo z doslednim pregledovanjem vključila velika večina čebelarjev. tje) neškodljivo uničiti oziroma čebelje družine pre-tresti in uničiti satje z zalego, iztočeno in preostale satje. Uradni veterinar z odločbo določi tudi okuženo območje v preletni razdalji oziroma v polmeru treh kilometrov, prepove premik čebeljih družin na okuženem območju in odredi klinični pregled vseh čebelnjakov na območju okuženega čebelnjaka. Republika Slovenija zagotavlja imetniku živali odškodnino za družine, ki so bile uničene, pa tudi za predmete in surovine, ki so bili poškodovani, pokvarjeni ali uničeni ob izvajanju odrejenih ukrepov. Imetnik živali je upravičen do odškodnine, če je pojav ali sum kužne bolezni naznanil takoj, če so bila v določenih časovnih obdobjih opravljena obvezna preventivna cepljenja ter diagnostične in druge preiskave živali in če je uresničil tudi druge predpisane in odrejene ukrepe za preprečevanje in zatiranje bolezni. Čebelar mora vlogo za izplačilo odškodnine skupaj s predpisano dokumentacijo vložiti pri območnem uradu VURS. O izplačilu odškodnine z odločbo odloči uradni veterinar območnega urada VURS. Vlogo za odškodnino lahko imetnik živali za usmrčene živali vloži v roku 15 dni od njihove usmrtitve, za predmete in surovine, ki so bili ob izvajanju odrejenih ukrepov za zatiranje bolezni živali poškodovani, pokvarjeni ali uničeni, pa v roku 15 dni po izvršitvi vseh odrejenih ukrepov. Zakonodaja s področja urejanja bolezni hude gnilobe je nacionalna zakonodaja, to pa je potrdil tudi dr. Aleš Gregorc. Ob tem je povedal, da se tega problema vsaka država loteva po svoje. Povsod po svetu sicer velja, da je treba obolele družine uničiti, to pa je pomembno tudi z vzrejnega vidika. Na Novi Zelandiji so hudo gnilobo skoraj izkoreninili tako, da se je v sanacijo z doslednim pregledovanjem vključila velika večina čebelarjev. Na koncu se je razvila še zanimiva razprava, na podlagi katere sta nastali dve pobudi: prvič, pregled spor hude gnilobe je treba opraviti pri treh satnicah različnih proizvajalcev, saj bi to pokazalo, ali so ob predelavi voska spore ustrezno uničene. In drugič, pregledati je treba pravilnik, ki ureja zatiranje hude gnilobe, in ugotoviti, ali je ob pojavu suma hude gnilobe mogoče družine prevaževalcev pregledati prednostno, ter jih, če je sum ovržen, odpeljati v karanteno, saj imajo prevaževalci v nasprotnem precejšnjo izgubo, ker zapora območja lahko traja precej dolgo. Andreja Kandolf, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane VSREQA MATDg UČEBraLARSTV® DREMELD Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litij GSM: 041/836 050, 041/779 119 Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: cebelarstvo.dremelj@volja.net Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev, zrele matičnike in druge čebelje pridelke. Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Čebela je ogrožena. Skrajni čas za ukrepanje! Čebelarska zveza Slovenije pripravlja veliko kampanjo z naslovom OHRANIMO ČEBELE! Čebelja družina je vedno bila zgled za uspešno delujočo družbeno skupnost osebkov. Njen obstoj je tesno vpet v zdravo naravno okolje, s poseganjem človeka v naravo pa čedalje bolj tudi od nas samih. Žal je naše spreminjanje okolja kljub človekovi oskrbi pahnilo čebelo na skrajni rob obstoja. Letos znova zaznavamo večje izgube čebeljih družin. Povprečno smo čebelarji izgubili 23 odstotkov čebeljih družin. Izgube so največje v obalno-kra-ški (41 %) in v ljubljanski regiji (37 %), v neposredni okolici Ljubljane z njenim zahodnim delom pa so povprečne izgube dosegle skoraj 50 %. Podatki o izgubah čebeljih družin v minulih treh letih pa so: leta 2007 smo izgubili približno 35 %, 2008 približno 15 % in 2009 približno 25 % čebeljih družin. Glede na to smo v Sloveniji v zadnjih treh letih izgubili več kot 100.000 čebeljih družin. Izgubam čebeljih družin se, žal, ni mogoče popolnoma izogniti, lahko pa jih, če poznamo vzroke za ta pojav, občutno zmanjšamo. Razmere za čebelarjenje so se precej spremenile, na to pa vplivajo navzočnost varoj v čebeljih družinah, intenzivno kmetijstvo z uporabo FFS, podnebne spremembe, onesnaženost okolja zato je vse bolj ogroženo tudi čebelarstvo. Velike izgube čebel v Sloveniji in drugod po svetu potrjujejo ustreznost predloga Čebelarske zveze Slovenije, da bi čebelo uvrstili med ogrožene živalske vrste v evropskem prostoru. Čebelarska zveza Slovenije pripravlja veliko medijsko kampanjo OHRANIMO ČEBELE. Za ta namen smo ustanovili poseben SVET ZA OHRANITEV ČEBEL. Vanj smo pisno povabili vse predsednike regijskih čebelarskih zvez, predsednika RS, pred- sednika Vlade RS, vse župane in poslance, ki so hkrati čebelarji, župane občin, v katerih bo v dneh mednarodnega foruma Apimedica & Apiquality potekal Festival čebelarstva, gospodarstvenike, športnike in nekaj znanih Slovencev. Do 19. maja so v Svet pristopili: predsednik ČZS g. Boštjan Noč, predsednik RS dr. Danilo Türk, kli-matologinja in Nobelova nagrajenka prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, poslanci, ki so tudi čebelarji: g. Jakob Presečnik, g. Borut Sajovic in g. Ivan Grill, poslanka ga. Cveta Zalokar Oražem, župani: g. Janko Sebastijan Stušek - Radovljica, g. Matej Kotnik -Lukovica, g. Franc Vovk - Dolenjske Toplice, direktor Belinke g. Zdravko Krempl, direktor družbe Acro-ni Jesenice g. Slavko Kanalec, direktorica družbe Medex ga. Aleša Kandus Benčina, direktor družbe Simobil g. Dejan Turk, predstavnik Mercatorja g. Vo-laj, veslač g. Iztok Čop, televizijski voditelj g. Boštjan Romih, predsedniki regijskih čebelarskih zvez: g. Franc Šmerc, g. Drago Kotnik, g. Jožef Bauman, g. Stanislav Kitak, g. Tone Koželj, g. Vlado Auguštin, glavni organizacijski odbor kongresa Apimedica & Apiquality (g. Gorazd Čad, ga. Natalija Bah Čad, g. Anton Tomec, ga. Nataša Lilek, g. Franc Šivic, g. Janko Božič), vodja JSSČ ga. Lidija Senič, g. Pavel Zdešar, člani vodstva ČZS (g. Jožef Smrkolj in g. Aleš Rodman). KLJUČNO SPOROČILO KAMPANJE: Čebela je ogrožena. Skrajni čas je za ukrepanje! Zakaj je treba zaščititi čebelo? • Čebela je najpomembnejša opraševalka, saj opra-ši več kot 80 % rastlin. • Brez čebel ne bo hrane. • Čebelji pridelki so odlična, varna in zdrava hrana. • Če bodo propadle čebele, bo uničeno tudi naravno okolje. kunsteD šiviljstvo Kunstelj, Ana Kunstelj, s. p., GSM: +386 C0)31 352 797 e-pošta: jm-kunstEli@volja.net Inž. Jože Kunstelj, s. p. GSM: +386 C0)31 893 276 e-pošta: jmkunstelj@volja.net Zavrti 41 1234 Mengeš SLOVENIA Tel./Fax: +386 (0)1 723 80 27 www.jm-kunstelj.com CILJI KAMPANJE: • razglasiti čebelo za ogroženo živalsko vrsto v Sloveniji in EU, • ozaveščanje splošne javnosti o pomembnosti čebel, • izobraževanje in usposabljanje mladih čebelarjev, • povečanje čebelje paše - saditev medovitih rastlin in dreves, • uvrstitev medovitih rastlin v program KOP, • povečanje števila raziskav o ohranjanju čebel, zlasti raziskav o kranjski čebeli, • odprava škodljivih posledic uporabe fitofarmacevt-skih sredstev, • s skrbjo za čisto okolje in čiste vode povečati tudi skrb za čebele, • spodbujanje gospodarstva, ki bo prijazno do narave (zelene ekonomije), • podpora ukrepom s sprejetjem Zakona o čebelarstvu. V okviru kampanje bomo izvedli več projektov. Kampanjo smo začeli 22. maja 2010 v okviru praznika slovenskega čebelarstva in bo trajala celo leto 2010. 1. Ustanovitev Sveta za ohranitev čebele, 22. maj 2010 Kampanjo so podprli pomembni člani Sveta za ohranitev čebel s področja znanosti, politike, gospodarstva, športa in čebelarstva. 2. Podpisovanje peticije za ohranitev čebel S podpisom peticije se nam lahko v akciji za ohranitev in zaščito čebel pridružijo vsi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s čebelo in posredno tudi z življenjem na Zemlji. 3. Medijska kampanja Akcijo bomo podprli tudi z medijsko kampanjo, v kateri bomo najširšo javnost obveščali o pomembnosti čebelarstva. Med kampanjo bomo promovirali posamezne dogodke v okviru akcije, predstavljali primere dobre prakse, povezovali partnerje in o dosežkih obveščali javnost. Uporabili bomo vse vrste medijev, ki so nam na voljo, vključno s socialnimi omrežji. 4. Spletna stran www.ohranimo-cebele.si Na spletni strani v podporo akciji bomo javnost seznanjali s konkretnimi projekti in aktualnimi informacijami. Na njej bo podrobno predstavljena tudi kranjska čebela kot del naše naravne in kulturne dediščine. 5. Promocijske delavnice po Sloveniji V celotnem obdobju izvajanja kampanje bomo skušali najširšo javnost ozaveščati z izvedbo več kot 30 delavnic, v okviru katerih bomo skušali kar največ zainteresiranih spodbuditi k aktivnemu ukvarjanju s čebelarstvom. Program akcij bo objavljen na spletni strani kampanje. 6. Sklad za kranjsko sivko V okviru projekta bo ustanovljen tudi Sklad za kranjsko sivko. Člani bodo prek spletne strani lahko kupili promocijske izdelke (majice s čebelarskimi gesli in panjske končnice). 7. Projekcija filmov s čebelarsko tematiko med kongresom V dneh, ko bosta v Sloveniji potekala mednarodni forum Apimedica & Apiquality in Festival čebelarstva bomo skušali javnost čim bolj ozavestiti s predvajanjem čebelarskih filmov. Osrednji film bo S čebelami do medu. 8. Delitev semen medovitih rastlin obiskovalcem razstave API-EXPO Z razdeljevanjem semen obiskovalcem sejma API-EXPO bomo širili zasajanje medovitih rastlin. 9. Akcija zasajanja in kolobarjenja z medovi-timi rastlinami 10. Uvedba modre številke za prijavo pomorov čebel Po tako imenovani modri številki, ki bo delovala na Čebelarski zvezi Slovenije, boste lahko prijavili pomore čebel. 11. Postavitev opazovalnega čebelnjaka v Ljubljani in Mariboru S postavitvijo opazovalnega čebelnjaka bomo najširši javnosti omogočili izobraževanje o vrstah čebel, čebelji družini, čebeljih pridelkih in čebelarski opremi. 12. Postavitev izobraževalnih otokov medo-vitih rastlin Z otoki medovitih rastlin bomo javnosti na različnih točkah (Botanični vrt, Arboretum, Mozirski gaj) omogočili spoznavanje do čebel prijaznih rastlin, primernih za zasajanje. 13. Zasajanje in urejanje medovitih rastlin Zasajanje sadik kostanja, jelke, javorjev in lipe. Pomembno je, da znamo te vrste dreves in grmov prepoznati. Včasih je dovolj že zgolj to, da zavarujemo mlado drevo in mu omogočimo rast. 14. Naj vzgajajo lepe izkušnje - naravoslovni dan za mladino V okviru mednarodnega foruma Apimedica bodo svet čebel lahko spoznali tudi najmlajši. Tako bo za osnovnošolce tretje triade 1. oktobra potekal naravoslovni dan, katerega pokrovitelj bo Belinka. Zasnovan je tako, da bodo učenci v celoti spoznali svet čebel, izveden pa bo tako, da se bodo sporočila narave lahko dotaknila vsakogar. Na petih učnih točkah bo čebela prika- zana na različne načine, iz drugačnih zornih kotov in kot nosilka različnih sporočil. Nekateri si bodo tako zapomnili zgodbe in slike, drugi vonje in okuse, spet tretjim bo ostal v spominu zabavni del dneva. Naravoslovni dan obljublja raziskovalno potovanje in doživetje izkušenj. Sklepne dejavnosti kampanje bodo potekale v okviru FESTIVALOV ČEBELARSTVA v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Tako kot Festivali čebelarstva bodo v dneh mednarodnega foruma Apimedica & Apiquality 2010 potekali tudi tradicionalni Medeni dnevi, ki jih v sodelovanju s čebelarskimi društvi vsako leto organizira Čebelarska zveza Slovenije oz. Javna svetovalna služba v čebelarstvu. Na Bledu, v Dolenjskih Toplicah, Lipici, Lukovici in v Mariboru bo v okviru Festivala čebelarstva potekala tudi prodajna razstava, na kateri bodo sodelovali lokalni čebelarji s svojimi pridelki in izdelki. Pripravili bodo tako predavanja za javnost kot tudi pester družabni program. Udeleženci foruma iz drugih držav bodo lahko začutili utrip in avtentičnost slovenskih krajev in podeželja! Namen Festivala čebelarstva je opozoriti javnost na pomembnost čebelarjenja kot zdravega načina življenja, spodbuditi uporabo čebeljih pridelkov v prehrani ter v medicini in ne nazadnje opozoriti, kako pomembna je čebela za ohranjanje naravnega okolja! Vabim Vas k sodelovanju pri izvajanju kampanje, saj samo vsi skupaj lahko pomagamo ohraniti čebele in preprečiti odmrtje še 100.000 in več čebeljih družin. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Peticija za ohranitev čebel Spodaj podpisani državljani/državljanke Slovenije menimo, da je glede na pomen čebel za opraševanje, prehrano in slovensko identiteto te žuželke nujno razglasiti za ogroženo živalsko vrsto v Sloveniji in EU, saj bomo le na ta način prispevali k njihovi ohranitvi. Podpisniki utemeljujemo svojo zahtevo z dejstvom, da je čebela najpomembnejša opraševalka, ki skrbi za opraševanje več kot 80 % rastlin. Čebele so poleg tega vir odlične, varne in zdrave hrane. Če bodo propadle čebele, bo propadlo tudi naravno okolje. V zadnjih letih smo v Sloveniji izgubili od 15 % do 35 % čebeljih družin na leto. Tako smo samo v zadnjih treh letih izgubili 100.000 čebeljih družin. Podpisniki peticije pozivamo vse pristojne institucije: • da pospešijo postopke razglasitve čebele za ogroženo živalsko vrsto v Sloveniji in EU, • da z izobraževanjem in usposabljanjem še bolj poskrbijo za ozaveščanje javnosti o pomembnosti čebel, • da zagotovijo povečanje števila raziskav o ohranjanju čebel, zlasti raziskav o ohranjanju avtohtone kranjske čebele, • da poskrbijo za kar najmanjšo in pravilno rabo fitofarmacevtskih sredstev. Državljani skupaj poskrbimo: • za povečanje čebeljih paš s saditvijo medovitih rastlin in dreves, • za odgovornost do čebel s čim manjšo in previdno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Od Vlade RS zahtevamo, da vse ukrepe podkrepi s sprejetjem posebnega Zakona o čebelarstvu, ki bo urejal celotno področje. Ukrepajmo zdaj in Sloveniji zagotovimo zdravo in zeleno prihodnost! Novi rejski program za kranjsko čebelo 2011-2015 Predlog novega rejskega programa smo na Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obravnavo in potrditev poslali 29. aprila. Priprava in izdelava tega predloga sta na ČZS potekali nekaj več kot leto ni, začeli pa sta se z imenovanjem delovne skupine na 5. seji Sveta PRO aprila 2009. Zasnovo in potek dela skupine do novembra lani sem opisal v uvodniku v lanski 12. št. SČ. Pri delu so poleg članov delovne skupine sodelovali tudi člani Sveta PRO, člani komisije UO ČZS za vzrejo matic ter strokovnjaki iz KIS-a, Biotehniške fakultete in MKGP-ja. Konec oktobra lani smo pripravili dve razpravi o tem, kako ugotovitve genetskih analiz vključiti v rejski program. Rezultat tega bodo že letošnje kontrole izvora matic v prodaji glede na potrjene matičarje pri posameznih vzrejevalcih. Priprave in zbiranje strokovnih podlag so trajali do konca 2009, od januarja letos pa smo na tedenskih sestankih intenzivno pisali in čistili besedilo. Tako smo osnutek končali na 10. seji Sveta PRO, ki je bila 18. 3., in na 7. seji komisije UO za vzrejo matic, ki je bila 23. 3.. Ves čas so s predlogi sodelovali tudi številni vzrejevalci matic, tako da smo upoštevali mnogo njihovih tehtnih predlogov. Program je bil dvakrat predstavljen tudi vsem vzrejeval-cem matic, prvič 8. 4. v Semiču, vendar je tja prišlo le 9 vzrejevalcev, in drugič še na ČZS 15. 4., ko je bila udeležba boljša, program pa je bil v predlagani obliki soglasno sprejet. Po tem sestanku mi je neki čebelar poslal »alternativni« rejski program, na podlagi katerega naj bi rešili vse probleme v slovenskem čebelarstvu. Veliko njegovih predlogov smo upoštevali pri pripravi našega programa, v celoti pa ga ni bilo mogoče upoštevati, ker je njegov program primeren le za poskusno čiščenje posameznega omejenega prostora, na katerem so čebele zelo križane. Zato bomo njegov predlog podrobneje obravnavali na prvi prihodnji seji Sveta PRO. Upam in želim, da bomo kmalu prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tako da bomo potem lahko pravočasno pripravili kakovostne izvedbene akte za leto 2011. Pri delu smo sodelovali: Franc Šmerc, dr. Peter Kozmus, dr. Janko Božič, dr. Aleš Gregorc, v nadaljevanju pa Peter Podgoršek, Janez Gregori, Pavel Zdešar, Janko Dremelj, mag. Franc Javornik, mag. Marko Hrastelj, Robert Bali, dr. vet. med., občasno pa še predsednik ČZS Boštjan Noč, tajnik Anton Tomec, Mitja Zupančič, Lidija Senič, Tomaž Samec in še nekateri drugi. Vsem, ki so kakor koli sodelovali pri pripravi programa, se zahvaljujem za njihov trud. Prepričan sem, da smo odlično opravili zelo zahtevno delo za ohranjanje kranjske čebele, ker pa je program odprt bodo nova znanstvena odkritja oz. strokovna spoznanja lahko takoj vključena v letne izvedbene programe (STRP). Franc Šmerc, predsednik sveta PRO Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Žižki 93, 9232 Črenšovci Pri nas dobite kakovostne in označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652 ali 041/619 524 Vzreja čebeljih matic HENRIK ZALETELJ Fužina 59, 1303 Zagradec TEL.: 01/788 60 86, GSM: 041/775 333 E-POŠTA: henrik.zaletelj@siol.net • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke. Vzreja poteka pod nadzorom KIS. • Naročila sprejemamo po telefonu ali po e-pošti. Kako naprej? Čebelarska sezona je v polnem teku. Ta mesec imamo čebelarji polne roke dela pri čebelah, saj povečujemo prostor za zalego in med, preverjamo rojilno razpoloženje, izrezujemo trotovino, spremljamo naravni odpad varoj, vzrejamo rezervne družine in točimo med. Pri vseh teh opravilih pa se po navadi pojavijo tudi težave, ki jih sami ne znamo odpraviti. Rešitev za takšne težave je Javna svetovalna služba, v okviru katere po vsej Sloveniji deluje mreža terenskih svetovalcev. Tako lahko terenski svetovalci v čebelarstvu, ki delujejo na posameznem območju, čebelarjem pomagajo pri reševanju najrazličnejših zagat. Tudi tisti, ki šele vstopate v svet čebelarstva, se pri terenskih svetovalcih lahko pozanimate o temeljnih vprašanjih praktičnega dela s čebelami, saj boste na podlagi tako pridobljenega znanja in izkušenj lahko še širili svoje čebelarstvo. Predvsem pa boste vzpostavili stalen stik s terenskim svetovalcem iz svo- jega okoliša, tako da vam bo stalno lahko pomagal z navodili in nasveti. Čebelarji, če torej niste prepričani, ali je vaš med zrel za točenje ali ne, če ne znate določiti vrste medu, če ne znate preveriti naravnega odpada varoj, prosite za pomoč terenske svetovalce, saj vam bodo ti svetovali brezplačno. Podatki o vseh terenskih svetovalcih so objavljeni na spletni strani ČZS. Ta mesec bodo terenski svetovalci poleg rednega svetovanja čebelarjem začeli izvajati tudi delavnice o »interni kontroli medu«. Na njih bodo predstavili pravilno označevanje medu, prikazali bodo merjenje vsebnosti vode in merjenje električne prevodnosti, poučili vas bodo o pravilni navedbi podatkov na nalepki ^ Ta oblika izobraževanja je namenjena vsem slovenskim čebelarjem, za to vas vabimo, da se udeležite delavnic na svojem območju. Spodaj si lahko ogledate, kje in kdaj bodo te potekale. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane Delavnice o interni kontroli medu Datum Čas Izvajalec Kraj Kontakt 5. jun. 20.00 Andrej Jernej Planina g. Jazbinšek 041/794 177 10. jun. 18.00 Gorazd Gradišnik Čebelnjak ČD Henrik Peternel Celje v Zagradu g. Gradišnik 030/604 062 11. jun. 16.00 Grozdan Trobec Štanjel 149a g. Trobec 030/604 044 12. jun. 9.30 Miha Rozman Čebelnjak g. Rozmana na Češnjici pri Kropi 18, Podnart g. Rozman 030/604 027 17. jun. 18.00 Brane Borštnik Gasilski dom v Velikih Laščah g. Borštnik 030/604 002 19. jun. 8.00 Ivan Atelšek Povir 52a, Sežana g. Atelšek 041/649 142 19. jun. 9.00 Ivan Čopar Čebelnjak g. Čoparja v Lokah pri Mozirju g. Čopar 030/604 061 19. jun. 9.00 Janez Perčič Lovski dom Pangršica, Golnik g. Perčič 030/604 026 19. jun. 18.00 Stanislav Car Nova vas 4a, Bloke (dvorana nad knjižnico) g. Car 030/604 045 28. jun. 10.00 Zdenko Benčič Vaški dom, Vrhpolje g. Benčič 031/321 325 4. jul. 10.00 Ivana Kovačevic Šmarje pri Jelšah, čebelarski dom g. Pušnik 031/518 411 10. jul. 19.00 Andrej Jernej Sejna soba Podčetrtek g. Uršič 041/454 604 9. avg. 17.00 Branko Skrt Čebelarski dom Ilirska Bistrica g. Skrt 030/604 041 27. avg. 16.00 Slavko Ružic ČD Nova Gorica, Vipavska cesta 57, Nova Gorica g. Ružic 031/689 155 4. sep. 9.00 Brane Borštnik Prilesje g. Borštnik 030/604 002 59. redni občni zbor ČZS V soboto, 10. aprila 2010, so se delegati čebelarskih društev zbrali na 59. rednem občnem zboru ČZS. Udeležilo se ga je 131 delegatov oziroma predstavnikov 60 odstotkov društev, zato je bil zbor sklepčen. Občni zbor je vodilo delovno predsedstvo s predsedujočim g. Jožefom Smrko-ljem, ki je delo občnega zbora usmerjal v umirjenem in pozitivnem duhu. Na dnevnem redu so bile ustaljene točke, ki jih tako visoko srečanje predvideva, tj. poročilo o uresničitvi delovnega in finančnega načrta ČZS za leto 2009, poročilo predsednika ČZS, poročilo nadzornega odbora, potrditev revidiranega zaključnega računa ČZS za leto 2009 ter sprejetje delovnega in finančnega načrta ČZS za leto 2010. Razprava o poročilih je potekala umirjeno in konstruktivno, delegati, ki so se priglasili k razpravi pa so po večini pozitivno ocenili delo Zveze in uresničitev načrta. Največji del razprave je bil namenjen zdravstvenemu varstvu čebel in zatiranju varoj, torej temi, ki ji čebelarji namenjamo veliko pozornosti, saj občutno vpliva na usodo in razvoj našega čebelarjenja. Slavnostni del občnega zbora je bila podelitev najvišjih odličij Antona Janše I. stopnje za leto 2010. Letos je tej podelitvi sledila še podelitev posebnega priznanja, tj. »častne diplome Antona Žnideršiča« g. Jožetu Abramu, članu ČD Pivka, za izvirne novosti ali izboljšave (inovacije) na področju tehnologije čebelarjenja. G. Abram je namreč vezan na invalidski voziček, ker je zaradi bolezni ostal brez nog. Kljub temu ni opustil čebelarjenja, temveč je tako tehnologijo kot tudi čebelnjak prilagodil tako, da v njem lahko pregleduje in oskrbuje svoje čebelje družine. Anton Tomec, tajnik ČZS AGRA - 48. mednarodni kmetijsko-živilski sejem 48. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA bo v Gornji Radgoni potekal od 21. do 26. avgusta 2010. Posebna pozornost bo namenjena strokov-no-prodajni čebelarski razstavi, ki jo pripravljajo ČZS in ČZD Pomurja. Čebelarsko dogajanje bo najbolj strnjeno na dan čebelarjev, ki bo 22. avgusta 2010. Za ta dan so organizatorji pripravili: • podelitev nagrad z ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo, • strokovni posvet o aktualni temi v organizaciji ČZS, • tržnico medu in izdelkov iz medu in • obisk slovenske medene kraljice. Vabljeni k sodelovanju na OCENJEVANJU MEDU z mednarodno udeležbo. • Rok za prijavo vzorcev je 1. 7. 2010. • Zbiranje vzorcev bo 2. in 3. avgusta 2010, od 8.00 do 16.00 ure, na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. • Ocenjevanje medu bo potekalo od 9. do 11. 8. Razpisne informacije za ocenjevanje, tržnico medu in sodelovanje na sejmu so na voljo na spletni strani: www.pomurski-sejem.si. Dodatne informacije na tel.: 02/564 21 08, e-naslov: jana. dimec@pomurski-sejem.si V NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AZ-čebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE!_ Izdelujemo naMadne GJ-panje AŽ-mere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirane oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z LR-naMadami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Zdaj izdelujemo tudi satnilie za GJ- in AŽ-panje. Prilagodljiva, večnamenska podnica za nakladne LR- in GJ-panje. Svetovna novost v čebelarstvu! tt„__, PETERZAKRAJŠEK,s.p. ^«o^ne Cene! Prilagodljiva, večnamenska podnica za nakladne LR- in GJ-panje. Svetovna novost v čebelarstvu! Pretnarjeva 6,1210 Ljubljana - Vižmarje Tel.: (01)512 62 51 RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: www.czs.si/Napoved/napoved_medenja.php Avtomatski odzivnik za paše - tel.: (01) 729 61 20. ČD Begunje pri Cerknici sprejema pisne prijave za prevoz čebel na gozdno in hojevo pašo. Prijave, ki morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, pošljite do 30. junija 2010 na naslov poverjenika: Milan Pohole, Notranjska cesta 28, 1380 Cerknica, tel.: 01/709 16 72, 031/429 193. ČD Dolsko sprejema pisne prijave za dovoz čebel na kostanjevo pašo na naslov: Janez Mi-helčič, Petelinje 10, 1262 Dol pri Ljubljani. ČD Alojz Greif - Hoče sprejema pisne prijave za kostanjevo pašo. Prijave, ki morajo biti v skladu s pravilnikom, pošljite na naslov: Miran Pregl, Ptujska 91, Miklavž na Dravskem polju, 2204 Miklavž, tel.: 041/471 150, e-pošta: miran. pregl@gmail.com. ČD Ljubljana Moste-Po- lje zbira prijave za kostanjevo pašo do 15. junija 2010 oz. do popolnitve pašnih mest. Prijave pošljite na naslov: Janez Jere, Zgornja Besnica 3a, 1129 Lju-bljana-Zalog, tel. 01/367 11 19, 041/988 965. ČD Ig sprejema prijave za dovoz čebel na hojevo pašo v občini Ig. Poverjeniki po območjih so: Anton Maček, Iška vas 40b, 031/398 209, za katastrsko območje Iška, Iška vas, Gornji Ig, Krim; Jože Piškur, Dobravica 11a, 01/28 62 220, za katastrsko območje Brdo, Škrilje, Golo, Zapotok, Mokerc; Pavel Petrovčič, Iška vas 82a, 041/356 460, za katastrsko območje Kot, Strahomer; Janez Tehovnik, Podkraj 71, 041/351 520, za katastrsko območje Vr-bljene, Strahomer. ČD Apis Ribnica zbira prijave za gozdno pašo na Veliki in Mali gori. Prijave zbirata: Janez Arko, tel.: 031/836 213, 01/836 10 66, in Franc Lesar, tel.: 041/527 372. ČD Litija sprejema prijave za kostanjevo pašo do 4. junija 2010. Pošljite jih na naslov poverjenika za pasišča: Janez Tehovnik, Kresnice 5, 1281 Kresnice, tel:041/358 910. ČD Selnica ob Dravi sprejema pisne prijave za prevoz čebel na pašo na predpisanih obrazcih in s predloženimi dokazili. Prijave pošljite na naslov: Anton Vrčko, Široka ul. 14, 2352 Selnica ob Dravi, tel.: 02/671 34 41 (zvečer), 031/839 036. Obravnavani bodo samo tisti čebelarji, ki so v minulih letih poravnali svoje obveznosti do ČD Selnica ob Dravi. TRGOVINA Gosposka 3, 3000 Celje ^ A ~ Delovni čas ~ Ä "■""■■P®'- ""I 8 00 <10 15 00 Mg^ Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 JKK^ ^fV Sobota od 8.00 do 12.00 ffl' PONUJAMO VAM: I~čebelarsko zaščitno opremo, opremo in pribor ~sladkorne pogače MEDOPIP ~med in ostale čebelje pridelke ~darilni program in kozmetiko na bazi čebeljih pridelkov ~kozarec za slovenski med in ostalo embalažo Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faxu ali e-pošti. Tel./faks: 03/544 17 23; mail: trgovina.cebelca@amis.net Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu nad 10 matic vam priznamo 10% popust. Čebelarstvo KAPUN Vaneča 70 a, 9201 Puconci tel.: 031 703 603 e-pošta: stanko.kapun@gov.si Prodam Cvetni prah osmukanec, tel.: 041/990 360. Cvetlični in češnjev med, tel.: 031/274 933. 15 čebeljih družin, AŽ-panje (Prekmurje), tel.: 02/572 15 20. 19 družin z LR panji, cena po dogovoru, tel.: 031/718 949. Nekaj čebeljih družin na 10 AŽ-satih s panji, tel.: 041/992 582. 4 čebelje družine s panji in čebelnjakom, lahko tudi posamično, tel.: 041/896 134. Nove čebelnjake, od 900 EUR naprej, tel.: 040/238 646. Nerjaveče, dvosatno točilo za med, tel.: 031/222 453. Točilo na 4 sate, tel.: 041/ 891 872. Električno 4-satno točilo, tel.: 031/334 588. AŽ-panje 10- in 7-satarje ter nekaj plemenilčkov, možnost menjave za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 19. uri). Prikolico Brako camp (šotor), možnost predelave za prevoz čebeljih panjev, prelakirana, nove pnevmatike, prevoz s tretjo reg. tablico, cena 200 EUR, tel.: 041/841 936. 12 novih AŽ-panjev, tel.: 040/253 874 (Kostanjevica na Krki). Več zaklad AŽ 10 S (Peterka), cena po dogovoru, tel.: 041/723 122. 50 novih AŽ-panjev 10-satar-jev, lipovih, tel.: 031/300 697. 4-satno točilo za med iz nerjaveče pločevine (okolica Ljubljane), tel.: 01/365 10 92. Napravo za zbiranje čebeljega strupa in pet lovilnikov rojev, tel.: 041/822 366. Ometalnik za čebele, nerjaveč, tel.: 031/480 444. ODDAM I Čebelnjak z 12 AŽ-panji, postavljen v vasi Sovodenj v Poljanski dolini - gozdnato območje, daleč naokoli ni intenzivnega kmetijstva, ekološka kmetija -čebelarite lahko ekološko ali kon-vencionalno, tel.: 041/215 457. KUPIM I Vosek, lep in kakovosten (tudi večjo količino), pogoji: ka-kvost 1A, lepa rumena barva, pravi vonj, izjemna čistoča brez vsakršnih smeti ali primesi, realna cena, e-pošta: slomann@ hotmail.com, tel.: 040/561 432, 040/125 222. Elektromotor za 4-satno točilo, tel.: 031/480 444. 3 čebelje roje v začetku junija (Moravče), tel.: 041/925 902. jpVzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1 - Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 - GSM: 041/900 606 • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. • Ponujamo vam tudi matičnike črne barve za pridobivanje matičnega mlečka ali za vzrejo matic. POPUSTI ZA CLANE ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE APIS M^ D 4-odstotni popust* Čebelarstvo 'C*'^ Rihar-Kocjan 4-odstotni popust* Čebelarstvo LUCKA 4-odstotni popust* Posamezne trgovine članom ČZS omogočajo nakupe s popusti. Aktualen seznam popustov bomo objavljali v vsaki številki Slovenskega čebelarja. ČZS pospešeno išče še dodatne popuste in ugodnosti za svoje člane. * Podrobnejše podatke o popustih najdete na spletni strani ČZS: www.czs.si all v uredništvu revije Slovenski čebelar, tel.: 01/729 61 14. PREVOZNI ZABOJNIK TPV PRIKOLICE, Tovarna prikolic, d. o. o. Cesta bratov Cerjakov 13 8250 BREŽICE ^ Tel: 07/499 19 57 Faks: 07/499 19 60 E-pošta: a.leskovar@tpv.si Spletna stran: www.tpv.si V TPV-ju smo v sodelovanju s ČZS razvili prevozni zabojnik-kontejner za 8 AŽ-panjev. Okvir zabojnika je zvarjen iz vroče pocinkane pločevine, mesta varjenja ustrezno zaščitena, streha je pocinkana, na dve kapi, snemljiva. Zabojnik je opremljen s štirimi nastavljivimi in zložljivimi stopalkami, namenjenimi za samostojno postavitev. Zadnja vrata se odpirajo po vertikali in so podprta z dvema stebričkoma, čebelarju omogoča delo tudi ob deževnem vremenu. Teža praznega zabojnika je približno 160 kg. Za prevoz zabojnika smo namenili prikolico A-8 s pomožnim dvižnim kolesom do skupne teže 750 kg, vozno s tretjo tablico. Možen je prevoz s prikolico AB-8 z naletno zavoro do skupne teže 750 kg. Prikolica je izdelana iz vroče pocinkane ALU-galvalume pločevine, ki zagotavlja njen dolgotrajen obstoj. Notranja mera zaboja je 1075 x 2020 x 340. TIP PRIKOLICE CENA ZA ČLANE A8 brez naletne zavore 580,32 EUR AB8 z naletno zavoro 843,84 EUR zabojnik za prevoz panjev 653,76 EUR A8 z zabojnikom brez naletne zavore 1.234,08 EUR AB8 z zabojnikom in naletno zavoro 1.497,60 EUR Ob gotovinskem nakupu priznamo čebelarjem s člansko izkaznico ČZS 20-odstotni popust. VINCENC DAMIS 1937-2009 Novembra 2009 smo se na Gorci v Malečniku poslovili od čebelarja in gasilca Vincenca Da-miša - Vinka, dolgoletnega člana našega ČD. Zaradi zdravstvenih težav se je moral že pred časom posloviti od svojih 30 čebeljih družin, ki jih je imel v Kirarje-vih panjih in za katere je vzorno skrbel, hkrati pa je naslednikom prepustil tudi vse svoje društvene funkcije. V društvu je uspešno in požrtvovalno deloval kar štiri desetletja. Kot blagajnik društva je 21 let skrbel za njegovo dobro finančno stanje. Ob razvitju društvenega prapora leta 1982 je postal naš praporščak ter to dolžnost opravljal 17 let. Zaradi hude bolezni je moral prapor in blagajniške posle prepustiti nasledniku. Kot mentor čebelarskega krožka na OŠ Malečnik in je mladim čebelarjem podaril dva Kirarjeva panja. Za svoje delo je prejel visoki odličji Antona Janše III. in II. stopnje, pa tudi priznanji ČD Maribor in ČZD Maribor. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Ignac Harb, ČD Malečnik RUDI POČKAJ 1928-2009 Sredi septembra lani smo postojnski čebelarji izgubili našega dolgoletnega člana, čebele pa skrbnega gospodarja Rudija Poč-kaja z Velikega Ubeljskega. Rudi se je rodil 18. aprila 1928 na Velikem Ubeljskem, kjer je preživel mladost, ki jo je zaznamovala italijanska okupacija. Leta 1945 je služil vojsko v Hercegovini in Beogradu. Čebelariti je začel leta 1960, za čebelarjenje pa ga je navdušil brat Hilarij. Večino svoje čebelar- ske kariere je čebelaril z 20 čebeljimi družinami v nakladnih in AŽ-panjih. Rudi je bil zelo napreden in natančen čebelar, lovec, kmetovalec in daleč naokoli znan vzrejeva-lec domačih sort sadnega drevja. Bil je velik privrženec ekološkega kmetovanja in sonaravnega načina življenja. Pri svojem delu na kmetiji je stalno iskal nova znanja ter jih tudi s pridom uporabljal. Vse svoje izkušnje je z veseljem prenašal na mlade ljudi. ČD Postojna TONE ANŽIČ 1937-2010 Januarja letos smo se na pokopališču Trate na Škofljici poslovili od Toneta Anžiča, člana ČD Škofljica. Pokojni Tone se je rodil na Razdrtem pri Šmarju - Sapu. Mladost je preživel v številni An-žičevi družini v domačem kraju. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Šmarju - Sapu, se je odločil za poklic tesarja. Izučil se je v podjetju Hoja, potem pa je bil v istem podjetju zaposlen vse do upokojitve. Z ženo sta si na Škofljici zgradila prijeten dom. Tone je bil z naravo povezan od rane mladosti, saj je to takrat predvsem velikim družinam na manjših kmetijah omogočalo preživetje. Ker so bile na njegovem domu tudi čebele, je vzljubil tudi te žuželke. Ob preselitvi v novi dom je imel tako možnost postaviti čebelnjak. Za čebele je skrbel vse dotlej, dokler so mu to dopuščale življenjske moči. Ko je leta 1982 na Škofljici znova zaživela pobuda za ustanovitev ČD, je bil med ustanovnimi člani tudi Tone. V društvu je bil zelo dejaven in je rad prisluhnil strokovnim navodilom. Zelo zavzeto je sodeloval pri graditvi društvenega čebelnjaka, na- menjenega za društveno delo, saj je opravil vsa potrebna tesarska dela. Za njegovo sodelovanje se mu je društvo ob razvitju prapora oddolžilo s spominskim zlatim žebljičkom, ki je z njegovim imenom in priimkom nameščen na drogu prapora. Tone, ohranili te bomo v lepem spominu. Želimo ti miren počitek. ČD Škofljica DRAGO GUČEK 1933-2010 Čebele so se še stiskale v zimsko gručo, ko smo izvedeli, da nas je po zahrbtni bolezni nepričakovano zapustil naš spoštovani prijatelj, čebelar Drago Guček, član ČD Planina pri Sevnici. Drago se je rodil 3. julija 1933 na Brdu pri Planini. Čebele so bile od nekdaj pri hiši, saj je bil izkušen čebelar in član ČD vse od leta 1946 že njegov oče. Po očetovi smrti je domačo čebelarsko tradicijo nadaljeval sin Drago, čeprav je imel kot mizar polne roke dela. Z zdaj tudi že pokojno ženo Pep-co sta pri hiši postavila nov, vzorno urejen čebelnjak. Izdelal je tudi marsikateri drugi čebelnjak, panj, čebelarsko opremo, brunarico ^ Bil je izjemno delaven človek, poln energije in rad je ustregel vsakomur, tudi nam čebelarjem. Zato ga bomo zelo pogrešali in ohranili v lepem spominu. Za svoje prizadevno delo med čebelarji je prejel tudi odličje Antona Janše III. stopnje. Planinski čebelarji smo se od njega poslovili 2. februarja 2010. Člani ČD Planina pri Sevnici izrekamo iskreno so-žalje vsem njegovim bližnjim. »Drago, upamo, da si našel svoj mir v poslušanju šumenja čebel! Hvala ti!« ČD Planina pri Sevnici Revijo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Spletna stran ČZS: www.czs.si Spletna stran SČ: www.czs.si/slovenskicebelar.php Spletna stran ONS: www.czs.si/Napoved/napoved_medenja.php Avtomatski odzivnik za paše - tel.: (011 729 61 20. Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak delovni četrtek med 13. in 17. uro. Kontaktni podatki Čebelarske zveze Slovenije: tajništvo: (01) 729 61 00, faks: (01) 729 61 32, uredništvo (01) 729 61 14, Anton Tomec, tajnik: (01) 729 61 02, anton.tomec@czs.si, Nataša Klemenčič Štrukelj, poslovna sekretarka: 041 370 409, info@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 040 436 512, nocb@czs.si, Frančišek Volovlek, vodja ONS: 041 644 217, francisek.volovlek@czs.si, urednik Marko Borko: 051 637 204, marko.borko@czs.si. Kontaktni podatki Javne svetovalne službe v čebelarstvu: Lidija Senič, vodja službe: 040 436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, spec. za tehnologijo: 040 436 516, vlado.augustin@czs.si, Tanja Magdič, spec. za ekonomiko: 040 436 513, tanja.magdic@czs.si, Andreja Kandolf, spec. za zagotavljanje varne hrane: 040 436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, spec. za zagotavljanje varne hrane: 040 436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, spec. za zagotavljanje varne hrane: 040 436 517, tomaz.samec@czs.si, Janja Podlesnik, administrativna delavka, (01) 729 61 24, 040 436 518, janja.podlesnik@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, dr. Janez Grad, Janez Gregori, prof. biol., Miro Leskovec, Borut Preinfalk, dr. vet. med., Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., dr. med. Rodoljub Živadinovič Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2010 za nečlane je 45 €, za naročnike iz tujine je 50 €. Posamezna številka stane 4 € za člane oz. 7 € za nečlane. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Priprava za tisk in tisk: Littera picta, d. o. o., Barletova cesta 4, 1215 Medvode Naklada: 6700, Tiskano: 25. 5. 2010 Revija Slovenski čebelar, ki jo izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA ŽELITE CENOVNO UGODNO PRETOPITI STARE SATE? S sončnim topilntkom za dva sata lahko na soncu topite stare sate. In>a nezlonn^iv zgornji pokrov iz veöslojne poiikarbonatne plošče, pod katerim na soncu lahko dosežemo temperaturo do 120* C. ČEBELARSKE ROKAVICE IZ — MEHKEGA USNJA IPSar / Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka: 9.00-12.00in 13.00-17.00 ob sobotah: ^KCIJSKA CENA: 9-00 - 12.00 ) 5,95 EUR AKCIJSKA CENA: 9,18 EUR POSODA ZA ODKRIVANJE S POKROVOM IN STOJALOM ZA ODLAGANJE SATJA AKCUA! KVALITETNO IZDELANA TOČILA ZA MED CEDILO ZA MED NAROČENO VAM ODPOŠLJEMO PAKETNO Čebelarji. izkoHstite možnost ugodnega nakupa s pomočjo sofinanciranja nakupa čebelarske opreme s strani EU in RS. BIOLOŠKE SATNICE S certifikatom dimertzij AŽ in LR. Na zak)gi satnice s trotovskimi celicami. l\ ENO BLAGO I I LAHKO I ŠLJEMO S I NO POŠTO % SMUKALNIK ZA CVETNI PRAH IZ UMETNE MASE POSODE ZA MED I RAZLIČNIH t VELIKOSTI IN NAČINOV ZAPIRANJA 1 . f i OMETALEC ČEBEL S POSEBNIM MEHANIZMOM ZA VPETJE LONCA y \ J', 4 ß Akcijski ceni veljata od 1.6. do 31.62010 oz. do prodaj zak>g. Pn gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti nad 50 EUR LOGAR TRADE d.o.o. prorumočebeiarjemzvetjavno čebelarsko izkazruco 4% popusta Poslovna cona A 41, 4208 Šenčur Poposb se med seboj ne seštevajo in ne velja kartica ugodnosti. tel.: 04 25 19 410, e-poJta: lnfo@Iogar-trade.si, internet: vwvw.logar-trade.si