LETO IV. ŠT. 15 (160) / TRST, GORICA ČETRTEK, 15. APRILA 1999
R ■
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl CORIZIA ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR/0,77 €
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIjO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. )ANUAR|A 1996
MANJŠINE IN PARLAMENT
VOJAŠKE IN POLITIČNE POBUDE
Prav gotovo je parlament neke države vedno tisto glavno zakonodajno telo, ki odloča o tem, kar poznamo pod latinskim izrazom res publica (javne zadeve). Že sama delitev oblasti sega zgodovinsko več stoletij nazaj, ko je francoski filozof Montesquieu v 17. stoletju pisal o treh glavnih oblasteh v državi, ki sta poleg zakonodajne (parlament) še izvršna (vlada) in sodna. Tako si potem moderna država lahko pravično in primerno porazdeli glavne funkcije oblasti. Ta delitev je danes postala sama po sebi umevna.
Rimski parlament je danes v Italiji nosilec zakonodajne oblasti. Poslanci in senatorji odločajo suvereno o vsem, kar zadeva javni blagor. Zato je prisotnost v parlamentu zelo važna in potrebna. Državljani morajo pri tem čutiti, da jih ta visoka ustanova ščiti in brani njih koristi. To gotovo velja tudi za narodne manjšine, ki vidijo v parlamentu jamstvo za veljavnost lastne zaščite. Zato je prav gotovo prisotnost parlamentarcev narodnih manjšin v poslanski zbornici in senatu nujna in koristna. Posvetimo torej temu nekaj vrstic.
Pred dnevi smo v vsedržavnem tisku lahko brali, da je a-.nns;-'! r lanec v rimskem parlamentu (kot predstavnik Iridumnsko tirolskih avtonomistov) zapustil mešano skupino OZ. skupino manjšinskih poslancev, ki med drugim zaobjema parlamentarce Union Valdotaine in Siidti-roler Volkspartei. Prestopil je v vrste Oslička (Prodi), ki doseže s tem zadostno število za ustanovitev samostojne poslanske skupine. Verjetno je to sad domene med Prodijem in bocensko SVP, ki bosta skupno nastopila na bližnjih evropskih volitvah.
Narodne manjšine v Italiji imajo danes svoje parlamentarce v glavnem kot izraz svojih samostojnih strank (kot Dolina Aosta in Južna Tirolska). Nekaj podobnega so imeli do nedavnega tudi Sardinci. Drugi pa so tudi bolj razpršeni po vsedržavnih strankah. Kaj pa Slovenci? V dobi med obema vojnama ali bolje do še možnega delovanja italijanskega parlamenta pod fašizmom, smo imeli Slovenci svoje samostojno parlamentarno predstavništvo v Rimu. Poslanci slovenske lipove vejice (tudi povezani z južnotirolsko planiko) dr. Karel Podgornik, dr. Josip Vilfan, dr. Engelbert Besednjak in duhovnik Virgil Sček so bili neutrudni in pogumni zagovorniki pravic Slovencev v Italiji do Mussolinijevega terorja.
Kot že napisano, je danes manjšinsko predstavništvo drugače porazdeljeno. To velja tudi za Slovence. Na žalost sedaj nimamo Slovenci več samostojnega predstavnika v parlamentu (poslanski zbornici ali senatu). Že v vsem povojnem obdobju predstavlja slovensko manjšino parlamentarec, izvoljen na italijanskih levičarskih listah. Le pri dveh zadnjih volitvah za senat je slovenski kandidat predstavljal vse politične sile Oljke, torej tudi Slovensko skupnost.
Vsekakor pa je potrebna solidarnost vseh manjšinskih strank v Italiji tudi danes. Upajmo, da se bo vse to pokazalo še v bodoče. Pred nami so volitve za evropski parlament, ko se navadno (kot že v preteklosti) najbolj izkaže medmanjšinsko sodelovanje. In prav to bi gotovo bilo primerno tudi sedaj.
ANDREJ BRATUŽ
TRAGEDIJI NA BALKANU NI VIDETI KONCA
Medtem ko pišemo, še ne vemo, če je Rusija sprejela poziv zahodnih držav, med njimi zlasti ZDA, naj aktivneje sodeluje pri poskusih, da se pogasi ogenj na Balkanu, ki grozi, da se spremeni v požar nepredvidljivih razsežnosti. Poziv Moskvi je v tem smislu posredoval glavni tajnik Atlantske zveze Solana po zborovanju zunanjih ministrov vseh 19 držav članic. Zborovanje je bilo 12. t.m. v Bruslju. Veliko pričakovanje vlada za potek srečanja med zunanjima ministroma ZDA in Rusije v torek, 13. t.m., v Oslu. Prejšnji teden seje končno oglasil glavni tajnik Združenih narodov Kofi Annan in se neposredno obrnil na jugoslovanskega zveznega predsednika Miloševiča s pozivom, ki vsebuje pet točk: prekiniti je treba sovražnosti na Kosovu; srbska vojska naj se umakne s tega
i
DRAGO LEGIŠA
ozemlja; begunci naj se vrnejo na svoje domove; na prizadeto ozemlje naj se začasno nastanijo mednarodne vojaške enote, ki naj varujejo Albance in Srbe; stanje na Kosovu naj nadzoruje skupina mednarodnih opazovalcev. Kofi Annan je pristavil, da je pripravljen osebno obiskati Beograd in se srečati z Miloševičem.
Besede glavnega tajnika ZN dokazujejo, da skuša svetovna organizacija opravljati nalogo, zaradi katere je nastala; poleg tega je treba priznati, da je Kofi Annan vsaj posredno priznal legitimnost vojaškega posega Atlantske zveze in s tem znatno utišal kritike, ki so prihajale tudi iz nekaterih krogov samih držav članic NATO, pri čemer je gotovo prednjačila Italija. -----------STRAN	2
ZAKAJ IN CEMU NEDELJSKI REFERENDUM
Med narekovajem je dobesedni prevod vprašanja, ki ga bodo upravičenci lahko prebrali na glasovnici. Že na prvi pogled izhaja, da takšno besedilo lahko pravilno razumejo le strokovnjaki. Poleg tega se moramo zavedati, da je pozornost javnosti v zadnjih tednih preusmerjena k dramatičnemu razpletu dogodkov na Balkanu. Sredstva javnega obveščanja pa niso iz razumljivih razlogov mogla ustrezno in natančno obrazložiti predmeta ljudskega glasovanja.
Kar zadeva bralce našega časnika in sploh pripadnike slovenske narodne manjšine v Italiji, je popolnoma razum-
V nedeljo, 18. t.m., bo v Italiji referendum ali ljudsko glasovanje. Volilni upravičenci so vabljeni, da se izrečejo o "odpravi glasovanja, ki zadeva proporčno razdelitev 25 odstotkov sedežev v poslanski zbornici".
Ijivo, da bo takšna ali drugačna odločitev le kaplja v morje. Zato se prav gotovo ne splača trošiti energij, saj bi slednje mnogo in zares koristneje lahko uporabljali za rešitev in ureditev naših manjšinskih zadev. Ker smo že pri problemu parlamentarnega predstavništva, mislimo, da je prav, če spet poudarimo, da naša manjšina zaradi pomanjkljive zakonodaje nima svojih pred-
stavnikov v zakonodajnih zborih, to je v senatu in poslanski zbornici. Republika Slovenija je tako pravico zagotovila z ustavo obema svojima manjšinama, italijanski in madžarski, ne glede na število njunih pripadnikov. Slednje je neprimerno manjše od naše v Italiji.
Zdaj pa kratko poglejmo, o čem se bodo prihodnjo nedeljo izrekali italijanski volivci.
Naše bralce in ljudi dobre volje pozivamo, naj po svojih močeh pomagajo trpečim in preganjanim s Kosova.
POMAGAJMO TRPEČIM IN PREGANJANIM!
Darove v denarju sprejema tudi naša u-prava, ki bo poskrbela, da bodo prispevke nemudoma prejele pristojne ustanove in dobrodelne organizacije.
NOVI GLAS
Janez Povše
VOJNA NA BALKANU SPREMINJA SVET...
Ivan Žerjal / intervju TOMAŽ SIMČIČ
p. Janko Hajšek
S KONGRESA O MLADINSKI PASTORALI
Damijan Terpin
DEKLARACIJA SLOVENIJE O NAŠI ZAŠČITI
Matjaž Rustja
PODELITEV NAGRADE VSTAJENJE
ČETRTEK 15. APRILA 1999
Rimska poslanska zbornica ima 630 poslancev. Po dosedanjih volilnih predpisih 475 ali 75 odstotkov poslancev je izvoljenih v volilnih okrožjih. To pomeni, da je v vsakem o-krožju izvoljen kandidat, ki prejme največ glasov. Ostalih 155 poslancev, torej ostalih 25 odstotkov, je izvoljenih po proporčnem sistemu, kar pomeni, da se poslanski sedeži dodeljujejo kandidatnim listam po proporčnem sistemu. Vsak upravičenec je na volišču dobil dve glasovnici: roza barve je bila za enokrožne volitve, sive barve za proporčne. Predlagatelji referenduma bi radi ohranili le glasovnico roza barve in bi torej radi odpravili proporčno kvoto. Proti večinskemu sistemu so zlasti manjše politične stranke in stranke, katerih korenine segajo daleč v preteklost.
...........STRAN	2
Jurij Paljk
PLEČNIKOVA SAKRALNA UMETNOST
Ivan Žerjal
OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOV. ŠOLE
Igor Devetak
NEPRECENLJIVI DOKUMENT
Erika jazbar
ZGOŠČENKA S TRINKOVO GLASBO
Igor Cotič / pogovor
DAVID GERGOLET O USPEHU MLADOSTI
NOVI
SVET OKROG NAS
S 1. STRANI
TRAGEDIJI NA BALKANU...
NA KOROŠKEM
Javier Solana je v članku, ki ga je v ponedeljek s pou: darkom objavil najbolj razširjeni italijanski dnevnik, med drugim napisal, da "se NATO ne bojuje z Jugoslavijo, da ni proti njenemu ljudstvu, temveč proti vladi, ki je zlorabila svojo oblast in povzročila vojno proti svojim sodržavljanom na Kosovu." Pristavil je, da "ne more biti demokratičnega in večetničnega Kosova, kjer naj njegove narodnostne skupnosti živijo v miru, če se ne bodo sprejeli pogoji, ki jih družno postavljajo Kofi Annan, Evropska zveza in NATO".
Letalski napadi se medtem nadaljujejo in se celo stopnjujejo. Hkrati se nezadržno nadaljuje tudi beg kosovskih Albancev v sosedno Albanijo, Makedonijo in Črno goro, kar
S 1. STRANI
ZAKAJ IN...
Goli večinski sistem naj bi nekako kaznoval politične stranke, katerih obstoj jamči 49. člen republiške ustave. Zato govorijo tudi o kršitvi temeljne listine republike.
Zagovorniki referenduma, torej tisti, ki vabijo volivce, naj na glasovnici napišejo "DA", trdijo, da je proporčna kvota eden glavnih vzrokov politične nestabilnosti v Italiji. V tem naj bi bil torej glavni vzrok, zaradi katerega se vlade tako rekoč "menjavajo kot srajce", medtem ko naj bi večinski sistem zagotavljal trdno parlamentarno večino in zato tudi trdno vlado, ki bi ostala na oblasti do konca mandata. Medtem bi se opozicija pripravljala, da na prihodnjih volitvah postane večina.
Vse to so seveda besede; je teorija, ki zahteva preverjanje, saj politika ni nekaj abstraktnega, ampak življenje, ki ga ne moreš popolnoma vnaprej načrtovati. Naj še o-menimo, da referendum ne bo veljaven, če se ga ne bo u-deležilo več kot polovica upravičencev.
predstavlja pravo pravcato katastrofo neslutenih razsežnosti. Pred njo se do zdaj kažejo nemočne vse pristojne mednarodne organizacije in ustanove. V zadnjih dneh je baje padla odločitev, da bo beguncem v Albaniji priskočilo na pomoč 8 tisoč vojakov Atlant-jske zveze. Toda begunci so ; tudi v Makedoniji in Črni gori.
| Kaj bo z njimi, če se stanje na | Kosovu ne umiri?
Medtem je iz Beograda u-darilav svet novica, daje vlada predlagala zveznemu parlamentu, naj zaprosi za priključitev Jugoslavije ruski in bjeloruski federaciji. Očitno je, da gre predvsem za Miloševi-čevo propagandistično gesto, kar je sicer znak, da ima beograjski politični mogotec bujno domišljijo, vendar je to lahko smatrati tudi za dokaz, da se je že začel prijemati za vsako rešilno bilko. Ni treba, da si pravni ali politološki izvedenec, da boš uvidel, da je takšen načrt dejansko neizvedljiv, saj vemo, da je federacija, ki je nastala na ruševinah sovjetskega imperija, na zelo trhlih in majavih nogah. Ko so znanega zdravnika in velikega človekoljuba dr. Schvveit-zerja vprašali, kateri je najhujši greh na tem svetu, je odgovoril: "neumnost". Na ta njegov odgovor smo se spomnili, ko smo zvedeli za omenjeni Miloševičev predlog.
Razvoj dogodkov na Balkanu je dozdaj jasno dokazal, kako pravilno gleda na dogajanje papež Janez Pavel II., ko se dosledno in vztrajno zavzema za rešitev krize z miroljubnimi sredstvi, to je s pogajanji med vsemi prizadetimi stranmi. "Vojna ni nikdar bila in ne bo nikdar primerno sredstvo za reševanje problemov med državami," je dejal na Božič lani; "je avantura, ki nima povratka, in pot, ki ni vredna človeka." Nič čudnega zato ni, če je v zadnjem času nuncia-tura v Beogradu kraj, kjer se tako rekoč dnevno zbirajo tuji veleposlaniki in skušajo najti izhod iz prav zares velikanske zagate ter zlasti narediti konec sedanji moriji.
HAIDER
NOVI
DEŽELNI
GLAVAR
Mesec dni po deželnih volitvah (7. marca) ima Koroška spet polnomočno vlado. Minuli četrtek so poslanci vseh treh strank volili novega deželnega glavarja in, kot so mnogi predvidevali, je to po že marčevski zmagi postal Jorg Haider. Poleg novega glavarja bo v deželni hiši "vladalo" še šest novih poslancev, med njimi ena ženska. Šestintrideset poslanskih mest je bilo razdeljenih takole: FPO ima 16, SPO 12 in OVP 8. Ljudska in socialdemokratska stranka imata tudi novega predsednika: prva Klausa VVutte in druga Dieter Hallarja.
Na volitvah se je Ljudska stranka vzdržala glasovanja, medtem ko so socialisti z vsemi 12 glasovi podprli lastnega kandidata Herberta Schillerja, ki je zdaj drugi zastopnik deželnega glavarja; prvi je svobodnjak Mathias Reichold. Brez posebne funkcije bo v vladi ostal tudi dosedanji deželni glavar Zernatto in s svojimi izkušnjami pomagal pri graditvi nove Koroške.
Jorg Haider ima veliko načrtov. V njih je govor ti>di o sodelovanju s Slovenijo in slovensko manjšino. Prizadeval naj bi si tudi koroško gospodarstvo z repa avstrijskih dežel spraviti naprej.
■ RB
POLITIČNI ZLOČIN V BEOGRADU
V še nepojasnjenih o-koliščinah je v nedeljo, 11. t.m., pred svojim domom v Beogradu bil ubit časnikar in izdajatelj dnevnika Telegraf in tednika Evropja-nin Slavko Curuvija. Milo-ševičeva vlada je lani oktobra z odlokom ukinila oba časnika. Curuvija je svoj tednik nato tiskal v Črni gori in ga kot nekakšno tihotapsko blago skušal širiti po Srbiji. Srbski tisk je zločin sicer omenil, a brez poudarka in na nevidnem mestu.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34)70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL n o v i g I as(S)tmedia. i t
341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 775419 E-MAIL n g I a sts@t in. il
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAlATELj: ZADRUCA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI • FISC
LETNA NAROČNINA: ITALIIA in SLOVENIJA 70.000,	FC
INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 1064749)
CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
KANCLER SCHRODER NA KRMILU
Že nekaj časa je znano, da ima vlada v poslanski zbornici (Bundestag) absolutno večino, v zbornici dežel (Bun-desrat) pa te večine nima. Praktično to pomeni, da krščanski demokrati lahko odbijejo celo serijo zakonov, ki jih vlada predloži. Možnosti sta v tem slučaju dve: ali se vlada pogaja z opozicijo ali pa se razpišejo nove volitve. Teoretično bi šli krščanski demokrati lahko v vlado in s tem sklenili koalicijo s socialdemokrati. To se verjetno ne bo zgodilo - ampak vse je vsaj v teoriji mogoče.
Za povprečnega človeka je bilo precej presenetljivo, da so zeleni šli v vlado. Določena propaganda jih je smatrala za utopiste, ki so bolj ali manj nevarni za državo. Res je, da so v svoji ne ravno dolgi zgodovini radi delali preglavice državi in policiji. To se je godilo posebno takrat, ko je bilo potrebno vzeti iz elektrarn atomske odpadke in jih peljati v glavnem v Francijo v predelavo. Velik del žurnalistične publicistike je takrat grmel proti njim. Eden od glavnih predstavnikov zelene stranke je bil (in je še danes) Joschka Fischer, ki je v sedanji vladi zunanji minister. Nekateri trdijo, da je v mlajših letih brcal žogo po katoliških župnijskih športnih igriščih.
Veliko prahu je dvignil odstop socialdemokratskega ministra za finančne zadeve Lafontaina, ki je bil do odstopa številka dva v vladi, istočasno pa je bil tudi vodja socialdemokratske stranke. Brez vsakega slovesa je pobral šila in kopita in odšel v domači Pfalz ter se zaprl v
NOVA NEMŠKA POLITIKA
(2)
JOST ŽABKAR
I
svojo hišo. Ko se je pustil dalj časa oblegati od žurnali-stov in telekamer, je šel na teraso svoje hiše in držal v naročju malega sina. Ni pa zinil niti ene besede o vzrokih svojega odstopa. Najbrže je mislil kot odločujoči minister za ekonomske zadeve uresničevati Keynesove ideje (Keynes je pa za evropsko in nemško industrijo in banko verjetno kot rdeča preproga, ki jo španski bikoborec drži biku, da se vanjo zaleti).
Glavno besedo bo gotovo imel v bodočnosti kancler Schroder. Njegov oče je kot navaden vojak padel v Nemčiji pri zadnjih operacijah na rusko-nemški fronti. Mati pa mu kot navadna delavka ni
mogla skoro nič pomagati pri življenjskem vzponu. Je torej "self made man". In kako gre naprej - to je pa stvar bodočnosti. Gotovo bo morala vlada kmalu povedati, kako misli odpravljati brezposelnost in še posebej brezposelnost mladih. In povedati bo morala tudi, kaj misli o dvojnem državljanstvu italijanskih, španskih, portugalskih, turških, kurdskih in še drugih priseljencev, ki bi imeli in obdržali staro državljanstvo, temu pa bi pridali še nemško. Ker so socialdemokrati na zadnjih regionalnih volitvah obljubili uvedbo dvojnega državljanstva, so verjetno deželne volitve v Hesse-nu izgubili.
Končno pa se bo uspeh socialdemokratsko-zelene vlade meril na eni sami stvari: delo (delovna mesta). Če ne bo brezposelnosti ali če bo majhna, potem bo vlada imela uspeh in zaupanje ljudi, če bo pa brezposelnost velika, potem bodo nastali problemi. In na številu brezposelnih se meri tudi uspešnost kapitalizma. Če ni brezposelnosti, je kapitalizem dobra stvar. Če je brezposelnost, je kapitalizem slaba stvar, pa , naj se pojejo potem še taki slavospevi o kapitalističnih dobrotah. Odklenkalo je komunistični ekonomiji in nikjer ne stoji zapisano, da je kapitalistična ekonomija večna resnica. Baza vsega pa je delo in ne kapital.
—— KONEC
POVEIMO NAGLAS
| JANEZ POVŠE H
VOJNA NA BALKANU SPREMINJA SVET IN NAŠO PRIHODNOST
Ob vojni na Balkanu se zdi, kot da smo se znašli v svetopisemskih časih. V dolgih stoletjih namreč, ko so si sledile katastrofe in čudeži. Sama vojna je tako strašna, da v njej u-pravičeno vidimo katastrofo v prvi osebi, pri čemer o čudežu lahko samo sanjamo. Toda predverje čudeža je iskanje širših razlogov, zakaj je do najnovejše vojne 'V osrčju Evrope" sploh prišlo. Dejstvo je namreč, da se je svet v zadnjem desetletju bliskovito spremenil. Vse bolj postaja ena sama celota, ob tem pa je bilo mogoče zaznati vse večje razlike med razvitimi in nerazvitimi. Kako so se mogle razlike med bogatimi in revnimi tako poglobiti? Človekov izračun je bil verjetno takle: razviti svet si prizadeva za še večjo razvitost in v neki dogledni prihodnosti se mu bo pridružil tudi revni svet in mu postal podoben. Zgodilo pa se je ravno obratno. Svet je res pričenjal postajati vse bolj en sam, vendar na način, ki ga nismo pričakovali. Revni so pričeli trumoma prihajati v dežele razvitih, kar je vojna na Balkanu pospešila s tako rekoč nadzvočno hitrostjo. Preseljevanje narodov poteka dobesedno pred našimi očmi in se nam bliža.
Vojna je človeška katastrofa, toda pot iz nje kot da je že vnaprej začrtana. Nihče nam-
reč ne more biti več ravnodušen ob stiskah narodov in posameznikov, kjer koli se že nahajajo. Nihče ne more več zatiskati oči pred dejstvom, da je v svetu ogromno revščine, bede in pomanjkanja, ki jih z dosedanjo požrtvovalnostjo in dobrimi deli nismo mogli odpraviti. Kot da dobra volja in čisti nagibi razvitega sveta niso mogli preprečiti velikih pretresov in tragedij. Izhod iz sedanje stiske, ki se ji pravi dramatična vojna, pa je prav gotovo v še večji človečnosti, v še večji solidarnosti s sočlovekom, z bližnjim. Bližnji seveda ni le tisti dobesedno ob meni, bližnji je vsakdo, ki živi pod tem nebom na tej zemlji, čeprav oddaljen tisoč kilometrov ali še dosti več. Res, čez noč moramo biti človeški in graditeljski ne le v ožjih prostorih, v katerih živimo, pač pa tudi v misli na svet v celoti. Zdi se, da nimamo druge izbire, ker so ubogi, tlačeni, pre-ganjeni in revni že na poti k nam, če smo jih povabili ali če jih nismo. Pravo izbiro je torej videti v še večji človečnosti do vseh. In večja človečnost do vseh je že sama po sebi rešitev, saj je v bistvu božji nadih. Božji nadih pa v svetu zmagujoče in odrešilno zaživi, kadar ga človek odprto in prepričano sprejme.
AKTUALNO
VOLITVE IN ZAŠČITA
INTERVJU / TOMAŽ SIMČIČ
SLOVENSKA SKUPNOST ZA MANJŠINSKO SODELOVANJE
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnji seji obravnavalo številna vprašanja, ki so v tem času pomembna za slovensko manjšino v Italiji. Med njimi izstopajo seveda nedeljski referendum v Italiji in junijske volitve v evropski parlament. V središču njenih prizadevanj pa ostaja skrb za pravično manjšinsko zaščito.
V zvezi z referendumom, ki bo potekal 18. aprila in s katerim bi predlagatelji želeli odpraviti delež s proporčnim sistemom izvoljenih predstavnikov, je Slovenska skupnost pristopila v Odbor za NE. U-gotavlja namreč, da bi bila izvolitev predstavnika slovenske manjšine v parlament bistveno težja v čistem večinskem volilnem sistemu, še posebej ob večkrat najavljenem zmanjšanju števila parlamentarcev in v večjih volilnih okrožjih. Vsekakor Slovenska skupnost vztraja na zahtevi po zajamčenem zastopstvu v političnih telesih, saj gre za pomembno zaščitno normo, ki jezikovnim manjšinam jamči možnost političnega delovanja in ki ni neznana italijanskemu pravnemu redu. Iz navedenih razlogov Slovenska skupnost poziva svoje volivce, naj na nedeljskem referendumu glasujejo za NE.
Deželno tajništvo je dalje obravnava, o jN. 'em s prejemanja zaščitnega zakoiia v rimskem parlamentu. Zamrznitev postopka v parlamentarni komisiji za ustavna vprašanja se namreč na zaskrbljujoč način nadaljuje, kar je potrdil predsednik poslanske zbornice Luciano Violante na nedavnem obisku v Ljubljani.
Na evropskih volitvah bo Slovenska skupnost nastopila z južno-tirolsko manjšino, kakor je v njeni tradiciji. Doslej so se namreč poslanci manjšin tako v rimskem kakor v evropskem parlamentu vselej dosledno zavzemali tudi za slovensko manjšino, zato je volilna povezava z SVP nadaljevanje dobro u-tečenega sodelovanja. Ob tem se letos ponuja možnost kadidature slovenskega predstavnika na listi SVP, kar je za SSk in nasploh za vso slovensko manjšino priložnost za pomemben volilni prispevek evropski politiki sožitja in prizadevanj za pravice narodnih manjšin.
DANAŠNJI PROBLEMI SLOVENSKE ŠOLE
ZASEDANJE ZVEZE FISC (KATOLIŠKIH TEDNIKOV) V FAF.NZI
V dneh od 15. do 17. aprila bo v mestu Faenza v Emiliji letno zasedanje Italijanske zveze katoliških tednikov (FISC), ki je lansko lesen v Rimu dobilo novo vodstvo. Sedanje zasedanje ho posvečeno vprašanju priseljencev, ki je zlasti y tem času še posebno aktualno in pereče.
Na zborovanju v Faenzi bodo razni strokovnjaki osvetlili različne aspekte tega problema. Med drugimi bodo kot predavatelji sodelovali trije kardinali. Na programu pa je tudi nastop notranje ministrice Russo Jervolino. Predvidena je tudi okrogla miza časnikarjev.
Zadnja zasedanja te zveze so bila jeseni v Tridentu, v Mestrah 'n nato kongres v Rimu.
IVAN ŽERJAL
Hi nam lahko na začetku orisali stanje šolstva v Italiji?
Rekli bi lahko, da je temeljna značilnost italijanskega šolstva danes nedorečenost. Zadnji res celostno zamišljen poseg v šolstvo v Italiji ostaja Gentilejeva reforma. Po vojni je sicer parlament sprejel nekatere ukrepe, ki so korenito posegli v šolsko ureditev - pomislimo na primer na uvedbo enotne nižje srednje šole, na soudeležbo v šolskih zbornih organih ali na prenovo programov osnovne šole - ni pa uspel domisliti organskega preu-stroja, ki bi šoli v Italiji omogočil, da bi zares zakorakala vštric s časom. V veliki meri je to posledica dejstva, da zaradi različnosti interesov parlament ni bil v stanju izbirati. Tako naj bi bila šola istočasno masovna in elitna, splošno-izobraževalnain poklicna, humanistična in tehnična, demokratična in menedžerska itd. Zadostiti tako različnim in celo protislovnim zahtevam pa je marsikdaj nemogoče.
Kaj predvideva nova šolska reforma? Pravzaprav bi bilo treba govoriti o reformah v množini. A pojdimo po vrsti. Reforma, ki je v teku in o kateri danes največ pišejo, predvideva, da bodo šole v bodoče avtonomno dopolnjevale državni predmetnik, prilagajale učne vsebine, urnik, šolski koledar, metodologijo dela. Seveda to ne pomeni, da bodo šole v Italiji avtonomne v anglosaškem smislu. V državni pristojnosti bo namreč ostalo prav to, kar bi bilo odločilno za resnično avtonomijo: imenovanje osebja. Daljnosežnejši se mi zdi zakon, ki je sicer v veljavi že skoraj deset let, a so ga začeli izvajati šele letos: gre za zakon, ki predvideva obveznost posebne fakultete za bodoče učitelje ter dvoletne podiplomske specializacije za bodoče profesorje. Omeniti moram še zakonski osnutek o reformi šolskih ciklusov: to bi res bil pni organski preustroj, o katerem sem prej govoril, vendar je vprašanje, kakšna bo njegova usoda v parlamentu.
Ali te reforme prinašajo slovenski šoli kaj novega?
V do danes objavljenih pooblaščenih odlokih - reforma v zvezi z avtonomijo je namreč še v teku - je slovenska šola izrecno omenjena v odloku, ki določa številčne parametre, katerim naj bi zadostile bodoče avtonomne šole. Odlok predvideva, da lahko slovenske šole dobijo avtonomijo, tudi če omenjenih parametrov ne dosegajo, kar je za našo realnost nedvomno zelo pomembno.
Slovenci smo vedno zahtevali avtonomijo za našo šolo. Sedaj je ta avtonomija tu.Je taka, kot smo si jo želeli? Slovenci smo v okviru šolske preureditve zbornih organov leta 1974 postavili zahtevo po ustanovitvi samostojnega deželnega zbornega organa ter po imenovanju funkcionarja - intendanta, ki bi za slovensko šolo imel funkcijo po-
Vprašanje šolstva in šolske reforme je eno od ključnih vprašanj italijanske države, okoli katerega so se do nedavnega lomila kopja v vročih polemikah (pomislimo samo na spor okoli javnega in zasebnega šolstva). Italijanska država je stopila na pot širokih šolskih reform, ki pa - vsaj za sedaj - ostajajo nedorečene. Ta vprašanja pobliže zanimajo tudi nas, Slovence v Italiji (med drugim je bil ravno v torek, 13. t.m., občni zbor Sindikata slovenske šole za Tržaško, o katerem poročamo na drugem mestu). Kaj nam prinaša reforma? Kakšna je sploh vloga slovenske šole danes? Katerih organov oz. vzvodov se lahko poslužuje? Vsedržavnim vprašanjem so se med tem časom pridružila še nova, ki so izrazito krajevnega značaja. Tako je pred kratkim nastala polemika o t.i. vertikalizaciji oz. združevanju ravnateljstev.
In še: je šola še vedno eden izmed stebrov ohranjanja narodne identitete Slovencev v Italiji? O vsem tem smo se pogovorili s prof. Tomažem Simčičem, ravnateljem liceja France Prešeren v Trstu in vidnim predstavnikom slovenske šole. Med drugim je bil v preteklosti slovenski predstavnik v Vsedržavnem šolskem svetu v Rimu, danes pa je tudi član deželne komisije za slovenske šole.
krajinskega in deželnega šolskega skrbnika obenem. Izpolnitev teh dveh zahtev bi imela seveda veliko politično težo, ker bi tako slovenska šola - kot šola - postala direktni sogovornik ministrstva brez potrebe posredovanja italijanskih funkcionarjev ali političnih dejavnikov. Šolska avtonomija, okoli katere se vrti reforma, sicer ni v neposredni zvezi z zgornjimi zahtevami, vendar upamo, da bo odlok o preureditvi zbornih organov in uradov na pokrajinski in deželni ravni končno rešil tudi to našo dolgoletno zahtevo.
Kaj pa učni načrti?
Šolska zakonodaja vse od leta 1974 profesorskim zborom brez kakšnih večjih formalnosti dopušča možnost prilagajanja, dopolnjevanja, tudi spreminjanja ministrskih programov. V tem smislu so šole, tudi slovenske, že danes avtonomne.
V zadnjih časih je prišlo do polemike v zvezi s t.i. vertikalizacijo oz. združevanjem ravnateljstev.
Pravzaprav se ni dobro razumelo, kaj se je v resnici
zgodilo. Bi nam lahko to pojasnili? Kakšno je uradno stališče predstavnikov
slovenske šole?
Pri vsem tem je bizarno, da se na koncu - govorim za tržaško
pokrajino - ni zgodilo nič. Tržaška pokrajinska konferenca, ki naj bi izdelala načrt preureditve šolske mreže, je namreč po neverjetnih proceduralnih zapletih preklicala vse sklepe in predlagala Deželi, da
Vsedržavnega šolskega sveta za vlado niso obvezujoči, pa je naša prisotnost tam izrednega pomena, saj lahko tako na najvišjem mestu iznesemo svoje predloge in pripombe v zvezi z zakonskimi in drugimi normativnimi ukrepi, ki se tičejo naše šolske stvarnosti. Na deželni ravni vse od leta 1973 deluje Deželna komisija za slovenske šole. V njej so predstavniki šol vseh stopenj ter Slovenci, ki jih imenujeta pokrajinski upravi iz Trsta in Gori-
*
•*' % S :3UB|
As :.as
se v Trstu ohrani status quo, kar je Dežela tudi sprejela. Tako sta bila skupaj z ostalimi preklicana tudi oba sklepa, ki sta zadevala slovenske I šole, in sicer o vertikalizaciji v Dolini in pri Sv. Jakobu. Z izrazom vertikalizacija označujemo ukrep, ki enemu samemu ravnatelju dodeljuje celotno osemletko (osnovno in nižjo srednjo šolo). V našem primeru bi to pomenilo, da bi ravnateljica osnovnih šol dolinskega ravnateljstva prevzela tudi nižjo srednjo šolo, ravnatelj nižje srednje šole pri Sv. Jakobu in Rojanu pa tudi osnovne šole šentjakobskega ravnateljstva. V zvezi s stališči slovenskih predstavnikov do omenjene problematike pa naslednje: predlog o vertikalizaciji v Dolini je bil najbrž incident, saj česa takega ni nikoli omenjal noben slovenski predstavnik, ne šolnik ne politik. Drugače je bilo s predlogom o vertikalizaciji pri Sv. Jakobu, katerega so v Šolskem odboru podprle politične komponente, nasprotoval pa mu je Sindikat slovenske šole in to svoje stališče tudi naprej javno zagovarjal. To je v raznih sredinah vzbudilo polemike, češ da bi odločitve Šolskega odbora morale biti obvezujoče za vse njegove komponente. Pri tem bi pripomnil, da je po starem pravilniku za veljavnost sklepov Šolskega odbora veljalo načelo soglasja. Primernejši in nujnejši od omenjenih polemik bi zato morda bil razmislek o novem pravilniku Šolskega odbora, v okviru katerega bi bilo treba po mojem mnenju joolitične odgovornosti ločiti od stanovskih in strokovnih, šele potem bi lahko načelo soglasja zamenjali z večinskim načelom.
Slovenci smo prisotni v raznih šolskih organih, nekateri od le-teh so bili izrecno ustanovljeni zaradi prisotnosti slovenske šole. Hi nam jih lahko našteli in orisali njihovo pomembnost?
Slovenci imamo kot priznana narodna manjšina zajamčenega predstavnika v Vsedržavnem šol-\ skem svetu v Rimu. V tem trenutku je tam naš zastopnik prof. Enzo Pavletič iz Gorice. Čeprav sklepi
ČETRTEK 15. APRILA
I 999
ce. Tudi mnenja te komisije niso obvezujoča, pa čeprav imajo določeno težo. Zadnjih nekaj let, odkar smo opustili jaolitiko bojkota, pa imamo Slovenci svoje predstavnike tudi v obeh pokrajinskih šolskih svetih, v tržaškem in goriškem. Kljub tej naši razvejani prisotnosti ali pa morda prav zaradi nje mislim, da bi danes le ustanovitev res samostojnega in reprezentativnega deželnega organa s širokimi pristojnostmi, kakršnega že vrsto let pričakujemo, pomenila ■ resnični korak naprej za našo šolo. Ta organ bi bil dejanski predstavnik slovenske šole, odpadle bi polemike, ki jih nujno prinaša dogovarjanje med jx)litičnimi komponentami v Šolskem odboru.
Vedno se je govorilo, da je šola eden od stebrov naše skupnosti v smislu vzgajanja k narodni zavesti. V zadnjih letih pa je prišlo - poleg demografskega padca - tudi do določene spremembe v narodnostnem sestavu naše šolske populacije. Povečalo se je število učencev in dijakov iz mešanih zakonov, prisotni pa so tudi učenci in dijaki i talij a nske na i •odnosi i.
Ali to vpliva na vzgojo v narodnem duhu?
Ne. Če starši vpišejo otroka na ! slovensko šolo, potem najbrž pričakujejo, da bo vzgojen v slovenskem duhu. Seveda, na dlani je, da so minili časi naivnega vzgajanja k narodni zavesti, ne pa samega vzgajanja k narodni zavesti.
Katere poti ubirajo oz. naj bi ubirali šolniki pri obravnavanju tega vprašanja?
Odločilna je tu ljubezen do slovenskega jezika in kulture. Vzgoji-! teljev skrben, ljubeč odnos do slovenskega jezika in kulture je najboljša in obenem prav nič vsiljiva vzgoja k narodni zavesti, sprejemljiva za vse naše dijake, tudi za one iz mešanih ali celo italijanskih zakonov.
4
ČETRTEK 15. APRILA
1 999
KRISTJANI IN DRUŽBA
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU A
ZVONE STRUBELJ
I
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO
3. VELIKONOČNA NEDELJA
POMAGAJMO BEGUNCEM S KOSOVA!
AKCIJA ZA BEGUNSKE OTROKE IN VOJNE SIROTE
In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala (...)
Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. Silila sta ga in govorila: "Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil." In vstopil je, da bi ostal pri njiju. Ko je sedel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. (Luka 24,13-16. 28-31)
POT V EMAVS KOT PRISPODOBA KRISTJANOVE PRIPRAVE NA NEDELJSKO EVHARISTIČNO SREČANJE
Ob pomembnih dogodkih se radi veliko pogovarjamo, analiziramo dogajanja, delamo zaključke, spletamo vdse in iz njih kujemo načrte. Opazujmo sami sebe ob dogodkih, ki nas tako vznemirjajo v teh dneh, ko vojne tragedije na Kosovu noče in noče biti konec. S svojimi komentarji, analizami, takšnimi ali drugačnimi opredelitvami, s slutnjami, bojaznimi, strahovi in z upanji, pa hvala Bogu tudi s solidarnostjo, smo postali sami del žive kronike krvavega dogajanja na Balkanu.
Podobno je bilo z dvema Jezusovima učencema, ki sta na vstajenjsko jutro potovala iz Jeruzalema v Emavs. Dogajanju v Jeruzalemu sta obrnila hrbet in se napotila drugam. Govorila sta in govorila, z vsakim korakom sta zlagala zgibanko dogodkov ob Jezusovi smrti, analizirala sta vzroke, merila posledice, skratka, z dušo in telesom sta bila vpletena v tragične dogodke Učenikove smrti. Tudi ko se jima je pridružil skrivnostni sopotnik, sta skupaj z njim nadaljevala razpravljanje. "Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael" sta potožila sopotniku. Brez politike, seveda, ne gre! Lahko bi tako hodili in se pogovarjali še dolgo, v nedogled, do konca sveta. Učenca nista in ne bi prepoznala svojega Učitelja. "Njune oči so bile zastrte, da ga nista spoznala." Prepoznala sta ga šele, ko se je sam razodel.
Vstali Gospod je že na poti proti Emavsu zaobrnil njun pogovor. Ni zavračal njunih zaključkov, ni jima očital, da sta malodušna in predana pesimizmu, da sta boječa, ker bežita iz Jeruzalema. Obžaloval je le, da sta tako usodno zapletena v zgolj človeško presojanje dogodkov. Manjkalo jima je razsvetljenje, luč božje besede, predanost in vera v božjo previdnost in v božje načrte. "O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?" Učenca sta dojela velikonočni pomen dogodkov šele na koncu poti, ob .šoku nenadnega Jezusovega razodetja, ob lomljenju kruha. "Ko je sedel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal." Luskine so jima padle z oči, spregledala sta. V istem hipu vstalega Gospoda ni bilo več. Njegova fizična navzočnost ni bila več potrebna.
Vstali Kristus se nam razodeva po Besedi in po lomljenju kruha. Božja beseda, ki jo skupaj beremo pri nedeljski maši, je ogledalo, v katerem se blešči prava podoba Jezusa Kristusa. Evharistija, lomljenje kruha, udeležba pri oltarni mizi je priviligirani kraj srečanja z vstalim Kristusom. Vsako nedeljo postanemo kristjani deležni razodetja, ki sta ga doživela učenca ob koncu poti v E-mavs. Največkrat ga preživimo tako kot učenca, v ujetosti v koordinate našega zgolj človeškega razmišljanja in doživljanja. Kot vsakdanji kruh nam je potrebno razsvetljenje Besede. Tako kot zrak nam je že od ponedeljka naprej potrebno nedeljsko bratsko srečanje, kjer ob lomljenju kruha doživljamo Jezusovo živo navzočnost. Ali kdaj zares tako globoko pričakujemo nedeljsko mašo? Ali smo že kdaj z učencema vzkliknili: "Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti (ta teden) govoril in odpiral Pisma?"
Razmere, v katerih živijo begunci s Kosova, so nevzdržne. Klici na pomoč so številni. Dobrodelnih akcij je ve-'iko. Kako se odločiti za konkretno, hitro in predvsem zanesljivo obliko pomoči?
. Župnija sv. Jerneja, repen-tabrska župnija in slovenska salezijanska skupnost na Opčinah vam predlagajo eno od zelo konkretnih, nujnih in zanesljivih načinov pomoči. Na Kosovu, v Črni gori in Albaniji imamo slovenski salezijanci tri postojanke in osem sobratov. Dva delujeta v Prištini, kjer je edina katoliška župnija v mestu s 300.000 prebivalci. Od leta 1992 naprej, ko je bilo že slutiti gro-
zo, katere priča smo v teh dneh, je župnija skrbela za 130 povsem obubožanih družin. Mesto je zdaj skorajda prazno. Priština, glavno mesto Kosova, je postalo "mesto strahov". Oba sobrata duhovnika, župnik Nosh Gjolaj (po narodnosti Albanec s Kosova, na asistenci je bil nekaj časa tudi v Marijanišču) in mladi duhovnik Jože Zabret vztrajata in sta ostala na postojanki. Za njuno življenje smo vsak dan v skrbeh. Če Bog da, da se bodo mogli Albanci vrniti na svoje domove, bo treba začeti vse od začetka; nahraniti ljudi, urediti cerkev, zgraditi porušeno župnišče in mladinski center,
vzpostaviti karitativno in pastoralno delo.
V Črni gori je druga postojanka, župnija v Podgorici (bivšem Titogradu). Tudi tu je edina katoliška župnija v mestu, župnik je Andrej Baligač (star 40 let). Kljub veliki revščini in občasnemu obstreljevanju sprejema ljudi, predvsem begunske otroke in vojne sirote, duhovnike in redovnice s Kosova. Zaradi velikega pomanjkanja je materialna in duševna stiska zelo velika. Lani je v Črni gori postal škof naš sobrat ZefGashi (po narodnosti Albanec s Kosova). Sedež nadškofije je v črnogorskem mestu Baru. Tudi on se oglaša in prosi pomoč
za begunce, zlasti za otroke in mlade.
Dva slovenska sobrata duhovnika, Rudolf Borštnik in Janez Mirtek, delujeta v Albaniji, v mestu Shkoder, ki ga trenutno poplavljajo begunci in kjer so potrebe zares velike.
Slovenska salezijanska in-špektorija ima s Kosova šest sobratov: že omenjeni nadškof v črnogorskem mestu Baru msgr. ZefGashi, sobrat pomočnik Sebo Bekeš, ki oskrbuje božjepotno svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku, in štiri sobrate v začetni formaciji (pripravljajo se na duhovniško in redovniško življenje), dva sta v Sloveniji in dva v Italiji. Vsi njihovi starši in sorodniki so razkropljeni, delno pa že pobiti. Tudi njim bi bila nujno potrebna pomoč.
Sami boste presodili, kako potreben je tudi vaš delež pri pomoči beguncem, zlasti otrokom in že toliko vojnim sirotam.
V ta namen smo pri Zadružni Kraški Banki odprli posebno hranilno knjižico, kjer zbiramo prispevke za begunce. Številka hranilne knjižice je: D/R n. 76610. Zbiralno akcijo toplo priporočamo. Kdor želi, lahko svoj prispevek odda tudi v podružnicah Zadružne Kraške banke. Hvala za vašo solidarnost!
V imenu slovenske salezijanske skupnosti na Opčinah
ZVONE ŠTRUBELJ
TRŽAŠKA PREDSTAVITEV DOKUMENTARCA
PO SLEDOVIH KRISTUSA
IVAN ŽERJAL
V sredo, 7., in v četrtek, 8. aprila, so na tiskovni konferenci in s predvajanjem desetega nadaljevanja v Trstu predstavili dokumentarec z naslovom Po sledovih Kristusa.
V sredo, 7. aprila, so dokumentarec predstavili v prostorih tržaške škofije, naslednji dan, v četrtek, 8. aprila, pa so v dvorani Baroncini predvajali deseto in zadnje nadaljevanje z naslovom Križ in... Predvajanja se je udeležil tudi tržaški škof Evgen Ravi-gnani.
Gre namreč za filmski dokumentarec v desetih nadaljevanjih, ki predstavlja zgodbo Jezusovega življenja skozi oris krajev, kjer je Jezus živel. Film je posnel beneški časnikar Alberto Castellani (na sliki) s pomočjo Giancarla Cappellara. Castellani si je zamislil neke vrste potovanje po krajih, kjer je živel in deloval Jezus. Tako je obiskal zgodovinske svetopisemske kraje v Izraelu, Egiptu, Siriji in Jordaniji ter ujel v kamero najrazličnejše aspekte tamkaj-
šnjih krajev in življenja, ki se v marsičem ne bistveno razlikuje od življenja prebivalcev Palestine v Kristusovem času.
Kot je sam Castellani zapisal oz. dejal na tiskovni konferenci v prostorih tržaške škofije, predstavlja dokumentarec Po sledovih Kristusa njegov življenjski načrt. Zakaj se je odločil za film o Kristusovem življenju? Kot sam pravi, se je za to odločil predvsem iz osebne potrebe, da se prek svojega dela sreča s Kristusom. Njegova želja je bila, da se vrne nazaj za dva tisoč let ter da se vživi v Kri-
stusov čas in kraje, kjer je živel in deloval. To zato, da ponovno najde bistvo in revolucionarni naboj Kristusovega sporočila. Pripovedovanje skozi teh deset videokaset se oddaljuje tako od hollywoodskih produkcij na svetopisemsko tematiko kakor tudi od tradicionalne katehetske razlage in ima torej, kot je rekel sam Castellani, nekakšen "laičen" pečat. Gre za sproščeno in vsem dostopno pripovedovanje, ki človeka pritegne in mu skuša dopovedati enkrat -nost Kristusovega življenja in sporočila.
Delo je s teološkega vidika pregledal italijanski biblist Gianfranco Ravasi, velik doprinos pa so dali tudi stiki in sodelovanja s predstavniki judovske in muslimanske veroizpovedi. Tu je Castellani izrecno omenil jeruzalemskega podžupana Davida Cassu-ta in rimskega imama. Predvsem pa je potrebno povedati, da so delo podprli Italijanska škofovska konferenca, letalska družba Alitalia, založniška hiša Paoline, Krščanski informacijski center (Christian Information Centre) iz Jeruzalema, predvsem pa tržaška zavarovalnica Generali, ki je pravzaprav sam producent dokumentarca, saj je le-ta sad dela njenega centra za proizvodnjo audiovizualnih posnetkov. S tem delom je zava-rovalnica prispevala k spoznavanju najglobljega pomena praznovanja jubilejnega leta 2000, ki je, kot je dejal tiskovni predstavnik tržaške škofije Silvano Latin, v vrnitvi h koreninam krščanstva. Do-kumentarski niz Po sledovih Kristusa je na razpolago v obliki desetih videokaset, sicer pa ga bo kmalu začela predvajati katoliška satelitska televizija SAT2000. Prevedli so ga že v števil ne jezike, zanimajo se tudi za slovenski prevod.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. ZA MIR
ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE JE SVETO
JURIJ PALJK
Sveti oče nenehno poziva sprte strani, ki so vpletene v vojno v Jugoslaviji in na Kosovu, naj vendarle sedejo za pogajalsko mizo in se prično pogovarjati in naj začnejo reševati probleme po mirni poti.
Po tednu dni, v katerih je bila vsa vatikanska diplomacija na delu, se je minuli teden sveti oče spet oglasil, posebno še v nedeljo, 11. t.m., ko je kar trikrat govoril o Kosovu in bombardiranju letal pakta NATO, o trpljenju ljudstev in o vrednoti miru, ki edini lahko osrečuje in osmišlja človeško življenje.
Opazovalci menijo, da je papež Janez Pavel II. zadnje čase izjemno potrt, ker so njegovi pozivi za mir naleteli tako pri Srbih kot tudi pri Atlantskem zavezništvu na gluha u-šesa. Dobro informirani krogi tudi pravijo, da sveti oče nima več nobenega predloga za mirno rešitev krvave vojne na Balkanu, saj je Zahod preslišal njegovo zadnjo željo po zaustavitvi bombardiranj med velikonočnimi prazniki; srbski
samodržec Slobodan Miloševič, ki gotovo nosi največje odgovornosti za katastrofalno stanje na Kosovu in v Srbiji sami, pa svetemu očetu ni niti odgovoril. Kot je znano, Miloševič ne pristaja na no-I beno zahtevo zahodnih sil in | trmasto vztraja na poziciji, da je Kosovo notranji problem Jugoslavije, na kar pa Zahod noče pristati.
Dejstvo je, da si je sv. oče I veliko prizadeval, da bi vsaj za teden dni na Balkanu zavladalo premirje; toliko dni namreč traja med katoliško in pravoslavno - tudi srbsko - Veliko nočjo. Še eno stvar moramo zapisati, namreč to, da sveti oče vedno neznansko trpi, ko so v vojno vmešani kristjani, pa naj gre za vojno na Balkanu ali za druge spopade. To smo videli že takrat, ko je Zahod obračunaval z Irakom. Gre za papeževo temeljno postavko, na ka-l teri je zgradil svoje pastirstvo vesoljne Cerkve. Papež nam-; reč vedno trdi, da se spori ne smejo in ne morejo reševati z nasiljem, kaj šele z vojno. Kot Petrov naslednik na čelu Cerkve je prepričan, da je vsako človeško življenje sveto, saj je vsak človek narejen
J
■U S
dnarodni kongres o mladinski pastorali
V CENTRU MARIAPOLI
MESTO MLADIH V CERKVI
P. JANKO HAJSEK
V organizaciji redovnikov Marijinega dela je bilo v tednu velikonočne osmine, med 7- in 9. aprilom, v Castelgan-dolfu tridnevno študijsko srečanje redovnikov, škofijskih duhovnikov in bogoslovcev, ki delujejo na področju apostola mladine. Kongres je bil zelo temeljito pripravljen, saj se je pristojna komisija (redovniki iz različnih redov in kongregacij) v dveh letih potrudila zbrati in analizirati podatke o pastoralnem delu mladine z vseh kontinentov. Redovniki in misijonarji so prisotni na vseh celinah sveta. Srečanje je imelo svetovne razsežnosti. Kot rdeča nit vsega dela na kongresu so bile besede iz Janezovega evangelija (17,8): "...kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim". Te besede je na videoposnetku komentirala in svoje sporočilo posredovala ustanoviteljica Marijinega dela Chiara Lubich.
Bistveni poudarki njenega sporočila za pastoralo mladih so v vsebini in načinu posredovanja veselega oznanila o odrešenju. Najbolj solidni ide-jjl življenja, v primerjavi s to-kimi drugimi, ki prej ali slej lzginejo, je Bog, ki mu gre prvo mesto v mišljenju in srcu vsakega človeka. Iz božje ljubezni do človeka prihajata moč in lepota za "umetnost lubezni" z njenimi zahtevami v odnosu do mladih:
N.
m
a) Resnična ljubezen prva ljubi, ne da bi čakala na odprtost ali odmev.
b) Resnična ljubezen ljubi bližnjega kakor sama sebe.
c) Resnična ljubezen je ta, ki se zna napraviti eno z ljubljeno osebo na otipljiv način.
I č) Resnična ljubezen vidi Jezusa v vsakem bližnjem.
d) Resnična ljubezen ljubi prijatelja, pa tudi sovražnika, ljubi vse brez izjeme.
V luči te Ljubezni nam je Chiara zaželela, naj le marljivo delamo in služimo mladim, predvsem pa naj sledimo vedno Bogu s pospešenim tempom v prizadevanju za svetost. Bog sam nam bo dal spoznanje, kako se gibati pri delu za mlade.
Prvi dan dopoldne nam je profesor z milanske univerze Roberto Zappala govoril na temo Kultura edinosti: obzorja za novo vzgojo v človečnosti. Popoldan nam je koordinator mladinske pastorale pri Italijanski škofovski konferenci predstavil položaj in usmeritve pastoralnih priza-
po Božji podobi in zato vreden spoštovanja.
Če imamo v mislih ta dejstva, ki svetega očeta postavljajo danes med najvišje moralne avtoritete na svetu, potem lažje razumemo, zakaj je minulo nedeljo v rimski žup-i niji Svete Marije iz Loreta de-
devanj med mladimi pri naših zahodnih sosedih. Od predstavnikov iz Španije, Portugalske, Brazilije, Argentine, Filipinov, Tanzanije smo izvedeli, kakšen je položaj na področju dela in kateri so glavni poudarki pri reševanju problemov sodobne mladine.
Kot sintezo kongresa nam je mladi salezijanec Maurizio Verlezza posredoval naslednje točke, ki naj bi nam pomagale, da ne bi ribarili med mladimi s trnki, marveč skupno z mrežo pridobivali mlade za nebeško kraljestvo.
1. Posredovati mladim božjo ljubezen, ki jo Kristus kot najboljši vzgojitelj vliva v srca mladih;
2. Če hočemo zajamčiti edinost, moramo mladim omogočiti, da bodo doživljali božjo bližino;
3. Iz ljubezni do Jezusa, ki je prisoten v vsakem človeku, si prizadevati za sozvočje tudi z mladimi;
4. Posredovati sporočilo, ki smo ga sprejeli po Svetem Duhu.
5. Posredovati mladim živeto ali udejanjeno božjo bese-
i do, ki jo najdemo predvsem I v evangeliju.
6. Pri delu z mladimi je pomembno se odločiti za Križanega in Zapuščenega, ki nam osvetli življenjske situacije, sicer nam težko razumljive.
7. Pomagati mladim, kako najti svoje mesto v Cerkvi.
jal, da še vedno ni izgubil u-panja glede vojne na Balkanu. Dejal je: 'Nočemo izgubiti upanja za mir!" Gre torej za več kot le čustva človeškega usmiljenja, solidarnosti in nasploh pietete, ampak predvsem za razumsko voljo do miru. Ko se je v nedeljo spomnil, da bratje pravoslavne veroizpovedi praznujejo Veliko noč, jim je zaželel vse najboljše, in to tudi vsem tistim, "ki trpijo zaradi vojne"; tem "naj upanje pomaga v izredno hudi preizkušnji, da se bodo vedno dejavno zavzemali za zgledno sožitje in spoštovanje pravic drugega in drugačnega"; hkrati jim je tudi zaželel, da bi dosegle vse sprte strani "solidarnostno bratstvo" med seboj.
V nedeljo opoldne je med Angelovim češčenjem nagovoril zbrane in jim med drugim dejal: "Da bi le končno zmagal mir! Ta klic k miru ponavljam ne samo zaradi vere, ampak še prej zaradi razuma; da bi ljudstva zaživela v harmoniji na svoji zemlji; zato še enkrat kličem: Naj utihne orožje in naj se spet vzpostavi dialog!" Seveda je sveti oče trdno prepričan, da moramo vsi kristjani za mir veliko storiti, predvsem pa več moliti k Bogu Očetu: "Rad bi pozval vse kristjane, naj več in bolj zbrano molijo za mir, kajti vse tisto, kar se včasih zdi človeku skoraj nemogoče, Bog daruje tistemu, ki ga goreče prosi za to, in mu to podari kot dar Božjega usmiljenja."
Sveti oče se vsak dan zavzema za vsakršno prekinitev sovražnosti na Balkanu in se tudi kot državnik zaveda, da so dialog, pogovor in pogajanja edina poštena rešitev za vse sprte strani. Zato poziva vojskujoče se strani k pogajanjem, toda takim pogajanjem, pri katerih ne bi bil nihče ponižan, ampak enakopraven drugemu, kajti samo v takem dogovarjanju vidi rešitev za vse družbe, v katerih se mešajo narodnosti in etnije. Zato temelji papeževa diplomacija za rešitev kosovske krize trdno na treh postavkah: 1) sveti oče zahteva, da se kosovskim beguncem omogoči vrnitev na dom in se albanskemu narodu na Kosovu dejansko da avtonomija; 2) sveti oče zahteva takojšnjo prekinitev vojnih spopadov; 3) papež zahteva, naj sprte strani sedejo za pogajalsko mizo in začno pogajanja na novih temeljih; dogovor iz Rambouilleta je tudi za svetega očeta že arhiviran, ker ne odgovarja nikomur več.
Seveda se Janez Pavel II. tudi v naslednjih dneh ne bo vdal pred vojno. Zato bo vse svoje sile usmeril v diplomatske stike, ki edini lahko privedejo do toliko želenih pogajanj in še bolj hotenega miru. Sveti oče vztraja torej na "veri in razumu"; Bog daj, da bi se mu posrečilo sprte strani prisiliti, dabi sedle za pogajalsko mizo!
SVETNIK TEDNA
14. APRILA
SILVESTER CUK
LIDVINA, BOŽJA TRPINKA
"Vaše poslanstvo je v tem, da se žrtvujete za druge, da delate pokoro za storjene grehe in da dejavno ljubite na najbolj vzvišen - božji način." Tako je današnji svetnici, katere ime pomeni "veliko trpeti", prigovarjal njen duhovni voditelj in ona si je njegove besede vzela k srcu. Prej je nad svojo brezupno usodo jokala, potem pa je svojo voljo popolnoma podredila božji volji in premišljevala Kristusovo trpljenje in ob njegovem se ji je njeno zdelo neznatno. S Kristusovim trpljenjem se je čutila tako povezano, da je priznala', da ne trpi več sama, marveč Kristus trpi v njej.
Rodila se je 18. marca 1380 v ribiškem mestecu Schie-dam pri Rotterdamu na Nizozemskem kot edina deklica izmed devetih otrok preproste družine. Na svet je prišla na cvetno nedeljo, prav tisto uro, ko so v cerkvi brali Matejev pasijon, kar je pomenljivo za njeno kasnejšo usodo. Starši in bratje so
.4
s ponosom gledali, v kakšno lepotico se je razcvetala njihova hči oziroma sestra. Začeli so se oglašati prvi snubači, toda ko je šlo zares, je Lidvina staršem povedala, da prav nič ne misli na možitev.
Če bi jo pa proti njeni volji v to silili, bo prosila Boga, naj ji vzame lepoto,
da se noben snubec ne bo več zanimal zanjo. Poslej je starši niso več silili, naj se poroči, in Lidvina je živela bolj zase.
Pozimi leta 1396 je zaradi dolgotrajne bolezni zelo oslabela. Ko se je nekoliko popravila, so jo prijateljice povabile, naj gre z njimi na drsališče. Po nerodnosti ene izmed deklic je Lidvina tako nesrečno padla, da si je zlomila rebro. Nesli so jo domov in jo položili v posteljo. Bilo je na svečnico, 2. februarja 1396, in od tega dne ni nikoli več stopila na tla. V veliki rani se ji je napravila bula, kmalu so se gnojne bule razmnožile po vsem telesu. Lidvina je trpela strašne muke. Spala je na golih deskah, ker se ji je posteljnina lepila na rane, kar ji je povzročalo še hujše bolečine.
Lidvina je tožila nad svojo bridko usodo in svojim vrstnicam govorila, da je živa pokopana. Počasi pa se je priborila do spoznanja, da njeno trpljenje dobi smisel, če se vda v božjo voljo. Pri tem ji je bil dragocen pomočnik njen spovednik in duhovni voditelj. Brez popolne vdanosti v lx>žjo voljo in brez božje pomoči bi bilo popolnoma nemogoče, da bi kdo v tako hudem trpljenju vzdržal osemintrideset let. Po poročilih sodobnikov je Lidvina večkrat dobila na poseben način božjo tolažbo. Bila je vesela, da je kot bolnik imela več časa kot drugi in je zato lažje več molila. Bogu je priporočala prošnje ljudi, ki so prihajali k njeni bolniški postelji in jo prosili, naj moli zanje, ker njena molitev več zaleže. Mnogi - neuki in učeni, navadni ljudje in duhovniki - so prihajali k njej in postala jim je vodnica in svetovalka v duhovnem in vsakdanjem življenju.
Najgloblji pomen njenega trpljenja, njenega življenjskega poklica je ostal nepojasnjen. Vemo le, da Bog večkrat izbere ljudi, ki trpijo in se pokorijo za druge. Takšno poslanstvo je namenil tudi sv. Lidvini, ki je živela v času, ko so bili mnogi vodilni ljudje v Cerkvi vse prej kot zgledni. Delala je pokoro zanje.
Umrla je po osemintridesetih letih trpljenja 14. aprila 1433. Rojena na cvetno nedeljo, ki je pomenila za njeno življenje simbol Kristusovega trpljenja, je odšla tudi k večnemu počitku v velikem tednu. Njeno češčenje, ki se je kmalu po njeni smrti razširilo po Nizozemskem, je Cerkev potrdila leta 1890. Caste jo kot zavetnico bolnikov in drsalcev, upodabljajo pa jo kot s cvetjem ovenčano devico s šopkom in razpelom v roki.
ČET
15.
1 99
RTEK
APRILA
9
6
ČETRTEK 15. APRILA
1999
AKTUALNO
MIHAELA LOGAR IN FRANKO JURI V TRSTU
SLOVENCI SE ČAKAMO...
V ponedeljek, 12. aprila, je v prostorih Generalnega konzulata republike Slovenije v Trstu potekalo srečanje državne sekretarke za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaele Logar in državnega sekretarja pri slovenskem zunanjem ministrstvu Franka Jurija s predstavništvom slovenske manjšine v Italiji. Prisotna sta bila tudi generalni konzul republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič-Pe-likan in konzul Zorko Pelikan.
Povod za srečanje je bilo nedavno sprejetje v slovenskem državnem zboru deklaracije o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Dne 19. aprila pa bo državni sekretar Franko Juri v Rimu, kjer se bo sestal z nekaterimi vidnimi predstavniki italijanskih oblasti, skušal pa se bo sestati tudi s podpredsednikom italijanske vlade Sergiom Mattarello. Prej pa sta se Logarjeva in Juri hotela seznaniti z mnenji in stališči komponent slovenske manjšine o možnostih poteka sprejemanja zaščitnega zakona: ali skrajšan postopek ali dogovor znotraj italijanske vladne koalicije ali pa postopek v parlamentu.
Zlasti predstavniki levičarskih komponent manjšine (Miloš Budin, Stojan Spetič in Igor Canciani) in predstavnica organizacij iz videmske pokrajine Jole Namor so poudarili, da je potreben dogovor znotraj italijanske vladne koalicije. Pri tem so imeli v mislih predvsem popravke, ki jih je predlagala italijanska Ljudska stranka in ki bi utegnili poslabšati zakonski osnutek.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor in deželni tajnik Slovenske skupnosti Andrej Berdon pa sta s svoje strani poudarila vlogo Slovenije in pri tem pozdravila sprejetje deklaracije o zaščiti manjšine s strani slovenskega parlamenta. Slovenija naj nadaljuje s pritiskom na italijanske oblasti. Ta dejavnost Slovenije, je dejal predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, pa naj poteka na ravni dobrososedskih odnosov. Deklaracijo slovenskega parlamenta je pozdravil tudi predstavnik Demokratskega foruma Igor Tuta.
Kar se tiče določitve teritorija, na katerem naj bi veljala zaščita, ni bilo popolnega soglasja. Tako sta npr. Miloš Budin in Jole Namor podčrtala pomembnost paritetne komisije za določanje teritorija, ki jo predvideva Masellijev osnutek, medtem ko je SSk, s pomočjo valdostanskega poslanca Luciena Caverija, svojčas predstavila amandma, naj se točno določi teritorij, kjer je zgodovinsko prisotna manjšina, in da se to vprašanje ne delegira neki komisiji.
Franko Juri je izrazil občutek, da je prišlo do nekega zbližanja med komponentami, ki pa si niso še enotne v določitvi teritorija. Predstavnike komponent manjšine je pozval, naj sestavijo skupen dokument, ki vsebuje vse temeljne točke soglasja, kot je pred kratkim storil slovenski državni zbor. S tem dokumentom naj gredo k italijanskim oblastem, da se le-te seznanijo, da obstaja minimalna skupna želja manjšine. To bi okrepilo tudi pozicije Slovenije v Rimu. Omenjena je bila tudi možnost verbalne note slovenskega zunanjega ministrstva italijanskemu zunanjemu ministrstvu o časovnem roku postopka sprejemanja zaščit nega zakona.
i ž
SLOVENIJA ODLOČNO ZA GLOBALNO ZAŠČITO
KAJ PA Ml SAMI?
DAMIJAN TERPIN
Slovenska skupnost se je najprej s pismom obrnila na vse poslance slovenskega državnega zbora, s katerim jih je seznanila z nevzdržnim zavlačevanjem, ki ga Slovenci v Ita-iji trpimo že skoraj trideset let, vse od vložitve prvega osnutka zakona za globalno zaščito. S tem dopisom jih je tudi povabila na tiskovno konferenco v Cankarjev dom, na kateri je vprašanje globalne zaščite doživelo v Sloveniji prvi resnejši medijski preboj, saj so bile prisotne domala vse najpomembnejše televizijske in radijske hiše ter časopisi. Prisotni pa so bili tudi najuglednejši poslanci iz vrst pomladnih strank (Peterle, Hvalica, Zagožen) ter predstavnik italijanske manjšine v državnem zboru Roberto Battelli.
Medtem seje predstavništvo SSk srečalo tudi s predsednikom državnega zbora dr. Janezom Podobnikom in predsednikom Komisije DZ za Slovence po svetu dr. Marjanom Schiffrerjem, katerima je obrazložilo potrebo, da se slovenski parlament končno tudi formalno opredeli do političnih igric, ki si jih v zvezi z našo zaščito še nadalje dovoljujeta italijanska vlada in parlament.
Sledilo je še srečanje s predstavništvom LDS-a, na katerem je poslanec Davorin Terčon vodstvu SSk jasno povedal, da se njegova stranka strinja z nujo, da se globalni zaščitni zakon vendarle sprejme, da pa mora slednji tudi vsebovati določilo o tem, kje naj se zaščitni ukrepi izvajajo. Posebej pa je tudi izpostavil dejstvo, da se tudi sam strinja z zahtevo, da bi tudi Slovenci v Italiji imeli zajamčeno zastopstvo v izvoljenih organih, vse do parlamenta, tako kot npr. italijanska manjšina v Sloveniji.
Končno je prišlo do seje komisije državnega zbora za Slovence po svetu, na kateri je sodelovalo tudi predstavništvo raznih komponent manjšine, odsotni pa so bili iz vrst slovenske komisije Levih demokratov. Komisija je po daljši diskusiji izoblikovala skupno deklaracijo, za katero so enotno glasovali vsi pri-
izziv za nas cas
Državni zbor republike Slovenije je pred nedavnim sprejel deklaracijo v zvezi z vprašanjem globalne zaščite Slovencev v Italiji.
Do tega ni prišlo samo od sebe, pač pa gre za končno dejanje široke in očitno uspešne politične akcije, ki jo je sprožila Slovenska skupnost.
šotni poslanci: Ivo Hvalica (SDS), Zmago Jelinčič (SNS), dr. Franc Zagožen (SLS), Davorin Terčon (LDS), dr. Marjan Schiffrer (SKD) in Samo Bevk (ZLSD). O tej deklaraciji naj bi se nato izrekel državni zbor na plenarnem zasedanju.
Pri tem je treba poudariti dejstvo, da je predstavništvo manjšine kot tako odigralo dokaj klavrno vlogo. Posebej sta bila patetična predstavnika SKGZ in SKP Pavšič in Lipovec. Prvi je v zaključni diskusiji ugovarjal deklaraciji v tistem delu, ki govori o zajamčenem zastopstvu, češ da to vprašanje ni v manjšini usklajeno, i in je svoje stališče nato podkrepil še z dolgo izjavo v Primorskem dnevniku. Drugi pa je oporekal tistemu delu deklaracije, v katerem je bilo rečeno, da mora zaščitni zakon izrecno določati ozemlje, na katerem naj veljajo njegova določila.
Oba ugovora so člani komisije odločno zavrnili, tako da se je končno jasno pokazalo, kdo se pi avzaprav še zavzema za resen zaščitni zakon in uzakonitev osnovnih manjšinskih pravic oz. komu je bolj do tega, da opravičuje nevzdržna in nesprejemljiva stališča italijanskih strankarskih tovarišev, ki so se danes znašli v Italiji na vladnih položajih.
Skratka, del manjšinskega zastopstva je prišel v Ljubljano predvsem zato, da bi čimbolj omejil in omilil vsebino deklaracije in siceršnje namene slovenskih poslancev, da svoje italijanske kolege resno opozorijo na to, da je bilo raznih obljub ter vedno novih in novih rokov za
PRAVI IN LAŽNI
KRALJ
PETER SZABO
Ob prestopu v tretje tisočletje bo veliko število računalnikov imelo težave z datumom. Problema leta 2000 pa baje ne bodo občutili le v Srbiji. Zato, ker jih je Miloševič popeljal nazaj v 14. stoletje. In vendar kaže, da prihaja možna rešitev balkanskega vozla prav iz preteklosti.
Pred nekaj leti me je prijatelj Den-nis, Rus v Rimu, prepričeval, da bi monarhija bila najboljša rešitev vseh balkanskih problemov. Čeprav sem mu skušal dopovedati, da Slovenci, Hrvati, Bosanci in Makedonci nikoli ne bi mogli sprejeti srbskega kralja, mi je on še naprej prigovarjal, da ga morajo sprejeti, saj ima kralj plavo kri in je sploh od Boga izbran in maziljen. Pogovor preprosto nisva več mogla nadaljevati.
Kako rešiti balkanski vozel? Največja težava namreč ni Miloševič, temveč predvsem srbski narod, ki
odobritev zaščitnega zakona že preveč oz. dovolj.
Če torej pomislimo iz katerih zamejskih logov letijo na Ljubljano že nekaj let prizadeti očitki, da se premalo zavzema za naša vprašanja (najbrž najbolj prizadeto zlasti takrat, ko gre za finančne težave), je potem verodostojnost našega "skupnega" predstavništva pravzaprav padla na nivo slučajne gostilniške družbe, kar nima z resnim političnim zastopstvom manjšine ničesar skupnega.
Končno se je torej oglasila tudi slovenska vlada, ki jo je v parlamentu zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Frankojuri, in dosegla, da se je morala deklaracija zopet vrniti v komisijo, kamor je potem tudi sam prišel. Predvsem so nas tokrat začudile njegove trditve, da je sklicevanje na Osimske sporazume lahko celo škodljivo (?) in da bi bilo med drugim treba v deklaraciji tudi pohvaliti italijanski parlament za to, da je v osnutku zaščitnega zakona končno zaobjeta tudi Beneška Slovenija, kakor da bi to bilo že samo na sebi pozitiven rezultat s kakšnim učinkom. Čudili smo se predvsem dejstvu, da seje odločnejšemu nastopu do italijanskih o-blasti nekako izogibal prav predstavnik - sicer italijanske - manjšine, kar sicer lahko odpira prostor najrazličnejšim špekulacijam, ki pa nam ne ugajajo in nas ne veselijo: tem pa se bo slovenska vlada izognila prav z odločnejšim nastopom do Italije.
Končno je deklaracija spet priromala v državni zbor, ki jo je vendarle obravnaval in soglasno sprejel.
Slovenska skupnost si šteje v čast, da je to politično akcijo uspešno izpeljala in dosegla otipljiv rezultat, saj jo je predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik lahko takoj uporabil in predočil predsedniku poslanske zbornice Violanteju na srečanju pretekli teden v Ljubljani.
Zanimiv je bil Violantejev odgovor časnikarjem, v katerem najprej ni našel nič bolj izvirnega kot to, da je po stari navadi navedel zopet novi rok (tokrat do poletja) za odobritev
ima prav gotovo eno zelo nerodno značilnost: neverjeten ponos. Srb bo raje umrl, kot pa se odrekel svojemu ponosu. Zato ne bo nikoli sprejel ne protektorata ne mirovnih sil in sploh ne, da biga zahodnjaki učili, kako je treba delati in voditi politiko. Kdo pa bo ustvaril politično strukturo bodoče Srbije, če pa je državo zapustilo več kot 150.000 intelektualcev in je pis-menostzelo nizka, tretjina vsega prebivalstva pa ni dokončala osnovne šole? Toda Srbi so preveč ponosni, da bi priznali, da potrebujejo pomoč. Oni bodo hoteli kar sami poskrbeti za svojo državo. Tudi če ne bodo imeli nobene prijateljske države, se bodo še trdo držali svojega ponosa. Tudi če bodo po dolgih letih ugoto-| vili, da se ponosa ne da jesti, da z njim ni mogoče nahraniti ali obleči otrok ter ni primeren za kurjavo, bodo trmasto vztrajali pri tem, da so oni velik narod in se ne bodo nikomur prodali. Miloševič sam je Srbom tako
zaščitnega zakona v poslanski zbornici. Potem pa mu je ušlo, da se vladna večina namerava o njegovi vsebini dogovarjati tudi z opozicijo (torej s Finijem in Berlusconijem), kot da sama tega ne bi zmogla.
Skratka, potem ko smo se Slovenci v Italiji trideset let borili za zaščitni zakon in je levica rohnela proti takratnemu demokrščanskemu političnemu razredu zaradi zavlačevanja, se bomo Slovenci sedaj, ko je levica trdno na oblasti, morali šele začeti pogajati in dogovarjati z neo-fašisti in Berlusconijevimi pristaši o tem, kakšna bo vsebina zaščitnega zakona. Res lep rezultat za vlado in njeno parlamentarno večino, predvsem pa za Slovence, ki smo jo tako rekoč enotno podprli!
Zaključki vsega tega so na dlani:
1. V Sloveniji očitno obstaja politična volja, da se vprašanje naše zaščite resno postavi na bilateralnih pogajanjih med Slovenijo in Italijo -tudi in predvsem glede vsebine -lahko pa tudi internacionalizira, kar izrecno piše v odobreni deklaraciji. Potrebno je bilo le nekaj spodbude v tej smeri.
2. T.i. "skupno predstavništvo" (zlasti pa nekatere njegove komponente) ne samo, da je izgubilo vsakršno verodostojnost, v bistvu celo niti ne odraža več tistih stališč in interesov, ki bi jih lahko še označili za manjšinske in ki smo jih do pred kratkim vsi enotno zagovarjali. Čas bi že bil, da se neha najprej s "klonacijo" dedičev KPI-ja, sicer bodo morali v ljubljanskem parlamentu najbrž kupiti nove stole, da se bo za mizo lahko usedlo celotno "skupno predstavništvo", kar seveda sploh ni resno.
Prav tako je tudi dozorel čas, da se vsi, v zamejstvu in matici, resno vprašamo in izrečemo, kdo sploh še stoji za našo osnovno zahtevo po globalni zaščiti.
Po takšni zaščiti, ki naj ne bo le načelni proglas, ki si ga bomo čez nekaj let lahko v sicer dragocenem okviru obesili na steno kot okras našim, že poitalijančenim prostorom, pač pa takšni, ki bo uporabno sredstvo za ohranjanje in razvijanje naše narodne identitete, našega slovenstva. Pa ne za včeraj ali danes, kot nas prepričujejo nekateri, pač pa predvsem in tudi za jutri. To najbolj potrebujemo!
zelo všeč, ker je ponosen, ker je znan po celem svetu, ker si je prislužil naslovnico že skoraj v vsaki večji reviji ali časopisu na svetu. Ponos!
Rešitev, kot sem rekel, morda prihaja iz preteklosti. Iz Londona je svoj glas povzdignil kronski princ Aleksan-dar Karadjordjevič (na sliki). Skuša se pojavljati v medijih in ostro nasprotuje Miloševiču, ker je najbolj nizkotni lopov, ki je okradel srbski narod. Jugoslovanska komunistična propaganda je trdila, da je kraljevska družina leta 1941 zbežala iz Srbije z državno zakladnico. Prav gotovo pa je res, da
je Miloševič Srbijo v desetih letih o-škodoval za nekajkrat večjo vsoto denarja in se torej stalno obnaša, kot če bi bil kralj ali celo cesar. Pravi srbski prestolonaslednik pa se že leta bori za demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in ustavne pravice vseh manjšin v Jugoslaviji. Tako sam pravi. Meni, da ima dovolj podpore v Srbiji in tujini, da bi se Srbi odločili za vzpostavitev monarhije. Sam, pravi, se poteguje za državo, v kateri bi on kraljeval, vladala pa bi demokracija. To je edini način, da Srbija znova vstopi v skupnost narodov kot svobodna in demokratična država.
Morda pa je rešitev res tukaj. Srbija se že nahaja v preteklosti, zato bi najbrž lahko sprejela kralja. Alek-sandar se je rodil v hotelu Claridge v Londonu, toda britanske oblasti so za dan njegovega rojstva leta 1945 hotel razglasile za jugoslovansko o-zemlje, da bi tako lahko ustavno bil prestolonaslednik. Po krvi je Srb in ve, kaj je ponos. Po vzgoji je Anglež in ve, kaj je demokracija ter kateri so pogoji za vstop v skupnost narodov.
Morda pa je Dennis, Rus v Rimu, le imel prav.
KULTURA
TRST / POGLED V BENEŠKO STVARNOST
FOTOMONOGRAFIJA "BENEŠKA SLOVENIJA" PREJELA NAGRADO VSTAJENJE ZA 1998
MATJAŽ R USTJA
V ponedeljek, 12. aprila, je občinstva polna Peterlinova dvorana v Trstu podelila 36. literarno nagrado Vstajenje za leto 1998. Nagrado je prejeti fo tomonografija Milana Grega in Žive Gruden Beneška Slovenija , ki je izšla v lanskem lem pri ljubljanski založbi Družina.
nitvi globljega pogleda v beneško realnost. Živa Gruden je dejala, da se v enem ali dveh letih nič ni spremenilo v Benečiji, če pa bi pogledali dvajset let nazaj, bi opazili, da Benečija le : dviga glavo, daje propadanje doseglo dno in se torej stanje končno le izboljšuje. Milan Grego je dolga štiri leta brskal po skritih (in ne) kotičkih lepe Beneške Slovenije, ujel s kamero nekaj tisoč trenutkov in iz teh izluščil najbolj pomenljive. Ostaja pa še
PRI OGNJIŠČU IZŠLA KNJIGA O VELIKEM SLOVENSKEM ARHITEKTU
PLEČNIKOVA SAKRALNA UMETNOST
JURIJ PALJK
V Ljubljani so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v četrtek, 8. aprila, svečano predstavili knjigo dr. Damjana Prelovška, ki nosi zgovoren naslov Plečnikova sakralna umetnost.
Predstavitev bogato opremljene knjige je uvedel mladi časnikar slovenskega mesečnika Ognjišče Tino Mamič, kije prisotne najprej pozdravil in jim tudi povedal nekaj podatkov o Ognjišču. Ta revija, ki od začetka izhaja v Kopru, je še danes, ko se tudi na Slovenskem vedno manj bere, po nakladi največji slovenski mesečnik, je tudi najbolj brana, kar je pokazala nedavna razstava. Ognjišče pa izdaja tudi knjige, in to v za slovenski knjižni trg izjemno visokih nakladah, saj je njihova uspešnica Kratko Sveto pismo v slikah bila prodana v že 140 tisoč izvodih. Tudi druge njihove knjige prodajo po 35 do 50 tisoč posameznih primerkov, kar je za sedanji čas izjemen uspeh. Tino Mamič je tudi predstavil avtorja kr\j\gePlečnikova sakralna umetnost dr. Damjana Prelovška, ki je sedaj slovenski veleposlanik v Pragi, v mestu torej, kjer je največji slovenski arhitekt Jože Plečnik veliko delal; Čehi pa so mu v sodelovanju s Slovenci prav lansko leto priredili izjemno razstavo. Svojo navezanost na slovenskega arhitekta so Čehi v Ljubljani spet dokazali s prisotnostjo češkega veleposlanika na predstavitvi knjige.
Dr. Prelovšekje povedal, da je zelo zadovoljen z izdajo bogato ilustrirane knjige, kije nastajala več let, saj sta se z glavnim urednikom Ognjišča msgr. Francem Boletom o njej pogovarjala že pred veliko leti. Končno je knjiga tu, pa čeprav - tako je dejal sam avtor - bi morda bila še boljša, če bi imel še leto dni za dopolnitve in morda za poglobitev nekaterih del. Dr. Prelovšekje o Jožetu Plečniku dejal, daje bil to gotovo največji slovenski arhitekt vseh časov, saj imamo prav Plečnika lahko tudi za prvega predstavnika slovenske avantgarde, ker je bil, recimo, že leta 1907 kubist, leta 1910 pa se ježe ukvarjal z železobetonom, kar je bilo za tiste čase revolucionarno dejanje. Tako prav Plečniku pripisujejo prvo gradnjo cerkve v Evropi v železobetonu, in to tako, da je Plečnik sam osvojil in uvedel vrsto novosti v do tedaj še malo poznano tehniko gradnje, ki je kasneje skoraj v celoti nadomestila vse ostale.
Avtor knjige dr. Prelovšekje prisotne naprosil, naj knjigo preberejo, saj je vanjo vložil trideset let svojih raziskovanj o Plečniku in o njegovem delu, povedal pa je tudi, da je vanjo vključil vsa zadnja slovenska in tuja znanstvena dognanja o Plečnikovem delu, ki pa po njegovem še zdaleč ni raziskano, saj niso pregledali še njegovih pisem z brati in s sorodniki in sodobnimi arhitekti, prav tako pa v Muzeju arhitekture v Ljubljani leži še mnogo neraziskanega gradiva velikega slovenskega arhitekta. V svojem kratkem nagovoru je dr. Prelovšek tudi povedal, da je Jože Plečnik gradil veliko cer-
kva tudi zato, ker ni nikdar sprejel enega samega honorarja, plačila za svoje sakralne načrte. Tako je Plečnik ostal za vedno zapisan v zgodovini zaradi svojih cerkva v Ljubljani, Zagrebu, na Dunaju, v Beogradu in drugod. Pri načrtovanju svojih cerkva je Plečnik vedno pazil na izrazito duhovno vsebino, ki jo mora vsaka cerkev imeti, če hoče ustrezati namenu, za katerega je zgrajena. Tako je, recimo, Jože Plečnik izjemno pazil na to, da je pri grad-i nji cerkve Svetega Duha na Dunaju, ki | velja za prvo celostno zgrajeno cerkev v železobetonu na svetu, zgradil tako stavbo, v kateri se človek-vernik počuti tudi in predvsem varnega, kar mora biti lastno vsaki cerkvi. Ker je vse načrte za cerkve Plečnik delal zastonj, je imel tudi veliko naročil, kar pa mu je tudi omogočalo, da je sam skrbel, da seje cerkev zares gradila po njegovih načrtih. Tako je bil Plečnik eden prvih, ki je v cement mešal opečni prah, da je beton dobil toplejši videz.
Dr. Damjan Prelovšek je mnenja, da je Jože Plečnik velik genij, kakršni se rodijo vsakih nekaj stoletij in je svoje življenje v celoti posvetil delu za slovenski narod. Dr. Prelovšek je tudi mnenja, da bi Slovenci prej ali slej morali priti do celostnega pregleda Plečnikovega zajetnega umetniškega opusa, ki bi moralo biti opravljeno sistematično in znanstveno, saj je "Plečnikova arhitektura naš temelj", ker je bil Jože Plečnik tudi edini slovenski predstavnik likovne umetnosti in stavbarstva, ki je zares dosegel svetovno kakovostno raven. "Če ne spoštujemo svoje kulture, dela svojih največjih sinov, kar je Plečnik vsekakor bil, nismo vredni, da kot narod obstajamo!"je bil odločen dr. Prelovšek. Tako je dr. Prelovšek z obžalovanjem tudi povedal, da je bila leta 1996 v Pragi ob veliki Plečnikovi razstavi izdana velika Plečnikova monografija, ki pa je žal Slovenci še nimamo, ker za njen prevod še niso dobili denarja.
Na predstavitvi knjige o Plečnikovi sakralni umetnosti je spregovoril tudi glavni urednik Ognjišča msgr. Franc Bole, ki se je spomnil nastajanja knjige in težav, ki jih tako zajeten založniški projekt prinaša s seboj; toplo seje zahvalil Tinu Mamiču, kije vzdrževal stike med vsemi ustvarjalci knjige.
Knjiga Plečnikova sakralna umetnost predstavlja nov pogled na Plečnikovo delo za Cerkev, saj nam ne predstavlja samo Plečnikovih cerkva, ampak tudi kapelice, oltarje, liturgično posodje in pa neuresničene načrte. Knjiga ima 264 strani obsežnejšega formata, krasi pa jo veliko fotografij Plečnikovega dela, ki sojih opravili avtor knjige sam in nekateri sodelavci, med njimi omenimo vsaj še Mirana Kambiča in Eda Primožiča. Spremno besedo je knjigi napisal mariborski pomožni škof Jožef Smej, oblikoval pa jo je Matjaž Jamnik, ki je knjigo tudi tehnično uredil, medtem ko jo je lepo natisnil Gorenjski tisk iz Kranja.
Knjiga bo navdušila vsakega ljubitelja lepega, ker na neposreden in zgovoren način nagovarja bralca in mu jasni pogled na delo enega največjih Slovencev vseh časov.
BOGATA KNJIŽNA BERA
LEV DETELA SLAVI 60 LET
Slovenski pisatelj Lev Detela, ki je dobro poznan tudi pri nas, saj je v Trstu izdal veliko knjig, dolga leta pa je bil redni sodelavec Novega lista in je sedaj tudi dopisnik v našem tedniku, je 2. aprila letos slavil okrogel jubilej - šestdeset let življenja.
Lev Detela se je rodil leta 1939 v Mariboru, kjer se je že zelo zgodaj zapisal slovenski besedi. Leta 1958 je maturiral na ljubljanski klasični gimnaziji, kasneje je prav tako v Ljubljani tudi študiral umetnostno zgodovino in slavistiko, na Dunaju je, potem ko je odšel v tujino, nadaljeval s študijem. Od leta 1960 naprej živi in dela kot svobodni pisatelj, istega leta se je tudi oženil s pesnico Mileno Merlak. Živi v Avstriji, kjer si je ustvaril sloves dobrega avtorja, ki piše tudi v nemškem jeziku; v Goethejevem jeziku mu je izšla vrsta knjig in esejev. Žal so se Deteli vrata v domovini odprla šele pred kratkim, sicer pa je zato večino svojih del izdal ali na Tržaškem, v Londonu, celo v daljni Canberri in kasneje na avstrijskem Koroškem, kjer je našel svoj drugi dom. Skoraj nemogoče bi bilo našteti vse njegove knjige, zato navedimo samo dela Blodnjak (Trst, 1964), Atentat (Trst, 1966), Izkušnje z nevihtami (London, 1967), Dunajski valček (Trst, 1989). Leta 1991 je v Ljubljani izšla prva njegova knjiga izbranih del z naslovom Poslednja gora. Lev Detela je izredno dragocen slovenski pisatelj, saj je navezal veliko stikov s svojimi avstrijskimi in nemškimi kolegi, sodeluje pa pri celi vrsti nemških časopisov in revij, sam pa je ustanovitelj mednarodne revije LOG, ki je prerasla tudi v knjižno založbo.
Jubilantu želimo v uredništvu in v upravi Novega glasa še na mnoga zdrava in uspešna leta in tudi to, da bi tudi v prihodnje ostal naš sodelavec.
NARODNE VREDNOTE: DILEME NAŠIH ORGANIZACIJ
S tem izzivalnim naslovom vabi Slovenska zamejska skavtska organizacija na okroglo mizo, ki bo v petek, 16. trn., z začetkom ob 19.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Sodelovali bodo odv. Andrej Berdon, dr. Danilo Sedmak, msgr. Oskar Simčič, prof. Emidij Susič in prof. Zora Tavčar; povezoval bo časnikar Ivo Jevni-kar. Skavtska organizacija, ki ima velike zasluge pri vzgoji mladine, želi s to okroglo mizo načeti problem narodnostne vzgoje znotraj slovenskih organizacij v Italiji. Potrebo po poglobitvi problematike in iskanju stvarnih odgovorov so spodbudile v prvi vrsti spremenjene kulturno-politične razmere, spremembe znotraj slovenskih družin in družinskega življenja, dejstvo mešanih zakonov, splošna zmeda glede vprašanja identitete Slovencev v Italiji. Na izredno zanimivo in pomembno srečanje smo zato vabljeni vsi, ki verjamemo, da so ta vprašanja temeljnega pomena in da bi pomanjkljivi odgovori pomenili le še eno izgubljeno priložnost!
"Iz sodelovanja obeh (avtorjev) je nastala vsebinsko in grafično dragocena, razkošna knjiga, v kateri dežela Pod Matajurjem zaživi s svojo pokrajino in svojimi naselji, svojo naravo in svojimi ljudmi. Milan Grego jo je znal s svojim objektivom ujeti v najznačilnejših podobah njene zelene predalpske pokrajine, Živa Gruden pa je to fotografsko žetev pospremila z 'zbranim, kulturno razgledanim in estetsko navdahnjenim besedilom." Tako je med drugim zapisal petčlanski odbor nagrade (prof. Zorko Harej, prof. Zora Tavčar-Rebula, prof. Dio-mira Fabjan Bajc, urednik Marij Maver in prof. Martin Jevnikar) v utemeljitev nagrajenemu delu, katerega so izbrali med mnogimi, ki so izšli lani v zamejstvu in v zdomstvu. Nagrada je namreč vedno temeljila (od ustanovitve v septembru 1963) na vrednotah krščanske naravnanosti, zvestobe slovenstvu in hotela je ovenčati pesnika, pisatelja ali znanstvenika, ki ustvarja in deluje v težjih razmerah kakor v matični domovini in ima (včasih) zato tudi manjši odziv.
Večer je uvedel predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor in izpostavil dejstvo, da se nam je s tem delom približala najbolj odročna deželica našega zamejstva. Bogata knjiga pa ni le spomenik neštetim lepotam zemlje, ampak tudi priznanje beneškemu človeku in njegovemu spoštljivemu odnosu do prsti Z|vljenja. Knjiga nagovarja bralca iz Polnosti svoje zemeljske stvarnosti: 12 svoje narave, arhitekture, zgodovine in etnografije.
Marij Maver je nato v imenu komisije utemeljil izbiro, igralka Radijskega odra Alenka Hrovatin je prebrala uvodni odlomek v knjigo, večer pa jf d°datno olepšal še nastop zbora Beneške korenine iz Srednjega, ki ga vodi David Klodič. Denarno vsoto za nagrado je tudi letos poklonila Zadružna kraška banka, v njenem imenu pa jo je avtorjema podelil dr. Marijan Bajc (na sliki). Sledil je prijeten Pogovor z avtorjema z izhodiščno točko knjige, ki pa je služila razčle-
veliko neodkritega, veliko je še enkratnih podob za izzivalne publikacije. 'Tako" - piše Živa Gruden v uvodnih mislih h knjigi - "je nastala ta knjiga: fotografov pogled na deželico, ki je v slovenskem prostoru v marsičem svojstvena in skriva v sebi še mnogo neodkritega, ter hkrati vabilo, da seji približamo, jo spoznamo in zasidramo v zavest kot neločljiv in dragocen del naše celostne narodne biti."
7
ČETRTEK 15. APRILA I 999
8
ČETRTEK 15. APRILA
1 999
POBUDA TRŽAŠKE KARITAS	39.	REDNI	OBČNI	ZBOR	SINDIKATA	SLOVENSKE	ŠOLE
ZBIRANJE POMOČI ZA KOSOVSKE BEGUNCE
SLOVENSKI ŠOLNIKI ZA SVOJ DEŽELNI ŠOLSKI ORGAN
V torek, 13. aprila, je v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah potekal 39. redni občni zbor tržaškega Sindikata slovenske šole. Tržaški slovenski šolniki so se zbrali, da bi prisluhnili poročilu o opravljenem 17-mesečnem delu in da bi obnovili vodstvene organe.
K
u
1
Si
Tržaška škofijska Karitas obvešča, da poteka zbiranje gmotne pomoči za begunce s Kosova, ki so se zatekli v Albanijo. Za to je neposredno zaprosila albanska Karitas, še posebej njen oddelek vSkadru.
Trenutno so nujno potrebna zdravila, kot npr.: razkužila, aspirini, sredstva proti mrzlici, vitamini, tančice, preveze, obliži, brizgalke, otroške plenice in podobno za vsakdanjo nego najmlajših ter antibiotiki. Poleg vsega tega so močno potrebna tudi dolgotrajna živila, kot npr.: moka, testenine, riž, sladkor, olje v pločevinkah, otroški piškoti, omaka, sol, kava, mleko in mineralna voda.
Zbrana sredstva se lahko prinesejo na sedež škofijske
Trst je postal pred nekaj leti tudi sedež pomembne srbsko-pravoslavne metro-polije za Italijo, Slovenijo in Hrvaško; vodi jo metropolit Jovan Pavlovič, ki je v hierarhiji srbsko-pravoslavne Cerkve takoj za patriarhom Pavletom. Ravno patriarh Pavle je bil pred nekaj tedni gost tržaške metropolije in je v Trstu jasno spregovoril o nujnosti miru na Kosovu.
Letošnja pravoslavna Velika noč je seveda potekala v znamenju letalskih napadov zveze NATO na Zvezno republiko Jugoslavijo ter nasilja nad albanskim prebivalstvom na Kosovu. Polnočnega vstajenjskega obreda in slovesne maše v srbsko-pra-voslavni cerkvi sv. Spiridio-na v Trstu (na arhivskem posnetku) se je udeležilo izredno veliko število srbskih
Karitas v ul. Cavana št. 15 (tel. št. 040 3185482) vsak dan vključno ob sobotah od
9.	do 12. ure, ali pa v zatočišče La Madre v ul. Navali 25 (tel. št. 040-304086) ravno tako vsak dan in ob katerikoli uri.
Omeniti je treba tudi, da je italijanska Karitas (drevored Baldelli 41 - 00146 Rim) dala pobudo za zbiranje denarnih sredstev za Kosovo. Denarne vsote se lahko nakažejo na poštni tekoči račun št. 347013, na bančni tekoči račun št. 100807/07 -ABI 3001 CAB 3201 pri zavodu BancoAmbrosiano Ve-neto v Rimu, podružnica št. 081. Denarni prispevki se lahko prinesejo tudi na sedež tržaške škofijske Karitas.
vernikov, prisoten pa je bil tudi tržaški škof Evgen Ravi-gnani. V svojem nagovoru je bil metropolit Jovan - ki se je pred tednom dni udeležil velikonočnega bedenja v stolnici sv. Justa - izredno oster do zveze NATO. Letalski napadi ne rešujejo t.i. "humanitarne katastrofe" na Kosovu, ampak jo še povečujejo in zaostrujejo. Zveza NATO pa je z letalskimi napadi kršila vse mednarodne norme o državljanskih pravicah in svoboščinah, napada suvereno državo in pomaga albanskim teroristom, ki so že v preteklosti ustrahovali srbsko prebivalstvo na Kosovu. Dokument, ki je bil prebran v cerkvi sv. Spiridiona, bo metropolit Jovan poslal veleposlaniku Združenih držav Amerike v Zagrebu.
IVAN ŽERJAL
Tajniško poročilo je prebrala druga tajnica Vesna Danieli. Teh zadnjih sedemnajst mesecev mandata izvršnega odbora je bilo v znamenju intenzivnega dela. Sindikat slovenske šole je bil na razpolago svojim članom, njegovo delo pa je bilo vseskozi tesno povezano z delovanjem šolskega odbora.
Slovensko šolstvo pa še vedno pesti vrsta še nerešenih vprašanj. Eno od teh je zlasti vprašanje avtonomije. Zato slovenski šolniki zahtevajo, naj italijanska vlada ustanovi deželni zborni organ, ki naj bo izraz slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini, ali pa naj primerno preuredi sestavo in pristojnosti deželne komisije za slovenske šole. Temu organu bi morali priznati pravico do obvezujočega mnenja v zadevah, ki se tičejo slovenske šole, zlasti ko gre za odločanje o šolski mreži in seznamu osebja. V sklopu načrtovanega preustroja šolske uprave je neobhodno potrebna tudi ustanovitev deželnega šolskega urada za slovenske šole. Ta urad naj vodi funkcionar, izbran med rednimi uslužbenci slovenske šole, z vsemi pristojnostmi, ki jih bo predvideval bodoči odlok o preureditvi krajevnih uradov ministrstva za šolstvo.
Drugi nerešen problem je dejstvo, daje Sindikat slovenske šole še vedno nepriznan, in to kljub številnim pred-
Slovenske katoliške mladinske organizacije iz zamejstva prirejajo, v sodelovanju z Mavričnim mostom mladih iz Klanca pri Kozini, izlet po Slomškovih poteh, ki bo potekal v soboto, 1., in nedeljo,
2.	maja.
Spored izleta je karseda pester. Tako bodo udeleženci odpotovali v soboto, 1. maja, ob 7. uri iz Sežane (če bo treba, bo za zamejce preskrbljen prevoz do Sežane). Mimo Ljubljane in Celja se bodo odpeljali v Slomškov rojstni kraj Ponikvo. Tam si bodo ogledali prafarno cerkev sv. Martina. Obiskali bodo tudi podružnično cerkev sv. Ožbalta v Unišah in župnijsko Marijino cerkev na Sladki gori, cerkvico sv. Rozalije v Gabrniku in Olimje, kjer sta na majhnem prostoru združena starodavna božjepotna cerkev in grad; tam si bodo ogledali eno najstarejših lekarn v Evropi. Zatem se bodo izletniki podali v Maribor, kjer bodo večerja, družabni večer in prenočišče, za kar bo poskrbelo tamkaj-
stavljenim dokumentacijam in srečanjem. Pri SSŠ pa se ne morejo otresti občutka, da je edini slovenski sindikat v Italiji komu trn v peti.
V nadaljevanju je bil omenjen odlok predsednika republike št. 233 z dne 18.6.1998 o zagotavljanju samostojnosti slovenskim šolskim ustanovam ne glede na število u-porabnikov. Končno besedilo je sooblikoval tudi SSŠ, kot je tudi sooblikoval spomenico, ki jo je šolski odbor izročil šolskima ministroma Italije in Slovenije Luigiju Berlinguerju in Slavku Gabru ob njunem obisku novembra lani. Sodeloval je tudi na srečanjih o posodobitvi kulturnega sporazuma med Italijo in Slovenijo. Ukvarjal se je s problemom
šnje akademsko katoliško društvo AMOS.
V nedeljo, 2. maja, bodo udeleženci izleta šli skozi mejni prehod na Šentilju v Avstrijo. Vozili se bodo do Št. Pavla v Labotski dolini. Tam si bodo ogledali benediktinsko opatijo sv. Pavla. Pot bodo nadaljevali v Št. Andraž, kjer je bil sedež lavantinske škofije, zatem pa v Tinje in mimo Celovca do Gospe Svete. Pot bo dalje šla ob severnem robu Vrbskega jezera skozi k-aravanški predor in, mimo Ljubljane, domov.
Vseh razpoložljivih mest je 30, od katerih je 15 na razpolago zamejskim udeležencem. Cena izleta je 70.000 lir in vključuje vožnjo, vodiča, vstopnine, večerjo, prenočišče. Ob vpisu je treba plačati 35.000 lir ter dati ime, priimek in telefonsko številko. Vpisovanje in informacije na uradu Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, prvo nadstropje, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure; tel. 040 370846.
šolskih zgradb, ki so v pristojnosti tržaške občine in pokrajine. Šolski odbor je vtem primeru sklenil, da potrebujejo slovenske višje šole vse obstoječe stavbe, ki so prostorsko še pomanjkljive in potrebne večjih in manjših preure-ditvenih del. Šole naj se ohranijo v sedanjih prostorih pri Sv. Ivanu in naj se prostorsko ojačijo, saj bodo z uvedbo avtonomije uporabniki potrebovali še najmanj 20% večjo prostorsko kapaciteto.
Sicer je končno našel ugodno rešitev problem prejemanja plače v času izpopolnjevanja slovenskih šolnikov na ljubljanski univerzi, sindikat pa je ves čas sledil tudi vprašanju univerzitetnega izobraževanja slovenskih učiteljev in se še vedno bori na vseh ravneh zato, da se bodo slovenski učitelji lahko izobraževali v maternem jeziku na osnovi prilagojenih programov in konvencij s slovenskimi univerzami.
Odbor SSŠ je že 26. novembra lani sprejel sklep, v katerem, na osnovi obstoječih zakonov in mednarodnih sporazumov in v pričakovanju zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost, zahteva avtonomijo za vse slovenske šolske enote in njihovo financiranje ter ustrezen seznam učnega, pomožnega in upravnega osebja ne glede na število učencev, ampak po kriterijih in potrebah sodobne didaktične ponudbe. Kar se pa tiče vertikaliza-cije oz. navpičnega povezovanja šol, je sindikat poudaril nezakonitost takih predlogov.
Po poročilih predstavnika v deželni komisiji za slovenske šole Tomaža Simčiča in predstavnika v pokrajinskem šolskem svetu Davorja Pečenka (tu je bila med drugim izražena, tako kot pozneje v razpravi, zelo kritična ocena poteka tržaške pokrajinske šolske konference in delovanja tržaške pokrajinske uprave na tem področju) in po krajši razpravi, kjer je bilo med drugim opozor-
jeno na novo delovno pogodbo šolnikov, so udeleženci občnega zbora izvolili devetčlanski izvršni odbor ter potrdili nadzorni odbor in razsodišče. Izvršni odbor bodo tako sestavljali: Vesna Danieli, Melita Valič, Živka Marc, Barbara Lapornik, Kati Kostnapfel, Alessandra Fo-raus, Majda Mihačič, Silvana Glavič in Loredana Guštin. V nadzornem odboru bodo še naprej sedeli Iva Bone, Peter
Močnik in Murke Oblak, v razsodišču pa Kostanca Mi-kulus, Milena Padovan in Diana Marchesich.
Občni zbor so pozdravili nekateri ugledni gostje. Tajnica goriškega Sindikata slovenske šole Sonja Klanjšček se je zavzela za sodelovanje in skupno reševanje problemov. Pavel Ferluga, predstavnik Gibanja 23. december, je izrazil ostro kritiko nad pomanjkanjem domovinske vzgoje v šoli. Predsednik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze Rudi Pavšič se je zavzel za oblikovanje skupne platforme za primerno pripravo na prehod v tretje tisočletje. Najavil je tudi, da bosta krovni organizacijSKCZin SSO v kratkem dali pobudo za široko javno konferenco o šolstvu. Pokrajinski tajnik in občinski svetovalec Slovenske skupnosti Peter Močnik je poudaril pomen medsebojnega sodelovanja in pozornost svoje stranke do šole. Pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni je poudarila pomen sodelovanja med matico in manjšino, predstavnik šolskega obalnega sindikata Pavlin pa je ostro negativno ocenil dejstvo, da je Sindikat slovenske šole še vedno nepriznan.
Omeniti je treba tudi, da so se pred začetkom občnega zbora udeleženci spomnili nekaterih v zadnjem obdobju preminulih zaslužnih šolnikov: dr. Franca Škerlja, dr. Jožka Baše, Minke Lavrenčič-Pahor, prof. Jožeta Umka, prof. Ivana Sirka in prof. Elvi Miklavec-Slokar.
GRŠKA IN SRBSKA SKUPNOST
PRAZNOVANJE PRAVOSLAVNE VELIKE NOČI V TRSTU
Tudi v Trstu so v nedeljo, 11. aprila, praznovali pravoslavno Veliko noč. V našem mestu sta namreč že stoletja prisotni pravoslavna grška in srbska skupnost, ki sta imeli veliko vlogo v gospodarski in kulturni rasti Trsta.
MLADINSKE KATOLIŠKE ORGANIZACIJE
IZLET PO SLOMSKOVIH POTEH
TRŽAŠKA
NA STADIONU 1 . MAJ
DOBRODELNA PRIREDITEV SLOVENSKEGA KLUBA
V nedeljo, 11. aprila, je na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu potekala dobrodelna prireditev v korist žrtvam vojne na Balkanu, ki sta jo organizirala Slovenski klub in Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj. S tem je bila dana pobuda za široko solidarnostno akcijo v korist tako kosovskih beguncev kakor tudi vseh drugih, ki trpijo zaradi ponovnega spopada, ki je zajel Zvezno republiko Jugoslavijo, ne glede na narodno in versko pripadnost.
Nedeljske prireditve se je udeležilo zares veliko število ljudi, ki so s svojo prisotnostjo, predvsem pa s kopico raznovrstne gmotne in denarne pomoči (nabrali so približno šest milijonov lir in pol) dokazali, da je pri naših ljudeh po-jem solidarnosti še vedno živ in prisoten.
Prireditelji so poskrbeli za nadvse p^stef kulturni spo-
red, ki ga je povezovala Ma-tejka Grgič. Po uvodnem nagovoru zastopnice Slovenskega kluba Darije Betocchi, so nastopili: otroški zbor osnovne šole Fran Milčinski, zbor J. Gallus, solista lleana Zobec in Aldo Žerjal ob klavirski spremljavi Andreja Pegana, Martina in Marko Feri, Andrejka Možina, Aljoša Saksida, recitatorka Joža Kobal,
harmonikarja Egon Tavčar in Irene Zobec, plesni skupini Shovv Chance in KD Lonjer-Katinara, igralca SSG Danijel Malalan in Vojko Belšak ter glasbene skupine The Wa-vers, Kraški ovčarji, Charge in Moran Brothers. MOSP in Slovenski kulturni klub pa sta ob tej priložnosti priredila uspešen srečolov.
ZAČELO SE JE VPISOVANJE
V SLOVENSKE JASLI
V ponedeljek, 12. aprila, se je začelo vpisovanje v slovenske otroške jasli v Trstu za prihodnje šolsko leto 1999/2000. Rok bo zapadel 28. aprila letos.
Kot znano, so slovenske otroške jasli odprli pred štirimi leti v ulici Paolo Vero-nese (kjer se že nahajajo italijanske jasli), v lanskem letu pa so prostore prenovili. Razpoložljivi prostori so že tretje leto polno zasedeni. Letos obiskuje slovenske jasli petnajst malčkov od starosti treh mesecev do treh let, za katere skrbijo štiri vzgojiteljice.
Kot že rečeno, bo vpisovanje v slovenske jasli trajalo do 28. aprila, poteka pa na naslednjih krajih: v jaslih v Domju in v ul. Archi 4 ob ponedeljkih od 14. ure do 1 7.30 ter ob torkih in četrtkih od 9.30 do 11.30. Starši (od katerih mora biti vsaj eden Slovenec) pa lahko vpišejo svoje otroke tudi ob sredah, in sicer v občinskem uradu za stike z javnostjo na Velikem trgu (trgu Unita) št. 4 v Trstu z urnikom od 12.30 do 15. ure.
PRI SVETEM IVANU IN NA OPČINAH
TRŽAŠKI KONEC TEDNA V ZNAMENJU GLASBE
Mi V
pod vodstvom Nina Speco-gne, Mešani zbor Svet Peter pod vodstvom Danjela Grbca, Pevski zbor Štandrež, ki ga vodi Tiziana Zavadlav, in Mešani zbor Peter Jereb iz Cerknega, ki ga vodi Vanja Lampič. Spored je povezoval Igor Merku, ki je ob tej priložnosti na kratko orisal vlogo in dejavnost svetoi-vanskega Marijinega doma in domačega cerkvenega zbora. Na svetoivanskem koncertu so tudi podelili zborom spominsko priznanje ob 30-letnici revije Primorska poje.
Drugi koncert pa je bil isti dan v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer se nadaljuje pomladanska sezona Openskih glasbenih srečanj, ki ju prirejata ZSKD in domače društvo Tabor. Šlo je za drugo srečanje iz tega niza, nastopili pa sta violinistka Anja Bukovec in pianistka Miona Babič. Anja Bukovec je v prvem delu izvedla Sonato št. 1 v g molu BWV1001 za violino solo Johanna Sebastiana Bacha in -skupaj z Miono Babič (na sliki spodaj) - Rondo capriccioso op. 28 za violino in klavir Ca-milla Saint-Saensa. V drugem delu je Miona Babič izvedla Sonato št. 30 v E duru op. 109 Ludvviga van Beethovna, Es-tampes Clauda Debussyja in Etudo št. 6 v a molu iz zbirke Etudes d'execution transcen-dante d'apres Paganini Franza Liszta.
OBVESTILA
SLOVENSKA ZAMEJSKA skavtska organizacija vabi na okroglo m\zoNarodnevrednote: dileme naših organizacij, ki bo v Mari-janišču na Opčinah v petek, 16. aprila, ob 19.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 19. aprila, na predavanje Marijana Slokarja z naslovom Kirova veličina z besedo in podobo skozi perzijski čas in prostor. Predavanje z diapozitivi bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 s pričetkom ob 20.30.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, vabi v sredo, 21. t.m., ob 18.30 na odprtje razstave akverelov in olj z naslovom Odsevi solin slikarke Aljoše Križ iz Pirana. Sodelujeta kitarista E. Komar in A. Močlnik. Vljudno vabljeni!
V NEDELJO, 25. aprila, bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27, ob 17. uri nastopila dramska skupina iz Štandreža z veseloigro Zares čuden par. Vljudno vabljeni!
SOS, SOS, SOS, javi se za prostovoljno delo! Veliko oseb potrebuje pomoč in spremstvo. Pridruži se nam in pošlji dopis v rokopisu s svojimi osnovnimi podatki in zanimanji za Zadružni center za socialno dejavnost, ul. Cicerone 8,34100 Trst.
DAROVI
V SPOMIN na prof. Elvi Slokar darujeta Diomira in Drago Bajc 100.000 lir za Sklad Oton Berce.
ZA MARIJIN dom pri Sv. Ivanu: družina Bizjak v spomin na Pepija Prelca 50.000 lir.
ZA CERKVENI pevski zbor od Sv. Ivana: Alenka Rudež
v spomin na Valerijo Buze-čan-Hrvatin 50.000 lir.
V SPOMIN na dobro in prijazno Marijo Birsa, na požrtvovalno kolegico prof. Elvi Slokar ter na nesebično, blago Valerijo Buzečan-Hrvatin daruje Ksenija Levak 150.000 lir, in sicer 50.000 lir za odsek Vincencijeve konference pri Sv. Ivanu v Trstu ter 100.000 lir za cerkev v Sočergi.
LOJZKA EIUPPI daruje 50.000 lir za s. Mirijam Praprotnik v Albaniji; N.N. iz Brega daruje
25.000 lir za slovenske misijonarje na Madagaskarju.
/A KARITAS100.000 lir in po
50.000 lir za cerkev v Mavhi-njah in za društvo Cerovlje-Mavhinje darujeta Božena Terčon in Jelka Terčon-Šah v spomin na pokojno teto Marijo Mokole vd. Terčon.
ZA CERKEV v Sočergi: Štefka in Nereo Veljak 50.000 lir v spomin na Valerijo Buze-čan por. Ftrvatin.
ČESTITKE
Uredništvo in uprava Novega glasa se veselita z BARBARO RUSTJA in MARTINOM BRECLJEM ter jima voščita obilo sreče in veselja na skupni življenjski poti.
Dne 10. t.m. sta si obljubila večno zvestobo BARBARA RUSTJA in MARTIN BRECELJ.
Svojemu dolgoletnemu deželnemu tajniku in njegovi izvoljenki iskreno čestita in vošči
Slovenska skupnost.
SE DVE ŠTEVILKI SKAVTSKEGA GLASILA JAMBOR
Že marca, zdaj pa še aprila, sta izšli 5. oziroma 6. številka Jambora, glasila slovenskih zamejskih skavtov in skavtinj.
V obeh številkah je, poleg običajnih poročil o delovanju raznih vej skavtske organizacije in priložnostnih zapisov, več zanimivih prispevkov. Tako ne more mimo bralca Duhovna misel, ki jo pripravlja Svojeglavi kondor. Osnovo zanjo poišče pisec v kaki pesmi (v 5. številki je to Balantičeva) ali drugačnem zapisu (v 6. številki je svetopisemski psalm), nato pa izpove ob tem svoje misli. Gre za kratka, a zanimiva razmišljanja, polna notranjega bogastva in čustvovanja.
V teh dveh številkah se je tudi razvila v obliki pisma u-redništvu zanimiva debata med Svojeglavim in Svojevrstnim kondorjem. Prvi je namreč v tretji številki Jambora objavil članek, v katerem je 'poleg drugega govoril o domnevnih napakah v mišljenju današnjih dni." Na ta članek je reagiral s pismom Svojevrstni kondor v peti številki, zdaj pa mu odgovarja, spet v obliki pisma, Svojeglavi kondor. Ni izključeno, da se debata, nabita s filozofskim izvajanjem, ne bo nadaljevala.
■	MAB
ZAHVALA
26. marca smo se v Bertokih poslovili od naše dobre
VALERIJE BUZEČAN por. HRVATIN
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ali se na katerikoli način spomnili drage pokojnice. Posebna zahvala gospodu Milanu Nemacu ter svetoivan-skemu cerkvenemu zboru.
Žalujoči mož Peter, hči Nadja z družino ter ostali sorodniki
KRONIICA
Konec prejšnjega tedna je na Tržaškem potekal v znamenju glasbe. To še zlasti velja za nedeljo, 11. aprila, ko sta potekala, skoraj v istem času, dva lepa koncerta.
Začnimo s prvim koncertom, ki je potekal v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Koncert je bil v okviru jubilejne 30. zborovske revije Primorska poje 1999, ki jo Prirejajo Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ob tej priložnosti pa se jim je pridružil še sveto-ivanski Marijin dom.
Na nedeljskem svetoivanskem koncertu so nastopili Vokalna skupina Porto-
rož, ki jo vodi Ivan Vollme-J ier, Dekliški zbor Danica z Vrha (na sliki zgoraj), ki ga Ivodi Patricija Rutar Valič,
Moški zbor upokojencev Breg iz Boljunca pod vod-: stvom Antona Glavine, Mešani zbor Pod lipo iz Barnasa
9
ČETRTEK 15. APRILA
199«)
SI(A KRONIKA
SCGV KOMEL / SESTO SREČANJE Z GLASBO
MOGOČNA ZVOČNOST TROBENT IN ORGEL
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ
KONČAL SE JE NATEČAJ MARCOSIG
TATJANA GREGORIČ
Orgle kot solistični instrument in orgle v soigri s trobento so imele osrednje mesto na sobotnem (10. aprila) Srečanju z glasbo, šestem večeru v okviru letošnje sezone Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Gost v cerkvi sv. Ivana je bil Trio Baraga, ki pove-
zuje ugledna slovenska trobentača Stanka Praprotnika in Petra Jevšnikarja in italijanskega pianista in organista Luco Ferrinija. V korektni skupni igri in dovršenih interpretacijah so glasbeniki predstavili program, katerega glavnino so sestavljala dela priznanih skladateljev 17. in*18. stoletja. Za uvodno slavnostno glasbeno atmosfero, ki jo vse-
10
V PODGORI
SPOMINSKA
MAŠA
ZA BOGOMIRA ŠPACAPANA
Zadnjo nedeljo je bila na pobudo Prosvetnega društva Podgora in ZCPZ v župni cerkvi v Podgori spominska maša ob drugi obletnici smrti dirigenta, organista in kulturnega delavca Bogomira Špacapana. Pri maši, ki jo je ob somaševanju drugih duhovnikov daroval ljubljanski kanonik dr. Ivan Merlak, je podgorski mešani zbor pod vodstvom Mirka Špacapana izvajal mašo, ki jo je napisal pevovodja sam, in nekaj drugih pesmi. Sledil je spominski govor, nato pa je nastopilo še pet pevskih zborov, ki so bili tako ali drugače povezani s pokojnikovim delovanjem.
Spominske besede za pokojnega Bogomira Špacapana je imel časnikar Saša Martelanc. Najprej je prikazal njegove osnovne življenjske oz. človeške poteze, nato pa njegovo predanost kulturnemu delu, petju, orglam in cerkveni glasbi nasploh. Špacapanova življenjska pot je poznala v bistvu to, kar bi lahko imenovali tri Slovenije: matično domovino, zamejstvo in zdomstvo. Povsod je živel in tam tudi deloval. Martelanc je svoje misli zaključil s tem, da je dal njegov lik za zgled tudi drugim. Priložnostno pismo je poslal tudi goriški nadškof p. Bommarco.
V drugem delu, po maši, je nastopilo pet pevskih zborov (eden je odmanjkal). Po dve pesmi so zapeli cerkveni zbor Jamlje-Brestovica (dir. Marija Antonič), zbor Mirko Filej (Z. Klanjšček), cerkveni zbor Miren (Andrej Budin, org. Anton Klančič), zbor Fantje izpod Grmade (Ivo Kralj) in zbor Rupa-Peč (Zdravko Klanjšček, org. Lojzka Bratuž). V imenu prirediteljev sta se vsem zahvalila Sabina Antoni in Zdravko Klanjšček.
j kakor ustvarjajo glasbila v o-menjeni kombinaciji, je "po-| skrbela" transkripcija Handlo-ve priljubljene skladbe La Re-jouissance iz skladateljeve znane Musič for the Royal Fire-works. Čeprav cerkev sv. Ivana ne ponuja najugodnejših akustičnih pogojev za popolnost doživljanja estetskega fenomena mogočnega zvoka trobil in orgel in smo zato prvo zaigrano melodijo resnično lahko občutili kot zvočno nasilje, se je slednje - ob perfektnosti poustvarjalcev - z vsako zaigrano skladbo blažilo in prehajalo v srečanje s prikupnostjo in prijetnostjo zvočnega razkošja. Le-to se je ob izvrstni igri Stanka Praprotnika in Petra Jevšnikarja in korektni orgelski spremljavi Luce Ferrinija lepo razvijalo tako v dveh krajših skladbah (Trio, Basse de trompet-te) J.f. Dandrieuja, francoskega mojstra iz začetka 18. stoletja, kot tudi v Rartiti sopra la Romanesca M. Rossija in zaključnem Vivaldijevem Koncertu v C-duru za dve trobenti (trans. R. Lepard). V značilni baročni zvočni milje sta se primerno "vkomponirali" tudi Toccata II (in II. Knjige) G. Fre-scobaldija in Toccata IV B. Pasquinija za orgle solo, ki ju je - v okviru zmožnosti instrumenta! - dovolj uglajeno izvedel Luca Ferrini. Programsko presenečenje sta ponudili skladbi sodobnega furianskega glasbenika Giovannija Cancia-nija, skladatelja, orglavca, pedagoga, muzikologa in zbiratelja glasbenih instrumentov. Tako njegova Sonata concer-tantevD-duru za dve trobenti in orgle (posvečena prazniku sv. Pavla) kot pastorale (II. Stavek iz Sonate v d-molu "More Venetorum", ki ga je na koncertu izvedel Peter Jevšnikar) ohranjata spomin na preteklost in se le v krajših detaljih spogledujeta tudi z novejšimi, zvočnimi prvinami. V omiljenem sodobnejšem zvoku je izzvenela tudi skladba Prayer of Saint Gregory, ki jo je napisal ameriški skladatelj Alan Hovaness 1.1911, na goriškem srečanju pa z vsem potrebnim poustvarjalnim žarom izvedel Stanko Praprotnik.
V tednu od 5. do 11. aprila so stale na odru velike dvorane Kulturnega centra Lojze Bratuž slovenska, italijanska, avstrijska in hrvaška zastava. V času, ko smo v nemirni Evropi priče hudemu mednarodnemu nerazumevanju, so različni jeziki v Gorici našli skupen jezik v univerzalni govorici glasbe in prek te posredovali sporočilo miru in sloge.
Mednarodno tekmovanje Alpe Jadran, poimenovano po Alfredu in Vandi Marcosig, za mlade violiniste (1 7. izvedba) in čeliste (7.) je za nami. Spremljevalcem pobude ostaja lep spomin na več kot 130 mladih glasbenikov iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, pa tudi Albanije, Tajvana, Južne Koreje in Japonske, ki so s svojimi plemenitimi napori obogatili prostore Kulturnega centra in mu dali novega življenja. Krona natečaja je bil nedeljski popoldan, ko sta bila na sporedu nagrajevanje in koncert najboljših udeležencev. Po obrednih nagovorih predstavnikov pokrajinskih in občinskih oblasti ter predstavnikov organizatorjev so poleg njih stopili na oder in podelili priznanja nagrajencem še u-metniški vodja Alessandro Molin, predsednica dveh komisij Margit Spirk, prof. Vinko Fabris in štirje sinovi zakoncev Marcosig. Ker je seznam nagrajencev (in prejemnikov diplom za zasluge) v posameznih starostnih kategorijah dolg, navajamo samo imena prvouvrščenih. V kategoriji A violinistov se je uvrstil na prvo mesto zelo mladi Slovenec Domen Lorenz, v kategoriji B ex aequo Hrvatica Antoinet-
te Besak in Slovenka Maja Savnik, v kategoriji C na dru-! go mesto Hrvat Matija Jančec
(prva nagrada ni bila podelje-i na), v kategoriji D odlična Albanka Orgesa Dylgeri. V kate-
goriji A čelistov je prejel prvo nagrado Slovenec Luka Sulič, v kategoriji B Madžarka Fan-ni Neimeth, v kategoriji C Italijanka Mara Miribung, v kategoriji D Hrvat Petar Kovačič. Tudi krajši koncert najboljših je pokazal, kako mladi gojenci z zrelim temperamentom razvijajo talent, ki jim je bil zaupan. Že dan po nagrajevanju pa so začeli turnejo, ki jih je vodila od Benetk do Gradca, Celovca in Salzburga (koncerta v Zagrebu in Varaždinu sta zadnji trenutek odpadla). --------DD
POKLON ZAKONCEMA MARCOSIG
V sklopu mednarodnega natečaja so organizatorji priredili v sredo, 7. t.m., koncert kot poklon in spomin na zakonca Alfreda in Vando Marcosig, ki sta si natečaj zamislila in ga z veliko vnemo vodila do svoje prerane smrti. 'Al-fredo in Vanda sta še z nami, nam dajeta moč, da nadaljujemo po začrtani poti," je uvodoma povedal predsednik združenja Musiča senza fron-tiere Rodolfo Medeot. Laskave besede je namenil vodstvu našega Kulturnega centra, slovenskega in vedno bolj mednarodnega kulturnega hrama, ki je letos nekako "posvojil" pobudo; "to je tudi jamstvo, da se bo ta samo še razvijala in ostala v našem mestu".
Začel se je koncert, na katerem je nastopil sam cvet
cvetov mladih nagrajencev s tekmovanj zadnjih let, ki so pokazali sadove svoje že zrele umetniške poti. Prvi je nastopil Slovenec Rok Zgonc z znano Ciaccono iz II. Bachove padite za violino. Sledila mu je nežna japonska čelistka Sara Minemoto s stavkom iz Beethovnove sonate. Za njo sta s svojo violino nastopili res dobra Hrvatica Vinka Fabris s stavkoma iz Prokof-jevove sonate in Madina Molin iz Benetk s Strawinskyjevo Toccato in arijo. Iz Solnogra-da, zibelke genijev, je prišel 'enfant prodige" Thomas Irn-berger, ki je s tevtonsko popolnostjo in izredno muzikal-nostjo zaigral Ysayevo Balado izv III. sonate za violino Op. 2 7. Čustveno ekstatičen čelist iz Trenta Tobia Revolti pa je
na koncu z veliko lirično nape-j tostjo izvedel nekaj stavkov i Beethovna in Schumanna.
Zgodi se, da odhajajo poslušalci z marsikaterega kon-ceda ne posebno prevzeti. Tokrat ni bilo tako. Vsakdo je lahko okusil, kako veliko bogastvo so za vsak narod mladi glasbeniki, ki s svojo dinamično svežino in talentom položijo les violine na srce in mu prisluhnejo. Prek njihovih odličnih izvedb smo lahko spoznali, kaj pomenijo tehnika, vaja in talent; pa še simbioza med izvajalcem in instrumentom, kosom lesa, ki postane živ, ko mu predani glasbenik vdihne dušo. Prav ta je bistven in odločujoč dejavnik, ki navdihuje večno nova občutja. Duše sta imela dobrohotni Alfredo in energična Vanda res veliko. Zato je njuna intuicija velika, natečaju pa se piše lepa prihodnost. ---------DD
DAR SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ŠOLI V SPOMIN NA SEN. BRATINO
SENATORJI ZA SOŽITJE
V petek, 9. trn., je bilo v goriškem Avditoriju živahno, saj so dvorano napolnili učenci italijanskih in slovenskih srednjih šol Locchi in Trinko, zgrnilo pa se je tudi veliko časnikarjev, saj se ne zgodi vsak dan, da pride v naše kraje podpredsednik senata Car-lo Rognoni, da bi podaril denar šolam. Prav to je napravil v spomin na prezgodaj umrlega slovenskega senatorja Darka Bratino, saj so senatorji v Rimu zbrali okrog štirideset milijonov lir za slovensko in italijansko šolo, da bi nakupili multimedijsko opremo za šolsko rabo. Tujka "multime-dijski" pomeni vse tiste aparature, ki imajo opravka s sliko, glasbo, računalniškimi podatki itd. Tako bosta šoli nakupili videorekorderje, digitalne kamere in projektorje, da bi šolarji omenjenih šol in njihovi mestni vrstniki v kratkem pripravili video projekt, s katerim bodo prikazali svoje in mestno življenje.
Aparature bodo na voljo vsem goriškim šolam, kot so zatrdili na prijetnem srečanju; prijetnem zato, ker je sloves-
rili ravnateljici nagrajenih šol, najprej ga. Rozalija Simčič Lojk, ki se je spomnila pokojnega Bratine kot bistrega fantiča, medtem ko je ravnateljica italijanske šole LocchiLau-ra Fasiolo povedala, daje bogastvo Gorice gotovo prav v različnosti kultur in v medsebojnem oplajanju. Podpredsednik senata Rognoni je pozdravil po slovensko in nato v italijanščini spregovoril o dalekovidnem delu pokojnega Bratine, ki se je vedno zavzemal za enakopravno sožitje, in to v vsej Evropi, ne samo doma. Rognoni je po svojem nagovoru podelil denar ravnateljicama, nakar so zapeli otroci obeh šol; ob koncu so pod vodstvom prof. Borisa Stakula skupaj zapeli Beethovnovo Himno radosti.
Lepe prireditve so se udeležili poleg dijakov tudi svojci pokojnega senatorja, žena Carmen s hčerkama Majdo in Milo ter sinom Vojkom, prisotni pa so bili tudi senatorji Mitja Volčič, Fulvio Camerini in Lorenzo Forcione, poslanec Mario Prestamburgo ter predsednik deželnega sveta Antonio Martini in podpredsednik iste ustanove Miloš Budin ter seveda vrsta drugih krajevnih uglednih predstavnikov oblasti.
■ JUP
nost potekala v izredno prijateljskem vzdušju, takem, kakršnega je gojil in si ga za go-riško in obmejno področje želel pokojni senator Bratina; pri svojem delu se je zavedal pasti naše družbe in je zato. vedno prigovarjal člane naše sredine, naj bomo odprti do drugih, a naj obenem še kako gojimo lastno identiteto. Tudi o tem je spregovoril predstavnik pobudnika srečanja, ki je bilo Društvo Darko Bratina, katerega predsednik je dr. Li-vio Semolič. Le-ta je v slovenskem in italijanskem jeziku
spregovoril o pokojniku in se zahvalil senatu, ki je pokazal zanimanje za živo sožitje ob meji. V imenu goriške pokrajinske uprave je spregovoril njen predsednik inž. Giorgio Brandolin, ki se je tudi zavzel za boljše medsebojno poznavanje in za mirno sožitje ob meji. Podžupan Giorgio No-selli je spregovoril v imenu občinske uprave in dejal, da bi bilo lepo, če bi slovenska in italijanska šola lahko bili pod isto streho; tudi on je govoril o sožitju in boljšem poznavanju. Nato sta spregovo-
ZEMLJEVID KRAJEVNIH IN LEDINSKIH IMEN "GORIŠKO OZEMLJE"
NEPRECENLJIVI DOKUMENT
IGOR DEVETAK
To je bil pomemben večer za Goriško, na katerem so zahtevno in dragoceno delo krstno predstavili javnosti Robert Petaros, Vlado Klemše in Aldo Rupel. To so avtorji imenskega dela in obenem tisti, ki so publikacijo uredili in jo privedli do izida. Zadovoljstvo ob izidu je upravičeno, ker je to danes eden temeljnih dokumentov o naši prisotnosti na tem ozemlju. Po vsebinski plati dopolnjuje Krajevni leksikon Slovencev v Italiji za goriško pokrajino, ki je izšel pred štirimi leti, in pa zemljevid tržaškega ozemlja iz leta 1977. To je sedaj za Goriško edini dokument o ledinskih imenih in najbolj popolno tovrstno delo, čeprav je med raziskovanjem prišlo na dan ogromno število imen in izpisovanje na zemljevid ni dopuščalo omembe vseh.
Robert Petaros, ki ima velike zasluge tudi za tržaški zemljevid, je poudaril, da so se priprave za to izdajo začele pred približno dvajsetimi leti in so bile naravno na-
V čitalnici knjižnice Damir Feigel v Gorici smo v sredo, 7. aprila, dobili v roke sveže tiskani zemljevid in seznam krajevnih in ledinskih imen Goriško ozemlje, ki sta ga s skupnimi močmi pripravila Slovenski raziskovalni inštitut in Narodna in študijska knjižnica s pomočjo Urada za Slovence po svetu pri slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve.
daljevanje dela za Tržaško. Spodbude in cilji so zato isti. V začetku je to delo osmišljal praktičen namen: po časopisih, radiu in v govorni rabi so se uveljavljale napačne oblike krajevnih imen. Zakaj naj bi dopuščali, da se bogastvo naših krajevnih imen, sad tisočletnega bivanja slovenskega človeka na tem ozemlju, neusmiljeno izgublja in razpada pod pritiskom novega časa?
Imena so posredovali ljudje, ki to zemljo poznajo, ker so lastniki, seji z dušo in telesom posvečajo. Pri teh ljudeh je bilo zaznati, koliko so ta imena še živa. To so danes predvsem starejši, mladi ledinskih imen ne morejo poznati, ker jih večinoma ne uporabljajo. Namen zemljevida
in seznama imen je zato jasen: ohraniti to bogastvo in zavest, da tej zemlji pripadamo. Temu sledi, da so pri izpisovanju imen upoštevali izgovarjanje domačinov. Jezik je živ in se včasih oddaljuje od knjižnega leporečja. Izkazalo se je, da je to imenoslovje izrazito slovensko. Le red-' ka so imena neznanega izvora: tako ima cerkveno in upravno izrazoslovje avstrijski izvor, vpliv italijanščine pa seje uveljavil šele po prvi vojni.
Vlado Klemše je že imel zbranega precej gradiva, ki ga je obdelal i n u redi I. Zato je bi I - kot seje sam označil - "obrtnik pri delu'1. V dolgoletnem preučevanju ledinskih imen na Goriškem si je nabral dragocene izkušnje prav med ljudmi. "Ta imena povezujejo na-
šo preteklost s sedanjostjo in projekcijo v prihodnost." To je smiselna osnova njegovega raziskovanja. Zemljevid in seznam imen kažeta na konkretno in vsakdanjo vez s prostorom in sta zato neprecenljiv dokaz, da smo v ta prostor vraščeni. Verovati moramo, da s tem znanjem lahko še vplivamo na okolje.
Aldo Rupel je k vsemu temu dodal, da je vsaj pet odstotkov zabeleženih imen novih, nastalih v zadnjih 10-15 letih. Tudi danes nastajajo kot nekoč: iz potrebe. Še so jedra - planinci, skavti, taborniki, kajakaši... -, ki prostor doživljajo in mu dodeljujejo imena.
Nazadnje smo na večeru slišali zahvalo približno 150 osebam, ki so pomagale, in še spodbudo: naj vaška društva in skupnosti podrobno raz-| iščejo in izpišejo imena s svojega področja na dopolnjene zemljevide. Za takšno delo so odličen zgled dosedanje publikacije Vlada Klemšeta. tipati je, da bo spodbuda padla na rodovitna tla.
18. APRILA NA PLEŠIVEM
SPROŠČENOST, IGRE IN ŠE KAJ
Dan družine je lepa priložnost, da primorske družine utrdimo prijateljske vezi in se ob izmenjavi izkušenj v sproščenem vzdušju medsebojno obogatimo. Prireja ga Skupina mladih družin z Goriškega, ki se je za letošnji Dan družine povezala s Kulturnim krožkom briške mladine - Plešivo. Srečanje bo letos potekalo na Plešivem v nedeljo, 18. aprila. Zbiranje bo ob 10.45 pred osnovno šolo Ludvik Zorzut, ob 11. uri bo velika igra v naravi za male in odrasle, ob 14. uri skupno kosilo s paštašuto in domačo kapljico, ob 15.30 pa razvedrilo z animatorjem Stenom Vilerjem in družabnost. Zberemo se tudi ob slabem vremenu, ker bo v tem primeru program prilagojen. Prireditelji
priporočamo primerno obutev in malico za jutranjo igro. Mame in očete, ki radi pečejo, prosimo, da pripravijo kako sladkarijo, ki si jo bomo skupno delili. Iz organizacijskih razlogov prosimo tudi, da se za igro in kosilo prijavite na tel. 0481 536455 ali v večernih urah na 0481 530063, najkasneje do 15. t.m. ob 18. uri.
Družine, ki to želijo, se lahko zberejo že pri nedeljskem i bogoslužju v cerkvi na Subi-di ob 10. uri.
S prejšnjih dnevov družine smo odnesli veliko lepih spominov, zato prisrčno vabimo družine, da se udeležijo tudi letošnjega v prijaznem ple-! šivskem okolju. Vidimo se v i nedeljo!
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV RADIO TRST A - RADIO KOPER
vabijo na 30. jubilejno revijo PRIMORSKA POJE 99
SODELUJEJO ZBORI: MoPZ Kromberški Vodopivci, MePZ Trnovo, ŽPZ Ivan Grbec - Škedenj, Dekliški Vox llirica ■ Ilirska Bistrica, Komorni moški zbor Izola, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici, petek, 16. aprila 1999, ob 20.30.
OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
V komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici je potekal v ponedeljek, 12. aprila, redni letni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete. O delovanju zveze so poročali tajnica Anka Černič, predsednik Damjan Paulin in blagajnik Božidar Tabaj. Poročila članic so posredovali predstavniki druš-tevjadro iz Ronk, Hrast iz Doberdoba, Rupa-Peč, Štandrež, Radia Glas, MePZ Lojze Bratuž, MoPZ Mirko Filej, Sabotin in Štmaverter F.B. Sedej iz Števerjana. Občni zbor so pozdravili direktor Sklada republike Slovenije za ljubiteljsko dejavnost Vojko Stopar, Bole-slav Simoniti za novogoriški Sklad, podpredsednik SSO Janez Povše, predsednik Kul-turnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec in Nadja Kovic za Združenje cerkvenih pevskih zborov.
Za predsednika Zveze je bil potrjen Damjan Paulin. O
občnem zboru bomo v prihodnji številki Novega glasa objavili posebno prilogo.
SKLEPNI KONCERTI JUBILEJNE REVIJE PRIMORSKA POJE
Konec tega tedna so na programu še zadnji štirje kon-I certi letošnje jubilejne revije Primorska poje. Potekali bodo v Gorici, na Selu, v Boljun-cu in Postojni.
V petek, 16. t.m., bo šest zborov nastopilo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Program bodo ob 20.30 za-čeli Kromberški Vodopivci pod vodstvom Franca Bogo-lina. S Trnovega se bo pred-i stavil mešani zbor pod vodstvom Janeza Rijavca. Iz Ške-dnja bo nastopil ženski zbor Ivan Grbec (dir. Ksenija Kos). Ilirsko Bistrico bo zastopal komorni dekliški zborVox f rica (dir. Marija Slosar-Lenar-1 čič). Oskar Trebeč pa bo vodil komorni zbor Izola. Program bo pod vodstvom Igorja Hodaka sklenil moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA - CELOVEC
Psalmska kantata
ŽENA - MATI
BESEDILO Alojz Rebula, GLASBA Jože Ropitz
SODELUJEJO: MePZ Jakob Petelin Gallus iz Celovca, MePZ PD Sele, Trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane, Koroški instrumentalisti.
SOLISTA: Bernardka Fink-lnzko, mezzosopran, Bruno Pe-trischek, bariton; kantor: Mario Podrečnik, RECITATORJA: Monika Novak in Sigi Kolter.
DIRIGENT: Jože Ropitz
Župnijska cerkev sv. Andreja v Štandrežu, sobota, 17. aprila 1999, ob 20.30.
OBVESTILA
POTOVANJE Z NOVIM GLASOM na Poljsko in Litvo bo od 6. do 14. julija. Prijavite se lahko na upravah v Trstu ali Gorici, kjer dobite program. Na razpolago je še nekaj mest. Zato pohitite z vpisom! Prijavljen-ce obveščamo, da je potreben potni list.
SLOVENSKA ZAMEJSKA skavtska organizacija vabi na okroglo mizo Narodne vrednote: dileme naših organizacij, ki bo Marijanišču na Opčinah v petek, 16. aprila, ob 19.30.
DRUŠTVO JADRO bo v petek,
16. t.m., predstavilo knjigo je več dnevov kot klobas. Avtorica Vesna Guštin bo poskrbela za pokušnjo nekaterih tipičnih jedi in predstavila običaje tržaškega Krasa. Začetek ob 20.30 na sedežu društva v Romjanu.
SKUPINA MLADIH družin z Goriškega bo priredila v sodelovanju s Kulturnim krožkom briške mladine-Plešivo v nedeljo, 18. t.m., na Plešivem Dan družine. Zbiranje ob 10.45 pred osnovno šolo Ludvik Zorzut. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da se za igro in kosilo prijavite na tel. 0481 536455 ali zvečer 0481 530063 najkasneje do četrtka 15. aprila do 18. ure.
FORUM ZA kulturo vabi na lectio divina, ki bo v petek, 23. aprila, ob 20. uri v centru Stella Matutina. Predavala bo s. Marina Štrempfelj.
DRUŠTVO JADRO in ženski pevski zbor iz Ronk bosta organizirala v nedeljo, 9. maja, izlet-romanje z obiskom svetišča Madonna della Corona - Spiazzi (Verona) in ogledom zanimivosti Gardskega jezera. Kosilo poskrbljeno. Odhod ob 6.15 izpred cerkve sv. Lovrenca v Ronkah. Za informacije: Slava, tel. 0481 483136.
V KULTURNEM centru Lojze Bratuž razstavlja Safet Zec. Razstava je odprta do konca aprila po urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10.30 do 12.30.
DAROVI
ZA BEGUNCE S KOSOVA: N.N. 100.000; N.N. 200.000; Ester Sirk Buzzinelli 200.000; Ema Sirk 200.000; C.B. 200.000; M. Komac 50.000; M.M. 100.000; F.Ž. 200.000; S.T. 100.000 lir.
ZAIAČNE po svetu: Ema Pelicon Maraž 85.000 lir.
ZA MISIJON p. Kosa: Jušta z druž. 100.000, N.Ž. 30.000; Frida in Nada v spomin na pok. Valerijo Buzečan Hrvatin 50.000 lir.
ZA ŠKOFIJSKO gimnazijo v Vipavi: Goriška Marijina družba 500.000 lir.
ZA MPZRupa-Peč: Nevenka Čotar v spomin na teto Milko
100.000 lir.
ZA CERKEV sv. Ivana: v spomin na pok. Fani Cunta družina 100.000 lir.
ZACERKEV v Gabrjah: N.N. Peč 50.000; VVerner Florenin 1 50.000; druž. Jožko Florenin 50.000; Cveti Tomšič 25.000; D.K. 50.000 lir.
ZA CERKEV na Vrhu: Čotovi za cvetje 50.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: Tatjana Gorkič Černič 50.000; Ivanka Tomasig ob prvi obletnici smrti mame Virginie 60.000 in za cvetje 50.000; Ana Pe-teani v spomin na teto Milko
35.000 lir.
ZA CERKEV na Peči: druž. Budin Čevdek v spomin na teto Milko 100.000 in za cvetje 35.000; Gizela Devetak Stanzani 60.000; starši neveste Damiane 200.000; starši ženina Sandra 100.000 lir.
Letniki '74 iz Števerjana izrekajo prijateljici in sošolki ARIANNI ter njeni družini ob izgubi očeta Alessandra Šuligoja iskreno sožalje.
ČESTITKE
Novoporočencema DARJI in SAŠU želijo starši, sorodniki in prijatelji obilo blagoslova, zdravja in veselja na skupni življenjski poti. Naj vaju vera, upanje in ljubezen, s katero sta bila poklicana drug za drugega, spremljajo ob vsakem koraku.
V štandreški cerkvi sta si v soboto, 10. aprila, obljubila večno zvestobo DARJA in SAŠA. Vso srečo jima na skupni življenjski poti želita PD Štandrež in pevski zbor Štandrež.
19. aprila bo pri Aščevih v Števerjanu praznovala 80. rojstni dan ANGELA MIZERIT HLEDE. Še mnogo zdravih let ji želijo hčere in sinova z družinami; pravnuki Debora, Greta, Ma-tei, Mikol, Tomas, Frančeska, Petra in Alesja ji pošiljajo vse polno poljubčkov.
ŠTUDIJSKO RAZISKOVALNI FORUM ZA KULTURO KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ŠTANDREŠKA DEKANIJA KULTURNI CENTER STELLA MATUTINA
vabijo na predavanje DUHOVNO SPOROČILO ŠKOFA A.M. SLOMŠKA PREDAVATELJ prof. dr. Marjan Turnšek
Nedelja, 18. aprila, ob 17. uri v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž.
RAl RADIOTELEVISIONE ITALIANA,
RADIO TRST A V SODELOVANJU S SKD HRAST
vabita na predstavitev CD plošče
STEZICE
MePZ Hrast iz Doberdoba DIRIGENT Hilarij Lavrenčič
PRILOŽNOSTNI GOVOR: Igor Tuta - ravnatelj slovenskih programov RAI. SODELUJE otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba, dirigent: Lucija Lavrenčič
Nedelja, 18. aprila 1999, ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu.
11
ČETRTEK 15. APRILA 1999
12
ČETRTEK 15. APRILA 1 999
BENEŠKA SLOVENIJA
KANALSKA DOLINA
V CENTRU VARTACA NA TRCMUNU V NEDELJO, 18. T.M.
ZGOŠČENKA S TRINKOVO GLASBO IN STROKOVNA KONFERENCA
RUBRIKE
SLOVENIJA
JANEZ SVETOKRISKI DANES
ERIKA JAZBAR
•Novembra oz. decembra lani smo že pisali o zelo uspelem celovečernem koncertu Trinkove nabožne glasbe, ki gaje v Vidmu oz. Čeneboli izvedla tržaška skupina Gallus Consort v organizaciji beneškega slovenskega društva, ki nosi po narodnem buditelju ime in skrbi že od vsega začetka za boljše poznavanje te vsestranske osebnosti. Ivan Trinko (1863-1954) je bil ugledna in tvorna osebnost v tedanjem verskem, kulturnem in političnem življenju. Poznamo ga tudi kot javnega delavca, politika (22 let je bil pokrajinski svetovalec), raziskovalca, kritika, filozofa in duhovnika, malokdo pa ve za njegov glasbeni opus. Nekateri vidiki njegove kulturne ustvarjalnosti so znani, drugi nekoliko manj, ker so njegova dela razpršena in težje dostopna in jim raziskovalci niso posvetili dovolj pozornosti. To še posebej velja za glasbeno področje, kjer so poznane predvsem njego-
ve kritične razprave. Pred leti so našli na podstrešju zavoda Nobili dimessevVidmu, kjer je bil Ivan Trinko vrsto let ravnatelj (1913-1940), njegovo glasbeno delo, začeli so ga preučevati in lansko leto smo lahko poslušali celovečerni koncert izključno Trinkove glasbe, ki je trajal uro in pol. Večina Trinkovih glasbenih del je v rokopisu. Dekliški zavod Nobili dimesse v Vidmu hrani preko petdeset skladb za ženske glasove s sprem-
ljavo instrumenta na latinska in italijanska besedila. Skladbe so cerkvenega značaja in so namenjene ženskim pevkam, za katere so bile ne nazadnje napisaneza bogoslužne potrebe.
V nedeljo, 18. aprila, pripravlja beneško društvo Ivan Trinko zanimivo in pomembno iniciativo. Pod pokroviteljstvom občine Sovodnja, Gorske skupnosti Nadiških dolin ter ministrstva za kulturo republike Slovenije bo na programu na Trčmunu v centru Vartača s pričetkom ob 15. uri srečanje z naslovom Ivan Trinko Adoramus. Na programu bo konferenca o Ivanu Trinku glasbeniku in kulturniku. Predavala bosta Pavle Merku ter Antonio Qualizza, ki se že vrsto let ukvarja s preučevanjem cerkvene glasbe. Sledila bo predstavitev novega CD-ja, v katerem je posnetih 1 7 Trinkovih del v interpretaciji skupine Gallus Consort, ob 1 7. uri pa se bo sodelujoča publika preselila v bližnjo cerkev sv. Janeza Krstnika na Trč-
munu, kjer bo na sporedu koncert Trinkovih nabožnih pesmi z naslovom Adoramus. Srečanje se vključuje v | projekt Ivan Trinko glasbenik, s katerim želi društvo v domačem in širšem krogu o-vrednotiti Trinkovo skladateljsko delo in spodbuditi poglabljanje tega vidika njegove ustvarjalnosti. Nazadnje povejmo še, da vsi tisti, ki bi radi v Beneški Sloveniji preživeli prijetno pomladno nedeljo, se lahko napotijo na Tr-čmun že v jutranjih urah. Beneški kulturni delavci prirejajo v sklopu iniciativ Spoznajmo Nadiške doline ob 9.30 (zbirno mesto pri centru Vartača) voden obisk Velike jame in drugih jam v okolici, v sodelovanju s Furlanskim speleološkim in hidrološkim krožkom ter obisk grabljarske delavnice v spremstvu Giovannija Core-na. Za vernike pa povejmo, da je nedeljska maša v cerkvi na Trčmunu ob 8.30, daruje pa jo domači župnik Božo Zuanella.
O VOJNI
O tej vojni, ki ji vsak dan sledimo preko televizijskih zaslonov in nas z njo nenehno ' bombardirajo" sredstva javnega obveščanja; o tej vojni, ki nam je veliko bližje, kot smo si sami pripravljeni priznati, in nas vse boli in zato o njej silno neradi tudi govorimo med seboj; najbrž tudi zato, ker vojna s svojo grozoto in nasiljem presega našo besedo.
Velika večina ljudi, ki smo bili rojeni v naših krajih po drugi svetovni vojni, prave vojne - hvala Bogu! - ni doživela na lastni koži. V zameno pa smo vsi, vsaj predstavniki moje generacije, zrasli z njo, saj smo rasli v okolju, ki je bilo in je še nagneteno in pregneteno s spomini naših staršev in sorodnikov na zadnjo vojno. Poslušali smo in še vedno poslušamo, kako strašna je vojna, 'ko po dveh dneh ni mogoče ničesar več kupiti, ko zmanjka vsega, od riža do moke, od soli do sladkorja, od ljubezni do prijateljstva", ko nasilje zamenja besede, ko strah stopi na mesto neke urejene gotovosti, ki najbolj o-značuje naše preprosto življenje v mirnem času. Tako smo rasli in priznati moramo, da smo bili naših staršev in starejših vse prevečkrat do grla siti, ko so nam pripovedovali, kako je bilo v vojni, kako je bilo v ujetništvu, kako je bilo pod bombami, kako je bilo v taboriščih, kako je bilo med bitko na Nanosu in med bitko na
JURIJ PALJK
Čavnu, kako je bilo na Goriški fronti, kako je bilo brez kruha in brez vsega, kako je bilo v ujetništvu na Siciliji in prej v posebnih bataljonih, za katere smo zvedeli, da so posebni šele v osnovni šoli, prej smo jih poznali samo kot “bataljone spečiale", kako je bilo po vojni, ko je bilo vsega še manj kot prej, in še in še bi lahko našteval, a vem, da te zgodbe prav vsakdo, ki je bil rojen v naših krajih, dobro pozna.
Kot otroci smo imeli še to srečo, da smo imeli stare mame in stare očete, ki so "dali skozi" še prvo svetovno vojno in so nam tudi o tem radi pripovedovali. V naše domove so zato prihajali tako Galicija kot Karpati, Sibirija, Moskva z rdečo revolucijo, Fajtov hrib in Škabrijel; Doberdob in Soška fronta sta nam bila od malega znana, čeprav ne Soče ne Doberdoba sam do deških let nisem videl.
Pripovedovanja o pomanjkanju in smrti, o sovraštvu in prijateljstvu med seboj enakih si revežev, ki so preživeli nacistično koncentracijsko taborišče - med njimi je bil tudi moj stric -, so nam posredovala vojno, kakršno so naši ljudje preživeli; njene posledice pa smo čutili tudi sami, saj smo po malem vsi rasli v pomanjkanju vsega; nekateri zato, ker smo "gradili pravično družbo", drugi zato, ker "demokratični kapitalizem" še ni pre-
rasel v blaginjo, kjer je vsega dovolj in preveč obenem. Naučili smo se deliti tablico redko videne čokolade, z velikimi očmi smo z neznansko vznemirjenostjo odvijali prve žvečilne gumi je, ki so prišli iz A-merike in kasneje še iz bližnje Italije; iz Amerike jih je prinesla stara mama našega soseda, ki ima v ZDA strica, le-ta še vedno tam živi; dragocene “či-gume" smo v jezo in obup naših mam potem lepili pod mizo, pod posteljo za naslednje dni, med seboj smo si jih iz ust v usta otroci posojali... Pripeljali so se prvi avtomobili, tekali smo za njimi, se veselili prve vožnje v avtu. Se sedaj se vidim, kako sem imenitno sedel v stričevem fiatu 1100, peljal nas je na nekaj, česar še nisem jedel: v Ajdovščini ! sem tako prvič okusil kepico j sladoleda z okusom limone, v slaščičarni ob Flublju je bilo, najbrž sem tudi Hubelj prvič od blizu gledal, prej sem ga le ob slabem vremenu videl od doma; takrat namreč naraste in pride na dan tudi na | višjem, sicer običajno suhem izviru.
Še in še bi lahko našteval, a kaj hočemo: "Tako je bilo," bi preprosto rekla moja mama, ki vojne in niti spomina nanjo ne mara, revolucijo pa imenuje "revo Lucijo", ob besedi likvidacija pa pozeleni in zadrhti in je nam otrokom ni pustila nikdar uporabljati, tudi za šolsko nalogo ne.
Potem smo zrasli, nekateri smo šli k vojakom v Srbijo, kjer smo spoznali dosti novih ljudi, jih nekatere vzljubili, kot so oni nas. Spoznali smo njihove napake in njihove vrline, le-teh je bilo gotovo več kot
napak. Ne razumemo sedanjega stanja pri teh, ki smo j jih spoznali, kot najbrž sami ne razumejo svojega položaja. Ne razumemo, kako je mogoče, da se kaj takega lahko prav njim danes dogaja, da se tudi tako lahko prav oni obnašajo, oni, ki so nas imeli kot mlade fante radi in mi njih.
Fantje smo zrasli v može, a danes neradi govorimo o vojni, neradi nanjo mislimo, sila neradi gledamo posebne oddaje po televiziji, v katerih ljudje, ki ne znajo niti en po-| šten srbski 'dobar dan" izreči, kaj šele, da bi kaj o “slavih" vedeli, naglas prepredajo vse možne "resnice" o vojni, Srbih, Albancih in vejo vse in nič o-benem. Manj kot vejo, glasnejši so!
Boli nas ta vojna, ker je to vojna, ki se nas še kako tiče. Zato, ker je blizu, zato, ker v njej umirajo naši bratje, zato, ker nas sredi noči nanjo spominjajo reaktivci, ki jih v nočnih urah nismo bili vajeni in nas je groza, ko vemo, da bodo čez slabo uro, dve že odvrgli svoje bombe, smrt.
Mislil sem, da sem doživel in videl po televiziji že vse. Pa sem se zmotil. Pred kratkim sem namreč videl Berlusconija, ki je govoril o Srbih in ubogih kosovskih beguncih. Mislim, da sem bil hitrejši kot v starih časih, ko smo zapirali televizijo, ko se je pojavil na njej tovariš, ki ni znal svojega govora nikdar končati, kaj šele dobro začeti.
"Neverjetno hitro si ugasnil televizijo," je bila kratka žena.
"Ves", to so dolga leta prakse," sem odvrnil.
V Vipavskem Križu se bo v četrtek,
22. aprila, pričel znanstveni simpozij o Janezu Svetokriškem. Posvet znanstvenikov prirejajo kriški kapucinski samostan, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstveno raziskovalni center SAZU-Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede.
( 'JU »utlirji »TVrvi n i ovt :.	.	t	n	*
SER MO XVI.
TEMPORE PESTIS.
f/	.MMlUdkn:
"i" «*» Wrw
n-• , vmmnt/m-- app bmJfKi ,i.
Zhc neb uli »'uthal Govpudt tvoigaB'g* . de bt deuhal vie njegove Sapinuli , vfe ptekletve zhet te pndcn , uij hojo tebe iaJelc ; Ter b-> poiti de kug* fe bo tebe petjet« , doklet bo tebe is serole spravil«. Dna, . 28
£404* id* »er« bom pr.fild m.* lubu V.e*»
CiJfci f„ , h.
bom pik peoJen ubi \'rfi f Je9 fini odnul
Iz pridigarjevega dela Sacrum promptuarium IV: pridiga V času kuge
V kapucinski samostanski cerkvi bo ob 17. uri v četrtek slavnostni začetek, ki ga bo uvedel prof. Jože Pogačnik, medtem ko bodo imeli kratke pozdravne govore predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik, dr. Ludvik Horvat s Filozofske fakultete, dr. Janez Juhant s Teološke fakultete in ajdovski župan Kazimir Bavec. Sledil bo recital in kasneje že predavanja Jožeta Mlinariča, Metoda Benedika in Jožeta Pogačnika, ki bodo spregovorili o političnih, gospodarskih in družbenih razmerah na Slovenskem v času Janeza Svetokriškega, o kapucinski pridigarski dejavnosti in o baroku v retorski prozi Janeza Svetokriškega.
V petek, 23. aprila, bo na simpoziju spregovorilo zelo veliko predavateljev, ki bodo vsak s svojega zornega kota skušali osvetliti lik in delo ter seveda družbo, okolje in čas, v katerem jejanez Svetokriški živel. Omenimo vsaj še to, da bosta s svojimi posegi v jutranjih urah spregovorila Jože Faganel o sočasni retorski prozi na Slovenskem in prof. Lojzka Bratuž o pridigarstvu na Goriškem in odmevih na Janeza Svetokriškega na tem območju. Predavanja bodo v reflektoriju samostana v Križu, po kosilu pa bodo začeli z deli ponovno ob 16. uri, ko bodo zgodovinsko in teološko uokvirili lik Svetokriškega, med drugim bo govoril tudi dr. Jurij Bizjak o Svetem pismu v Svetem priročniku.
V soboto, 24. aprila, pa bodo spet v jutranjih urah spregovorili o jezikoslovnih temah v delu Svetokriškega, in to prof. Jože Toporišič, dr. Majda Merše, dr. Kajetan Gantar in dr. Irena Orel-Pogačnik. Znanstveni simpozij se bo končal v soboto opoldan in samo upamo lahko, da bo potem izšel tudi zbornik, saj ga potrebujemo.
DESETI
PRIMORSKI
SLOVENISTIČNI
DNEVI
V Novi Gorici se bodo v četrtek, 15. t.m., ob 19. uri pričeli
10.	Primorski slovenistični dnevi, in sicer z literarnim večerom v Mestni galeriji v stavbi Primorskega dramskega gledališča. Na večeru bodo sodelovali litararni ustvarjalci iz Nove Gorice in iz Gorice, saj je namen organizatorjev predstaviti skupni slovenski goriški prostor.
Iz Nove Gorice bodo svoja dela brale Vida Mokrin Pauer, Marija Mercina, Marjana Re-miaš ter Milojka Žižmond Kofol, medtem ko bodo iz Gorice sodelovali Janez Povše, Aldo Rupel in Jurij Paljk. Strokovno srečanje slovenistov pa se bo pričelo v petek, 16. t.m.; uvedla ga bo nrof MrmG Merdnn z referatom Prostor - doni jezika. Omenimo, da bodo v petek zjutraj sodelovali s svojimi predavanji tudi dr. Branko Marušič, ki bo spregovoril o goriš-kih znanstvenikih, dr. Marija Pir[evec, ki bo govorila o Ljubki Šorli in njenem delu, prof. Vera Tuta Ban, ki bo govorila o delu Iga Grudna, književnica Ivanka Hergold pa bo spregovorila o zadnjem romanu Alojza Rebule, medtem ko bo prof. Lojzka Bratuž govorila o Slo-veniki v Državni knjižnici in v knjižnici Centralnega bogoslovnega semenišča v Gorici. Govorili bodo še dr. Tomaž Sajovic, profesorji Danila Zuljan, Marjan Strancar, Nevenka Janež in Mojca Kosovel.
Gotovo bo zanimiva popoldanska okrogla miza na temo Jezik ob meji, pri kateri bo sodelovala tudi dr. Majda Kaučič Baša iz Trsta. Razpravo bo vodila prof. Marija Mercina.
V soboto, 17. t.m., pa bodo udeleženci slovenističnih dni imeli ekskurzijo po Gorici, ki jo bo vodil prof. Milko Rener; u-deleženci si bodo ogledali knjižnico Stanislava Škrabca na Kostanjevici, kjer jih bo vodil prof. Marjan Brecelj, medtem ko jih bo prof. Rener v Gorici popeljal v Državno in Centralno semeniško knjižnico, pokazal pa jim bo tudi druge slovenske ustanove in zgradbe. Popoldan bodo udeleženci 10. Primorskih slovenističnih dni prisotvovali odkritju spominske plošče na rojstni hiši Dušana Pirjevca, za katero je izdelal osnutek slikar Pavel Medvešček. Slavnostni govornik ob odkritju obeležja bo slovenski pisatelj Rudi Šeligo. Ploščo bosta postavili Slavistično društvo in Žgodovinsko društvo za severno Primorsko.
ČLOVEKOLJUBNA POMOČ IZ SLOVENIJE
S KOSOVA PRIHAJAJO NOVI BEGUNCI
MARJAN DROBEŽ
Vlada je prejšnji teden sprejela dokument o strategiji slovenske zunanje politike, ki ga bodo sicer še preučevali in dopolnjevali v raznih organih, tudi v parlamentu. Politične stranke se med tem dogovarjajo o novem volilnem sistemu; uveljavili bi ga na naslednjih državnozborovskih volitvah, ki bodo proti koncu leta 2000. V okviru vlade oz. ministrstva za evropske zadeve intenzivno nadaljujejo tudi priprave za včlanitev Slovenije v EU. Po informacijah iz krogov te povezave naj bi namreč EU s prvimi novimi članicami razširili leta 2000.
V Sloveniji pogosto objavljajo izide javnomnenjskih raziskav, tudi glede vojne na Balkanu. Ankete kažejo, da se je slovenska javnost dokaj soglasno opredelila za vojaško obliko reševanja kosovske in jugoslovanske krize. V začetku spopadov je na primer vojaški poseg NATA podprlo 62,2% vprašanih, dne 7. a-
vn / Se ie zani izreklo že 70/o Slovencev. Skoraj dve tretjini (60,1%) anketirancev
meni, da NATO pobud in predlogov Miloševičevega režima za prekinitev vojaških operacij ne bi smel sprejeti. Odnos vlade do vojne, ki naj bi bil v skladu z nacionalnimi in državnimi interesi Slovenije, je Podprlo 53,8% anketiranih
Slovenska politika in javnost z zaskrbljenostjo spremljata poglabljanje krize na Kosovu in v Zvezni republiki Jugoslaviji. Humanitarne organizacije pa si prizadevajo, da bi zbrale čim več pomoči, ker so potrebe od vojne pobeglih ljudi izredno velike.
ljudi, s sedanjo politiko do nje pa se ni strinjalo 20,9% vprašanih Slovencev.
Med političnimi strankami glede vprašanj kosovske krize in vojaškega posega zveze NATO ni večjih razlik. Odstopajo samo volilci Slovenske nacionalne stranke, ki imajo do vojaškega posega precej odklonilno mnenje, pač v skladu s stališči, ki jih ima do krize predsednik stranke Zmago Jelinčič. Le-ta je namreč preteklega 3. aprila v imenu poslanske skupine svoje stranke napisal pismo Miri Markovič, predsednici Jugoslovanske levice in ženi predsednika Slobodana Miloševiča. V njem je podprl politiko in ravnanje režima v Srbiji in Jugoslaviji. Zapisal je, da je Večina slovenskega naroda z vami. Zdržite in ne vdajte se!" Pismo je napisal v srbskem jeziku. V neki televizijski oddaji je Zmago Jelinčič dejal, da bi pismo predsednici Jugoslovanske levice lahko poslal še enkrat in v njem bi še bolj odločno podprl politiko Miloševičevega režima. Osrednji slovenski časnik Delo je mnenja predsednika Slo-
venske nacionalne stranke, ki so v demokratični državi seveda popolnoma zakonita, označil kot povsem nasprotna nekdanjim stališčem Zmaga Jelinčiča. V članku z naslovom Dlako menja, a narave nikdar, je navedel Jelinčičevo izjavo z dne 8. januarja 1992, "da bodo Srbi, ki so dobili naše državljanstvo, pa niti o-brazca niso znali izpolniti v slovenščini, čez 50 let tulili: Ovoje Srbija". Po mnenju pisca v Delu je Zmago Jelinčič spremenil svoja stališča zato, da bi si na parlamentarnih volitvah čez poldrugo leto pridobil glasove Srbov in Črnogorcev, kar naj bi mu edino omogočilo ponovno izvolitev v državni zbor.
POBUDA ZA DOGOVOR O TRANZITU ENOT NATA ČEZ SLOVENIJO
Vlada in razne humanitarne organizacije medtem izvajajo ukrepe, ki so potrebni za zavarovanje Slovenije in za pomoč beguncem s Kosova. Po zagotovilih predstavnikov notranjega ministrstva "položaj v naši državi, kljub napetostim med Srbi in Albanci, ki žive med nami, ne zaskrbljuje prav posebno". Ta izjava
je bila podana, potem ko sta na avtobusni postaji v Mariboru eksplodirali dve ročni bombi. Obrambni minister pa je na seji odbora državnega zbora za narodno obrambo dejal, "da poseg zveze NATO nima neposrednega vpliva na našo varnost". V slovenski vojski so kljub temu zagotovilu uvedli višjo stopnjo bojne pripravljenosti. Namenjena naj bi bila predvsem razpoložljivosti častnikov za morebitne nujne naloge enot in služb obrambnega ministrstva in vojske.
Po nekaterih ocenah naj bi Slovenijo vsak dan preletelo od 20 do 30 letal NATA iz sil, ki so nameščene v italijanskem letalskem oporišču v Avianu. Poveljstvo NATA v Bruslju se je Sloveniji opravičilo zaradi prebitja zvočnega zidu, ki ga je nedavno povzročilo neko ameriško letalo v Zasavju. Slovenska vlada je dala pobudo za dogovor z zvezo NATO o prehodu njenih enot čez slovensko ozemlje, če bi bilo to zaradi morebitne nadaljnje zaostritve krize potrebno.
Po sklepu vlade bo Slovenija sprejela še 1600 beguncev s Kosova, ki so začeli prihajati. Upoštevati pa je, da je v Sloveniji že od prej 2744 beguncev iz omenjenega območja. Iz Ljubljane je odpeljalo že več konvojev tovornjakov s pomočjo, ki so jo za begunce v Makedoniji in Albaniji zbrale razne humanitarne organizacije, predvsem Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas.
ŽRTVE NAJ BI BILI PRIPADNIKI USTAŠKE VOJSKE
NA TRASI BODOČE MARIBORSKE OBVOZNICE ODKRILI GROBIŠČE ŽRTEV POVOJNIH POBOJEV
V gozdu med Teznom in naseljem Bohovo pri Mariboru so nedavno med pripravljanjem zemljišča za gradnjo bodoče mariborske obvoznice odkrili novo grobišče žrtev povojnih pobojev. Šlo naj bi za eno največjih grobišč v Sloveniji, verjetno pripadnikov ustaške vojske in civilnih oseb iz Hrvaške. Potem ko sojih zavezniki vrnili iz Koroške, naj bi jih iz maščevanja postrelili pripadniki srbskih partizanskih čet. Njihova trupla so vrgli v t.i. tankovski jarek, ki so ga proti koncu vojne izkopali Nemci. Bil je globok 4 metre in širok 6.
Omenjene podrobnosti so zasedaj sicer le še domneve, čeprav precej utemeljene. Že ob prvem izkopu v sredo, 7. aprila, so na majhnem prostoru našli ostanke najmanj štirih pobitih ljudi. Izkope so v tem tednu nadaljevali, spremljajo in nadzorujejo pa jih strokovnjaki Inštituta za sodno medicino iz Ljubljane. Pregledali bodo vseh 60 metrov zemljišča, čez katerega
bo potekala trasa bodoče mariborske obvoznice.
Po pripovedovanju nekega domačina, ki je bil ob srhljivih dogodkih star 12 let in je ustrelitve opazoval skrit v gozdu, so vrnjene oz. ujete pripadnike ustaške vojske u-bijali od 20. maja do konca junija 1945. Morilci - med njimi naj bi bili tudi bolgarski partizani in četniki, ki so jih preoblekli v partizane - so bili vsak dan pijani in so po Teznu divje streljali v zrak.
Z vladno odredbo so skrb za posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev naložili družbi za državne ceste in prek nje družbi Slovenija ceste tehnika, ki bo avtocesto pri Mariboru gradila. Pristojni zagotavljajo, da bo ravnanje s posmrtnimi ostanki povsem j strokovno in da bo do njih I spoštovana vsa možna pie-i teta. Podrobnosti o novem grobišču, ki je bilo doslej zasuto in neoznačeno v skrajno zanemarjenem okolju, še ugotavljajo. Na dan že prihajajo pričevanja in pa nepre-
verjene domneve. Nekateri trdijo, da je bilo v tem gozdu med Teznom in naseljem Bohovo pri Mariboru umorjenih 2000 ali celo okoli 50 tisoč ljudi. Slovenske oblasti bodo o odkritju obvestile hrvaško vlado, ostanke pokojnih pa naj bi na predlog direktorja Pogrebnega podjetja Maribor Francija Podrekarja pokopali ob spomeniku pri pokopališču Dobrava, ki ga je mariborska mestna občina postavila leta 1990. Na njem je zgovorni napis: "Mrtvim v spomin, živim v opomin", in pod njim še: "Po 9. maju 1945".
■M.
SKOFIJSKE
GIMNAZIJE
PRIVLAČNE
V zadnji številki Slovenskega ekonomskega ogledala, publikacije, ki jo izdaja državni Urad za makroekonomske a-nalize in razvoj, je opisano tudi stanje javnih šol. Iz besedila izhaja, da srednje šole raznih usmeritev obiskuje skoraj 107 tisoč dijakov, od tega je gimnazijcev 9.209. V poročilu je tudi zapisano, "da so za dijake zelo privlačne zasebne gimnazije. Vse so škofijske in delujejo v Ljubljani, Mariboru, v Želimljah pri Škofljici na Dolenjskem in v Vipavi". V te ustanove bi se vsako šolsko leto rado vpisalo veliko več dijakov, kot pa jih te zmorejo. V letošnjem šolskem letu je bila v Ljubljani ustanovljena še VValdorfska gimnazija, zasebna ustanova, katere pouk je še v eksperimentalni fazi.
KNJIGARNA LIBRIS - KOPER in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
vabita na predstavitev monografije
Boris Paternu
FRANCE PREŠEREN, 1800-1848
Ob prisotnosti avtorja bo o delu spregovorila prof. Jasna Čebron. Petek, 23. aprila, ob 19. uri, knjigarna Libris, Prešernov trg 9, Koper.
Po odmevni likovni razstavi, ki jo je imel zamejski slikar in uspešen trgovec Andrej Kosič v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, so sedaj njegova dela razstavljena v Ilirski Bistrici. Na ta kraj vežejo umetnika več kot samo spomini, saj je Kosičeva družina predvojno i n po njej precej časa živela v tem kraju pod Snežnikom. V te kraje zato segajo Kosičevi spomini na otroška leta in na prve stike s slikarstvom.
Andrej Kosič je že 25. februarja letos v lepi h in prestižnih prostorih Svetovnega slovenskega kongresa pripravil razstavo svojih odličnih a-kvarelov in očaral številne prisotne z nežno liričnostjo in zavezanostjo slovenski zemlji. Takrat so ga prijazni gostitelji na kulturnem večeru gostili skupaj s pesnikom in časnikarjem Jurijem Paljkom, ki je prebral nekaj pesmi iz svoje zadnje zbirk e Nedorečenemu,
medtem ko je goriškega slikarja predstavil prof. Juter-šek. Razstava je bila na ogled mesec dni.
V petek zvečer, 9. t.m., pa je Andrej Kosič v družbi krajanov svečano odprl razstavo svojih del v Ilirski Bistrici, v prostorih galerije Na Vidmu. Na večeru so nastopili tudi gojenci Glasbene šole iz Ilirske Bistrice, o slikarju in delu pa je spregovori la zvesta spre-mljevalka slovenskega slikarstva prof. Anamarija Stibilj iz Ajdovščine. Razstava akvarelov Andreja Kosiča bo v galeriji Na Vidmu v Ilirski Bistrici odprta do 24. aprila letos, ogled pa je možen vsak dan razen nedelje od 16. do 19. ure.
Za kroniko povejmo še to, da bo Andrej Kosič v kratkem razstavljal tudi v Kanalu ob Soči, kjer ga bo predstavila dr. Irene Mislej, vodja Pilonove galerije v Ajdovščini.
V VRTOJBI IZŠLA NOVA ŠTEVILKA DOMAČEGA GLASILA
V Vrtojbi je pred dnevi izšla druga letošnja številka glasila lani obnovljenega kulturnega društva Vrtojba a.d. 1200 oz. domačega časnika Tajva. Tudi vsebina nove številke je pestra in zanimiva, prispevki pa obravnavajo preteklost Vrtojbe, sedanje razmere na raznih področjih, zlasti kar zadeva delovanje krajevne skupnosti, pa tudi pričakovanja domačinov od nove občine Šempeter-Vrtojba. Uvodni članek z naslovom V novi občini brez krajevne skupnosti je napisal Darjo Fornazarič, svetnik občine Sempeter-Vrtojba. V njem polemizira s tistimi, ki nasprotujejo nadaljnjemu obstoju omenjene oblike samoor-ganiziranosti prebivalcev. Poudarja, da krajevna skupnost omogoča učinkovito delovanje na krajevni ravni.
Časni k objavlja potem anketo o življenju in potrebah mladih v Vrtojbi, ki jo je pripravila Laura Koglot, obdelal pa Renato Podbersič. Odgovori mladih so potrdili, da so mamila med posamezniki precej razširjena. Zgodovinarka prof. Nataša Nemec objavlja drugo nadaljevanje feljtona o Vrtojbi med prvo svetovno vojno, ki ima naslov Vrtojba, vas ob “grande fiume Vertoi-bizza". Domače kulturno društvo predstavlja načrt delovanja v letošnjem letu. Za širšo predstavitev kraja sta v pripravi turistični vodnik in videokaseta o Vrtojbi s pogledom v zgodovino kraja, opisom njegovih značilnosti in znamenitosti. V društvu so se odločili tudi za izdelavo t.i. borele oz. dvokolnice, ki naj
bi postala simbol kraja, spomin na pomembno vlogo, ki jo je Vrtojba imela v preteklosti, in tudi turistični spominek. Največji podvig kulturnega društva pa bo izdaja £f/mo-loškega slovarja vrtojbenskega narečja, ki ga pripravlja Renato Podbersič.
OBVESTILA
KULTURA OBLAČENJA v 20. stoletju v Vrtojbi: v petek, 16. aprila, ob 19. uri bodo v podružnični šoli v Vrtojbi odprli razstavo, kjer bo kronološko (po desetletjih) predstavljena kultura oblačenja v Vrtojbi in drugod. Na razstavi bodo na ogled številne fotografije ženskih, moških in otroških oblačil, družinske fotografije, fotografije posebnih priložnosti in dve originalni oblačili iz Vrtojbe ter pripomočki, ki spadajo k oblačenju, negi in nakitu. Razstavo bo strokovno predstavila modna oblikovalka Slavica Ravter; sledil bo še kulturni program.
BILJANSKI TABOR. Brda se pripravljajo na praznovanje ob 130-letnici Biljanskega tabora. V soboto, 24. aprila, zvečer bo v gradu Dobrovo okrogla miza na temo Brda na poti do osamosvojitve; v nedeljo, 25. aprila, pa ob 15. uri ljudsko zborovanje ob gradu Dobrovo. Slavnostni govornik bo predsednik državnega zbora Janez Podobnik.
KULTURNI DOM Nova Gorica: v ponedeljek, 19. aprila, bo ob 20.15 izven abonmaja gala zaključni koncert ob iztekajočem se jubilejnem letu. Nastopil bo Nevv Svving Quartet z gosti: Jazz skupina Ratka Divjaka in Damski kvartet DIVAS. V soboto, 24. aprila, pa bo nastopila Slovenska filharmonija.
AKVARELI V GALERIJI NA VIDMU
ANDREJ KOSIČ RAZSTAVLJA V ILIRSKI BISTRICI
13
ČETRTEK 15. APRILA 1 999
14
ČETRTEK 15. APRILA 1 999
SLOVENIJA
SEJEMSKA PONUDBA V ISTRI
Letošnja sejemska dejavnost v slovenski Istri bo po napovedih zelo bogata. Poleg že uveljavljenih sejmov so lani premierno predstavili tudi sejem EXPO-TAG, mednarodni sejem turizma, hotelirstva in gastronomije, ki bo potekal letos v oktobru. Od 27. do 30. maja bo v Portorožu Primorski sejem, mednarodni o-brtno podjetniški sejem, šesti po vrsti. Upoštevajoč mnenje, da so tako doma kot na tujem splošni sejmi v "krizi", menijo organizatorji na podlagi izkušenj, da je potrebno ločiti t.i. nacionalne splošne sejme od regijskih. Slednji, kakršen je tudi Primorski sejem, so namenjeni pretežno promociji regije, regijskega gospodarstva, in omogočajo gospodarsko promocijo podjetnikom izven meja regije. Zato je primerno, da se ob običajni sejemski ponudbi razstav-Ijalcev organizirajo strokovni posveti, animacijska dogajanja ipd. Letos bodo na Primorskem sejmu posvetili pozornost področjem, ki so neupravičeno zapostavljena. Tako bo govor o prehrani, pripomočkih za pripravo hrane, opremi za dom, meritvi holesterola; o upokojencih, pogosto zanemarjenem delu prebivalstva; o društvenem udejstvovanju; o računalništvu, internetu, napredku tehnologije s posebnim poudarkom na mladini. Primorski sejem pridobiva na pomenu tudi, ker nanj gravitirata tudi sosedni področji Italije in Hrvaške.
Od 4. do 6. junija bo v Portorožu Metropol Mest, tretji mednarodni festival in sejem fitnesa in športa.
Kot že povedano, bo od 2. do 5. oktobra letos v Portorožu 1. mednarodni sejem turizma, hotelirstva in gastronomije EXPO-TAG. Ta nastajajoči sejem, ki je z lansko premierno predstavitvijo upravičil pričakovanja, se je razvil v sodelovanju z italijanskimi partnerji. Rezultat tega je izredno velika udeležba italijanskih raz-stavljalcev.Teh bo okoli 50%. Ugodni poslovni rezultati razstavi jalcev potrjujejo upravičenost tovrstnega sejma v turističnem središču, Portorožu, ki bo s svojo primerno turistično infrastrukturo nudil razstavljalcem in obiskovalcem tudi prijetno nastanitev.
Primorski sejem je strokovnega značaja, saj je namenjen razstavljalcem s področja turizma, hotelirstva in gastronomije. Podrobnejše razstavni program bo zajemal ponudbo opreme in vzdrževanje hotelov, restavracij, slaščičarn in drugih turističnih objektov, pripomočkov za pripravo hrane in slaščic ter ponudbo hrane, vin itd. Posebej pestro in zanimivo bo po programu obsejemsko dogajanje, kjer bodo poleg strokovnih posvetov organizirana tudi različna strokovna tekmovanja.
MINISTER FASSINO V GORICI
ITALIJANSKO PRAVO
GOSPODARSKE PROMETNICE SKOZI GORICO
PRI REFORMI KATASTRA NAPOVEDAN ZASTOJ
AUTOVIE VEflETk
Italijanski minister za zunanjo trgovino Piero Fassino je v sredo, 14. t.m., v goriš-kem tovornem postajališču ob prisotnosti najvišjih predstavnikov krajevnih oblasti predstavil načrte za gradnjo prometnega koridorja številka 5, ki bo povezal Trst - preko Ljubljane, Budimpešte in Lvova - s Kijevom. Načrt je pripravilo podjetje Autovie Venete v sodelovanju s turinskim tehničnim vseučiliščem in z Evropskim inštitutom za integrirane prevoze iz Trsta. Posebno pozornost bodo namenili povezovalnim infrastrukturam, ki po kopnem, morju in z železniškimi programi povezujejo Trst z Vzhodom. V načrtovanju te povezave, ki bi
lahko bistveno pripomogla h gospodarskemu razvoju na-j ših krajev, Italija že zamuja za drugimi državami, zlasti Avstrijo in Nemčijo, ki sta že pred časom začutili pomen povezave z vzhodno Evropo. Zato je treba po mnenju izvedencev čimprej pospešiti postopek dokončanja koridorja številka 5. Na Goriškem se močno zavzemajo za to, da bi bili ena od postaj koridorja, ki bi se lahko razširil na Vileš, od koder bi avtocesta vodila do Gorice in bi se po Vipavski dolini priključila na odsek Trst-Ljubljana, ter na Ronke, od koder bi potegnili novo železniško progo po isti relaciji do Razdrtega.
SREČANJE DEVINSKO-NABREZINSKEGA ŽUPANA S PREDSTAVNIKI KMETOV
NOVI OBČINSKI REGULACIJSKI NAČRT DELA PREGLAVICE
Prejšnji teden se je devin-sko-nabrežinski župan Marino Vocci sestal s predstavniki Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev, da bi razpravljali o popravkih k občinskemu regulacijskemu načrtu. Predstavniki naših kmetov (in ne le-teh, saj se stalno zavzemajo za ohranitev naše zemlje) so predočili županu razne težave, ki jih povzroča novi regulacijski načrt za katerokoli novo melioracijo na občinskem teritoriju. Župan je poudaril, da se popolnoma strinja z zahtevami kmetovalcev, ne pa s postopki, kako naj se to izvede, soglašal pa je s tem, da je kmetijstvo, skupaj s turizmom in obrtništvom, ena izmed prvenstvenih gospodarskih dejavnosti na kraškem ozemlju.
Predstavniki naših kmečkih organizacij so pozdravili načelna stališča občinske uprave, vendar se niso mogli strinjati z novimi predlaganimi popravki k regulacijskemu načrtu. Ugotavljali so, da ti popravki ustvarjajo še večje težave komurkoli, ki bi želel izboljšati svoje delovanje.
Kmetovalec mora na osnovi novega regulacijskega načrta predložiti podroben načrt za vsako melioracijo oz. za vsako novo dejavnost, ki v bistvu ne oškoduje drugih dejavnosti. Da bo jasno: če bi kmet želel začeti z novo dejavnostjo (npr. gojenje špar-gljev, gob ali česa podobnega, za kar niso potrebne velike površine), bi se moral podrediti sedanjim močno omejujočim zakonom, ki mu v bistvu onemogočajo vsako dejavnost. Predstavniki naših kmetijskih organizacij ! so priporočili županu, da bi i občinski svet, ko bo razpravljal in odločal o teh nadvse | važnih vprašanjih, upošteval i realno potrebo tistih ljudi, ki so do danes ohranili naš Kras, tako kot nam ga marsikdo zavida.
Naši predstavniki so ob koncu izrazili željo, da bi ob-' činski svet sprejel veliko večino popravkov, ki so jih predložile strokovne organizacije, j ter vse samopopravke, ki jih je predložilo samo odborniš-I tvo za kmetijstvo.
DAMJAN HLEDE
Pred nekaj dnevi je finančno ministrstvo seznanilo javnost z odložitvijo roka (1. januar 2000), v katerem bi morala vstopiti v veljavo katastrska reforma. Predvidevajo odlog za cela tri leta. Naj na kratko spomnimo, za katero reformo gre. Gre za novo opredeljevanje davčnih o-krajev znotraj obstoječih občin, zatem pa še za novo vrednotenje nepremičninskih e-not in njihovo klasiranje. Cilj revizije katastra je predvsem v boljši ureditvi gradbenih kategorij in v težnji po večjem sovpadanju katastrskih vrednosti s tržnimi. Davkoplačevalcev pa se bo najbolj od blizu dotikala novost v načinu določanja katastrske površine: ne več po številu prostorov (vani), ampak po metrih na kvadrat. V merjenju površine bo treba upoštevati tudi prostor, ki ga zavzemajo do 50 cm široki notranji in zunanji zidovi, kar je privedlo do razširjenega ugovora, češ da bodo na tak način obdavčeni tudi hišni zidovi, kar naj bi povzročilo 15-20 odstotni povišek davčnega bremena na nepremičnine.
Kateri so razlogi ugotovljenega zastoja? Prvi je zakono-dajno-tehničnega značaja: do objave pravilnika, ki bi moral vsebovati postopek za spremembo načinov vrednotenja nepremičninskih enot in ki bi
moral stopiti v veljavo s prvim januarjem 1997, je prišlo šele marca 1998. Potem so nastopile še težave občin pri določanju t.i. "mikrocon" in notranjih davčnih okrajev, kar je sicer razumljivo, ker gre za nehvaležno vlogo spreminjanja pogojev za obdavčenje, na kar so občani seveda zelo občutljivi. Razlogi zastoja so bili torej v celoti predvidljivi. Še predvsem če pomislimo, da seje "reforma" katastra uradno začela že leta 1973 z zakonom št. 604. Edina stvar, ki pa je bila od takrat narejena, je bilo zgolj posodabljanje katastrskih vrednosti. Sistem je kljub trem zakonom in osmim odlokom ostal do danes isti. Tokrat gre vsekakor zares, saj je birokratski mehanizem že v polnem teku, res težko pa je bilo verjeti, da bo vse šlo kot po olju in to v tako optimistično zastavljenih časovnih rokih.
Odložitev reforme katastrskega vrednotenja bo po vsej verjetnosti vplivala na vstop v veljavo reforme obdavčenja nepremičnin, ki jo je v prejšnjih dneh odobril senat. Gre za uvedbo znane alternative, ko bo davkoplačevalec lahko izbiral med sedanjim sistemom obdavčenja z različnimi postopnimi alikvotami, a z večjimi odbitki, in novim sistemom z edino alikvoto v 19-odstotni meri, a brez odbitkov.
KNJIŽNA NOVOST
PRAKTIČEN VODNIK
UČINKOVITA NARAVNA ZDRAVILA
GABRIJEL DEVETAK
Tik pred nastopom letošnje pomladi je izšel pri Založbi Mladinska knjiga makrobio-tični vodmkUčinkovita naravna zdravila, ki obsega 80 strani; avtor je Michio Kushi.
Vodnik predstavlja pripravke in tehnike za zdravljenje s tradicionalnimi naravnimi zdravili, ki so v rabi že tisočletja. So enostavna, varna, poceni in učinkovita. Sicer pa zna omenjeni avtor praktično razlagati, kako lahko z vsakodnevno hrano ozdravimo pogoste znake obolelosti, kot so vročina, kašelj, utrujenost itd. Od obilice domačih zdravilnih pripravkov bi omenili le naslednje:
- obliž iz riževih otrobov za zdravo, lepo kožo,
- ingverjev obkladek, ki poživi krvni obtok, mehča zastali ne in odpravlja zapore,
- obliž iz rjavega riža in misa za majhne opekline in ureznine,
- sladek zelenjavni napitek za dobro počutje in za zdravljenje prenizke ravni krvnega sladkorja,
- sezamovo olje z ingverjem za bolečine v sklepih,
- zvarek iz gobe šitake zniža
vročino, raztaplja plasti živalske maščobe in zmanjšuje bo-i tezensko napetost.
Sodobna medicina ima sicer obilo možnosti za ugotavljanje obolenj, lajšanje bolečin ipd., vendar so nekatera zdravila in postopki lahko nevarni, dragi, zahtevni in imajo škodljive stranske učinke. Že zdavnaj so strokovnjaki in 1 znanstveniki poudarjali, da bolj kot so izdelek, naprava, tehnologija itd. enostavni, bolj so genialni. Tudi temeljna domača zdravila so preprosta, varna in učinkovita, razen v primeru, da jih nepravilno pripravimo ali napačno uporabljamo. Domače zdravilo je na-| vadno najbolje vzeti na prazen želodec, npr. sredi dopoldneva, popoldneva ali včasih zgodaj zvečer. Vseeno pa je zaradi dobre prebave bolje, da ne jemo ali pijemo tri ure pred spanjem, kar so nas učili že v otroških letih.
Prepričani smo, da bo razumljivost tega vodnika in e-nostavna priprava obravnavanih pripravkov koristna za marsikoga. Zato priporočamo, da bi knjigo temeljito proučili.
KMETIJSKI NASVETI
SKRB ZA ZDRAVJE V PANJU
Pomlad je v deželi in po nekaj deževnih in nekoliko hladnejših dneh se bo kmalu otoplilo. Narava je ozelenela in drevje zacvetelo. Dovolj je, da se ozremo naokoli, in bomo opazili, da na Primorskem že cvetijo češnje in slive ter češplje, a tudi rešeljika in nekatere poljske rože. Nekaj deževnih dni ni bistveno pokvarilo čebelje paše, čebelar pa bo v takem vremenu polagal čebelam hrano, da jih o-krepi, tako da ne ošibijo in bodo lahko ob izboljšanju vremena ponovno začele nabirati med in cvetni prah ter bo življenje v panju polno zaživelo.
Čebelarji pri nas letos ugotavljajo, da so čebele zelo različno prezimile. Ponekod ni bilo težav, mnogi pa se tožijo, da so izgubili cele družine. Kje je razlog, ni znano. Strokovna služba, ki je spremljala te pojave, je ugotavljala Ha je treba polovico primerov pripisati močnim napadom varoze (na sliki) v jeseni oz. dejstvu, da se je temperatura konec decembra nepričakovano dvignila in so čebele razpustile zimsko gručo ter začele izletavati, nato pa je nenadoma pritisnil mraz in so se spet strnile, a tako, da niso mogle pristopiti do hrane v satovju in so dejansko pomrle od lakote. Glede varoze ugotavlja stroka, da je ta zajedavec že odporen za zdravila, ki so jih uporabljali doslej. Apistan torej ni več učinkovit, zato so lani začeli priporočati uporabo pripravka perizin, ki pa je zelo zahtevno zdravilo in žal, če zamudimo pravi čas, tudi ne preveč učinkovito. Zato se raziskovalni centri za čebelarstvo vse bolj zanimajo za boj proti varozi z nekaterimi naravnimi kislinami oz. na biološki način. Z izrezovanjem trotje zalege ali celo z biodina-mičnimi sredstvi, ki jih čebelarji sami pripravijo, tudi s pobiranjem zajedalca iz panjev in upepeljevanjem le-tegater mešanja tega pepela s pripravki, ki jih poškropijo po satovju.
Osnovna skrb je torej zdravje v panju. Le zdrav panj je lahko dovolj močan in torej donosen. V kolikor narašča povpraševanje po pristnem medu domače proizvodnje in po raznih izdelkih iz panjev, postaja čebelarstvo tudi dovolj zanimiva dopolnilna dejavnost na naših kmetijah, ne glede na dejstvo, da so čebele danes glavne opraševalke vsega rastlinja in torej bistvenega pomena tudi za oploditev ostalih pridelkov.
NOGOMET / DAVID GERGOLET O MLADOSTI IN NJENEM JUBILEJU
NAPREDOVANJE IN ZAUPANJE V MLADE
n j a, to se je še povečalo v zadnjih treh letih, ko je ekipa dosegla dve napredovanji.
Kako bi oceniI nastop mlajših predstavnikov v članski ekipi?
Igra je slonela predvsem na ramenih starejših igralcev, katerim je trener upravičeno zaupal. Ne smemo pa pozabiti na doprinos mlajših nogometašev, ki so se lepo izkazali, ko jim je bila dana priložnost. Nekateri so si tako pridobili mesto kar v standardni postavi.
Kaj pa o sodelovanju mladinskih ekip?
Že vrsto let poteka na mladinskem področju sodelovanje med goriškimi slovenskimi društvi (Sovodnje, Ju-ventina, Mladost). Do te pobude je prišlo zaradi demografskega padca.
Vsako društvo skrbi za določena mladinska prvenstva in tako nudi najmlajšim možnost, da nastopajo s skupnimi močmi v različnih prvenstvih. Sicer bi obstajala nevarnost, da bi društvom ne uspelo sestaviti moštva in bi se marsikateri mlad nogometaš oddaljil od domačega okolja. Kaj pa o tvoji prihodnosti in prihodnosti moštva?
Moja skrita želja je, da bi tudi v prihodnji sezoni ostal v matičnem društvu. To pa bo odvisno od dogovora z odborniki.
Če si želimo zagotoviti obstanek v višji ligi, mislim, da bo društvo moralo najeti nove, izkušene igralce. Več zaupanja pa bo treba nuditi tudi mladim domačim nogometašem, ki jih v našem okolju res ne primanjkuje.
inm
PONOVNA
ZMAGA
JADRANA
V nedeljo, 11. t.m., je Jadran Nuova Kreditna v predzadnjem, 25. kolu košarkarskega prvenstva C lige doma po težkem in izenačenem boju ter po enem podaljšku premagal ekipo Ardita SBS Leasing iz Gorice s točko razlike (76:75). Tekma je bila težka in izenačena. Na začetku so povedli gostje, nakar so se jim Jadranovci približali in v drugem polčasu tudi povedli za deset točk. Goričani so zaostanek nadoknadili in nekaj sekund pred koncem tekme tudi izenačili, tako da je bil potreben podaljšek. Zmaga Jadrana je prišla dve sekundi pred koncem. Jadranovci so zaostajali za dve točki, ko je Černe dosegel koš izenačenja. Zaradi osebne napake nasprotnika je imel na razpolago še prosti met, ki ga je realiziral. V Jadranovi ekipi, ki je beležila vrnitev na igrišče Marka Hmeljaka in Davida Pregarca, je bil najboljši strelec Christian Arena z 28 točkami.
Po tej zmagi so Jadranovci na četrtem mestu s 30 točkami skupaj z ekipo Artena A-mici del Basket iz Pordenona. Zadnje kolo bo naša združena ekipa igrala v gosteh pri Don Boscu. Če bo Jadran zmagal, Artena pa izgubila, bo zasedel končno tretje mesto.
V tem športnem koncu tedna so bile uspešne tudi ostale slovenske košarkarske ekipe razen Bora Radenske, ki je izgubil v gosteh v Porcii, in Doma Kmečke banke, ki je izgubil proti Pomu. V D ligi gre beležiti zmagi Kontovela (60: 51 proti Scogliettu) kot Cici-bone (63:58 proti Libertasu), v promocijski ligi pa zmago Brega proti Adriatici. Brežani so po tej zmagi s 30 točkami spet na vrhu lestvice.
IGORCOTIC
Razlogov za takšno veselo razpoloženje je bilo več: dosežena zmaga v zadnji domači tekmi letošnjega prvenstva in napredovanje, ki se ujema s 30-letnico obstoja domačega društva.
O uspešni sezoni dober-dobskih nogometašev smo se pogovorili z Davidom Gergoletom (na mali sliki desno), ki že vrsto let uspešno nastopa na nogometnih igriščih. Začel je igrati pri cicibanih matičnega društva, nato je nastopal v mladinskih prvenstvih z združeno ekipo. Igral je tudi v promocijski ligi zjuventino. Sedaj pa že četrto leto zapored brani barve doberdobske Mladosti in je prav gotovo veliko pripomogel k uspehom zadnjih let.
David, ali si sploh pričakoval ob začetku prvenstva napredovanje v prvo amatersko ligo in kdaj si pravzaprav začel verjeti v podvig?
V Doberdobu so v prejšnjo nedeljo,
11. aprila, pripravili veliko slavje. Nogometaši Mladosti so že v soboto postavili šotor na nogometnem igrišču in prespali noč kar v njem. Naslednjega dne so dosegli zmago, praznovali ob jedači in pijači v družbi odbornikov in številnih navijačev ter nato krenili s traktorjem in z vozom po vasi.
Pred začetkom prvenstva je bil glavni cilj moštva obstanek v ligi. V nadaljevanju prvenstva smo spoznali, da se lahko enakovredno merimo z vsemi nasprotniki in smo takoj od začetka bili na vrhu lestvice. Trdneje pa smo začeli verjeti v končni uspeh po prvem delu prvenstva, ko smo postali zimski prvaki.
Je prišlo do napredovanja naključno ali je bil to sad večletnega dela? Letošnje napredovanje ni bilo načrtovano. Nedvomno je k podvigu prispevalo dejstvo, da smo imeli srečo in da smo izkoristili vse dane priložnosti. Večkrat nam je uspelo zmagati kljub slabše pri-
kazani igri. Nekaj zmag smo dosegli tudi v zadnjih minutah igre. Mislim pa, daje bil skrivnostni ključ za napredovanje v tem, da je moštvo sestavljalo dvajset dobrih, enakovrednih igralcev. Tudi tisti nogometaši, ki so imeli manj priložnosti za igranje, so na igrišču dali vse od sebe in prišli do izraza ob pravem trenutku. Fizično smo bili dobro pripravljeni, tako da v prvenstvu ni prišlo do hujših poškodb in je trener lahko razpolagal z vsemi igralci.
V primerjavi z lanskim prvenstvom ste se okrepili. Kako je prihod novih igralcev vplival na igro in vzdušje v moštvu?
Ogrodje ekipe je ostalo v bistvu nespremenjeno. Pridobili smo le štiri nove igralce, ki so se takoj dobro vključili v moštvo in dobro opravili njim zaupane naloge.
Mladost je dosegla napredovanje pred zaključkom prvenstva z visoko prednostjo pred ostalimi zasledovalci. V čem se je razlikovala igra vašega moštva od ostalih?
Razlika je bila predvsem v tem, da smo mi prikazali zbrano in dovršeno igro skozi celo prvenstvo. Ostali ekipi, Fincantieri in Medea, ki se še potegujeta za napredovanje v višjo ligo, predvajata lep nogomet, a z nihanji.
Kakšen je odziv domačinov na moštvo?
Nogomet je v Doberdobu zelo priljubljen in ima bogato tradicijo. Številni navijači spremljajo moštvo tako na domačih tekmah kot na gostovanjih. Okrog moštva je vedno vladalo veliko zanima-
ODBOJKA
OLYMPIA PO 38 LETIH
MNOŽIČNA POBUDA TUDI NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM
USPEL POHOD VIVICITTA
MARTINA HLEDE
Osemintrideset let je že preteklo, odkar se je v dvorani Marijine družbe na Placuti zbralo preko 60 mladih in starejših na pobudo profesorja Martina Krannerja in ob po-moči pokojnega duhovnika Mirka Fileja, da bi ustanovili športno društvo. Tako so na ustanovnem občnem zboru določili društvena pravila ter 'zbrali ime: Športno združe-njeOlympia. Občnemu zbo-ru je predsedoval prof. Kran-nei} ki je bil na prvi društveni seji 28.3.1961 imenovan za Prvega predsednika društva.
Društvo je na začetku goji-lo predvsem odbojko, lahko atletiko in namizni tenis. Cilj Je bil ta, da bi združili čimveč rnladih, ki bi se zbirali na tre-ningih in ki bi se udejstvovali v teh panogah. Že od vsega začetka so atleti želi veliko uspehov, posebno v odbojki.
38 letih delovanja je društvu
predsedovalo osem predsednikov To so: Martin Kranner, Ivan Černič, Marjan Visintin, Karlo Brešan, Jože Vrtovec, Mirko Špacapan, Simon Ko-j mjanc in sedanji predsednik Franko Bagon.
Danes se ŠZ Olympia uveljavlja predvsem na odbojkarskem področju: v letošnje prvenstvo so namreč vpisane ! štiri ženske ekipe (U14 in 16,
II.	divizija ter C liga) ter tri moške ekipe (Ul 6,1. divizija ter C liga). Te ekipe vodijo štirje j trenerji: Sandro Legiša (U14-16 dekleta), Silva Meulia (II. divizija ter ženska C liga), Rajko Petejan (I. moška divizija) ter Boris Klokočovnik (U16 mladinci ter moško C ligo). Naj omenim tudi tečaj "mini-volley", ki se ga udeležujejo predvsem osnovnošolski ot-i roci in na katerem se učijo predvsem osnovnih odbojkarskih pravil in tehnike. Te-j čaj vodi Vanja Cernic.
V nedeljo, 11. aprila, je v 44 mestih v Italiji in 15 mestih v tujini potekala že 16. izvedba mednarodne manifestacije v hitri hoji Vivicitta, ki jo prireja združenje Uisp (Italijansko združenje šport za vse) v sodelovanju s številnimi organizacijami (med temi tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Slovensko planinsko društvo Gorica). Manifestacija je potekala tudi v Trstu ter Gorici in Novi Gorici (na sliki: na mejnem prehodu).
V Trstu se je pohoda udeležilo kar 800 ljudi, od katerih se je 536 vpisalo v tekmovalni del pobude. Tekmovalci so se pomerili na 12 km dolg' progi. V moški konkurenci je zmagal Roberto Fur-lanic, predstavnik ekipe Ma-rathon TS. Drugi je bil Gino Caneva (GS Aldo Moro Paluz-za), tretji pa Guido Patocco (Marathon TS). Med ženskami je prvo mesto zasedla No-
43
pt|H
/v-
vozelandčanka Sallyjane Pe-acock, druga je bila Marta Feltre, Tretja pa Serena Bonin (Generali).
V netekmovalnem delu pa gre beležiti lep uspeh slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta, ki je bil prvi med najbolj številnimi skupinami: njegova ekipa je štela kar 17 udeležencev, v glavnem iz skupine Ptički brez gnezda, ki so jo sestavljali
mladi s Kosova, iz Albanije in Romunije. Druga je bila skupina Amici Tram di Opicina, tretja pa Fincantieri.
V Gorici in Novi Gorici pa se je manifestacije udeležilo nad 500 ljudi. Pred začetkom hitre hoje so udeležence pozdravili župana Gorice in Nove Gorice Gaetano Valenti in Črtomir Špacapan ter goriška pokrajinska odbornica Rosa-ria Di Dato. Med drugim so
poudarili povezovalni pomen tovrstnih pobud v znamenju sodelovanja, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja med narodi. Manifestacija pa je izzvenela tudi kot poziv k ustavitvi vojne vihre na Balkanu, mimo katere govorniki ni-i so mogli iti.
Tudi na Goriškem so udeleženci prehodili 12-kilome-trsko progo, na koncu pa so nagrade prejele najštevilnejše skupine in najstarejši oz. najmlajši tekmovalci. Najštevilnejša skupina je bila skupina Mark iz Šempetra s 76 udeleženci, drugi so bili novogoriški upokojenci z 72 udeleženci, tretja pa je bila skupina Cuore Amico iz Gorice s 67 udeleženci. Najstarejši udeleženec pohoda je bil 79-letniAmelioGareni, najstarejša udeleženka pa Marica Če-perli. Nagrado za najmlajše udeležence pa so prejeli kar trije petletni dečki. Posebno priznanje sta prejela skupina paraplegikov, ki so se udele-! žili pohoda, pa tudi najhitrejši udeleženec: to je bil Cesa-re Ballaben.
 IŽ
15
ČETRTEK 15. APRILA
1999
GORIŠKA KRONIKA
GOSTOVANJE SSG V KULTURNEM CENTRU L. BRATUŽ
BUTALSKE MODROSTI OSVOJILE TUDI NOVOGORIŠKO MLADINO
IVA KORSIC
S steklenico penečega se šampanjca je enkratno ubrana in nadvse uspešna igralska štiriperesna deteljica Slovenskega stalnega gledališča - Vojko Beljšak, Stojan Colja, Aleš Kolar, Danijel Malalan -nazdravila petdeseti ponovitvi odrske postavitve butalskih modrosti, ki jih je s svojim mojstrskim humoristi-čno-satiričnim peresom tako
čudovito zarisal Fran Milčinski. Njegove posrečene orise "modrih" Butalcev (koliko jih še živi na tem širnem, a obenem tako majhnem svetu!) je režiser mlajše generacije Jaša Jamnik rešil papirnatih spon in jim z živo igro mladih dramskih umetnikov vdahnil dušo ter jih pregnetil v nepozabne odrske like, ki so že petdestkrat živahno prevetrili naše večje in manjše odre. Pred nedavnim so
navdušili tudi mlade abonente Goriškega vrtiljaka, kot smo pred časom že poročali v našem tedniku.
Naj ponovno poudarimo, da so igralci ponudili nepozaben, slasten enourni gledališki užitek brez scenske zaslombe in rekvizitov z golo, a izredno izbrušeno, nadrobno naštudirano igro, v kateri ima glavno vlogo pisateljeva misel in njeno odkrito sporočilo in pa nedvom-
no iskriva mimika in dinamično pospešen gib, ki ju je igralcem tako dragoceno znal posredovati Branko Završan.
Zamejski ansambel je najbolj duhovite "butalske" odlomke, strnjene v enovito pripoved, podaril v torek, 13. aprila, v veliki dvorani gori-škega Kulturnega centra Lojze Bratuž približno dvestotim študentom Srednje tehnične šole iz Nove Gorice. Končni aplavz in šopek rožic, ki ga
je izvajalcem poklonila študentka, je omilil neljube občutke igralcev, ki so bili ob začetku predstave dobesedno "tarča" frače kakega skrajno neolikanega študenta, ki očitno ne ve, kako se je treba vesti v gledališču.
Ob koncu tega kratkega poročila bi pridala še grenko noto, ki ne dela časti našim goriškim višjim šolam: vodstvo Slovenskega stalnega gledališča je omenjeno predstavo Butalci ponudilo v o-gled tudi dijakom naših višjih šol, a - kot nam je znano -sta jo ravnateljstvo in profesorski zbor odklonila, češ da je uprizoritev namenjena le otrokom in srednješolcem.
Dvomim, da bi se s to izjavo strinjal pisatelj Milčinski! Ni mi znano pa, s katero pripombo sta omenjena šolska organa zavrnila tudi drugo ponudbo SSG, in sicer dramatizirano pripoved Balerina, Balerina v pretresljivi izvedbi igralke Lučke Počkaj, v režiji Branka Završana, in z možnostjo pogovora z avtorjem Markom Sosičem, sedanjim ravnateljem in umetniškim vodjo SSG.
Če se višje šole tako mačehovsko vedejo do naše zamejske umetniške hiše, se nikar ne čudimo, ko opažamo, da zahaja v gledališče tako malo višješolcev!
16
ČETRTEK 15. APRILA 1 999
Primorje, Družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve v Ajdovščini zmeraj znova ugodno preseneča. Tudi v razmerah in pogojih ostre konkurence med gradbenimi podjetji v Sloveniji, pa tudi podjetij iz tujine, npr. iz Italije, Avstrije in Nemčije, ki bi rada pridobila naročila oz. dela v slovenski državi, Primorje prednjači. Toliko naročil in dela kot jih imajo letos ta družba iz Ajdovščine ni imela še nikoli v preteklosti. To z zadovoljstvom poudarja dipl. ing. gradbeništva Dušan Črnigoj, generalni direktor in predsednik uprave družbe. Zavzeto se trudi vseh 1.400 zaposlenih - pogosto delajo tudi ponoči - na primer na gradbiščih avtocest, tudi odseka hitre ceste od Sela do Vipave. Pa vendar ne zmorejo opraviti vsega, zato s Primorjem sodelujejo pri izvedbi del mnoga manjša in srednje velika zasebna podjetja oz. samostojni podjetniki ali obrtniki raznih strok. "Upoštevaje vse, ki sodelujejo pri izvajanju naročil, je na naših gradbiščih vsak dan zaposlenih okoli 2.200 delavcev," pojasnjuje Dušan Črnigoj. Ob tem pa očitno zaradi svoje skromnosti ne pove, da Primorje, pred leti, ko je bilo slovensko gradbeništvo v veliki krizi, ni propadlo predvsem zaradi njegovih prizadevanj in naporov.
Družba Primorje izvaja veliko gradenj, od teh kar okoli 70 odstotkov na področju nizkih gradenj. Pri tem fx)do zgradili kar četrtino novih avtocest (na Primorskem hitrih cest), ki jih načrtujejo v Sloveniji v okviru posebnega programa. Vseh gradenj in drugih dejamosti, ki jih izvajajo, seveda ni moč našteti in podrobneje obrazložiti. Kot omenjeno, je posebno pomemben avtocestni program, tudi tisti del, ki se nanaša na razširitev in modernizacijo ustroja t.i. hitrih cest na Primorskem, v smereh proti Novi Gorici in proti Kopru oz. proti Slovenski Istri. Med deli, ki jih izvaja ajdovska Družba Primorje, omenjamo nadalje modernizacijo in razširitev hidroelektrarn Plave II. in Do-blar II., gradnjo raznih objektov v Luki Koper, pred kratkim pa so podpisali tudi pogodl?o za zgraditev 25 km dolge železniške proge Hodoš-mad-
Zaradi slovesa in kakovosti gradenj več naročil in dela kot kdajkoli prej
Gradbišče pokritega vkopa na bodoči hitri cesti med naselji Cesta in Vipavski Križ
žarska meja, s katero se bo Slovenija s svojim železniškim omrežjem neposredno povezala z železnico na Madžarskem.
Spričo naraščanja obsega poslovanja se povečuje tudi prihodek. Lani je ta znašal okoli 16 milijard tolarjev, od česar je bilo kakih 300 milijonov tolarjev dobička, letos pa naj bi prihodek družbe narasel na približno 20 milijard tolarjev.
PRIMORJE POSTALO
VEČINSKI LASTNIK DRUŽBE
STAVBENIK V KOPRU
Pred nedavnim je predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek Primorju na posebni slovesnosti izročil certifikat kakovosti za celovito poslovanje po standardu ISO 9001. To je prvi tak primer v slovenskem gradbeništvu, priznanje pa je ajdovski družbi podelila komisija certifikacijske hiše Bureau Veritas International.
Kar zadeva kakovost oz. dosežke v tehnologiji in pri gradnjah, ki so jih dosegli v zadnjem času, naj poudarimo, da upo-
števaje zelo stroga merila in zahteve poleg že naštetih del gradijo tudi novo zgradbo Goriške knjižnice Franceta Bevka in druge objekte v Novi Gorici, škofijsko gimnazijo v Vipavi, avtobusno postajo v Ajdovščini, pa razne objekte v Kopru, Izoli in v Postojni. Z obnovo v potresu poškodovanih hiš in drugih objektov v Posočju prispevajo k odpravi posledic naravne nesreče. Ajdovski delavci in strokovnjaki gradijo tudi objekte, ki jih financira program Phare Ei/ropske unije.
Družba proizvaja v okviru svoje dejavnosti tudi gradbeni material za svoje potrebe. Pri tem uvajajo nove tehnologije in razvijajo nove izdelke: predvsem specialne betone z visokimi trdnostmi in izboljšano trajnostjo, ki so novost v proizvodnji gradbenih materialov v Sloveniji. "Ostati moramo v samem vrhu slovenskega gradbeništva in biti konkurenčni tujim podjetjem, vzgajati moramo dobre kadre, s katerimi bomo lahko tudi v bodoče uvajali najsodobnejše tehnologije in nabavljali sodobna sredstva za
ISI primorje
izvajanje del, naše storitve moramo v največji možni meri približati naročnikom, graditi moramo hitro in kakovostno," je ob sprejemu certifikata kakovosti po standardu ISO 9001 poudaril generalni direktor in predsednik uprave Primorja Dušan Črnigoj. Dodal je, da se tuje konkurence, denimo gradbenih podjetij iz Italije, ne bojijo, "ker imamo enako dobre tehnologije in kakovost gradenj". In še: "po kakovosti je gradbeništvo v Primorju prav gotovo na svetovni ravni.” Primorje je nedavno izvedlo pomembno uc/un/ c., ki bo vplivalo na združevanje v tej dejavnosti na Primorskem in tudi ugodno izlivalo na težnje gradbeništva v Sloveniji. Z nakupom delnic gradbenega podjetja Stavbenik v Kopru je ajdovska družba namreč postala večinski lastnik tega podjetja. V obrazložitvi nakupa je zapisano tudi naslednje: "Ajdovsko Primorje z nakupom Stavbenika načrtuje izboljšati položaj primorskih gradbenikov in zagotoviti socialno varnost vseh, ki so zaposleni v obeh družbah. Primorje se bo po prevzemu Stavbenika sicer še vedno ukvarjalo z nizkimi gradnjami, kot so hidrogradnje, hidroelektrarne, ceste, železnice, rudarstvo ter s proizvodnjo gradbenega materiala, kot so agregati za betone in asfalte, artna-ture, montažni elementi, lesni izdelki in podobno, vendar pa bo v poslovanju ohranilo tudi pomemben delež gradnje iz prej pripravljenih montažnih elementov. Skupaj s prevzeto družbo Stavbenik bomo na področju visokih gradenj dosegali učinke in boljše rezultate tudi na področju visokih gradenj, to je pri gradnji gospodarskih, poslovnih, stanovanjskih, turističnih in podobnih objektov na Primorskem, v Sloveniji in tudi v tujini."
Primorje, Družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve v Ajdovščini, v svoji dejavnosti zavzema visoko mesto tudi v merilu držav članic Evropske unije. Toda v Primorju in Stavbeniku vedo, kaj morajo še storiti, da bodo še boljši. Poudarjajo predvsem eno: da želijo nadaljevati tradicijo dobrih zidarjev iz Primorske, ki so bili znani po vsej Sloveniji in tudi drugod.