TA TEDEN / TA TEDEN Promocllci fff vžiflrl Nekako smo se že navadili, da septembra ne razmišljamo več toliko o takšnih ali drugačnih užitkih, temveč le o tem, kako bomo preživeli in izboljšali družinski proračun, saj nam pona- vadi novo šolsko leto, kurilna sezona, nakup ozimnice in neka- tere druge obveznosti vzamejo življenjsko energijo. Toda v Ptu- ju se nam poleg nekaterih drugih slovenskih mest že danes obeta pestro glasbeno dogajanje. Tretji mednarodni festival komorne in klasične glasbe bo tudi v našem mestu. Mogoče se komu zdi, da glasbi v zadnjih uvodnikih pos- večamo preveč pozornosti. Toda ob nenehni naglici in v času, ko smo izpostavljeni duhovnemu razvrednotenju, smo lahko srečni ob takšnih dogajanjih. Komorna in klasična glasba naj bi namreč zraven nekaterih drugih užitkov tudi pomirjala. In če na koncertu opazujete ljudi, kdo se ne more sprostiti? Pona- vadi tisti, ki so zelo zaposleni in ob vsej naglici pozabljajo na duhovno življenje. Tudi poslušanja seje namreč potrebno učiti, glasbi se mora- mo predati ter ostati naravni. Smo se že kdaj o tem pogovarjali s svojimi otroki? Ali pa jih le seznanjamo s tem, kolikšni so bili ob novem šolskem letu stroški za njihovo šolanje in da se že za- radi tega morajo učiti? Pa še druge stvari se nam ob tem ponujajo. Velikkrat slišimo turistični slogan: Ptuj - zakladnica tisočletij. Turisti bodo lahko sedaj muzejske in druge zbirke ter prostore doživeli povsem dru- gače. Ponuja se nam možnost, da nekateri prostori ob glasbi in z njo ponovno zaživijo. Ob tem ne bi smeli pozabiti, da pridejo klasične koncerte poslušat ljudje s "prefinjenim" okusom tako za poslušanje kot opazovanje. In naj bodo takšni koncerti pri- ložnost za promocijo našega mesta ter trženje naših naravnih in materialnih dobrin. Spomnimo se Verone in nekaterih drugih mestec, kijih - tudi zaradi glasbe - ob koncertih obiščejo gostje iz celega sveta. Ne nazadnje so doslej le redka naša podjetja spoznala, da se vlaganje v kulturo ter sponzoriranje v tujini zelo obnese. Ne pozabite se torej predati kvalitetnim užitkom glasbenega septembra, saj na Ptuju nimamo veliko takih priložnosti. Mogoče bosta vztrajnost zahtevnejše publike in prizadevanje organizatorjev glasbenih prireditev pripomogla, da bomo tudi P,uičamdM,.,alne abonmajske koncerte. U (T ORMOŽ / PRICETEK GRADNJE OBVOZNICE V SREDINI OKTOBRA Lokatijski nairt dopolnjen Po laključku razgrnitve in javni razpravi je bil 29. avgusta na izredni seji občinskega sveta Ormož po hitrem postopku sprejet odlok o spremembi oziroma dopolnitvi odloka lokacijskega načrta za ormoško obvoznico. "Osnovni lokacijski načrt je bil zelo podrobno določen, vendar s premajhnimi tolerancami, pri njegovi dopolnitvi pa gre za štiri spremembe. Tako bo sedaj via- dukt čez Lešnico za poldrugi meter krajši, ne bo meril 308, temveč 306,5 metra. Nadalje je pri 3800 metrih planirane dolžine trase obvoznice spre- memba za 20 metrov, zaradi dvojnih ograj pa bo viadukt po dokončnem projektu širši za približno 75 centimetrov. Četrta sprememba je pri odvodnjavan- ju zalednih meteornih voda, kar naj bi bilo po prvotnem načrtu izvedeno v tako imenovani si- fonski izvedbi pod cesto. Med fazo projektiranja so ta del spre- menili, tako da je sedaj te vode potrebno odvesti vzporedno z obvoznico v Lešniški oziroma na drugi strani v Pavlovski po- tok. To so štirje razlogi, ki jih za- radi prenatančno definiranega lokacijskega načrta ni mogoče rešiti s tolerancami in jih je bilo potrebno dopolniti. Po sprejetju teh sprememb na občinskem svetu ter objavi v Uradnem vestniku so izpolnjeni pogoji za izdajo lokacijskega načrta po upravni poti, vendar pa sta trenutno odprti in nerešeni še vedno dve pre- moženjski zadevi, ki lahko zav- reta začetek del. Četudi so potem na voljo še druga pravna sredstva, bi to pomenilo odložitev gradnje oziroma ogrožanje same izvedbe, ker bi lahko preprosto zmanjkalo de- narja, saj je vrednost celotne in- vesticije okoli 12 milijonov mark," je povedal župan Vili Trofenik. Investitor gradnje ormoške obvoznice je DARS, rok za od- dajo del je 15. september in po pridobitvi gradbenega dovoljen- ja bi v sredini letošnjega oktobra pričeli gradbena dela. Vida Topolovec Pfv/sfeclr '96 Poslušalci drugačne glasbe, ki nastaja na Ptuju, bodo imeli spet možnost slišati pesmi, ki jih pojejo mladi z vseh vetrov Ptuja. KID PTUJ organizira 27. septembra ptujski festival Ptujstock '96, ki bo na pros- tem v Dravski ulici 18 (Murščeva) v Ptuju. Dogodek, katerega namen ni samo predstavitev glasbenih skupin občinstvu, bo imel mnogo večji me- dijski odziv. V samozaložbi društva KID Ptuj bo nam- reč izšel kompilacijski CD ptujske drugačne glasbe. Na tak način phspevamo svoj delež k promociji Ptuja v Sloveniji in tujini. Na festivalu se bodo predstavili Grundfos, O.K., Beer- busters, Hudobni volk, Not the same, Sleazy Snails, M.I.L.K. ter gostje. Festival se bo pričel ob 19. uri. KID Ptuj 2 Četrtek, 12. september 1996 - PTUJ / Z 21. SEJE MESTNEGA SVETA Izglasovali rento za smracf Ptujski mestni svetniki in svetnice so v okviru 21. seje sveta mestne občine Ptuj razpravljali ob 18 točkah dnevnega reda, veliko pa so imeli tudi pobud in vprašanj. Med pomem- bnejšimi so realizacija proračuna mestne občine v prvem polletju letos, odlok o zazidalnem načrtu za območje indust- rijske cone 1 v Ptuju, ki zajema tudi gradnjo ptujskega podhoda, prostorski plani za srednjeročno in dolgoročno obdobje, odškodnina občanom na vplivnem območju Brstja, dodatna sredstva za gradnjo OŠ Hajdina in poročilo o pote- ku sanacije v ptujskem pokrajinskem muzeju. Ptujski proračun v prvem pol- letju letos pri prihodkih izkazuje realizacijo 56,39 odstotka v pri- merjavi s planiranimi, tekoči od- hodki so doseženi s 46,07 odstot- ka, investicijski pa v višini 57,37 odstotka, glede na plan pa s 47,80 odstotka. Svetniki so imeli več vprašanj pri postavkah, ki iz- kazujejo visoke indekse realiza- cije, pa tudi pri tistih z nizkimi. Glede na plan so za 378 odstot- kov preseženi odhodki pri investi- ciji v osnovno šolo Hajdina, pri ka- nalizaciji naselja severno od Ra- belčje vasi pa so predvideni izdatki preseženi za 190 odstotkov. Čisto drugače je pri preplastitvah lokal- nih cest v prvem polletju letos, kjer porabe ni bilo. Po zagotovilih občinske uprave bodo vse predvi- dene preplastitve končane do 15. oktobra. Visoka odstopanja so tudi pri šolstvu, kjer so bila merila za porabo na tem področju sprejeta po sprejemu ptujskega proračuna. Pri odloku o zazidalnem načrtu za območje industrijske cone 1 v Ptuju, kjer je zajeta tudi gradnja ptujskega podhoda, so v besedilo 5. člena dodali amandma, ki opre- deljuje variantnost lokacije oziro- ma predvideva štiri variante podhoda. Glede na izrecna vprašanja o ceni tega objekta so svetniki dobili odgovor, da se višina giblje med 42 in 48 milijoni tolarjev. Na seji projektnega sveta za gradnjo ptujskega podvoza, ki je bila v petek (dan po seji sveta) pa so določili po strokovni plati na- jprimernejšo varianto. Ta poteka med trgovino Borovo in Ormoško cesto, potrditi pa jo mora tudi država oziroma Direkcija za ceste Republike Slovenije, ker bo dala večino denarja zanjo. ZA SMRAD POVPREČNA RENTA 40 MARK Potem ko so ptujski svetniki in svetnice brez bistvenih pripomb v nadaljevanju 21. seje sveta mestne občine Ptuj sprejeli odlok o spreje- mu zazidalnega načrta za jugov- zhodni del stanovanjskega območja Rabelčja vas - zahod in predlog pravilnika o zbiranju, transportu in odlaganju komunal- nih odpadkov v mestni občini Ptuj ter soglasje k 20-odstotnemu povišanju cen komunalnih stori- tev, se je razvnela razprava o odškodnini občanom na vplivnem območju odlagališča Brstje. Šlo je celo tako daleč, da so najprej izgla- sovali predlog odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infra- struktkuro, po katerem naj bi občani do sprejema uporabnega dovoljenja za deponijo prejemali 40 mark po osebi, zatem pa do leta 2004 dvajset. Takšen predlog je odbor izglasoval dve uri pred začetkom včerajšnje 21. seje, in kot so povedali ne da bi poznali zadnji dogovor, ki ga je vodja oddelka za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo v mestni občini Ptuj Stanislav Napast dosegel v pogajanjih s krajani oziroma odbo- rom za zaščito interesov na vplivnem območju deponije Brstja, ki zadeva natanko 169 prebivalcev. Da bi se izognili no- vim težavam in zapletom (prvotno so krajani zahtevali mesečno rento v povprečju 200 mark na občana na vplivnem območju), so glaso- vanje, ker naj bi bili zavedeni, svetniki ponovili. V drugem glaso- vanju so sprejeli predlog občanov Brstja, v katerem zahtevajo odškodnino v povprečju 40 mark po osebi na mesec od izdaje gradbenega dovoljenja za sanacijo, to je od 1. maja leta 1994 pa do leta 2004, ko naj bi deponijo zaprli. Odškodnina se lahko zmanjša za 25 odstotkov, če bo do zaprtja de- ponije prišlo pred letom 2004. Krajani so si tudi izgovorili možnost, da se jim v primeru ugodnejše odškodnine po zakonu o renti, ko bo ta sprejet, dopusti možnost izplačila po njem. Letos bodo izplačila odškodnine 169 občanom na vplivnem območju deponije Brstje dosegla okrog 18 oziroma 19 milijonov tolarjev. In- dividualna renta pa ni edino, kar so oziroma bodo še dobili krajani tega območja kot odškodnino za- radi deponije. V okviru kolektivne javne rabe so jim uredili kanaliza- cijo, ki jo je bilo potrebno napeljati tudi zaradi deponije, zgradili pločnike, uredili razsvetljavo in omogočili najem kredita za tele- fonske priključke, ki ga že vračajo. Za določeno obdobje so jih opros- tili tudi plačila stroškov odvoza smeti, obljubili pa so jim tudi, da bodo asfaltirali cesto skozi Gajke. Ptujski svetniki in svetniki so ren- to kot odškodnino za deponijo izglasovali z veliko mero odgovor- nosti in občutljivosti, čeprav so ne- kateri ob tem izrazili bojazen po novih podobnih zahtevah. Po- dobno bi se namreč lahko zgodilo na Turniščah, kjer se krajani že dolgo pritožujejo zaradi smradu s farme prašičev v Dražencih. V okviru 21. seje sveta mestne občine Ptuj so razpravljali tudi o spremembah dolgoročnega in srednjeročnega plana, na katera se navezujeta odloka o prostroskou-. reditvenih pogojih za območje mesta Ptuja in zunaj njega. Po pričakovanjih se je najbolj zapletlo pri predvideni gradnji golf igrišča na hajdinski gmajni, ki po mnenju nekaterih svetnikov pomeni grob poseg v okolje. Na koncu pa so prostorske dokumente le sprejeli, obveljalo je razvojno razmišljanje in potreba po obogatitvi turistične ponudbe, in to v vseh delih razen za traso magistralno ceste Hajdina - Ormož. Prostorski dokumenti bodo pričeli veljati šele, ko bo tudi trasa te ceste usklajena in ko bodo dokumenti objavljeni. SREDSTVA ZA TALNO GRETJE Za ureditev talnega gretja v telo- vadnici osnovne šole Hajdine je potrebnih dodatnih 5,384 milijo- nov tolarjev, za opremo telovadni- ce in šole ter kuhinje pa še dodat- nih osemnajst milijonov. Ptujski mestni svetniki so v okviru točke dnevnega reda Dodatna sredstva za OS Hajdina odobrili le dodatna sredstva za talno gretje, za opremo pa se bodo dogovarjali v pri- hodnjem letu. Prav tako se bo o tem potrebno še pogovarjati s kra- jani. Razpravljali so tudi o poteku sanacije v Pokrajinskem muzeju Ptuj po prvem avgustu, ko je pričel delati vršilec dolžnosti direktorja Ivan Vidovič. Ta sedaj pripravlja nove računovodske izkaze in dru- ge podatke, ki bodo dali natančne informacije o višini izgube v mu- zeju. Pravilni računovodski in drugi podatki so med drugim tudi osnova za pripravo sanacijskega programa. Pripravlja pa tudi statut zavoda in akte o organizaciji in sis- temizaciji delovnih mest. Do 14. oktobra bo pripravljen tudi celovit sanacijski program z možnimi va- riantami. Svetniki so v razpravi o poročilu o dosedanjem poteku sa- nacije v Pokrajinskem muzeju Ptuj še posebej izpostavili zahtevo, da se ugotovi odgovornost bivšega direktorja Borisa Miočinoviča, zlasti še v zadevah, ki so potekale že med izvajanjem sanacijskega programa, tako o dodatnem za- poslovanju, o nenamenski porabi dela regresa in o nakupu avtomo- bilov, ko je muzej že prikazoval iz- gubo v svojem poslovanju. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, lašo stisko in spoznali, da si ne more- mo prav nič pomagati, da moramo iti tja, kamor nas pod stražo pripeljejo, pa so nas sprejeli prisrčno, kolikor je bilo v danih razmerah ~ mogoče. Odstopili so nam največji-In najbolje urejen bivalni prostor v hiši, to je spalnico gazde? in gazdarice. V njej sta bili dve postelji, še kar ve- lika miza, umivalnik, nekaj stolov in omara. Na- mestitev bi bila za tfste razmere idealna, če v sobi ne bi mrgolelo stenic. To se je pokazalo že prvo noč. Stenicam, ki so bile, kot je kazalo, nav- dušene nad novo krvjo, je bila še prav posebno všeč moja kri. Zjutraj sem vstal ves bulast po ce- lem telesu in cela koža me Je pekla. Maitia mi je poskušala lajšati otekline z mokrimi obkladki^: vendar ni dosti zaleglo. DrugI člani družine so bili tudi popikani, vendar še zdaleka ne toliko-kot jaz. Značilno pa je, da se na domačinih piki stenic niso poznali. Drugi večer sem si pripravil ležišče na mizi. Postavili smo jo na sredo prostora, tako da se ni ničesar dotikala, in uničili tistih nekaj ste- nic, ki so se skrivale v razpokah mize. Vendar vse to ni f^lč koristilo: zjutraj sem bil prav toliko popi- kan kot .prejšnji dan. Kazalo je, da so bile zverini- ce sposobne piklrati s stropa, samo da bi prišle do moje krvi. To nas je vzpodbudilo, da smo se lotili temeljitega čiščenja vseh Špranj v prostoru. Hitro smo ugotovili, da je v njih vse črno stenic. Po intenzivnem nekajurnem delu, pri katerem smo uporabljali šila, nože, trščice in celo kladivo, je bil rezultat skoraj pol litra mrtvih steničjih tru- pelc. Po tej akciji se je stanje izboljšalo, vendar je še"vedno vsaka stenica, ki je ostala v sobi, na koncu nekako prišla doiipene. Ko so se pojavila dela na polju, je vsa naša družina pri tem pomagala po svojih močeh. Prej nismo nikoli imeli nobene zemlje, tudi starši ne, zato je bilo za nas vse to novo in smo bili pri op- ravilih včasih prav nerodni. V tistem času, ko smo živeli na tej kmetiji, smo poželi ječmen in opravili drugo košnjo detelje. Ko so padli prvi ječmenovi klasi, so jih zmeli kar z rokami In tistih nekaj kilo- gramov zrnja takoj odnesli - na bližnjem potoku sta bili dve vodenici, to je majhna mlina z na- vpično osjo «in iz take nepresejans Ječmenove moke z vsemi otrobi in ostrimi ječifienotllni resa- mi vred spekli kruh. Bil je tako oster, da je kar praskal po grlu, vendar je bil kruh. To je pomeni- lo, da odslej ne bo več take lakote. Opazoval sem, kako je gospodinja pekla kruh. Ko je bito testo zamešeno, je z metlico iz listnatih šib pometla vogal ognjišča, si odvezala aito z glave, jo razprostrla na ta vogal in: nanjo stresla pripravljen hlebec testa, da je vzhajal. Ko je testo dovolj naraslo, je z ognjišča odstranila žerjavico, stresla pripravljeno testo na razgreto ploščo, ga pokrila s pokrovko in zasula z žerjavico. Ruto pa si je, tako kot je bila, ponovno zavežala na glavo. Sam način peke nI sporen, na tak način se da speči prav dober kruh. Ker pa je bila ženska ušiva, postopek z naglavno ruto pri nas ni zbujal prevelikega s^Detita. Ko smo sušili deteljo, je domača hčerka prines- la na njivo južino - ječmenove žgance in kozje kislo mleko. Meni so se začele kar sline cediti. Obe posodi je lepo razporedila po tieh, vsedli smo se okrog njih. dobili žlice in čakali, da začnemo jesiL Takrat pa je ženska ugotovila, da ima poln nos, usekne se kar v roko, obriše smrkelj ob krilo, s takiml rokami zagrabi prgišče žgancev in jih začne drobiti v mleko. Kakor sem se prej vešelil te južine, sem sedaj z odporom kljub lakoti pojedel le nekaj žlic. V takih razmerah je sestra zbolela. Vse, kar je od izgona dalje morala prestati, je bilo za njen niti desetletni organizem preveč. Dobila je hudo vročino In zdravnik v Cazinu je odredil zdravljenje v bolnišnici. Gazinska bolnišnica pa je bila v tistih časih sanitarni fenomen svoje vrste. V stavbi je bilo stanovanje za zdravnika, ambulanta s pomožnimi prostori In dve bolniški sobi, ena za moške, druga za ženske. V vsaki je bilo po deset postelj. Ko je v tej bolnišnici ležala moja sestra, je bil ženski oddelek poln bolnic raznih starostiln različnih bolezni, od prehladnih do gflŽe. Na vsa- ki postelji je bil tako kot v vseh bolnišnicah obešen list s podatki o bolniku, diagnozo bolez- ni, dnevno temperaturo, predpisano terapijo tn potrebno dieto. Zdravnik je to vestno predpiso- val, ni pa bil on kriv, če predpisanih zdravil in dietne hrane ni bilo. Hrana je bila za vse enaka, tudi za bolnike z grižo, običajno dvakrat dnevno nekakšna čorba s fižolom, včasih tudi z nekaj ovčjega mesa. Sadja in zelenjave ni bilo razen tistega, kar so bolniki dobili od doma. Za sestro se je zelo zavzela aktivistka Rdečega križa Iz Ca- zina, ki jo je oskrbovala z vsem najnujnejšim, česar v bolnišnici ni dobila. To ji je pomagalo, da je njen mladi organizem našel toliko moči, da je ozdravela. Med tem časom smo dobili dovoljen- je, da se preselimo v Cazin. v CAZINU Poleti 1941 je bil Cazin majhno mestece, tipična bosanska palanka z manj kot 1000 prebi^ valci. Bii|e sedež okraja Cazin, ki je segal vse do hrvaške meje pri: Veliki Kladuši, ki je bila najza- hodnejšl večji kraj v Bosni oz. Bosanski Krajini. Prebivalci mesta so bili pretežno muslimani, obrtniki, bol| kramarji kot trgovci im mali krfietje. Najvplivnejši med njimi je bil Nurija Pozderac, se- nator kraljevnine Jugoslavije in član glavnega odbora Jugoslovanske muslimanske organi- zaicje, ki je bila bolj levo {vendar ne preveč) us- merjena. Ta je s svojim vplivom na okrajnega naŽelnika in svoje someščane dosegel, da so družine izgnancev dobite nekakšno zaposlitev in s tem dovoljenje za preselitev v mesto. Naš oče je dobil delo kot čevljaski pomočnik {pred odho- dom v državno službo je bil izučen čevljar), sta- novanje pa nam je preskrbel lastnik manjšega hotela na križišču glavnih ulic, ki nam je odstopil dve prazni sobi. V eni smo si uredili zasilno ku- hinjo, v drugi pa smo spali kar na tleh. V etaži sta bila tudi tekoča voda in stranišče - čučavac. V Cazinu nam je zelo pomagal tudi Anton Se- ver, upokojeni orožnik, doma menda nekje od Središča ob Dravi, ki je po upokojitvi s svojo družino ostat v Cazinu. Marsikdaj, ko mama ni Imela kaj dati v lonec - očetovi dohodki so bili sla- bi, ker je bilo tudi dela malo -, smo iz njihovega vrta dobili krompir, stročji fižol in drugo zelenja- vo, tako da smo se za silo pretolkli. Nadaljevanje prihodnjič 8 četrtek, 12. september 1996 - TEDN||t 35 ansamboh in 51 novih domaSh vii Izzvenele so viže 27. festivala domače zabavne glasbe, Ptuj '96 je za nami. Tokrat pod šotorom ob ptujskih Termah, kar je prijetna osvežitev tudi radi tega, ker so ljubitelji polk in valčkov lahko sedeli ob mizah in si ob poslušanju privoščili še kaj za pod zob. v dveh večerih (6. in 7. septembra) je letos nastopilo kar 35 ansamblov, slovenska scena domače zabavne glasbe pa je boga- tejša 51 novih viž. Prvi, petkov večer se je v orga- nizaciji Radio-Tednika Ptuj ter pod generalnim pokrovi- teljstvom Mercatorja SVS predstavilo 14 ansamblov, ki so si možnost za finalni nastop priigrali na predhodnih izbirnih tekmovanjih v Renčah in pri Marjeti na Dravskem polju. Prvo nagrado občinstva (70.000 tolarjev je prispeval Radio- Tednik) so si priigrali in pripeli člani ansambla Frajkinclerji iz Maribora. Strokovna žirija je nagrado za najboljši kvintet (70.000 tolarjev je podelil Večer) namenila Slovenskemu kvinte- tu iz Mengša, nagrado za na- jboljšo malo zasedbo (in 70.000 tolarjev Dolenjskega lista) je . prejel ansambel Vita z Jesenic, za najboljšega debitanta pa so izbrali ansambel Rosa iz Slo- venj Gradca, ki je prejel še 30.000 tolarjev nagrade Kultur- nega centra Laško. V revialnem delu je v petek nastopil ansam- bel Ekart in pozneje igral tudi za ples in zabavo. Na drugem, sobotnem festi- valskem večeru pa so v Večeru novih melodij tokrat posebej številni poslušalci slišali 29 no- vih viž v izvedbi uveljavljenih ansamblov. Najboljša polka je po oceni strokovne komisije skladba Primoža Kosca Na do- pust v izvedbi Slovenskega kvinteta, ki si je prislužila 80.000 tolarjev radia Maribor. Za najboljši valček so proglasili valček Edvina Fliserja Tam, kjer je srce v izvedbi avtorja in ansambla Ekart. Avtor je prejel nagrado mestne občine Ptuj 80.000 tolarjev. Tej skladbi je občinstvo prisodilo tretje mesto in s tem denarno nagrado radia Ognjišče 50.000 tolarjev. Drugo mesto in 60.000 tolarjev Turis- tičnega društva Vurberk so si pripeli in priigrali Štajerski Ba- roni s skladbo Juhej, prvo nag- rado in 70.000 tolarjev radia Šmarje pri Jelšah pa je občinstvo prisodilo skladbi Božja kazen v izvedbi ansam- bla Ekart. Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo je strokovna komisija v sestavi Ivo Ciani (predsednik), ter Tomaž To- zon, Kajetan Zupan, Anton Hor- vat in Vinko Štrucl, prisodila vo- kalni skupini ansambla Brane- ta Klavžarja, najboljše besedilo pa je po mnenju tričlanske ko- misije (Jože Šmigoc - predsednik ter Branka Bezeljak-Glazer in Lil- jana Klemenčič) napisal Marko Kočar (Spomin na Prlekijo v izvedbi ansambla Štrk). V revi- alnem delu so drugi večer nasto- pili Primorski fantje iz Pirana, za zabavo in ples pa skrbeli Mladi prijatelji iz Pesnice. Oba večera sta festival vodila voditeljska debitantka Ptuja, si- cer pa znanka s TV ekranov He- lena Lovše in festivalski vete- ran Marjan Šneberger, ki je s ptujskim festivalom vse od nje- govega začetka. Sobotno festi- valsko prireditev je v celoti pos- nela televizija Slovenija in bo o tem pripravila dve enourni od- daji. Prva bo na sporedu že nocoj, 12. septembra, ob 21.20 na prvem programu, druga pa prihodnjo soboto, 21. septem- bra, na drugem programu. M. Ozmec Sedemindvajseti festival domače zabavne glasbe, razdeljen v nastop ansamblov finalistov in v Večer melodij, je srečno za nami. Poudar- jam srečno, kajti prezgodnji septembrski mraz (11 C), ki se je v petek zvečer zavlekel tudi pod šotor, ansamblom, zlasti pa njihovim pihal- cem in pevcem ni bil v prid. K sreči se je vse dobro končalo! Komisiji je uspeh na ptujsko sklepno prireditev pripeljati štirinajst s srebrom in z zlatom ozaljšanih ansamblov. Izbranci že dosegajo tisto kakovostno raven, kjer se vrata v svet domače zabavne glasbe na široko odpro. Med njimi, kar je seveda razveseljivo, je tudi nekaj debitantskih an- samblov, zaradi mladosti članov zagotovo začetniških, a jih je po ka- kovosti izvedbe, zvočni uglajenosti, barvni voluminoznosti in celo doživetemu podajanju pevcev (ans. Rosa iz Sbvenj Gradca in Štrk iz Ljutomera) že mogoče postaviti ob bok starih prekaljenih mačkov. Žal pa se jih, kar zadeva viž in zvoka, večina še vedno drži že preveč us- taljenih, ukahf^ljenih oblik in le malokdo si prizadeva za lastno fiziognomijo. Se vedno je vse preveč opazen Avsenikov vpliv pri kvin- tetih in S lakov pri triih. Včasih celo do absurda! Absolutna izjema pri tem pa so Frajkinclarji iz Maribora. Ti so v svojo zasedbo, trio s kont- rabasom(!), vnesli dva najpreprostejša ljudska instrumenta, kot sta glavnik in leseni žlici, ter tako spomnili na zvočno podobo nekdanjih godčevskih zasedb. Tudi glede viže (druge, ne prve) in humomo obar- vanega besedila so bili docela drugačni. In to je tisto, kar je zanimivo, ali kot je večkrat poudaril naš nekdanji spoštovani sočlan strokovne komisije, pokojni Bojan Adamič: "Med stotimi enakimi ansambli je zanimiv tisti, ki igra drugače.''' Vse pozornosti pa sta prav zaradi tega vredna še ansambel Vita z Jesenic in Obzorje iz Železnikov. Prvi (trio) zaradi dodanih blagozvenečih citer, drugi (kvintet) zaradi zvončkov, najbrž kovanih, vendar takih, ki jih je z zlato bronzo po- barvanih mogoče kot spominek kupiti po vsej turistični Gorenjski. An- sambel Ravbarji iz Ljubljane pa je celo poizkusil z vižami v kabaretni "štimungi" in niti ne tako slabo! Po vsem tem že smemo govoriti o novih zvočnih efektih in o prvih poizkusih oddaljevanja od do sedaj veljavnih principov. Saj ne, da bi za vsako ceno želeli pretrgati s tradicijo, bog ne daj, saj je temelj, na katerem naj prihodnje generacije "narodnjakov" gradijo nove vižars- ke oblike, v imenu napredka boljše in drugačne od dosedanjih. Vsako rušenje temeljev, nekaterijo menijo, da ceh naše prve in edine slo- venske zabavne glasbe, pa ne bi pomenih nič drugega kot začeti zno- va in nato ponovno graditi naslednjih petdeset let. Z Večerom mehdij drugega festivalskega dne pa se je do sedaj zna- ni fond domače zabavne glasbe obogatil še za naslednjih devetindva- jset novih viž - največ, odkar smo vpeljali to festivalsko rubriko. Pri tem je bila nahga strokovna komisije presoditi o najboljšem valčku in najboljši polki. Pri valčku je bih jasno: nagrado zasluži Fliserjeva mehdija Tam, kjer je srce. Glede polke pa se je večji del komisije, glej ga, vraga, navdušil za sicer perfektno izvedeno poskočnico Na dopust Primoža Kosca (Shvenski kvintet), a v tipični Avsenikovi maniri, ne da pri tem ceh spregledal drugačnost polk Nona Ivanka Igorja Podpečana in Pastirski praznik Braneta Klavžarja. Pa smo tam! Če ima ceh komisija sem in tja manjše težavice s premagovan- jem narodnozabavnih stereotipov, ali smemo potem zameriti ansam- bhm vzgledovanje po že ustaljenih formah? No, pa drugič drugače! Ivo Ciani Slovenski kvintet iz Mengša, po mnenju strokovne žirije najboljši letošnji kvintet Ansambel Vita z Jesenic je strokovna komisija proglasila za najboljšo malo zasedbo Ptuja '96 Najboljši med debitanti pa so bili letos člani ansam- bla Rosa iz Slovenj Gradca. Foto: M. Ozmec Večkratni nagrajenci - ansambel Ekart iz Prepolj Prvi večer so občinstvo najbolj navdušili Frajkin- clerji iz Maribora fEDNIK 12. SEPTEMBER 1996 PO NAŠIH KRAJIH - 9 {AMUSANI / PRI GRADNJI VODOVODA SE JE ZAPLETLO 'Kopali so po mojem vinogradu" Potem ko o težavah s cesto v Zamušanih v zadnjem času skoraj ni slišati, pa je sedaj v ospredju izgradnja vodovodne- ga omrežja Zamušani - Tiboici. Pred dobrima dvema tedno- ma so se začela prva gradbena dela v ravninskem delu naselja Zamušani, v hribovitem predelu pa so se dela usta- vila. Zgodba, polna težav, se je zapletla pri vinogradniku Francu Senici. Gradbeniki so namreč brez Itakršnegakoli soglasja skozi nje- gov vinograd skopali dolg jarek in vanj že položili cevi. Franca Senice o tem ni nihče obvestil. "Pred štirinajstimi dnevi sem ■isto po naključju izvedel, da imam prekopano gorico. V tisti lezi se nisem niti zavedal, da je to sploh mogoče, kajti o gradnji vodovoda me ni še nihče obve- stil. Najhuje je bilo naslednji ian, v petek, ko sem debelo pog- ledal, saj je bil skozi moj vino- grad med dvema vrstama skopan ilolg jarek. Takoj sem o tem po '^lefonu obvestil Slavka Bratušo, pristojnega za infrastrukturo v cbčini Gorišnica, in od njega zahteval, da dela takoj ustavijo. ^^ me ni nihče poslušal, cevi so ''ile že položene, delavci so jih l^ar sproti zakopavali, v jezi pa ^etn ponovno poklical na sedež "''čine in se pritožil, da kopljejo mojem vinogradu. To je po- le pomagalo, saj so se dela ■^snično ustavila. V tistem tre- "^tku sem bil na koncu z živci," Pripovedoval Franc Senica iz '^^etkovcev, ki ima v Zamušanih ^''lograd in zidanico. Pristojni v gorišniški občini so ^^^eda takoj ukrepali, dela za ne- časa ustavili in vinogradniku žilici predlagali skupen pogo- Franc Senica je v razbur- najprej govoril o tožbi, pa potem premislil in privolil ^^ Pogovor z županom in pred- ^^^^niki občine. Za vsak primer '^^jel odvetnika, ta pa je še pogovorom na sedežu ^ine povedal, da je bil to proti- ^^ni poseg in da gre za moten- Posesti. Tudi vodovodna trasa , ' ne bila bila izbrana po naj- ^ .' racionalni in najkrajši poti, v bližini, pri sosednjem vi- gradniku, bi jo bilo po mnen- . Seničevega odvetnika '^^meje izpeljati. POSLEDICE V VINOGRADU ŠELE V PRIHODNJIH LETIH Franc Senica pravi, da je nje- gov 12 let star vinograd utrpel veliko škodo, saj naj bi bilo uničenih več trsnih korenih, kot so namreč po ogledu ugotovili strokovnjaki s področja vino- gradništva. "Ne morem verjeti, da so mi vodododne cevi napel- jali med 260 trsi in mi tako pre- prečili delni dostop v vinograd, saj bi ga moral vsaj še enkrat poškropiti. Grozdna letina bo le- tos sicer dobra, bodo pa posledi- ce zagotovo bolj vidne čez nekaj let. Želim samo, da mi vso škodo povrjeno, tožbo proti njim še zmeraj lahko vložim," dodaja vi- nogradnik Senica. Napaka ob gradnji vodovodne- ga sistema naj bi bila res v gorišniški občini pri gradbenem odboru in pristojnih za infra- strukturo, kajti ti si pred gradnjo niso priskrbeli nobenega sogla- sja od Senice. Gorišniška občina ima po pogovoru v minulem ted- nu sedaj na svojih ramenih, da odpravi škodo in povrne stroške vinogradniku Senici, odstraniti mora vodovodne cevi, zakopati jarek in kje v bližini najti pri- merno mesto za novo vodovod- no traso. Kljub temu da se je zadeva v Zamušanih na srečo končala brez tožbe na sodišču, pa bo to zagotovo podražilo vodovodno investicijo. O stroških škode v vinogradu Franca Senice v tem trenutku še ne bi mogli govoriti, kajti sodni cenilec bo svoje poročilo še v tem tednu podal gorišniški občini, ta pa bo potem vse drugo uredila v najkrajšem času. Tekst in posnetek: Tatjana Mohorko ORMOŽ/TEŽAVE POLETNEGA KOPALIŠČA Bo probleme rešila komesija? Ormoško poletno kopališče je bilo podobno kot v zadnjih letih tudi letos s precejšnjimi stroški za silo usposobljeno. Kljub veliki meri odgovornosti vzdrževalca, to je Komunalnega podjetja Ormož, pa niso bili izpolnjeni vsi pogoji, da bi lahko pri še tako vestnem delu zagotavljal vse sanitamo-higienske po- goje vode. Vzrok je seveda dotrajana školjka bazena in neustrezna oko- lica za te tehnične normative. Seveda je bila kot skoraj vsako leto pred pričetkom kopalne sezone dilema, ali se splača dati sredstva (ta so letos znašala poldrugi milijon tolarjev), saj ob- staja bojazen, da ne bo zadostno število kopalnih dni in kopal- cev, kar je bilo še posebej vidno v letošnjem poletju. Razumlji- vo, da potem nastane izguba, saj vstopnina komaj pokriva stroške vode, da o drugih ne govorimo. Mednje je potrebno prišteti tudi stroške tekočih anahz jamanja vzorcev vode. Ta je bila v ormoških bazenih veliko bolj čista kot marsikje drugod. Kot je povedal ormoški župan Vili Trofenik, teče razpis koncesije. Malo je verjetno, da se bo kdo pojavil kot interesent za koncesijo, še posebej ker ne bo deležen raznih občinskih subvencij. V vsakem primeru pa bo do naslednje kopalne sezo- ne problematiko ormoškega bazena potrebno rešiti dolgo- ročno. Veliko upanje vzbuja morebitno izkoriščanje tople vode. A to je seveda že druga tema. Vida Topolovec PTUJ /ADRINE UČNE DELAVNICE "Blazno resno o živlienju" Humanitarna organiza- cija Adra iz Ptuja pri- pravlja od 16. do 27. sep- tembra v dvorani KS Jožeta Potrča na Potrčeva 34 v Ptuju učne delavnice na temo "Blaz- no resno o življenju." Projekt zajema teme iz zdravstvenega, vzgojnega in duhovnega področja. Na- menjen je predvsem mla- dim od 15. do 19. leta, zato je projekt pripravljen tako, da udeleženci skozi druženje in zabavo sami pridejo do sklepov, kako pridobiti in ohraniti zdravje kot največjo vrednoto. Izva- jal se bo v obliki učnih del- avnic, ki bodo zajemale pre- davanja, diskusije, delo v majhnih skupinah, učenje formiranja pravilnih stališš in procesa odločanja, degus- tacijo zdrave hrane, glasbo, učenje pesmi in podobne teme. Prijave za učne delavnice lahko oddate danes in jutri na sedežu Adre, ob tem pa boste morali odšteti dva tisoč tolarjev. MS Takšen kup zemlje in globok jarek sem našel v vinogradu," je ob našem obisku povedal Franc Senica PlUJ / PRED FESTIVALOM MLADE USTVARJALNOSTI Delavnke in nastopi v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Ptuj bo 4. in 5. oktobra v Ptuju v Narodnem domu potekal festival mlade ustvarjalnosti, na katerem pričakujejo okrog dvesto mladih (srednješolcev in študentov) oziroma tistih, ki jih takšno ust- varjanje zanima. Lani je bil v Ptuju prvi takšen festival, ambi- cija organizatorjev pa je, kot je povedala v imenu pripravljal- nega odbora Nevenka Gerl, da bi postal tradicionalen. Program festivala zajema lite- rarno, slikarsko, glasbeno in gle- dališko delavnico, ki jih bodo vodili znani ustvarjalci in umet- niki na svojih področjih (Milan Dekleva in Aleš Šteger, Dušan Kirbiš, Aldo Kumar in Zijah So- kolovič), na ptujskih ulicah in trgih, na dvoriščih ter v Narod- nem domu pa bodo potekali po- samezni nastopi: HKD Teatar Rijeka - S. Beckett: U očekivan- ju Godota; diplomanti ruske akademije za gledališče GITIS - Rafti - E. Albee: Kaj se je zgodi- lo v živalskem vrtu; predstavitev revije Dialogi, v kateri sodeluje- jo: Mitja Čander, Dušan Šarotar, Aleš Čar, Gašper Malej, Aleš Šteger; predstavitev revije Men- tor; koncert Symphoniaci Bar- bari (Cveto Kobal, Bojan Cve- trežnik, Igor Švarc, Milko La- zar): novitete slovenskih skladateljev; koncert skupine Sleazy Snails iz Ptuja. V progra- mu so tudi polnočne produkcije delavnic. Šolnina za delavnice je 2500 tolarjev, dnevno bodo ude- leženci prebili v vsaki delavnici po šest ur. Udeleženci festivala in delavnic bodo imeli prost vstop na festivalske prireditve. Prijave sprejema Zveza kultur- nih organizacij Ptuj do 20. sep- tembra. Prijava je možna tudi po internetu: WWW.BISTRA.SI Festival mlade ustvarjalnosti financirajo mestna občina Ptuj, ministrstvo za kulturo Republi- ke Slovenije in ZKO Slovenije ter sponzorji. Vabilo za sodelo- vanje je organizator poslal kul- turnim društvom na širšem območju Ptuja, zvezam kultur- nih organizacij, vsem srednjim šolam v Sloveniji in lanskim udeležencem, pa tudi univerza- ma, MG PLESNI KLUB TANGO Pred novo plesno sezono Za šolarje so se počitnice končale drugega septembra, za plesalce plesnega kluba Tango pa že sredi avgusta. Tedaj smo se namreč odpravili v Zreče, kjer smo v čudoviti naravi pridobivali za ples nujno potrebno kondicijo. Prebivali smo v hotelskih vilah in termah in tako združili prijetne trenutke s koristnimi. Sicer smo trikrat dnevno trenirali, vendar smo hkrati tudi uživali v kopanju in druženju. Naš urnik se je začenjal natan- ko tako, kot predlagajo zagovor- niki zdravega načina življenja - z jutranjo telovadbo pred zajtrkom. Telovadili smo na prostem, se s tem pošteno pre- dramili in telo vzpodbudili k polnemu sodelovanju. Čez dan smo trenirali še dvakrat in pošteno izmučili vse svoje mišice. Vsi treningi so potekali pod strokovnim vodstvom tre- nerja, ki je skrbno pretehtal, kaj bomo počeli. Ves preostali čas smo izrabili za kopanje in sku- pinske športne aktivnosti, tako da smo zvečer prijetno utrujeni posedali na klopcah pred hotel- skimi vilami in zadovoljni kle- petali. Priprav so se udeležili skoraj vsi športni plesalci. Tako nas je tiste dni skoraj trideset skupaj dihalo, jedlo in spalo. Bili smo prijetna pisana druščina, saj smo bili na kupu vsi - od naših najmlajših plesalcev do najsta- rejših. Največje doživetje je bilo to dogajanje gotovo za najmlajše, saj so bili mnogi prvikrat v živl- jenju za več dni stran od staršev in imeli možnost prebivati sku- paj z vrstniki v lastnih sobah. Zahvala za to velja staršem, v ve- liki meri pa tudi plesnemu klu- bu, ki jim je zadevo precej olajšal, saj je prevzel osemdeset odstotkov stroškov. Dvajsetega avgusta smo se vrnili domov. Tu pa so plesalci pričeli to, za kar so se prej pri- pravljali - plesne priprave. Zadnjih deset dni "počitnic" so torej preživeli v plesni dvorani. Treninge standardnih plesov je vodil Izidor Gnilšek, latinskoa- meriških pa Borut Žuran. Seve- da bodo plesalci tudi sedaj, ko so pospešene priprave končane, na- daljevali redne treninge večkrat tedensko. Pred vrati je namreč nova sezona z mnogo tekmovan- ji. Še posebej pa bi se radi izkaza- li decembra pred domačim občinstvom . Tedaj namreč ple- sni klub Tango na Ptuju prireja državno prvenstvo v stand- ardnih plesih. Nova sezona pa se ne začenja samo za tekmovalce, temveč tudi za tiste, ki bi to radi šele postali ali pa se želijo naučiti plesati za lastno zabavo. Tudi ti bodo zno- va dobili možnost. Že prejšnji ponedeljek je plesna šola Tango pričela vpisovati nove člane v plesne tečaje. Vsi ste prisrčno vabljeni v naš krog. Petra Zaranšek 10 ■ NAŠI KRA.II IN LJUDJE 12. SEPTEMBER 1996 - TEDNl^ ŠTATENBERG / peta talumova slikarska kolonija Kolonija postoia vseslovenska Slikarji imajo pri svojem delu radi mir, lep^ in prijetno okol- je ter prijazne ljudi. Vse to pa najdejo na Štatenbergu, sicer postaranem, pa vendar po duši mladem dvorcu, ki je skozi leta dajal gostoljubje vsem obiskovalcem, tudi likovnim umetnikom. Zato se leto za letom radi vračajo v te kraju. Letošnje pete likovne kolonije, ki je potekala v organizaciji Taluma in Kidričevega, se je udeležilo šestnajst likovnih umetnikov iz skoraj vse Slovenije, ki tako postaja že vseslo- venskikulturnidogodek. Prijetno je bilo poklepetati kakšen dan pred uradnim zakl- jučkom likovne kolonije z enim od organizatorjev, Darkom Fer- lincem iz Taluma, ki je bil tudi letos glavni pokrovitelj srečanja. "Na Štatenbergu je 1992. leta našla svoj prostor prva skupina likovnikov in to štejemo za nas- tanek naše kolonije. Takrat je šlo za srečanje ptujskih ljubiteljskih slikarjev, ki so v goste povabili prijatelje iz drugih krajev Slove- nije, Talum iz Kidričevega pa je bil na tem srečanju le eden iz- med pokroviteljev. Iz skromnih začetkov se je likovna kolonija razvila v pravi kulturni dogodek in v manifestacijo umetnosti. Zrasla pa je tudi njena kvaliteta, saj jo obiskuje vse več akadem- skih slikarjev, likovnih pedago- gov in tistih ljubiteljskih slikar- jev, ki veljajo v tem okolju za zelo ustvarjalne in kvalitetne. Letos je kolonija že peta, postala je naša tradicija in tako praznu- jemo letos že mali jubilej," pripo- veduje Darko Ferlinc, ki je vez med likovno kolonijo in Talu- mom iz Kidričevega. Med likovno kolonijo in Talu- mom so se pričeli pravi 'poslov- ni' odnosi: kolikor sredstev da Talum za likovno kolonijo, toli- ko del jim slikarji odstopijo. V prvih dveh letih je bil Talum samo eden izmed pokroviteljev, nakar so se odločili, da bodo prevzeli celotno pokroviteljstvo nad likovno kolonijo tako v fi- nančnem kot v organizacijskem pogledu. Dela, ki jih likovniki odstopijo sedaj že peto leto, so na ogled v poslovnih prostorih Ta- luma, razen redkih, ki jih Talum poklanja kot poslovno darilo, čeprav to pri njih ni ravno utečena nanavada. Ker pa se je v teh letih nabralo že kar veliko število slik, so se v Talumu odločili, da jih bodo v letošnji pozni jeseni razstavili v Ptuju - bodisi v Miheličevi galeriji ali kje drugje. Prvih začetkov štatenberške likovne kolonije se spominja tudi Veronika Rakuš s Ptujske Gore, saj je podobno kot letos so- delovala tudi na prvi leta 1992. Povedala je, da je kolonija nasta- la v želji, da se likovniki, predvsem ljubitelji, srečajo, sočasno pa spoznajo še svet Ha- loz in Dravinjskih goric, ki je ljudem manj znan. V začetku je imel vse organi- zacijske niti v svojih rokah Branko Gajšt iz Sestrž, ki je želel, da likovniki ob podobnih srečanjih prenesejo na platno prelepe motive, ki jih je okoli Statenberga v zanimivi Dra- vinjski dolini veliko. Tudi sedaj je med organizatorji, vendar so mu velik del bremena pri tem delu odvzeli drugi, tako da se lahko bolj posveti slikanju. Poklepetali smo tudi z Dušanom Fišerjem, mladim akademskim slikarjem doma s Ptujske Gore, ki je bil prejšnja leta mentor likovnikom, še pose- bej ker je bilo med njimi veliko ljubiteljev. Ker se zadnja leta udeležujejo likovne kolonije bolj ali manj akademski slikarji in li- kovni pedagogi, ki so 'likovno' že formirani, pomaga Dušan kot domačin tudi po organizacijski plati. "Odločili smo se, da na Šta- tenberg vabimo slikarje iz vse Slovenije, predvsem akademske. Tako je sedaj povsem drugače, kot je bilo v začetku, ko so se ko- lonije udeleževali v glavnem lju- bitelji iz okolice. Letos sodeluje v naši koloniji kar deset akadem- skih slikarjev, celo iz Kitajske - od tam je gospa Wang Huiquin, ki je sicer Ljubljančanka, Ljerka Kovač pa je iz Sarajeva, živi pa v Kopru. Ta kolonija v primerjavi s prejšnjimi ni več vezana na krajinske motive, vsak dela svo- je, tisto, kar pač dela doma. Se- veda se mnogi odločijo tudi za najznačilnejše krajinske motive. Tako je bil letos najznačilnejši motiv podrtija v nekdanjem grajskem hlevu. To, kar pritegne slikarje - bodisi ljubitelje ali aka- demsko izobražene - je sam pros- tor gradu, iz katerega veje, če se tako izrazim, neka pozitivna energija, ki tudi pripomore k boljšemu delu. Ne smemo pa po- zabiti pohvaliti tudi 'graščaka' oziroma najemnika gradu, ki je za nas vse dni izjemno lepo skrbel. Geslo, ki smo si ga zadali mi slikarji, pa je, da Štatenberg vračamo prihodnosti. Na takšen način ga želimo bolj prikazati in promovirati v širši slovenski prostor tudi iz tega vidika," do- daja Dušan Fišer. Odprtja razstave, ki so jo pos- tavili v lepi viteški dvorani, se je letos v nasprotju s prejšnjimi leti udeležilo veliko število ljudi. Za to je brez dvoma po svoje poleg Zorana Predina, ki je poskrbel za primerno vzdušje, zaslužno tudi lepo vreme. Vida Topolovec Letošnji udeleženci ^ete likovne kolonije na Šta- tenbergu, ki je potekala med 3. in 8. septembrom, so bili: Andrej Božič (Ptuj), Lučka Falk (Mari- bor), Janez Ferlan (Skofja Loka), Metod Frlic (Ma- lenski Vrh), Dušan Fišer (Ptujska Gora), Jože Foltin (Ptuj), Branko Gajšt (Sestrže), Wang Huiquin (Ljubljana), Manica Juvan (Ljubljana), Jurij Kalan (Ljubljana), Ljerka Kovač (Koper), Janez Matelič (Koper), Vesna Obid (Ljubljana), Leon Pišek (Cirkovce), Veronika Rakuš (Ptujska Gora) in Apolonija Simon (Ljublja- na). Odprtje razstave je popestril s 'kulturnim dogodkom', kot je sam slikovito dejal, tudi Zoran Predin; pomagal mu je Matjaž Juvan. Eden izmed organizatorjev Talumove likovne kolonije na Štatenbergu Dušan Fišer, ki je bil prejšnja leta tudi strokovni mentor. Foto: VT ART / AKTIVNOSTI ZA OTROKE IN MLADINO Plesno-glasbena igra/nico V Art plesnem studiu spoz- navamo otroke in mladino s sodobnim umetniškim ple- som, zato naše delo temelji na razvijanju plesne kreativ- nosti. Pogoj za kakršnokoli ustvaijalnost je ozaveščena osebnost, zato se v studiu ukvarjamo predvsem z oza- veščanjem telesa in gibanja ter plesno-odrsko orientacijo v prostoru. Gibanje in ples temeljita na ritmu, zato pri našem delu pou- darjeno skrbimo za razvoj muzi- kalnosti. Tako se bodo letos otroci ob plesanju lahko naučili tudi osnov igranja na blok flavto (frulico) in branja notnega zapi- sa, kar je dobro izhodišče za vstop v redno glasbeno šolo. Za tiste, ki radi rišejo, barvajo in gnetejo glino, smo pripravili do- datni program v otroški likovni delavnici, ki bo pred plesno- glasbeni delom ali po njem. Vpisi so vsak delavnik od ij do 19. ure v Ateljeju Mira naMj noritskem trgu 2, L nadstropje. Mira Mijačevi Glasbeno-likovna urica PTUJ/ NOVA KNJIGA SVA VERITAS Sorte in podlage vinske irte Slovenska vinska akademija Veritas iz Ptuja je pred kratkim izdala zanimivo knjigo Sorte in podlage vinske trte. Gre za ilustrirani prikaz trsnega izbora za Slovenijo. Avtorja knjige sta profesor dr. Lojze Hrček in dr. Zlata Korošec - Koruza. Avtorja in izdajatelj želijo s knjigo zapolniti vrzel v vinogradniški publicistični dejavnosti. Gre tudi za posvetitev dolžne pozornosti vinski trti in pridelavi grozdja, saj brez tega ni dobrega vina. Knjiga daje opis razvoja ampelografskih preučevanj, rajonizacije vinogradništva, pride- lave trsnega sadilnega materiala, rezultatov se- lekcije, problematike nomenklature vinske trte, opisuje razvoj trsnega sortimana in elemente sistematičnega opisa. Knjiga opisuje tudi 32 vinskih in šest namiznih sort ter 18 vrst ame- riških podlag, ki jih zajema uradni trsni izbor za Slovenijo iz leta 1987. Kot pišeta avtorja v uvodu, je knjiga namenjena predvsem vino- gradnikom, vsem, ki se želijo seznaniti s sorta- mi vinske trte bodisi kot bodoči vinogradniki ali pa kot organizatorji pridelave grozdja in vina. Knjiga, ki obsega 190 strani, prinaša obilico zanimivega strokovnega branja, opremljena je z lepimi barvnimi fotografijami, ki nazorno pri- kazujejo značilnosti vseh obravnavanih sort vinske trte oziroma grozdja. Urednica knjižne zbirke Veritas je Nataša Vodušek, značilna nas- lovnica je delo Stojana Kerblerja, tekst pa je lektoriral Jože Šmigoc. JB KOG / letna skupscina zzb nov ormož Spreobmimie zgodovine boli "Vsako leto nas je manj, vsako leto smo fizično slabotnejši, nič pa ne more v nas zlomiti našega duha in našega prepričanja. Ni- smo samo veteranska in stanovska organizacija, ne obujamo samo starih spominov, ampak smo še vedno aktivni povsod tam, kjer živimo. Poskušamo pa biti dobra vest slovenskega naroda, ki kot se zdi, pozablja, kaj je bil kdo in kje je bil v naši zgodovini," je uvodoma na letni konferenci borčevske organizacije, ki je bila mi- nulo soboto na Kogu, povedal sekretar občinskega odbora Milivoj Žemljic. "Spomin pa je kot zvezda stal- nica, ki žari enkrat bolj, drugič manj. Kako pa žari, je seveda od- visno od nas samih in našega od- nosa do nekaterih vrednot. Slo- venci smo majhen narod, majhni narodi pa običajno ni- majo velike zgodovine in velikih dejanj, vendar za Slovence to povsem ne drži. To smo dokazali po prvi svetovni vojni, ko smo branili svojo severno mejo, svojo odločnost pa smo pokazali tudi v času druge svetovne vojne, ko smo bili najbolj na prepihu zgo- dovine. Tretjič pa 1991. leta, ko je bilo potrebno braniti Sloveni- jo in slovenstvo," je nadaljeval Milivoj Zemljič. Kljub starosti, boleznim ter drugim tegobam je prišlo na Kog okoli 80 članov občinske borčevske organizacije, kar je nekaj manj kot polovica vseh. Za vse je bilo srečanje prijetno tudi zaradi lepega vremena in gostol- jubnih ljudi. Prišlo je tudi nekaj gostov; med njimi je zbrane poz- dravil ormoški podžupan Mi- roslav Hanželič. V kulturnem programu je nastopil dekliški kvartet^ s Koga pod vodstvom Darje Zganec. Nastopila je tudi skupina osnovnošolcev in pris- otnim lepo predstavila krajevno skupnost Kog, rojstni kraj hero- ja prof. Jožeta Kerenčiča. Veliko bolečega in perečega za borce se je v svojem govoru dota- knil Milivoj Zemljič, tudi vzdrževanja pomnikov NOB, ki so brez dvoma pomemben del naše kulturne dediščine in zgo- dovine. Govoril je tudi o težavah te organizacije in posameznikov, še posebej tistih, ki so že bolj ali manj nepokretni. Živahna je bila tudi razprava o večjih socialnih razlikah, ki nastajajo, neupravičenem boga- tenju na račun lastninjenja, borčevski zakonodaji, problema- tiki statutarnih vprašanj, zdravstvenem varstvu borcev, birokratskem odnosu do upra- vičencev, ki uveljavljajo pravice v zvezi z vojnimi zakoni, o med- sebojnem povezovanju sorodnih organizacij, financiranju borčev- ske organizacije, razvrednotenju NOB v nekaterih delih Slovenj je, bližajočih se volitvah in dn gem. V svoje sklepe so zapisali S protestno izjavo ljubljanske® mestnemu svetu o gonji za oJ stranitev in premestitev sponif nikov NOB ter izjavo o « snejšem sodelovanje s šolafl glede pietetnih proslav ob dne« mrtvih in vzdrževanju groW ter spomenikov. Sprejeli so ti)i program dela za prihodnje o'' dobje. Tako nameravajo sklici posvet o varstvu in vzdrževanj pomnikov NOB ter grobov pa^ lih borcev, o ormoški zbirki' časov NOB pa se nameravajo ^ govoriti s predstavniki Pokraji" skega muzeja Ptuj. Z ormošk" županom Vilijem Trofenikoms bodo pogovorili o aktualnih pt' blemih organizacije, zadali pa' si še nekaj drugih nalog. Na letni skupščini ormoš^ borčevske organizacije so j nadvse toplo zahvalili Via" Ožboltu za uspešno 20-letnoV' denje. Ker pa je bila to tudi lilna letna konferenca, so iz^"^ novo vodstvo ter nadzorni ^ bor. Novi predsednik občiflsl" ga odbora ZZB NOB Orinožj Martin Kramar, podpredse^ ca Marija Polak, sekreta^ posle bo opravljal Mi»' ^ Zemljič, blagajničarka pa bo naprej Marija Topolovec. Vida Topolo^ f^DNIK - 12. SEPTEMBER 1996 NASl KRA.I1 IN UUD.TE - 11 ^ORNAVA / dobrodelni koncert aleksandra mežka ffoncerf za obnovo gradu , petek popoldne je dvorišče baročnega dvorca v dornavi ponovno zaživelo p^irnavčani so zelo ponosni na ^ let star dvorec. Tako kot drugi gradovi in tovrstne tffadbe pa je bil premalo ^jfževan, zato ga je pošteno ^j^el zob časa. Z leti je začel 'feminjati svojo zunanjo in no- jj„jo podobo. V njem sicer še .jjno živi 140 odraslih oseb z ijjerno, težjo in najtežjo motnjo -duševnem in telesnem razvoju, [joinačini se velikokrat peljejo J mimo njega in mnogi sploh i,,50 vedeli, da je na dvoriščni l^jatii v tako slabem stanju. Kjer jj je nekoč razprostiral najlepši [laročni park v Evropi, opazimo •j še nekaj sledov. Veliko tega je jjl že izginilo, toda še vedno je da grad in park obnovijo. "Ko je letošnjo pomlad prišel jj takratne državne sekretarke jj delo, družino in socialne za- deve predlog, da bi sedanje pre- bivalce gradu preselili drugam, sem spoznala, da domačinom ni vseeno, kaj se z gradom in v njem dogaja. In tako je vzklila ideja za dobrodelni koncert. Če želimo, da naši otroci ne bodo imeli priložnosti gledati gradu samo na fotografijah, ne smemo čakati, da bodo vse probleme reševali drugi. Zato smo začeli s to našo potjo," je na začetku po- vedala Marija Slodnjak, ki je povezovala prireditev. Zaveda se namreč, da se vsaka ideja lahko uresniči le s povezovanjem in so- delovanjem, zato so ustanovili poseben odbor za obnovo baročnega gradu v Dornavi, ki ga vodi Franc Zagoršak. Pravijo, da glasba poveže ljudi, zato so začeli s koncerti. Želijo namreč, da sedanji stanovalci gradu, ki živijo v zelo slabih raz- merah, občutijo, da v svoji stiski niso sami. Na prvem koncertu je nastopal popularni Aleksander Mežek, ki sicer živi in ustvarja v Londonu. Preden je ta večno na- smejani mladostni "britanski" Slovenec začel prepevati, je po- vedal, da je bil zelo presenečen, ko je zagledal s soncem obsijani grad. Tudi on je ponudil svojo pomoč. S svojimi večnimi uspešnicami je hitro povezal vse udeležence koncerta. Čeprav je bilo nekoliko hladno, so se ob prijetnih skladbah vsi hitro ogreli. Tudi varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja so se do- kazali kot izredna publika, saj so kar nekaj pesmi prepevali skup- no in tako ustvarili prijetno, sproščeno vzdušje. Seveda je to le začetek projekta obnove gradu, ki ga bo potrebno speljati do konca. Za njegovo uspešnost bodo zagotovo morali vključiti tudi druge. Petkove prireditve so se ude- ležili tudi dornavski župan mag. Tone Velikonja, ki je lahko za- enkrat obljubil le moralno pod- poro in skrb občine. Milenko Rosic, direktor Zavoda za varst- vo in delovno usposabljanje mla- dine dr. Marijana Borštnarja, je orisal utrinek iz življenja sedanj- ih stanovalcev. Vsi pa smo zelo pogrešali tiste, ki bi jih moralo najbolj skrbeti za našo kulturno dediščino, in sedanje lastnike ter skrbnike gradu. Lahko bi poka- zali vsaj svojo pripravljenost in se odzvali vabilu, saj so se v pe- tek vsi zavedali, da samo s svoj- im prispevkom ne bodo rešili gradu pred propadom. Na začetku poti so jim fi- nančno poleg vseh udeležencev pomagali občina Dornava, občina Kidričevo, podjetje LU- SVIT - Irena Luci Ptuj in Ta- mes, d.o.o., Ptuj, ki so za obnovo gradu prispevali skupno 107 tisoč tolarjev. Seveda pa akcija še vedno teče. Vsi, ki bi še želeli po- magati, lahko denar nakažejo na poseben žiro račun: Občina Dornava - 52400-762-96536. vk Aleksander Mežek sprejema darilo od 20-letnega Branka, ki ga je bolezen prikrajšala za mnogo tega, kar smejo uživati zdravi. Toda v petek je do- kazal, da je obdarovan z glasom, kot ga imajo le redki. Foto: Cilka PTUJ/ob 50-letnici mladinskih delovnih brigad Srecaii/e brigadirjev bo v Dornavi Klub brigadirjev in brigadirk ptujskih mla- dinskih delovnih brigad se je minuli četrtek, 5. septembra, sestal na prvem rednem zboru v delavskem domu Franca Krambergerja, kjer so se dogovorili o vsebini in programu množičnega srečanja brigadirk in brigadirjev slovenskih mladinskih delovnih brigad bo ko- nec prihodnjega tedna, 21, septembra, v Dor- navi, Predsednik kluba Feliks Bagar je udeležence prvega rednega zbora seznanil s temeljno listi- no Kluba brigadirjev in brigadirk ptujskih mla- dinskih delovnih brigad, ki so jo sprejeli na programsko-volilnem zboru 8. avgusta letos in jo sedaj hrani Pokrajinski muzej Ptuj. Poudaril je, da so nestrankarska organizacija in da bodo taki tudi ostali. Do konca leta bodo uredili tudi vse potrebne akte in pravilnike, k sodelovanju pa želijo pritegniti čim več članov, tistih, ki so sodelovali na kateri od povojnih zveznih ali re- publiških mladinskih delovnih akcijah. Poleg članov ptujskega kluba se na vsesloven- sko srečanje brigadirjev v Dornavi temeljito pripravljajo tudi člani kluba v Celju in Maribo- ru; vsi ti so se v torek, 10. septembra, sestali na Gomili na tretji redni seji pokrajinskega orga- nizacijskega odbora. Zjutraj so se zbrali pri osnovni šoli v Dornavi, se med potjo ustavili v spominskem parku pri gozdičku Laze v Most- ju, na Gomili pa so ugodno ocenili potek pri- prav in potrdili listo govornikov ter gostov na dornavskem srečanju. Ker za organizacijo tega srečanja niso zbrali niti tolarja, bodo srečanje realizirali v brigadir- skem stilu - vsak plača zase, kar potrebuje. Pri- hodnjo soboto, 21. septembra, pričakujejo pri- hod udeležencev med 10. in 11. uro. Pripravili bodo pester kulturni program. Srečanje je posvečeno 50-letnici mladinskih delovnih brigad, Dornavo pa so izbrali za prizo- rišče, ker je bil v tem kraju sedež MDA Pesnica 1946, prve in največje povojne mladinske de- lovne akcije na Slovenskem, saj je na njej sode- lovalo kar 1.600 brigadirk in brigadirjev, pozne- je pa je bil v Dornavi nekaj let tudi sedež zvezne MDA Slovenske gorice. Člani ptujskega kluba brigadirjev vabijo v Dornavo na obujanje spominov iz brigadirske- ga življenja vse brigadirje, ki so pred desetletji vihteli brigadirske krampe ali lopate, potiskali samokolnice, urejali močvirja, sejali itd. M. Ozmec KRANJ / 6. RAZSTAVA "SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST' Odsev ustvarjalnosH v torek na gorenjskem sejmu otvoritev pomembne prireditve • posebna promocija za diplomatski zbor • znak slovenske kako- vosti naj varuje potrošnika Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem in Združenje SQ sta v Kranju pripravila novinarsko kon- ferenco, na kateri so obširneje predstavili priprave na 6. razstavo Slovenski proizvod - slovensica kakovost. V torek, 10. septembra, jo je slovesno odprl minister za zna- nost in tehnologijo dr. Andrej Umek. Z njo so javnosti znova pokazali prizadevanja po uvel- javljanju izdelkov slovenskega porekla in slovenske kakovosti. Že zdaj je za ogled veliko zani- manje, saj gre za dokaj prestižno prireditev, ki je nadvse po- membna za promocijo in uvel- javljanje Slovenije v svetu. Zato ni naključje, da so pripravili po- sebno promocijo za diplomat- sko-konzularni zbor. Sicer pa je ob tej priložnosti direktor PPC Gorenjski sejem Franc Ekar poudaril, da se je začelo gibanje za slovensko kakovost in razpoz- navnost jeseni 1990 leta in je še danes v funkciji pospeševanja in tudi prepričevanja o tem, kako v največji meri uporabljati sloven- ske materiale, surovine in znan- je, pa tudi delo za kakovostni iz- delek, s katerim bomo razpoz- navni po vsem svetu. Takšni iz- delki bodo iskani in cenovno za- nimivi, hkrati pa je to eden od pogojev za ohranitev identitete nacionalnega gospodarstva, je še povedal Franc Ekar. Med dru- gim je postregel tudi s podat- kom, da so doslej podelili 700 znakov SQ in da imajo letos kar 20 podjetij, ki kandidirajo za to odličje z 32 izdelki. Znak SQ je razpoznaven in opozarja potrošnike, da je izde- lek slovenski in dovolj kakovos- ten. To je tudi oblika zaščite in varovanja potrošnikov. Posebna odlika tovrstnih prizadevanj pa je promocija slovenskega blaga in izdelkov - znak SQ ima tudi funkcijo nadstandardnega po- speševanja slovenske kakovosti in razpoznavnosti v svetu. Marjan Toš Učitelj Masten nam je posre- ''oval svoje videnje dogodkov. Neko noč po končani 2. sve- 'ovni vojni so prišli ob 24. uri ^^"■je partizani in so mojo ženo JJJ mene zaprli v sodne zapore v ^■Ttiožu. Enkrat pozneje sem ^^del, da so ti štirje partizani ''■'Odložili dvema kmetoma v Npis neko polo, da mene in "^'^io ženo ustrelita. Oba kmeta Podpis kategorično zavrnila. . sva bila zaprta v Ormožu jJ nato odpeljana v taborišče •"astovec. V istem transportu je ormoška grofica, njen so- j^g "rifmester" in dva posinovl- ^Hca ter še nekateri Ormožanci. ^•^h imen se ne spomnim. . Namestili so nas v sobi poleg l^^i^tvašnice". Tam so na tleh ^^ali umirajoči. Psihično ni ^^dno vplivalo na nas. so nas premestili v o nad grajskimi vhodnimi Tam nas je bilo okrog 35. nismo mogli naenkrat ležati ^ drugi so morali stati ali j^P^^ti. Po dogovoru smo se V is:i sobi ie biia zanrta ptujska grofica Herberstein, če se ne motim upokojeni avstrij- ski oficir itd. V logorju je bilo veliko Kočevarjev, tudi nekaj Madžarov, veliko Slovencev in nekaj nemške manjšine. Po moji cenitvi je bilo v taborišču okrog 1200 oseb. Zdravstvene, higienske raz- mere so bile obupne. Ni bilo na razpolago vode za umivanje. Glavna hrana je bila: star črviv grah z otrobi in košček kruha. Perila ni bilo mogoče prati. Ljudje so bili ušivi in oslabeli. Posebno stari ljudje so umirali kot muhe proti koncu jeseni, skoraj vsak dan so prinašali v rjuhah iz sob 4-6 mrtvih v "mrtvašnico" ali umirajoče. Na dvorišču gradu sem večkrat vi- del umirajočega v kakem kotu. Videl sem umirajočo žensko, ka- tera je bila razgaljena in vsa po- mazana z "drekom", urinom in krvjo. Na umazaniji na telesu so se pasle mnoge muhe. Za "stra- nišče" je bil izkopan globok ja- rek. Paralelno je bilo postavlje- no debelo steblo - drog, na kate- rem so sedeli jetniki ob potrebi. Mnogim je v jarek brizgala krva- va mešanica. Pozneje so jetniki dobili dov- oljenje, da se umijejo in napijejo pri studencu v gozdu. Sprehod tja je bil pod vodstvom obo- rožene straže. Na dvorišču lager- ja je bil studenec, ki je bil na raz- polago samo za stražarje. Za jet- nike se je voda pripeljala iz 2 km oddaljenega izvira. Vodo so mo- rali pripeljati jetniki sami. Na vozu je bil podolgovat sod, po- doben sodu za izvoz gnojnice na travnik. Voz je vleklo 6 jetnikov in to so bili največkrat inteligen- ca. Tudi jaz sem bil zraven - prostovoljno. Med vožnjo v la- ger sem z bližnjih njiv vzel zele- no bučo in jo potisnil v vodo. Da buča med vožnjo ni izpadla iz soda, sem pokril odprtino z zele- nimi vejami. Na dvorišču so že čakali, da so zeleno bučo skrili in si jo razdelili. Pri mnogih jet- nikih je bilo opaziti krvavenje dlesni - pomanjkanje vitaminov. Neko nedeljo privlečemo voz z vodo v lager. Pričaka nas ko- mandant taborišča. Zapove, da se morajo takoj zapreti vrata iz žice in vrata glavnega vhoda gra- du. Tako smo ostali zaprti od obeh strani. Komandant nam zapove, da se postavimo ob steni gradu. Stražarju zapove, da takoj pride s strojnico. Ta se vleže na trato, napolni strojnico z muni- cijo in meri na nas ob zidu. Ko- mandant najde bučo v sodu. Pri- de k nam in preišče naše žepe. Vsak od nas je imel v žepu 1 do 2 krompirja. Nato je mahal z re- volverjem okrog naših ušes. Na vprašanje: "Zakaj delaš to?" sem mu odgovoril: "Jetnikom manjkajo vitamini, manjka jim nekaj zelenega." Jetniki so gleda- li iz oken. Komandant je takoj streljal na okna. Na drugi način sem sotrpinom pomagal s tihotapljenjem nekaj zelenega z rakvami. Rakve so iz- delovali zunaj. Te sem pomagal nositi v lager. Zunaj sem raz- ložil, da jetnikom manjkajo vita- mini. Res so vedno dali v rakev zelenjavo. Tudi tu so naredili konec s tihotapljenjem zelenja- ve, sadja. Rakve so izdelovali di- rektno na sredini grajskega dvo- rišča. Sadje sem tihotapil še na tretji način. V logorju so bili mrliči položeni v rakev. Jetniki so mo- rali sami nositi mrtve na poko- pališče k Lenartu ali Rupertu. Jaz sem tudi bil pri nosilcih ra- kev na pokopališča. Spotoma je tekla iz rakve sokrvica. Rakev smo postavili v mrtvašnico. Koga sem nosil k pogrebu, ni- sem imel nobenega pojma. Ko- mandatura ni vodila nobenega seznama. Po tej zadnji poti sotrpina sem si umil roke na poti domov nabasal žep s sadjem (tudi zelenim) za sotrpine. Mo- ral sem vedno paziti, kakšnega mišljenja je bil stražar. Neki dan popoldan me kličejo na dvorišče. Tam stoji moj prija- telj Franc Kotnik (učitelj) z dve- ma stražarjema. Kotnik me pro- si: "Martin, prosim te, zavzemi se za nesrečnike v logorju. Vsak dan obišči ljudi, daj jim upanje in tolažbo. Jaz bom prestavljen v sodne zapore v Maribor." Njego- vo prošnjo sem izpolnil. Vsak dan sem jetnike obiskal, jim dal tolažbo in "upanje" je bila moja parola. Ljudem sem prepričeval- no govoril: "Ne obupajte, imeti morate trdno upanje, da pride- mo vsi enkrat živi iz teh nes- rečnih razmer. "Upanje" je naša parola. Nobeden od nas ni bil doslej kaj zaslišan, ni bi obsojen. Mi vsi smo tu zaprti brez poja- snitve (žal, da so mnogi tu umrli; itd." Naslednji dan so me že čakali in vpraševali: "Bo kaj? ... Kdaj? .„" Nekega dne - predpoldan - na svojem tolažilnem pohodu vi- dim, da leži na tleh iz opeke bol- na ženska in se joče in reče: "Jaz sem zelo bolna. Prosim za zdrav- nika in javite mojo prošnjo ko- mandantu." To bolnico sem poznal: bila je trgovka z usnjem iz Ljutomera, po imenu Barani, če se še prav spominjam. Komandant me je divje pogledal in zakričal: "Za jetnike ni nobenega zdravnika, zgini!" Bolna ženska je kmalu umrla in kje je pokopana, ne ve menda nihče. Po odpustu iz logorja sem bil zaposlen tudi na državnem po- sestvu in šoli Rakičan. Enkrat sem bil poklican v komisijo za licenciranje bikov v Dolnji Len- davi. Na vrsto pride neki kmet z bikom pred tričlansko komisijo. Kmet me gleda in gleda, nato reče: "Niste vi bili v logorju Hrastovec?" Jaz mu potrdim. Kmet nadaljuje: "Vi ste nam z vašim tolažilnim govorom dali upanje, vsak dan smo vas željno pričakovali. Vi ste bili kot du- hovnik in ste nam dali upanje." Kmet je tudi omenil, da je jetni- kom kuhal star črviv grah z otrobi. 12 - NAŠI KRA.T1 IN UUD.IE 12. SEPTEMBER 1996- TEDNlH PTUJ / obiskali smo turističnoinformativni center V osmih mese€ilt infor- macf/e 6500 gostom V mestnem stolpu dela Turističnoinformativni center, ki je služba Gospodarskega interesnega združenja Poetovio Vi- vat. Štirje zaposleni: Sonja Jelen, Helena Rajtmajer, Slav- ko Kostanjevec in Andreja Črešnjevec imajo sicer delo po- razdeljeno, vendar se bolj ali manj vsi najdejo v situacijah, ko domačim in tujim turistom posredujejo najrazličnejše informacije o turistični in siceršnji ponudbi Ptuja in okoli- ce. Še največ se s turisti ukvarja Andreja Črešnjevec. Z njeno pomočjo smo tudi izve- deli več o vtisih turistov o Ptuju, prednostih in pomanjkljivostih turistične in druge ponudbe. V TIC-u že nekaj časa skrbno spremljajo oziroma beležijo obisk slehernega gosta, zapišejo si vsak vtis. Če je vreme lepo, se pri njih dnevno v sezoni ustavi tudi do sto turistov, povprečje pa je v tem času med 50 in 60. Informacije jim dajejo v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Med tujimi gosti prevladujejo Nemci, Avstrijci, vedno več pa je tudi Italijanov. Gostje prihajajo v Ptuj iz celega sveta. Zanimivo je, da jih veliko med njimi že ima in- formacije o Ptuju. Zanimajo jih mestne znamenitosti in poti do njih, predvsem pot na grad, v lapi- darij in do mitrejev ter v restavra- cije z dobro domačo hrano. Tujce zadnje čase zelo zanimata tudi Ptujska Gora in Bori, ki se vse bolj uveljavlja v okviru Idriarta. Po- potniki, pravi turisti, so že zahtev- nejši, ti ostanejo v turističnoinfor- mativnem centru tudi po dve uri in več ter hočejo več informacij o zgodovini Slovenije, zlasti še po odcepitvi, o navadah in običajih, o tem, kakšno je življenje ljudi pri O tem, da so z informacijami o Ptuju in okolici zadovoljni, je mogoče prebrati v knjigi vtisov. Razveseljivo je, da se jih vedno več vrača. Francoz s pariške Sorbone s slovenskim priimkom Bratušek je letos že drugič prišel, da bi nadal- jeval svoje iskanje korenin. V razi- skovanju drevesa življenja je prišel do leta 1720 in ugotovil, da naj bi ena družinska veja segala do Mu- retincev, letos pa se je napotil v Zavrč. V TIC-u se vedno razveseli- jo tudi stalnega gosta iz Švice, ki vsako leto v Ptuju preživi po teden dni, od tega najmanj pet ur dnev- no v TIC-u. V Ptuj prihajajo tuji obiskovalci prek člankov v časopi- sju, objav v drugih medijih obveščanja in nekdanjih jugoslo- vanskih turističnih vodnikov. V TIC-u jih založijo s številnimi brezplačnimi tiskanimi informa- cijami, kar jih zelo preseneča. TIC mesečno izdaja tudi koledar prireditev, ki ga pošilja na okrog tristo naslovov v Sloveniji in v ne- katere novinarske hiše ter konzu- larna predstavništva v tujini. De- lavci TlC-a sami upotavljajo, da bi mesto moralo imeti tudi vodnik po trgovinah. Potreben je tudi po- seben informacijski list za goste z vsemi pomembnejšimi podatki in naslovi vseh, ki sodelujejo v turis- tični in siceršnji ponudbi Ptuja. Pri njihovem informiranju oziro- ma sprehodu po mestu zelo poma- gajo tudi table s podatki, s kateri- mi so opremljeni vsi mestni spo- meniki. Obiskovalci Ptuja pogrešajo tudi mali vodnik Ptuja z okolico; ta bo kmalu ponatisnjen v razširjeni iz- daji. V kratkem jim bo na voljo tudi nova informacija o mestni tu- ristični poti. Zelo pa pogrešajo jav- na stranišča, zasebne sobe, ki jih je premalo in ki bi morale biti na ta- kih lokacijah, da bi jim omo- gočale, priti peš v mesto in iz nje- ga, izvirno domačo slovensko hra- no v ptujskih gostilnah, možnosti vinske pokušnje na turističnih kmetijah med tednom, premalo je narejenega tudi na področju rim- skih izkopanin. Turisti pogrešajo tudi urejene kolesarske steze, ki bi jih mesto moralo predstaviti s po- sebnim vodnikom, radi bi tudi na vrh mestnega stolpa in si ogledali mesto tudi s te točke, ki bi morala postati nova razgledna točka Ptu- ja. Ker pa so stopnice stare in do- trajane, tega ni mogoče. Moti jih tudi, da je zaprta zasebna galerija v stolpu, čeprav je ob odprtju precej obetala. Poleg tega jih preseneča dejstvo, da tako staro mesto, kot je Ptuja, nima antikvariata v Prešer- novi ulici, kjer je vse, celo izdelki iz Afrike so naprodaj, ni pa anti- kvariata. Pri spominkih, ki jih je v zadnjem času razveseljivo več, naj- raje segajo po kurentih. Pri naku- pih spominkov se običajno odločijo za cenejše izdelke. Pogos- to tudi izražajo željo, da bi si ob odhodu iz našega mesta tudi sami naredili kakšen spominek, morda odtisnili grb mesta, najbolj pa jih zanima arheologija. Turističnoinformativni center v mestnem stolpu je dobra ideja, pravijo obiskovalci Ptuja, opazen je od vseh strani. Vse večji obisk - v prvih osmih mesecih letos so z informacijami oskrbeli skoraj 6500 turistov - pa je dokaz več, da Ptuj tako službo potrebuje, potre- bujejo pa jo tudi obiskovalci, zlasti tisti iz tujine, kjer so takšni centri nekaj običajnega. Osebni pristop do gosta je potreben, saj s priti- skom na gumb informacijskega avtomata, ki sicer zagotavlja neke podatke, pristnosti ne moremo na- domestiti. V ptujskem TIC-u ne dajejo samo turističnih informacij, od delavcev ljudje pričakujejo, da bodo vedeli tudi to, kje lahko ku- pijo sadike, sadje, pri njih iščejo tudi informacije za neplačane račune drugih in podobno. V TIC- u na Slovenskem trgu 14 v Ptuju delajo vse dni v letu razen dveh. MG Ekipa TlC-a. FotoJB UTRINEK S FESTIVALA / MASKERKA KSENJA PEHLIČ Televizijska ' šminka je težkti Ksenja Pehlič je samostojna podjetnica, ki se poleg kozi^^ tologije ukvarja tudi z ličenjem. Za svoje delo vizažistke (vj sage fr. - obraz) se je usposabljala v tujini, ker takšne šok Sloveniji ni. Sploh pa je delo vizažista takšno, da se je p^^ trebno nenehno izpopolnjevati. Na 27. festivalu domače zabavne glasbe Ptuj '96 je Ksenja skrbela za masko nastopajočih. V prostoru, kjer je delala, je bila gneča. Delo je bilo toliko težje, ker je muzikante ličila brez reflektorja. Za masko več deset nastopajočih je skrbela sama, ker pa so bili nastopajoči zelo uvidevni in prijazni ter so se sami postavljali v vrsto glede na nastope, se je vse dobro končalo. Če pa je vmes še ljubezen do dela, ni nikoli težko, pa če je gneča še tako velika, je povedala Ksenja, ki dela za vse TV hiše v Sloveniji (po- gosto jo vabijo tudi v tujino) in za organizatorje najbolj znanih prire- ditev v Sloveniji. Vsem nastopa- jočim je nanesla tako imenovano televizijsko šminko, ki je težka. Pri Ksenja Pehlič je poskrbela za lepoto muzikantov (Foto: M. Ozmec) delu moraš biti zelo pazljiv, saj, potrebno z največjo odgovornost) presoditi, kakšen make up sodi j določen tip kože, da ne pride d alergije. PTUJ •Voda kvalitetnejša Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo iz Ma- ribora, ki se kot pooblaščena institucija redno ukvarja z analizo pitne vode, se kvaliteta vode iz ptujskega vodooskrbnega sitema po rahlem zvišanju vsebnosti nitratov v poletnih sušnih mese- cih (a še vedno v mejah dovoljenih količin) spet iz- boljšuje. V drugi polovici avgusta je Komunalno podjetje Ptuj v omrežje vključilo že tretji globinski vodnjak, medtem ko je vključitev četrtega predvide- na v sredini septembra. Z dodatnimi količinami in mešanjem globinske vode iz obstoječih vodnjakov naj težav zaradi vsebnosti nitratov ne bi bilo več. PTUJ # Srečanje borcev Zveza združenj borcev narodnoosvobodilnega boja v krajevni organizaciji Olge Megfič Ptuj pri- pravlja jutri, v petek, 13. septembra, ob 16. uri v domu krajanov na Vičavi srečanje z vsemi, ki so jim v preteklosti pomagali pri uresničevanju njihovih akcij in načrtov. Kot je povedal predsednik Konrad Lah, bi se Vičavljani in Orešani na tak način radi zahvalili vsem svojim prijateljem in simpatizerjem. -OM PTUJ # Rašica v Omegi v okviru zasebne firme Ca - Teks lastnice in di- rektorice Anice Cajnko je od nedavnega v poslov-| nem centru Ornega (Osojnikova 3) odpna speciali- zirana prodajalna z eksluzivno ponudbo vrhunskih izdelkov pletenin Rašice. Na enem mestu je zbranai ponudba te priznane slovenske tovarne pletenin,: kar so kupci v Ptuju že dolgo pogrešali. Anica Cajnko je povedala, da je začetni odziv kupcev poka- zal, da se je pravilno odloČila. Dodatno pa ponuja kvalitetno spodnje perilo Triumpf V novo Rašičino trgovino v Ptuju bodo z veseljem prihajah tudi moški, saj je ponudba res velika. Poskrbeli pa so tudi za bogato izbiro izdelkov za lovce. m j^f^dvojjjjjjjj/^jjpj Predsednik republike Milan Kučan je imel zagotovo prav, ko je na tiskovni konferenci potem, ko je podpisal odlok o razpisu splošnih volitev za 10. november letos, posebej opozoril, da je v interesu varovanja pravic držav- ljanov in v interesu varovanja ug- leda države, da v predvolilnem času ne bi prihajalo do dejanj, ki bi oteževal a izpeljavo volitev ozi- roma svobodno izkazovanje po- litične volje državljanov. Kar ne- kaj primerov kaže, da se giblje- mo na robu normalnosti. Vseka- kor je najbolj nenormalno, da so se sicer povsem ligitimne raz- prave o tem, kakšen naj bi bil vo- lilni sistem, zdaj začele spremin- jate v najrazličnejše oblike priti- skov in samovoljnih dokazovanj, da je lahko le eden izmed (možnih) volilnih sistemov de- mokratičen in pravičen, čeprav v demokratičnem svetu potekajo volitve tako po proporcionalnem sistemu, kakršen je zdaj v veljavi pri nas (in po katerem bomo vo- lili tudi tokrat), kot po večinskem sistemu, kakršnega predlaga Janševa socialdemokratska stranka in za katerega le-ta sodi, da je edini "pravi" sistem. Socialdemokrati zaradi tega vnašalo v začetek oredvolilneaa obdobja elemente napetosti in nenormalnosti. Za razliko od vseh drugih strank nasprotujejo zdaj določenemu datumu voli- tev, razmišljajo o tem, da bi zahtevali mnenje ustavnega sodišča in celo grozijo s pri- tožbo na mednarodno sodišče. Predsednik države Kučan je v utemeljitvi svoje odločitve za vo- litve 10. novembra izrecno pou- daril, da se je za to odločil šele, ko se je izkazalo, da ni več niti teoretične možnosti, da bi lahko izvedli referendume o spremem- bah volilnega sistema (spre- membe so namreč poleg Janševe SDS predlagale še tudi nekatere druge stranke in državni svet) in na podlagi večin- sko izražene volje spremenili se- danji ali sprejeli nov volilni zakon še za letošnje volitve. Kljub temu predsednik socialdemokratov Janez Janša misli, da volitev še ni bilo treba razpisati in da je Kučan "panično pohitel", da bi ljudem preprečil, da bi sami izbi- rali volilni sistem, po katerem bi volili že na teh volitvah. Prav tako naj bi bila po Janševem mnenju "skupna ocena", da bo konec leta prišlo do poslabšanja razmer "in soočania z resnico". Kot je znano, naj bi se volivci po odločitvi državnega zbora o vseh predlaganih novostih v vo- lilnem sistemu odločali spomla- di, na to odločitev pa se je Janševa SDS pritožila na ustav- no sodišče. Seveda bi se ob raz- ličnih pripombah o "hitenju" lahko vprašali tudi, zakaj so so- cialdemokrati in vsi drugi predla- gatelji sprememb volilne zako- nodaje čakali s svojimi predlogi za referendume do zadnjega tre- nutka, tik do volitev. ČRNE NAPOVEDI SDS - DRNOVŠEK OPTIMIST v svojem prvem ugovoru na Kučanovo odločitev o razpisu volitev so socialdemokrati zapi- sali, da je očitno, "da oblastna nomenklatura s hitenjem prizna- va, da se gospodarske in social- ne razmere poslabšujejo in da se zato tistim, ki so za takšno stanje odgovorni, mudi z razpi- som volitev". Na takšne očitke je na svoji tiskovni konferenci že odgovoril predsednik vlade dr. Drnovšek. Dejal je, da zgodnje- ga datuma volitev ni predlagal zato, ker bi se bal slabšanja go- SDodarskeaa ooložaia v državi. Po zadnjih podatkih in ocenah se gospodarska rast v Sloveniji krepi, rast domačega proizvoda bo ob koncu leta celo višja, kot so načrtovali, inflacija pa bo pod 10 odstotki. Komentator Repu- blike, ki sicer opozarja tudi na nevarnost predvolilnih manipu- lacij z gospodarskimi kazalci, priznava, da se "nekaj premika". "Industrija ima več naročil, pa tudi izdelala je v juliju tega leta za 5,8 odstotkov več kot v juniju, hkrati pa tudi za 6,2 odstotka več kot julija lani. Ko prištejemu k temu še to, da so bile zaloge dokončanih industrijskih izdel- kov julija za 2 odstotka manjše od junijskih, bi upravičeno lahko pričakovali razmah proizvodnje v naslednjih mesecih." Predsednik socialdemokrat- skega gospodarskega foruma dr. Jože Zagožen pa v pogovoru za Demokracijo ugotavlja, "da se je zgodba o uspehu sesula kot hiša iz kart" in dodaja, "da to do- kazujejo vsi gospodarski kazal- ci". Tega mnenja pa naj bi bili po njegovih zatrjevanjih tudi "vsi vidnejši gospodarski strokovnja- ki". Zagožen pravi, da je sloven- sko gospodarstvo kot celota poslovalo z izgubo, nezposle- nost je še vedno več kot 14-od- stotna, industrijska proizvodnja je bila v prvi polovici leta manjša kot lani v istem obdobju itd. "Vla- da je napovedovala 4,8-odstot- no gospodarsko rast, v resnici oa ie bila le 3.5-odstotna. Pred- sednik Drnovšek se rad hvali z nizko stopnjo inflacije, a kaj po- maga, ko pa so drugi kazalci sla- bi." Vsekakor se bo v teh predvolil- nih časih težko znajti v poplavi najrazličnejših "avtoritativnih" ocen, še zlasti ker vse kaže, da bodo nekateri videli in iskali samo črno. Črno je ocenil sedanji položaj v Sloveniji tudi nekdanji svetova- lec nekdanjega predsednika vla- de Lojzeta Peterleta Boris Ple- skovič, ki je zdaj visoki uradnik Svetovne banke. Pleskovičje nedavno na srečanju Draga 96, dejal, da se je Slovenija v bistvu vrnila v stare čase in da so jo pri preobrazbi prehitele številne vzhodnoevropske države. Ne- rodnost je le v tem, kot je zapisal eden izmed komentatorjev, daje Pleskoviča in njegove ugotovit- ve demantiral Jean-Michel Seve- rino, direktor oddelka v Svetovni banki za Srednjo Evropo, ki je skorajda istočasno ob uradnem obisku pri slovenski vladi Slove- nijo omenil kot najuspešnejši primer države v prehodu v Srednji Evropi... Očitno bodo nekateri v Slove- niji spet tekmovali v tem, kdo bo bolj grdo predstavil svojo državo pred svetom. Delo piše, daje predsednik Kučan na svoji ti- skovni konferenci omenil "okrožnice slovenskih političnih strank, ki jih pošiljajo v tujino. Iz oriiateliskih socialdemokratskih krogov v Evropi so Kučana op« zorili na okrožnico Janše*' SDS, ki hoče Evropi predstavi slovenske razmere v kar na;i labši luči. Predsednik Kučan) to ocenil kot moralno dvomljiv® POLITIKANTSTVO NAJSLABŠE VRSTE Na "nenormalnost" razmer d* meseca pred volitvami opozai] tudi javno pismo predsednik Demokratske stranke Tonel Peršaka, ki doslej še ni doživ® kakšnega resnejšega ugovo' ali nasprotnega dokazovanj' Peršak piše, da je "Slovenija] zaslugi nekaterih politikov ta* rekoč nabita s sovraštvom, hom pred prihodnostjo in po" kantstvom najslabše vrste. V P litiki vse bolj prevladujejo raz' podtikanja in spodbuja'' nestrpnosti, spletke, pri''®j®J informacij, ponarejanje zgo"^ vinskih dejstev ipd. Namesto bi se politične stranke pred vami ukvarjale s predstavlja^^! svojih programov za izboljša življenja, z iskanjem sogl3®! prihodnosti Slovenije ob P''": sih združevanja v Evropi, o" terih Slovenija mora znati rovati pridobitve nedavne" , mosvojitve /.../, se ukva^J^ samo še z medseboj^^ obtoževanjem in spotikanl torej z najslabšimi metod boja za oblast." Jak Kof^ f^DNIK - 12. SEPl EMBER 1996 NASVETI -13 Kuharski nasveti Slivovi imoki se približuje jesen, se je le težko odločiti, kateremu ^jju, zelenjavi ali živilu bi dala prednost v nasvetih. Ker joslej še nikoli nismo govorili o slivah, bodo danes nasveti ^enieni njim. Nobeno koščičasto sadje ni tako raznoli- ko kot slive. Barve sadežev segajo od zele- ^ rumene, preko rdeče do tem- joinodre. Temnomodra sliva jamson je iz vrste cibor in je su- jdva zelo kisla. Zato jo v Veliki jritaniji uporabljajo le za kom- Ijote in pite, iz njih pa pripravl- jjjo tudi tako imenovani dam- jjnski sir s sladkorjem (damson jieese). Zelenkaste, rumenkaste jj rdečkaste slive ali ringloji so jelo sladke iti imajo nežno, jehko meso. Vsekakor je vredno kdaj po- misliti na to okusno, plemenito slivo, ker so posebno dobre sveže in za kompot. Zlatorume- le slive, ki so komajda kaj večje 3d češenj, pravimo jim tudi teioslji ali štrbonclji, so surove in kuhane zelo sladke in aroma- ščne. Primerne so tudi za vla- ženje in sušenje, iz njih pa si tudi lahko pripravimo okusne iii^erje; likerje si lahko pripravi- mo tudi iz njihovega cvetja. Vse- kakor so tudi sadni kolači iz teh sliv ali štrboncljev prava slast. V Evropi so doma predvsem okro- glasto ovalne, modro-vijoličaste slive, ki so sladke in imajo mehko, okusno meso. Imajo iz- razito vdolbino po dolgem in se z njo razlikujejo od češpelj. Medtem ko so slive cenjene kot namizno sadje, so češplje izrazi- to primerne za vlaganje in peko. Japonske slive z velikimi sadeži imajo - nasprotno - zelo mehko in sočno meso., ki pa je ob koščici rahlo kislo. Barve teh sliv so bolj češnjevo rdeče, oranžne ali rumene, nikoli pa ne pridejo do modre ali vijolične. Kaj vse si lahko pripravimo iz sliv? Vsekakor so najbolj znani in cenjeni slivovi cmoki. Pripravl- jamo jih lahko iz različnih vrst testa. Najpogosteje jih pripravi- mo iz krompirjevega, paljenega ali kuhanega testa, lahko pa tudi iz kvašenega testa. Najpogosteje pripravljamo cmoke iz krompir- jevega testa. Tega pripravimo tako, da krompir skuhamo, še vročega pretlačimo, toplemu do- damo sol in margarino, za pol kilograma krompirja potrebuje- mo 3 deke margarine, in ko se krompir ohladi, dodamo 1 jajce in 18 dkg moke ter 2 dekagrama pšeničnega zdroba. Vedno upo- rabimo ostro moko, ker drugače dobimo bolj pacasto testo in mo- ramo moko še dodajati, s tem pa na koncu dobimo trše cmoke. Nato testo razvaljamo za slab centimeter na debelo, ga narežemo na kvadratke in v koc- ko položimo polovičko slive, ki smo je prej dobro oprali in osušili, nato pa močno povaljali v kristalnem sladkorju. Testo z vseh strani močno stisnemo, da se med kuhanjem ne izceja sok. Posebej v ponvi na maslu ali margarini prepražimo drobtini- ce in jih prelijemo čez kuhane vroče cmoke. K drobtinicam bi lahko dodali fino sesekljane lešnike, orehe ali mandlje, del pa bi jih lahko zamenjali tudi z ma- kom. Slivove cmoke iz kuhanega testa pa pripravimo tako, da zav- remo 5 dl vode, jo po okusu soli- mo, dodamo 6 dag masla ali margarine, in ko se maslo stali, dodamo 32 dag ostre moke. V vodo počasi prisipamo moko, s tem da temeljito mešamo s šibo, da ne nastanejo grudice. Na šte- dilniku kuhamo še tako dolgo, da nastane gost cmok, ki se loči od posode. Testo nato do mlačnega ohladimo, nato pa med temeljitim mešanjem pri- mešamo drugo za drugim 3 cela jajca. Dobro premešano testo vsipamo na dobro pomokano desko in delamo enako, kot če pripravljamo slivove cmoke iz krompirjevega testa. Cmoke ku- hamo v slanem kropu tako dol- go, da začnejo plavati. Kuhane prav tako zabelimo s prepraženi- mi drobtinicami in jih potrese- mo s sladkorjem v prahu. Vse pridne gospodinje in go- spodinjci, pridružite se nam v naslednji oddaji tako, da nam pošljete recept na temo slivovi cmoki ali kakšen drugi recept, pri katerem uporabimo slive. Zelo vesela bi bila, če bi kdo pos- lal kakšen star recept, ki tone v pozabo. Naš naslov: Radio-Ted- nik, Raičeva 6, Ptuj. Nada Pignar, učitelfica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /