rro XXII.. ST. 6 PTUJ, ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 19S9 CENA: 0,50 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA rva jubllejnii prireditev v Ptuju izreden glasbeni iogodek Jubilejne prireditve ob OO-letnici mesta Ptuja so ičeli s svečanim koncertom nfoničnega orkestra RTV ubljana pod taktirko Sama ubada. Solist na klarinetu : bil Lojze Zupan. Koncert , bil v dvorani Narodnega )ma. Pred koncertom je sprego- ^ril Fran j o Rebernak, pred- idnik SO Ptuj. Med drugim > dejal, da v predzgodovin- \\ Poetovio drži ena sama >t prek izkopanin. Glede i to je neprecenljiva zgo- ►vinska vrednost odkritih, ►anstveno raziskovalnih in ^edno dobro ohranjenih lomenikov iz prvih časov ^ilizacije na ptujskem ob- )čju; ob tem pa tudi ne- ijhna vloga mesta Poeto- D v tedanjem rimskem sve- . Tudi vse druge znanstve- I raziskave srednjeveškega novejšega Ptuja nam ob- čujejo podobo mesta, ki je ozi stoletja veljalo za ene- najvplivnejših gospodar- ^h in kulturnih regionalnih 'edišč v Sloveniji. Ce za jenutek pozabimo na vlogo zličnih vladarskih osebno- V pretekli zgodovini, je e ohranjeno kulturnozgo- fvmsko bogastvo Ptuja, ma- nalne pridobitve, njegova hitektura in njegov gospo- Tski razcvet, plod komaj osnega življenja in hlap- ^anja tedanjega mladega, »f^ga m zaostalega mestne- I'fi okoliškega človeka. Ce s^^avljamo z letošnjimi ju- J^pjnitni svečanostmi »spo- starodavnemu Ptuju njegovi zgodovinski ve- V . potem ga je treba po- temu malemu člove- • nedavna nepriznane- in molčečemu soiostvar- l Pr ^l^dovinske preteklo- ^jrodvsem ta misel naj bo 'n temeljno merilo pri vrednotenju ohranjene dedi- ščine in bogatega kulturno- zgodovinskega izročila. Nadalje je F. Rebernak de- jal, da z letošnjimi priredi- tvami in praznikom želijo, da bi mnogi spoznali, da je za trajnejšo ohranitev ptujske spomeniške tradicije potreb- na razumnejša naklonjenost, zavzetost in materialna po- moč šir.še družbe, vse sloven- ske nacije. Obetajo si tudi, da bodo z letošnjim prazno- vanjem pomagali k širši in konkretnejši popularizaciji ptujske kulturnozgodovinske tradicije tudi izven sloven- skih nacionalnih meja in k načrtnemu in perspektivne- mu kulturnemu življenju v Ptuju ter k načrtni in bolj smotrni turistični dejavno- sti. F. Rebernak je še omenil, da so izbrali ptujski Narodni dom za začetek letošnje sve- čanosti s posebnim spoštova- njem. Skoraj bo preteklo 90 let, odkar je našla ptujska slovenska Čitalnica pod to streho svoje zatočišče in pri- bežališče pred besnimi napa- di ptujskih Nemcev v čitalni- ških časih. Tu je bilo zbira- lišče Slovencev in žarišče do- kaj zapoznele prebuje sloven- ske narodne zavesti v Ptuju in okolici. To je bila v teda- njem Ptuju edina slovenska dvorana, od koder so Čitalni- ca in druge tedanje slovenske kulturne organizacije usmer- jale tokove slovenskega na- rodnega gibanja in se vklju- čevale v široko vseslovensko narodno gibanje in odpor proti pritisku germanizacije v narodnostnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem pogledu na slovenskih tleh. S simfoničnim koncertom so proslavili tudi obletnico Prešernove smrti. F. Rebernak se je zahvalil nastopajočim, za izredni glas- beni dogodek pa so jih nagra- dili tudi številni gledalci z dolgotrajnim ploskanjem. ZR Franjo Rebernak, predsednik SO Ptuj, govori na prvi ju- bilejni prireditvi v Narodnem domu OBVESTILO iN OPOZORILO PTUJČANOM, IN SOOELUJOČIM PRI KURENTOVANJU 16. II. 1969 Okrasimo mesto za kurentovanje! Pričakuj-emo, da bodo v nedeljo ob kurentovanju obiskali naše mesto številni gosti, zato ponovno prosi- mo vse stanovalce v mestu, da okrasijo pročelja hiš. Tudi kurentovanje vključujemo med prii-editve za pro- slavo 1900-letnice našega mesta. Vse mesto naj ima toresj tega dne vesel pustni videz Kupujte značke, ki veljajo kot vstopnice! Letos smo dali v prodajo posebne kurentske ko- vinske značke za obiskovalce kurentovanja, in sicer medeninast'? za odrasle po ceni 2 din in bakrene za otroke po 1 din. Značka predstavlja vstopnino za ogled dopoldanskega nastopa folklornih šemskih sku- pin in za ogled popoildanskega karneval«. S prispev- kom, ki ga bodo dali gledalci za značko, bomo krili vsaj del velikih izdatkov za organizacijo naše tradici- onalne pustn'e prireditve. Prosimo torej goste pa tudi Ptujčane in okoličane, da ne odklanjrjj ponujenih značk. Nastop folklornih skupin na mestnih trgih in ulicah Ob letošnjem kurentovanju ne bo dopoldanskega nastopa na športnem stadionu, ampak ga bomo imeli ob 10. uri na mestnih trgih in ulicah. Zal j prosimo gledalce, naj se ne zboro v prevelik-em številu na Trgu mladinskih brigad. Trgu svobode in Slovenskem trgu. ampak naj se zvrstijo tudi na Vinarskem trgu pri Be- lem križu oziroma pri Slovenskih goricah, potem v Trstenjakovi ulici, na Srbskem trgu, v Prešernovi uli- ci, na Cvetkovem trgu in Hrvatskem trgu. Vse folklor- . ne skupine bodo namreč nastopile na teh trgih in se bodo vsakih deset minut med seboj izmenjavale, takv- da bo lahko videl vsak gledalec na navedenih trgih vse skupine in vee njihov kratiek. toda bistveni del prikaza. Karnevalski obhod ob 11. uri Tudi za popoldanski karnevalski obhod velja isto. Opozarjamo gledalce, da si lahko najlepše ogledajo po- vorko na perifernih ulicah in cestah, kakor so: Osoj- nikova ulica, Ciril Metodov drevored. Ljutomerska ce- sta, ker je bilo fcam po naših izkušnjah vsako leto do- slej najmanj gledalcev. Važno obvestilo za karnevalske skupine Za karnevalski obhod naj se zberejo do 13. ure folklorne skupine v Cučkovi ulici, posamezne karne- valske maske in skupine na dvorišču za Mladiko, kar- nevalske skupine na vozovih in motornih vozilih pa na Znidaričevem nabrežju in Na tratah. Za karnevalske skupine na vozovih in motornih vozilih je obvezno, da se priključijo povorki z Ormoške ceste. Vsie sodelujo- če prosimo, da se ravnajo po navodilih rediteljev. Po- vorka krene ob 14. uri. Posebno sporočilo V primeru, da potrebujete pomoč milice, se obrni- te na postajo milice (Krempljeva ulica 1), tel. št. 77 092 oziroma 92, ako pa iščete zdravstveno pomoč, se obrni- te na Zdravstveni dom v Ptuju v Cučkovi ulici 1, tel. št. 77 250 oziroma na Reševalno postajo v Vošnjakovi ulici 5, tel. št. 77 484. Karnevalske ma.ske obve.ščanio. da je predpoldanski program kurentovanja izključno namenjen nastopu folklornih šemskih skupin na nie.stnih trgih in ulicah zato prosimo, da se karnevalske maske v tem času ne pojavijo na ulicah. FOLKLORNO DRUSTVO PTUJ ^ KURENTOVANJE Piuj 16. lebruaria 19S9 ob 10. uri in ob 14. uri STR A] i 2 TEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARj,^ Ta leden v republiški skuDŠčni v tem tednu se sestane več odborov republiške skup- ščine. Odbori bodo med dru- gim obravnavali informacijo o socialno-varstveni dejav- nosti v SR Sloveniji, predlog za izdajo zakona za ponovno ustanovitev sklada za soci- alne zavode ter dva predlo- ga zveznih zakonov o rati- fikaciji sporazuma o social- nem zavarovanju med SFRJ in Zvezno republiko Nemčijo ter kraljevino Švedsko. Spo- razuma zagotavljata pred- vsem pravice naših delavcev v Zvezni republiki Nemčiji in v kraljevini Švedski, oziro- ma pravice njihovih družin v Jugoslaviji glede na zdravstveno zavarovanje, za- varovanje za nesrečo pri de- lu, za invalidsko in pokoj- ninsko zavarovanje ter dru- žinske dodatke za naše de- lavce, zaposlene v omenje- nih državah. Dva odbora obravnavata osnutek zveznega splošnega zakona o zdravstvenem za- varovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega var- stva prebivalstva. Po tem za- konu bi bile zavarovanim osebam v okviru skupnosti zdravstvenega zavarovanja zagotovljene kot minimum tele oblike zdravstvenega varstva: — odkrivanje, preprečeva- nje, zatiranje in zdravljenje nalezljivih bolezni, ki jih je treba obvezno prijavljati; — odkrivanje, preprečeva- nje, zatiranje in zdravljenje tuberkuloze in veneričnih bolezni; — nega in zdravljenje ti- stih duševnih bolnikov, ki zaradi narave in stanja bo- lezni utegnejo ogrožati svo- je življenje in življenje dru- gih ljudi ali poškodovati ma- terialne dobrine okolice; — zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo in materinstvom; — popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, do- jenčkov in otrok do določe- ne starosti; — zdravstveno varstvo šol- skih otrok, šolske mladine in rednih študentov do določe- ne starosti, predvsem s si- stematičnimi pregledi, varst- vom in zdravljenjem zob, preprečevanjem, 2:atiranjem in zdravljenjem revmatične mrzlice, protetičnimi in re- habilitacijskimi ukrepi, var- stvom vida, sluha in oseb z ortopedskimi anomalijami in deformacijami; — organizirano delo za zgodnje odkrivanje malignih obolenj (rak, levkemija, itd.) in diabetesa (sladkorne bo- lezni) ter njihovo zdravlje- nje izven bolnišnic; — aktivnost za zdravstve- no vzgojo prebivalstva. Pristojni odbori s prosvet- no-kulturnega področja ob- ravnavajo osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prosvetno-pedago- ški službi ter o glasbeni kul- turi na Slovenskem. Razpra- va ima namen osvetliti po- dobo slovenskega glasbenega življenja kot dela nacionalne kulture. Opozoriti želi na vlogo glasbe v dvigu splošne kulturne ravni in podčrtati pomanjkljivosti, ki ovirajo uspešnejši razvoj glasbene kulture na Slovenskem. Med ostalimi pomembnej- šimi razpravami bo tudi raz- prava o konceptu dolgoroč- nega ekonomsko-političnega razvoja SR Slovenije, ki ga je pripravil institut za eko- nomska raziskovanja. Slovenski kulturni praznik v EHuju Dr. Anton Slodnjak je govoril na Prešernovi prosloj Pretekli petek je bila v ptujskem gledališču svečana proslava v počastitev smrti pesnika Franceta Prešerna. O FKjmenu pesnikovega dela je govoril dr. Anton Slod- njak. Pesnika Prešerna slavimo zato, ker se klanjamo lepoti pesniške besede, izražene v domačem jeziku, je dejal dr. A. Slodnjak. Med drugim je govoril še o razvoju sloven- ske poezije, o kulturnem boju za zmago posvetne po- ezije in miselnosti, o teža- vah, v katerih so ustvarjali Prešeren in drugi pesniki in pisatelji v tedaj nesvobodni in zatirani Sloveniji. Vsaka stvar je šla skozi cenzuro. Kljub temu so Prešeren in drugi delali naprej. Prešernov pomen je še to- liko večji, ker je ustvaril pi- sano slovensko govorico. Ko so jo vzljubili zatirani Slo- venci, so vzljubili tudi svoj narod, svojo zemljo ... pričel se je narodni preporod. Pre- šeren je ustvaril »izkaznico« besedne umetnosti, s katero se je lahko naš narod v svetu uveljavil kat tvoren, ustvarjalen ... Pred zgodovi- no se bo naš narod lahko opravičil s knjižico Prešer- novih poezij ... Vse to je vzrok, da se ob Prešernovi obletnici spominjamo njego- ve ustvarjalne sposobnosti in z njim ubtvarjene sposobno- sti slovenskega človeka, na- šega naroda. Dr. A. Slodnjak je razla- gal tudi, kako je bilo mogo- če, da je bila Prešernova poezija tako ustvarjalna. V njegovi ustvarjalni zavesti se je spojilo vse, kar je bilo domačega z grškim in latin- skim pesništvom. Velik je bil pomen tega duhovnega spoja. Sonetnega venca, kot je Prešernov, ne pozna sve- tovna literatura. Tudi čust- vo in miselnost sta bila pri Prešernu v razmerju. Po- zneje je v Prešernu nastal še en duhovni spoj, to je z ljudsko pesmijo (Lepa Vida). V drugi polovici življenja, ko je Prešeren prebolel oseb- ne težave, nevračanje lju- bezni, smrt prijatelja in so- delavca M. Copa ... je v pes- mi dejal, da se mora pesnik zavedati svojega stanu in delati naprej. Kljub težavam ni odnehal. Proti cenzuri in drugim se je boril tudi s satirami. Hotel je pomagati svojemu narodu do svobode, enakopravnosti. Iz Prešernovih pesmi je videti, da je pesnik svoje življenjsko delo končal, kljub temu, da mu življenje ni bi- lo naklonjeno. Osebno sre- čo, nesrečo, hrepenenje, do- bro in zlo je v čudovitem smislu izrazil v poeziji. Z njimi smo stopili Slovenci v stik s svetovno literatu kulturo nasploh. Preže,, pesmi so vodile Slo' skozi poznejše borbe za kopravnost, postale Slovence čudovita, i knjiga, sveto pismo kulture (s pravilnim raj' vanjem). Slovenci snu' zaradi šibkosti na litef izredno ponosni. Na novo poezijo smo lahk'' in smo še vedno po-' Pesnik se kot ptič ^ vedno pomlaja in je nt' ten. I Na proslavi so člani j skega dramskega dr brali spomine na Prešer, življenje, njegova pisin'; mačim in prijateljem. & mariborske opere sta n Prešernove pesmi: Mon| Nezakonska mati. Ptujčani in ostali gl? se zahvaljujejo svojemij jaku (doma je iz Jur| za lepo predavanje o P^ nu. Prav je, da ob talfi membnih jubilejih, kotj^ šernov, o njegovem življenju spregovori P^ noslovec in literarni ^ vinar kot je dr. Antonj njak. Velika želja vs« smo ga slišali na Preš^' proslavi je, da bi še pf- Ptuj in predaval. Pros!^ s takimi predavanji ® pravi pomen. Gledalci.,' vsem mladina, pa dobi podobo in pravi poniji in življenja velikih Ij^*^ šega malega naroda. Dr. A. Slodnjak govori na Prešernovi proslavi PRED DESETLETNICO ORMOŠKE GLASBENE ŠOLE v nižji glasbeni šoli Ormož so ob letošnjem šolskem pol- letju zabeležili zelo ugodne učno vzgojne rezultate. K te- mu je veliko pripomoglo svo- jevrstno tekmovanje, ki so ga uvedli med učenci. V to tek- movanje je vključeno igra- nje glas. lest. s trozvo. vaje, predavanje in glasbena teori- ja ter obiskovanje oziroma iz- ostanki od pouka. Za vsako od navedenih tekmovalnih zvrsti je možno doseči ma- ksimalno število 20 točk. Za vsako večjo napako oziroma neznanje se odbije pri tekmo- vanju po ena točka. Rezulta- ti tekmovanja, v katerega so vključeni vsi učenci glasbene šole, so izobešeni v avli šole. Učenci sproti zasledujejo svo- je uspehe ter s pravo tekmo- valno vnemo izboljšujejo svoj učni uspeh. To tekmovanje je ob prvem polletju šolskega leta veliko pripomoglo, da ni bilo na šoli nobenega učenca s povsem negativno oceno. Na začetku semestrskih počitnic so mladi glasbeniki iz nižje glasbene šole pripravili svojim staršem skupen na- stop, po katerem je bil rodi- teljski sestanek. Ker je ravno v času prireditve zmanjkal električni tok, so nadaljevali program ob prižganih svečah. To je dalo prireditvi še po- seben čar, ki jim bo dolgo ostal v spominu. Kot smo že poročali, se pri- pravlja nižja glasbena šola Ormož na proslavo 10 letnice delovanja šole. Ravnatelj Alojz Krajnčan nam je pove- dal, da bodo poizkušali ta ju- bilej, čeprav skromno, vendar svečano proslaviti. 10 let si- cer ni veliko, vendar lahko povsem realno priznamo, da je ta sorazmeroma mlad or- moški zavod mnogo prispe- val za ohranitev naše bogate glasbene dediščine, jo posre- doval mladim generacijam, ki se v njej šolajo in spoznava- jo začetne korake, ki vodijo v svet pesmi in glasbe. J. S. Zbor piufskih esperaniistov V ponedeljek, 27. 1., je imela sekcija esperantistov svoj let- ni občni zbor ob lepi udeležbi članov in tečajnikov. V poročilu so bili nanizani uspehi ter vzroki pri delu sek- cije. Predsednik »Svobode« Jo- že Vrbnjak je dejal, da je sek- cija vsekakor v povoljni meri opravljala svojo kulturno mi- sijo, zato zasluži tudi prizna- nje. V diskusiji so bili izneseni koristni napotki za bodoče de- lo. Potreba po vključitvi mla- dine je res nujna, žal jih mno- go vsled nerazumevanja stoji ob strani. Če bo dovolj intere- sentov, se bo se ta mesec pri- čel tečaj po dir.ktni metodi za začetnike. Organizirali bodo predavanje, izlete in ob priliki malega mednarodi.ega srečanja, ki bo ob 1.900 obletnici Ptuja, doka- zal; gostom izven Jugoslavije, da v našem zgodovinskem me- stu obstoja skupina prijateljev zelene zvezde, ki razširja ple- menito esperantsko idejo. Izražena je bila zahvala ured- ništva Tednika in Radia za objave, tajništvu in SO za upo- rabo dvorane in dodeljeno fi- nančno pomoč z željo za na- klonjenost tudi v bodoče. J. D. ri? — ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 1969 _____ STRAN 3 Priprave la volitve )dbornikov skupščini ebčine Ptuj sprejetih ustavnih vse poslance v zvezno republiško skupscmo oz. p odbornike v občinske upščine. Z Ihamandma- m k republiški ustavi ]e Snreč črtana dosedanja do- aa da se vsako drugo leto »navija polovica skupščin rtreznih družbenopolitičnih ^pnosti. S tem • amandma- ju je določeno, da se vsa- ) četrto leto volijo vsi čla- vseh skupščin, to je po- gnci zvezne in republiških [upščin oziroma odborniki )činskih skupščin. Na predlog občinske kon- »rence Socialistične zveze ^jske občine je občinska cupščina v letu 1967 dopol- la določbe občinskega sta- la v tem, da je bilo pove- mo število odborniških Kt v občinski skupščini upaj za osem. Do takrat je mreč občinska skupščina sla 72 odbornikov in sicer štel vsak zbor 36 odbor- lov. Ob pripravah na se- nje volitve je bilo tudi po- ivljeno vprašanje, ali je trebno spremeniti število bornikov v občinski skup- ini. Glede na dosedanjo lotrno razporeditev odbor- ških mest občinskega zbora • krajevnih skupnostih s ■cdpostavko, da ima vsaka fajevna skupnost najmanj ega odbornika v občinskem oru in glede na dosedanjo zporeditev odborniških 6st v zboru delovnih skup- 'stl, niso predlagane v se- avu občinske skupščine na- obcine nikake spremembe. bomo letos na novo JJ"! vseh 80 odbornikov finske skupščine, in sicer 'v občinski zbor in 40 v •or delovnih skupnosti. ^Cinski zbor ^.občinski zbor bo izvo- X ^ odbornikov po na- , ' se en odbornik voli enako število ^^valcev. V občini Ptuj je J prebivalcev in odpa- iesto odborniško hn 1, prebivalcev. Po lenih je bilo razde- CDo^r i Odborniških mest tvnfm pa tistim kra- toeie^ skupnostim, ki so oft?nek pre- ločii določanju ob- tve nHu enot za vo- bor ^."ornikov v občinski pretni!!. do nikakih not sn f Območja volilnih ičena ^o bila do- kupš^i odlokom občinske'® ^mb i 1967. Do spre- ^^ Prišlo le pri oštevil- 0 secJan^ ker so tjene Predlogu razpo- Po abecednem redu in ne kot prej, ko so bile vo- lilne enote z območja krajev- ne skupnosti Ptuj naštete v odloku kot prve. ZBOR DELOVNIH SKUPNO- STI V 17. amandmaju k repu- bliški ustavi je določeno, da lahko občinska skupščina s statutom občine ustanovi več zborov delovnih skupnosti. V tem primeru morajo s sta- tutom občine biti določena področja in način dela teh zborov. Ker pa so se na pod- ročju šolstva, zdravstva in socialnega varstva že močno uveljavile samoupravne in- stitucije, ni zato potrebe, da bi tudi v občinski skupščini ta področja imela lastne zbo- re, kot je to primer v repu- bliški oziroma zvezni skup- ščini. Kot je že zgoraj omenjeno, bi naj zbor delovnih skupno- sti občinske skupščine štel prav tako 40 odbornikov. Po določbah doslej veljavnega zakona o volitvah odborni- kov občinskih skupščin se je število odborniških mest med skupino gospodarstva ter skupinami prosvete in kultu- re, zdravstva in socialnega varstva ter delovnih \judi, zaposlenih v državnih orga- nih, družbenih organizaci- jah in društvih, razdelilo ta- ko, da je področje gospodar- stva dobilo največ 75 odst. odborniških mest, ostale sku- pine pa najmanj 25 odst. od- borniških mest. V predlogu novega zakona o volitvah odbornikov občinskih skup- ščin pa je predvideno, da se v vsaki skupini voli toliko odbornikov zbora delovnih skupnosti, kot ustreza raz- merju med skupnim .številom delovnih ljudi v občini in številom delovnih ljudi v po- samezni skupini, pod pogo- jem, da mora dobiti vsaka skupina najmanj en mandat. Odborniška mesta na posa- (Konec na 4. strani) Pokojnine za kmete Pokojnine za kmete so sta- ra težnja. Toda za uresničitev te zamisli smo morali čakati do današnjih dni. V razgovo- ru z Janezom Zampo, pred- sednikom republiškega odbo- ra zdravstvenega zavarova- nja kmetov smo izvedeli, da njihov izvršni odbor že pri- pravlja variante računa, po katerih bi naj financirali po- kojninsko zavarovanje kme- tov. Zakon o pokojninskem za- varovanju kmetov bo sprejet v letošnjem letu, veljati pa bo začel 1. 1. 1970. Po prvih računih bi začeli z izplačeva- njem pokojnin čez tri ali naj- kasneje čez pet let. Doslej pripravljena varianta predvi- deva razen starostne struk- ture in ekonomske moči kme- tov tudi soudeležbo družbe- nega financiranja kmečkega pokojninskega zavarovanja. Vir dohodkov kmečkega prebivalstva bi prihajal od gospodarstva,. od produktiv- nih zavarovancev ali po od- stotku na katastrski dohodek. Soudeležena pa bi bila širša družbena sredstva iz republi- ških proračunov, iz neto do- hodkov trgovine in predelo- valne industrije. Seveda se takoj postavi vprašanje, zakaj bi morali ppkojninsko zavarovanje kmetov financirati iz širših družbenih sredstev in iz sred- stev trgovine in predeloval- ne industrije. Ce pogledamo starostno strukturo prebivalstva na va- si, vidimo, da je največ tistih, ki še niso dopolnili petnaj- stega leta. Njim sledijo stari od trideset do devetinštiride- set let. Sele na zadnjem me- stu pa je tista starostna struktura, ki je najbolj spo- sobna za kmečko delo. (Glej tabelo): Starost število odstotek do 15 let 71.106 23.47 od 16 do 29 let 38.368 12.67 od 30 do 49 let 70.118 23.15 od 50 do 64 let 65.828 21.73 nad 65 let 58.120 18.98 Razen visokega odstotka starih nad petinšestdeset let je še skoraj dvanajst tisoč vzrok po intervenciji širših družbenih sredstev za pokoj- ninsko zavarovanje kmetov. V zadnjih osmih letih je padlo število kmetov-nosilcev zavarovanja za več kot 22.000. Prav tako pa je padlo tudi število večjih kmetov. Vzpo- redno s tem je bilo leta 1966 10.651 kmetij s katastrskim dohodkom do 500 dinarjev. V letu 1968 je njihovo število padlo za nekaj kmetij manj kot tri tisoč. Vse to govori, da je takšen dohodek za ljudi premajhen in da si iščejo zaposlitev dru- gje. Ko pa povemo, da trgovina s kmetijskimi pridelki in pa predelovalna industrija ža- njeta precejšnje dobičke, ne vračata pa tja ničesar, am- bolnikov, ki niso sposobni za delo. Ce gledamo to in da mladina beži s podeželja v industrijo, vidimo, kje je pak se raje poslužujeta uvo- za in podobnih ukrepov, je jasno, zakaj zahteva izvr- šni odbor soudeležbo republi- ških sredstev ter delež iz tr- govine s kmetijskim blagom in predelovalne industrije v pokojninskem zavarovanju kmetov. -b. Letos turistična publikacija o Slovenskih goricah Turistični delavci z območ- ja Slovenskih goric in Ptuj- skega polja so na nedavnem posvetu v Mariboru sklenili izdati posebno turistično pu- blikacijo v 10.000 izvodih o Slovenskih goricah. Prispevke za publikacijo bodo zbirali le do letošnjega prvega marca (?). FH S šefe skupščine občine Slovenska Bistrica PRORAČUNU PRIMANJKUJE 82 MILIJONOV (STARIH) DINARJEV Proračun občine Slovenska Bistrica se je za lansko leto končal z aktivo skoraj 590 tisoč dinarjev. Od tega je že 500 tisoč dinarjev realizira- nih, medtem ko je treba iz- terjati še preostali del. Kljub temu primanjkuje proračunu za letošnje leto, če želi osta- ti na lanskoletni ravni, 827 tisoč dinarjev. Do tega primanjkljaja je prišlo zaradi tega, ker je hotela bistriška občina iz- dvojiti maksimalna sredstva za šolstvo, ki potrebuje le- tos po planu devet milijo- nov dinarjev. S tem da so oddvojili maksimalna sredst- va za šolstvo po stopnji 3.2 in 60 odstotkov od prispev- kov, pa so upravičeni na dodatna republiška sredstva. Seveda pa se postavlja vpra- šanje, ali bo dala lahko re- publika ta dopolnilna sred- stva. ker je po zadnjih ve- steh sklad prazen. Tako se sedaj pred skup- ščino občine in druge njene organe postavljata dve mož- nosti. Ali prva, ki smo jo navedli, ali pa zmanjšati sredstva za šolstvo, tako da bo zadoščeno potrebam ob- činskega proračuna Kmetijstvo zadovo- ljivo Razprava o kmetijstvu je pokazala, da so kljub slabim pogojem le zadovoljni, saj družijeni sektor ne dela iz- gub. kot se to dogaja v dru- gih občinah. Kljub temu bo potrebno posvetiti kmetijst- vu mnogo več pozornosti kot do sedaj, predvsem v dolgo- ročnem kreditiranju. Široko razpravo, čeprav po nepotrebnem, je spodlSu- dil predlog, da se občinski davek za listavce od seda- njih petnajst odstotkov dvig- ne na dvajset. Teh pet od- stotkov pomeni 65 tisoč di- narjev letno v vsej občini, oziroma samo nekaj starih stotakov na kubik lesa. Ob- činski organi pa imajo izred- no veliko dela zaradi raz- ličnih davščin za listavce in iglavce. Tako je v glavnem temeljila dvignjena davščina za hitrejšo izračunavo dav- ka, posebej sedaj, ko bodo ta izračun mehanografirali. Kljub temu so na predlog predsednika skupščine obči- ne Mira Kolenka sprejeli sklep, da še tudi vnaprej ostane dosedanji odstotek s tem, da se pripravi poročilo, kakšni so stroški občinske uprave pri različni stopnjL V Bistrici trgovina polizdelkov Iz aluminija? Ko so na zadnji seji raz- pravljali odborniki o gospo- darstvu in trgovini, je od- bornik Zmitek postavil vpra- šanje, zakaj ni v Slovenski Bistrici maloprodajne trgo- vine z aluminijskimi poliz- delki tovarne Impol. Razpra- va je pokazala, da Impol nekaj časa -ni kazal interesa za takšno trgovino, da pa so sedaj že vsi pogoji, da bi do takšne trgovine, ki bi se lahko kasneje tudi razvila za veliko širše območje, le prišlo. -b »Kmečka ohcet« - pod narekovajem v naši zadnji številki smo vam predstavili tri kmetoval- ce iz ormoške občine, ki so nam v svojih odpovorih nani- zali nekaj svojih problemov. Beseda je stekla tudi o kmetu, kot enakopravnem članu na. še družbe. Pogovor je nane. sel na razne atraktivne turi- stične prireditve, kot je npr. tako zvana »Kmečka ohcetu v Ljubljani, Kmetovalec Franc DOLINSEK iz Osiuševec je d drugim povsem upraviče- no grajal izmaličenje te prire- ditve, ki nosi samo formalen naziv »Kmečka. . .« in da lah- ko na tej prireditvi srečamo slovenski poročni par iz vseh drugih poklicev in stanov, sa- mo iz kmečkega ne. Zakaj po- tem naziv »Kmečka ohcet«? Znano nam je, da se po običa- jih stare kmečke ohceti ženijo in možijo navadno le kmečki fantje in dekleta. Zakaj mora- mo potem iskati slovenski par iz vrst nekmečkega stanu? Ne bom se spušal v uteme- ljenost tega očitka, vendar pa ob njem ne moremo prezreti dejstva, da imamo pri nas vsa- ko leto na voljo dovolj mladih, pridnih in navsezadnje tvdi lepih kmečkih parov, od ka- terih bi nas eden prav gotovo lahko zastopal na tej priredit- vi, ki bi tako zares poslala »kmečka« v pravem pomenu besede. J. S. STR A] i 4 TEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARj,^ Iz beležnice sodnika za prekrške Največ prometnih prekrškov Kljub zaostritvi kaznovalne politike v letu 1968 in že tu- di v prejšnjih letih je iz leta v leto opaziti naraščanje šte- vila prekrškov. Tako so v lanskem letu narasli pre- krški za 174 primerov, iz če- sar sledi, da samo s kaznova- njem dejanj, ki predstavlja- jo prekrške, ni mogoče doseči želenega in prevečkrat opti- mistično pričakovanega vzgojnega uspeha. Na pod- ročju reda in discipline v ormoški občini še vedno manjka v prvi vrsti preven- tivno delo za preprečevanje prekrškov, in to predvsem glede prometne varnosti na cestah ter javnega reda in miru. Občinski sodnik za prekr- ške je uporabil izrek varstve- nega ukrepa odvzema vozniš- kega dovoljenja pri vseh vi- njenih voznikih motornih vozil in v nekaj primerih hujših kršitev reda in miru na cestah. Tega ukrepa so se dosledno posluževali tudi pri krošnjarjenju, kjer je zaradi s tem povzročene ne- pokretnosti še posebej učin- kovit. Praksa je pokazala, da odvzem vozniških dovoljenj voznikom motornih vozil ni dovolj učinkovit. Niso bili redki primeri, da so vozniki. ki jim je bil izrečen ta ukrep največkrat nemoteno vozili naprej, posebno v krajih iz- ven svojega rednega prebi- vališča. V ta namen bi bilo potrebno povečati kontrolo vozniških dovoljenj. Podatki kažejo, da so pro- metni prekrški najštevilnej- ši. Pravnomočno je bilo ka- znovanih 729 storilcev pro- metnih prekrškov ali 45 od- stotkov vseh kaznovanih. Vzrok za tako povečanje je splošno znano povečanje pro- meta. Teh prekrškov je bilo prav gotovo še mnogo več, vendar jih organ za notranje zadeve po pooblastilu te- meljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah rešuje mnogo sam na kraju storjenega prekrška. Bilo pa bi tudi potrebno, da se or- ganom za notranje zadeve za reševanje manjših cestno- prometnih prekrškov na kra- ju samem dajo nekoliko več- ja pooblastila. Lani je bilo opaziti manj vinjenih voznikov motornih vozil. Pod vplivom alkohola so zalotili 30 voznikov mo- tornih vozil, ki so bili pred- met obravnave občinskega sodnika za prekrške. J. S. V občini Ormož smo bili v zadnjem času pi-iča živah- nim predvolilnim pripravam, ki so se odvijale na razširje- nih sestankih krajevnih od- borov SZDL. Tako po obi- sku kakor po vsebini obrav- nav so ti sestanki presenet- ljivo dobro uspeli in v raz- pravah osvetlili nekatere ne- jasne predstave o bližnjih volitvah. Občani so se na teh sestankih pogovorili o pripravah na krajevne kon- ference SZDL, o možnih kandidatih za občinske od- bornike, o občinski kandida- cijski konferenci, skratka o vseh nalogah, dolžnostih in pravicah, ki izhajajo iz vo- lilne zakonodaje. Dinamično aktivnost je bilo čutiti tudi pri občinski konferenci SZDL v Ormožu, na občinskem komiteju ZK in v drugih organizacijah, kjer so volilne priprave tre- nutno največja akcijska na- loga. Iz krajšega razgovora s predsednikom občinske kon- ference SZDL Vladom 02- BOLTOM smo izvedeli tudi za intenzivne priprave na se- jo konference SZDL, ki jo bodo imeli jutri, t. j. v pe- tek, v Onmožu. V ta namen so že pripravili osnutke ne- katerih volilnih materialov ter aktov, kot so občinski in medobčinski pravilnik, lista možnih kandidatov za pred- stavniška telesa, ki bodo do- končno evidentirani na seji konference, obravnavali bo- do poročilo o delu občinske skupščine ter, kot je to na takih zborih navadno, poiz- kušali rešiti tudi nekatera druga vprašanja. Več o seji občinske kon- ference SZDL Ormož ter o evidentiranih kandidatih za predstavniška telesa bomo poročali prihodnjič. J. S. Nadaljevanje s 3.] nI - Priprave na volitve . . . mezne skupine bodo porazdeljena tako, da cj na eno odborniško mesi delovnih ljudi ozironij nov kmetijskih zadnj njihovih družinskih j ter kmetov kooperanto so v stalnem kooperaci' odnosu s kmetijsko ^ go oziroma z ustrezno ij, no organizacijo, in zasjj obrtnikov, ki so člani i niče. V občini Ptuj je sk) 16.855 delovnih ljudi bjjj zasebnih proizvaj alcev imajo aktivno volilno ptj za volitve odbornikov v delovnih skupnosti, in s število šte\ del. ljudi mane — skupina gospodarstva 15.072 — skupina prosvete in kulture 653 — skupina zdravstva in soc. varstva 743 — skupina delovnih ljudi v državnih or- ganih, družbenopo- litičnih organizaci- jah in društvih 381 Po tej spremenjeni dii se v okviru zbora dele skupnosti predlaga pora litev odborniških mest v rist skupine gospodarsti! sicer tako, da bo v bi gospodarstvo zastopani zboru delovnih skupna 35 odborniškimi mesti, i bodo ostale tri skupin je prosveta in kultura, zi stvo in socialno varst\i delovni ljudje v dra organih, družbenih on zacijah in društvih ime pet odborniških mest (d so jih imele skupaj 101 predlogu o določitvi obt volilnih enot za volitve bornikov v zbor dele skupnosti je predvidene bodo nekmetijske gospe ske panoge zastopane v činskem zboru delovnih s nosti s štirimi odbornilo in kmetijstvo z enim oi nikom več kot doslej. J temu, da bo v podskn kmetijstva en odbornik kot doslej, je izvršen pn odborniških mest v tem slu, da bodo Slovenske § šibke je zastopane kot ^ dočim se število odboru mest na Dravskem polj" veča od dosedanjih dvel šest odborniških mest podatkov kmetijskega ' binata Ptuj je razvidn« je na njegovem obU znatno znižano števil", operantov, in sicer za v« 100 odst. in to močno va na porazdelitev odb ških mest v tej podsW Sedaj, ko so nam znai" lilne enote oz. njihova moč j a, bodo organih SZDL morale takoj z izvedbo kandidacijskih ferenc, kajti do volite* loči le dobra dva mese^ v tem roku bomo "! opraviti številne naloge' vesti vse priprave taK bodo volitve potekale " teno in zakonito. Ivan Predvolilne priprave v ormoški občini v PESNIŠKI DOLINI ZAMENJAVA ZEMLJE Pred kratkim so v Ptuju zopet razpravljali o proble- mih, ki so ostali'po regulaciji Pesnice v tej dolini. Razprave so se udeležili predstavniki tamkajšnjih krajevnih skup- nosti, občinske skupščine, kmetijskega kombinata iz Ptuja in drugi. Ponovno so osvetlili številne probleme in ugotovili, da so za omenjeno dolino potrebni dalekosežni in dobro preštudirani načrti o ureditvi nadaljnjega odvod- njavanja in uspo.sabljanja zemljišča za donosne kmetij- ske kulture, temeljiti načrti za premostitve, za gradnjo cest in o.stale komunahic na- prave. Ptujski kmetijski kom- binat bi moral z dalekosež- ni m proizvodnim načrtom po- kazati svoje zahteve v Pes- niški dolini. S tem bi lažje reševali mnoga vprašanja, tudi premostitve in sploh od- nose med kmeti in družbenim sektorjem. Iz razprave je bi- lo videti, da ti niso najboljši zaradi vodstva tamkajšnjega obrata. Kmetovalci so v raz- pravi zahtevali, da jih upo- števa kot enakopravne drža- vljane in proizvajalce. Ker so uvideli, da bi pre- potrebni dalekosežni načrti za Pesniško dolino in njihova uresničitev v sedanjih prili- kah zahtevali previsoke znes- ke denarja, so poskušali naj- ti vsaj za nekatere najnuj- nejše stvari začasne rešitve. Ugotovili so, da bi lahko od- pravili potrebe po premostit- vi z zamenjavo zemlje. Le- vanjčani imajo veliko trav- nikov onstran Pesnice. Pri- pravljeni so zamenjati ome- njene travnike za enakovred- ne onstran Pesnice, ki ležijo za Desencami in so last KK Ptuj. S tem trenutno ne bi bilo potrebno graditi mostu. KK Ptuj daje omenjene trav- nike v najem in zamenjava ne bi oškodovala njihovega proizvodnega programa, re- šili pa bi že dalj časa pereč problem premostitve v tem predelu. Kombinat bo o pred- logu te dni razpravljal. Pred- stavnik levanjskih kmetoval- cev je v razpravi pripomnil, da so tamkajšnji kmeti pri- pravljeni na enakovredno za- menjavo. Ne bodo se pustili »opehariti«, kot se je to že pripetilo v preteklih letih. Zgodilo se je celo, da so za zamenjano površino dobili manj zemlje, ali pa za enotno parcelo razkosane parcelice. V razpravi so bili tudi pro- ti gradnji lesenih mostov, ki hitro dotrajajo. V bližnji pri- hodnosti bo treba graditi trajen most, saj je Pesnica tod na razdalji 7 do 8 km nepremostena. Se ta teden si bo ogledala komisija situacijo na kraju samem. Spomladi nameravajo pričeti z zamenjavo zemlje. ZR Predelava mleka doslej ni bila rentabilma Ptujska mlekarna je bila ustanovljena med zadnjo voj- no 2 namenom, da predeluje mleko, zbrano v obveznem od- kupu. Ker je bil ta odkup maj- hen, je bila mlekarna temu primerno dimenzionirana. Po vojni je bilo nekaj prezidav, vendar je zasnova za mlekar- niSki del ostala ista. V zadnjih desetih letih, ko so nekatere druge mlekarne (Maribor, Ce- lje, Ljubljana, Murska Sobota, Kranj) močno napredovale, so v ptujsko mlekarno Investirali bore malo. Zamenjali so edino nekaj izrabljenih strojev. Za normalno poslovanje bi mora- la mlekarna veliko investirati: zamenjati parne kotle, stroje za pranje, polnjenje ... Ob- vezne investicije bi znašale 90 milijonov starih dinarjev. Poleg tega bi rada razširila mlekarna kapacitete za odkup In predelavo mleka: od seda- njih ca. 15.0001 dnevno v 7 urah na ca 40.0001 dnevno v 14 urah. To bi omogočili predvsem z nabavo ustreznih hladilnih rezervoarjev za mle- ko, ki bi omogočili delo v drugI Izmeni Z obratom za kooperacijo bo treba razmisliti tilldi o opremljanju večjih zbi- ralnic mleka z ustreznimi hla- dilnimi napravami. Delovni kolektiv mlekarne želi doseči tako stopnjo opremljenosti, da bi zadostil predpisom in za daljši čas garantiral odkup vsake količine mleka ustrezne kvalitete ter zadostil vsem de- javnostim mlekarne. Ena od teh je proizvodnja živil: paste- rizirano mleko, surovo maslo, jogurt In skuta. Za pasterizira- no mleko so porabili v lanskem letu ca. 10 Vo odkupljenega mleka, za jogurt in skuto ne- kaj manj kot 1 */o, za proiz- vodnjo smetane in surovega masla pa ca. 89 ®/o. Stranski proizvod te dejavnosti je po- sneto mleko. Proizvajajo tudi kazein in galalit. Surovina v ta namen je posneto mleko. Predelujejo plastične smole v plošče in rondole, vse za po- trebe industrije gumbov. Od teh je v živilski dejavnosti večja izguba pri predelavi mle- ka predvsem iz dveh vzrokov. Diktirana prodajna cena suro- vega masla je bila daleč pod poprečno proizvodno ceno surovega masla v jugoslovan- skih mlekarn Za pasterizira- no mleko so imeli dovoljeno najnižjo ceno v Sloveniji, ki ne dovoljuje nobene akumula- cije. Predelava mleka se mora postaviti na lastne noge, če ho- čejo realizirati zastavljene na- loge. Glede na to je mlekarna že dvignila ceno surovemu maslu Do nedavnega se je mlekarna potegovala za zviša- nje prodajne cene za vstekle- nlčeno pasterizirano mleko In sicer tako, da bi dosegla ceno, kot jih imajo sosednje mlekar- ne, to je 145 starih dinarjev za liter. Na minuli seji občinske skupščine so to zahtevo do- segli. Rentabilnost mlekarne bodo lahko tako povečali in skupno s sredstvi bank bodo mlekarno lahko tako opremili, kot to zahtevajo predpisi in proizvodnja. ZR NAROČAJTE TEDNIK rrir — ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 1969 f-nNi ^ '______ STRAN 5 iako povečati proizvodnjo iebule? v pni izmed prejšnjih šte- li. Tednika smo poročali o * Jracijskih načrtih obra- kooperacijo '>Jože Lac- ' 7 Ptuja Uslužbenci obra p - ' 1-icpajo s kmeti pogod- bo sodelovanj^u Med njimi f °adi Konrad Janzekovic. L nrašali smo ga, kako pote- S^T kooperacijski dogovori, feinrei nam je govoril o "V-acijskem sodelovanju pn znanem in nekoč Kem pridelku iz teh kra- L,' povedal je, da so pred f:'odkuDili ca. 100 vagonov, S^ai pa "le še 9 vagonov če- Nihče ni skrbel za po- ^čanie proizvodnje. Zaradi bmanjkanja delovne sile je bdi kmetje niso mogli vec Lr delovati. Pridelovanje če- L'e na stari način zahteva le; ko delovne sile (okopava- pe ..) pridelki pa so majh- li Pred leti so odkupovali še jebulček. Danes ga Ijubljan- ika »Semenarna« prodaja tn^etom. Potrebno je uvesti indu- itr.jski način pridelovanja ^buie. S tem načinom bi rad Lr .drl med kmete tudi obrat za kooperacijo. Velik pri{X)- moček pri pridelovanju če- bule so herbicidi za škroi)lje- nje proti plevelom, sajenje v redi. . . Vse to zmanjšuje po- trebo jx) delovni sili. Sicer to poveča proizvodne stroške, a na drugi strani tudi pride- lek in zaslužek. Po že izraču- nanih kalkulacijah lahko kmet zasluži na ha (povpreč- nega pridelka) 1 milijon sta- rih dinarjev pri najnižji ga- rantirani odkupni ceni 100 starih dinarjev za kg čebule. Povprašali smo ga tudi o pripombah kmetovalcev pri sklepanju pogodb. Kmetoval- ci negodujejo zaradi odkup- ne cene, ki je po njihovem mišljenju prenizka napram ceni na mariborskem trgu. Med cenami na tržnici in je- senskem odkupu so velike razlike. Na tržnici je malo čebule. Ce bi povečali ponud- bo, bi cena padla. V jesen- skem odkupu lahko pridelo- valci prodajo ves ' pridelek brez večjih prevoznih stroš- kov. Ce bo mogoče, bodo od- kupno ceno tudi povišali. To bo zelo težko zaradi konku- rence z juga. Predvsem bo treba znižati proizvodne stroške in povečati pridelke.. Kmetovalci se branijo tudi obvezne prodaje kombinatu. Mnogi mislijo na prodajo mi- mo obrata. Kljub temu da bi vso tehnologijo pridelova- nja vodil obrat za kooperaci- jo, se kmetje bojijo večjih vlaganj in zadolžitev, ker kmetije finančno slabo stoji- jo. Ne upajo se odločiti za več kot 10 arov. Manjše po- vršine pa vedno ne pomenijo industrijskega pridelovanja. Kljub temu predvidevajo, da bo letos okoli 6 ha v koopera- cijski proizvodnji čebule. ZR Konrad Janžekovič bAHES NA SEJ i SO - IRMOŽ i Za danes je sklicana o Or- Ibožu skupna seja obeh zbo- rov skupščine občine Ormož ir.aslcdnjim dnevnim redom: [ 1 Pregled sklepov in odo- p;tev zapisnika 20. skupne >Pje z dne 26. decembra 1968; I - Poročilo o delu občinske- |a sodnika za prekrške; I Razprava o stališčih za se- lavo proračuna občine za le- P 1969; Odlok o prispevkih in fcvkih občanov v občini »rmož; Odlok o sredstvih za j^ojo in izobraževanje v ob- fiiii Ormož za leto 1969; H. Odlok o določitvi volil- ih enot za volitve odborni- zbora delovnih skupnosti r-upščine občine Ormož; L Sklep o določitvi obmo- volivcev za volitve poornikov občinskega zbo- P skupščine občine Ormož; J; ^P o določitvi organiza- v katerih bodo zbori de- ljudi za volitve odbor- 'y zbora delovnih skupno- ^'-upščine občine Ormož; b vnJ o vodenju splošne- ^ molilnega imenika v obliki 10 nSf Ormož; la-n ^^ o prenehanju ve- odloka o ustanovitvi urada; oKiep o razrešitvi in o Janr^"^"^'^ predsednika in občinske volilne komi- 'l,,.:. Sklep o imenovanju ko- lii CM "^'olilne imenike; *volitu; ^^ ® razrešitvi in o ^rin M sveta za na- ilnik", .P ° imenovanju na- Oddelka za dohodke; i Ve5 [^"^^šanja in odgovori. bomo poročali J. S. ^ Skrivnosti nu.jbolje ču- va mrtvec. (Calderon de la Barca) ^ Priznati, da poznaS skrivnost, je že toliko, kot bi jo na pol izdal, včasih pa tudi popolnoma. (Genlis) ® Kdor pozna vašo skriv- nost, je gospodar vaše svo- bode. (La Rochefoucauld) # Kdor izdaja tujo skriv- nost, ta je izdajalec; Udor izda svojo, sin moj, je bedak. (Voltaire) Bodo osiale ceste v PTUJSKI 0BČ8NI ŠE DALJE TAKŠNE? Podpredsednik skupščine občine Ptuj je sklical 7. II. 1969 sestanek predstavnikov cestnega podjetja Maribor, ki vzdržuje ceste III., II. in I. reda, komunalnega podjetja Ptuj, ki vzdržuje ceste IV. reda, šefe prometa avtobus- nih podjetij; sestanku so tudi prisostvovali načelnik oddel- ka za upravnopravne zadeve, referent za promet, cestno komunalni inšpektor in refe- rent za komunalne zadeve. Predmet razprave je bil, kako očuvati na področju ob- čine ceste ob nastopu od juge in kako vzdrževati ceste sploh. Na sestanku so ugotovili, da so ceste na tukajšnjem področju zelo slabo vzdrževa- ne, predvsem ceste III. reda so včasih skoraj neprevozne. Vzrok temu je, ker dobiva cestno podjetje Maribor že pet let enaka sredstva za vzdrževanje, kljub temu da se je vzdrževanje podražilo za 300 «/o. Komunalno podjetje pa je dobili za vzdrževanje cest IV. reda v letu 1968 tako niz- ko dotacijo, da je moralo zaradi pomanjkanja sredstev premestiti 4 cestarje na dru- go delo, sicer bi jih moralo (Kipustiti. Izgledi za vzdrževanje cest v letu 1969 pa so zelo klavr- ni, saj bodo najbrž isti kot v letu 1968. Nekdo od prisotnih je vpra- šal, zakaj gre 80 ®/o od 20 mili- jard od prodanega goriva za motoma vozila v zvezni pro- račun, 20 ®/o pa v republiške- ga, v občinske pa nič, zakaj se ta sredstva ne uporabijo namensko, t. j. za ceste, ker se je gorivo v ta namen tudi že parkrat v zadnjih letih podražilo. Občini tako ostane le prispevek od cestnine pri registraciji motornih vozil, kar pa absolutno ne zadostuje za vzdrževanje cest pri tako gostem prometu. Na vprašanje, kako bodo popravili cesto Maribor— Ptuj, ki je popolnoma raz- padla, je na začudenje navzo- čih predstavnik cestnega po- djetja odgovoril, da bodo ob- novili le 2 km, ostalo pa samo pokrpali, ker ni sredstev! Glede na to, da ceste naj- bolj uničuje težak promet, ko nastopi odjuga, je poročal predstavnik cestnega podjet- ja Maribor, da so že postavili znake dovoljenega osnega pritiska, različno na posamez- ne ceste. Kaj bodo k temu ukrepu rekli koristniki cest oz. lastniki težjih motornih vozil, saj so cestnino plačali za celo leto? Ugotovili so, da se promet ne more prilagoditi cestam, ampak bi se morale ceste prometu, t. j. ceste se mora- jo že po zakonu o javnih ce- cestah vzdrževati tako, da bo varen promet na njih, zato bodo morali ptujski poslanci in občinski možje postaviti odločne zahteve na merodaj- nih mestih, da se ne bo po- novilo več to kot v letu 1969, ko so modernizirali v ptujski občini le 1 km cest, in še to na račun občine. Veko Sc^ouprovni odnosi (Nadaljevanje) Kmetijstvo in druge delov- ne organizacije bodo morale v bodoče bolj odločno spre- minjati vsebino in obliko proizvodnega sodelovanja in se usposabljati za dolgoroč- no sodelovanje s kmeti. Prav tako bodo morale na podlagi obojestranskih ekonomskih interesov in z jasnimi med- sebojnimi odnosi skrbeti za pravično delitev skupnega dohodka. Tak način sodelo- vanja in taki proizvodni od- nosi bodo prav gotovo pri- spevali ne samo k moder- nizaciji kmetijstva, predela- ve in trgovine, temveč tudi k razvoju družbeno-ekonom- skih odnosov, političnemu in demokratičnemu usklajeva- nju različnih družbenih od- nosov ter bodo vplivali tu- di na splošna gibanja na vasi. Morali se bomo sprijazni- ti z nujnostjo, da vsi part- nerji, ki sodelujejo v kateri koli fazi proizvodnje določe- nega izdelka, sprejmejo skup- no odgovornost in rizik in prav tako naj skupno delijo tudi dohodek glede na ude- ležbo pri dolu in na sredstva. Pri tem bomo morali ust- variti pogoje, da bo tudi za- sebni proizvajalec lahko sprejemal ustvarjanje in gi- banje dohodka, in da bo so- deloval tudi v njegovi delitvi. Pri tem ne bi smeli pozabiti, da bo udeležba pri ustvar- janju dohodka morala biti merilo za soudeležbo pri nje- govi delitvi in pravicah pri upravljanju. Integracija, planska pove- zanost in samoupravljanje mora narekovati spremembo tržne nenačrtnosti, ki nujno vsebuje neenakopravnost in izkoriščanje. Treba bo pod- pirati in razvijati samo- upravno dogovarjanje ter sodelovanje med zasebnimi proizvajalci in delovnimi or- ganizacijami. Tam, kjer teh možnosti ne bo, bo treba za- gotoviti enako družbeno pod- poro kmetom z drugimi ob- likami rehabilitacije sedaj nevzdržnih odnosov. V tem smislu bo treba politično re- habilitrati celotno zadružni- štvo v njegovi pravi sociali- stični vsebini. Tu ne misli- mo na obnavljanje statistič- nih zadrug, temveč na samo- upravne ekonomske subjekte v naši družbi. V bodoče bo treba bolj kot do sedaj podpirati pozitivne težnje ekonomske diferenci- acije na podlagi rezultatov, ustvarjenih z delom in na drugi strani odpraviti poja- ve špekulacij in neopraviče- nega bogatenja. Da bi ubla- žili negativne posledice eko- nomske diferenciacije, je treba krepiti solidarnost in se na vseh področjih boriti za doseganje primernega dru- žbenega standarda; izenači- tev možnosti za šolanje, zdravstveno in socialno za- ščito, kulturne in druge po- trebe podeželskega prebival- stva. Z družbeno akcijo in s pozi- tivnimi ukrepi je treba spod- bujati interes kmetov za skupne investicije, meliora- cije in preprečiti nadaljnjo drobitev že tako preveč raz- parceliranih posestev. J. S. (Konec prihodnjič) Začetek razvoja turizma na južnem Pohorju Podjetje Impol je v lan- skem letu s popolno obnovo Štuhecovega doma na Treh kraljih odprlo vrata večjeinu razmahu turizma na tem de- lu Pohorja. Da pa ne bi osta- lo saimio pri temi, je z.adnji plenom občinskega sindikata v Slov. Bisitrici Siprojol sklep, da bo finamciral projekt za izgradnjo žičnice na bem de- lu Pohorja. Taiko se že po- stavljajo širši temelji za manjši rekreacijski center. Prav bi bilo, da bi to »kcijo občinskega sindikata podprla tudi druga podjetja v občini z združevanjem sredstev'. BisbrLški sindikat pa bo š« letos financiraj gradnjo vi- kerid hišic v Valovinah pri Ptuju in tako razširil trenut- ne kapacitete bistiriš'kih obča nov za letorvanje na morjii, -b STR A] i 6 TEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARj,^ Uima utednislm Odgovor na članek o ptujskem muzeju v Tedniku It. 5, z dne 6, februarja t. 1. je na strani 6 izšel članek z naslovom Raz- mere v ptujskem muzeju s podpisom »nepristranski opa- zovalci«. Med muzejskimi delavci je izzixil veliko ogorčenost zara- di pristranosti »nepristranskih opazovalcev«. Kdor hoče o javnem glasilu ocenjevati delo katerekoli de- lovne organizacije, se mora zavedati velike moralne odgo- vornosti, ki jo s tem prevze- ma. Lastiti pa si še pridevek o nepristranskem pisanju, to odgovornost še povečuje. No- benega zagovora namreč ne najde pisec, če je postavljen pred roko pravice, da so nje- gove trditve pravilne, saj ni dobU informacij od komisije, kt bi bila poklicana, sum o ne- zdravih razmerah v delovni organizaciji preveriti. Dokopati se do največje mere objektivnosti ob ocenje- vanju dela članov delovne or- ganizacije, zmore le človek, ki dela v organizaciji in še to le tisti, ki zaradi poučenosti in dovolj velike razgledanosti na področju kompleksnih nalog organizacije lahko preverja delo posameznikov in celote. Prav tako lahko oceni delo or- ganizacije komisija, ki jo se- stavljajo strokovnjaki. Pri tem pa mora sodelovati s člani de- lovne skupnosti, da na kraju samem spozna rezultate dela. Le človek z manjšo stopnjo osebne zavesti in s tem tudi odgomrnosti, lahko objavi v javnem glasilu oceno o delu neke organizacije, katere član ni, ampak le po nekaterih zu- nanjih znakih njenega dela površno zaključuje svojo ob- sodbo. če bi bil piscu članka pri srcu uspeh muzejskega dela, v katerega je zasumil, naj bt pri ustanovitelju posredoval, da bi komisijsko ugotovil, ali je sum opravičen. To bi bila pot za- vestnega člana demokratične družbe. Pisec pa je raje v ča- sopisu oblatil muzej. Poleg te- ga anonimni pisec, ki se je skril za »plurale maiestatis« le ni bil tako trdno prepričan o napakah, ki jih navaja, sicer bi se pod sestavkom podpisal. Muzejsko delo je raziskoval- no, spomeniško-varstveno in prosvetno-pedagoško. Pisec omenjenega članka omenja le dve nalogi muzeja, pozablja pa na spomeniško-varstveno nalogo, ki je zelo pomembna, saj mora muzej predmete oču- vati bodočim rodovom. Kako more opazovalec izven muzeja oceniti, ali sta pred- vsem prvi nalogi izpolnjevani po vesti strokovnjakov in po denarnih možnostih? Tudi pri izpolnjevanju prosvetno-peda- goške naloge so lahko objek- tivni vzroki, da ne zaživi, ka- kor je zaželeno. Kako more pisec omenjene- ga članka očitati, da muzeal- ci pišejo le članke in ne raz- prav v strokovnem glasilu? Ali članki niso tudi razprave? Pi- sec omenjenega članka očita tudi meni, da sem pisala le poljudno (to je neznanstveno). Ali ne ve, da so izšle tri mo- je monografije v samostojnih brošurah, pisane dokumentira- no s citiranimi viri, torej niso poljudne. V strokovnem glasi- lu Borec, kjer čitamo recenzi- je del iz revolucionarne tema- tike, je to razvidno iz ocene knjižice »Ptuj v boju za lep- še dni«, ki jo je napisal prof. Paulin. V primeru, da bi kdo izmed kustosov še ničesar ne objavil iz ptujskega raziskovalnega področja, mu tega nepristran- ski pisec ne bi očital, dokler se ne bi dokopal do objektiv- nega pojasnila, zakaj tak molk. Če pripravlja kustos obširno delo, za katerega je potrebno večletno zbiranje gradiva, je tak molk opravičen. Lahko pa so še drugi vzroki, večkrat fi- nančne narave, da čaka kak- šno večje delo na objavo. Prof. dr. Metod Mikuž je na enem izmed občnih zborov ar- hivskega društva Slovenije opozoril, s kakšnimi težavami je zvezana ocena dela razisko- valcev na zgodovinskem pod- ročju, kar velja tudi za mu- zejske strokovnjake. Dejal je, da za oceno takega dela ni nobenega drugega kriterija, kakor lastna vest raziskovalca. Za objektivno oceno napisane- ga dela tiči namreč le vsebin- ska ocena teksta, ne pa tudi truda pri odkrivanju virov. Včasih je namreč potrebno prelistavati skladovnice arhiv- skih dokumentov, da nazadnje odkriješ potreben, a vsebinsko skop dokument. Dolgoletna raziskovanja ne žanjejo torej vedno zaželenega sadu. Tudt muzejski strokovnjaki so ve- zani na iskanje arhivskih vi- rov in še na druga zamudna raziskovalna dela. Ko pisec članka očita zamu- janje v muzeju, zgodnje odha- janje z dela in pohajkovanje po' mestu v službenem času, ne ve, da je muzejski delovni čas, kakor povsod, izpolnjen z 42-urno tedensko obvezo. Za- radi terenskega popoldanskega dela ali zaradi večkratnih po- poldanskih informacij novinar- jem in strokovnjakom iz dru- gih muzejev in sorodnih zavo- dov ter občasnega strokovne- ga vodstva v popoldanskem času je prihod v službo prila- gojen popoldanskim nalogam. To je razvidno v dnevnikih i muzejskih delavcev. Pohajkovanje po mestu . je zelo neodgovoren očitek, saj je muzejsko delo vezano na služ- bene poti. To so stiki z obči- no, sodelovanje pri spomeniš- ko-varstvenih delih v mestu in okolici in podobno. Poleg tega je dovoljeno muzejskim delav- cem, da hodijo po potrebi tudi k zdravniku in zobnemu zdrav- niku, kakor vsi drugi držav- ljani. Pisec o muzeju piše tudi o slabo urejeni vodstveni službi. Vzrok je spet nepoznavanje mu- zejskega dela kustosa, ki naj bi se po mnenju pisca bolj po- svetil vodstvu po zbirkah. Ker je ptujski muzej izmed najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji, bi kustos z vodstvom zanemar- jal primarne strokovne naloge, vezane na dokumentacijo gra- diva, na topografsko delo, spo- meniško-varstvene obveze, na urejevalna dela. Če bi se po- svetil vodstvu ali pa vodil več kakor doslej, bi zelo trpel tudi tisti del njegovega udejstvova- nja, ki mu pisec članka pri- pisuje velik pomen — to je objavljanje svojih raziskovanj. Naj navedem, da je kustodinja umetnostno-obrtnega oddelka za svoj članek o pečnicah po- trebovala kar tri leta dela. Pri tem je seveda opravljala še druge, že prej omenjene nalo- ge. Vodstvo na gradu je zaradi primarnih nalog kustosov za- upano osebam, ki so opravile pri kustosu seminar za vod- stvo in znajo nemško, zaradi številnih nemških obiskovalcev. Svoje znanje o razstavljenem gradivu pa še naprej izpopol- njujejo. Če pa je strokovno vodstvo zaželeno, vodijo tudi kustosi, kar smo že napisali. Res je, da so muzejski stavbni objekti zanemarjeni, kajti iz leta v leto so vloge muzeja za investicijska sred- stva zavrnjene. O tiskanem vodiču po mu- zejskih zbirkah! Do leta 1966 ni bilo oportuno, da bi muzej vodič izdal, ker še niso bile urejene vse najpomembnejše zbirke. Po ureditvi umetnostne galerije (1965) in arheološke zbirke drobnih predmetov (1966) je muzej pripravljal iz- dajo vodiča, a denarnih sred- stev za tisk ni imel na razpo- lago. Upamo, da bomo svojo zamisel uresničili v tem letu. Do aprila bomo izdali kratek informator po muzejskih zbir- kah, ki nas bo z 12 stranmi stal nad 10.000 N din. Izdaje obsežnejšega vodiča pa lahke omogoči le sklad za 1900-let- nico Ptuja. Pisec članka o muzeju trdi da imajo drugi muzeji tiska- ' ne vodiče. Ta trditev je nepre- verjena. Le redki so muzeji, k ■ vodiče imajo. Bele lani ga j( '■ izdal muzej v Murski Soboti mariborski pa le na večjem lis- ! tu natisnjen informator po mu- zeju. Tudi grad Trakoščan jt ■ dobil tiskan vodič šele lani. Glede očitka o neobjavljenih rezultatih ormoških arheološ- kih izkopavanj, pojasnjujem javnosti, da ima pravico do ob- jave le kustos, ki je izkopava- nje vodil, to je dr. Perčeva. Ker je po izkopavanju odšla na študij, je muzej sprožil pri Ar- heološkem društvu Slovenije vprašanje o objavi tega po- membnega ilirskega najdišča. Očitek, da novi kustosi, ki pridejo v muzej, podirajo zbir- ke, ki so jih prejšnji uredili, seveda ne drži. Velikih spre- memb ni bilo v že urejenih od- delkih. Le v zbirki stanovanj- ske opreme je kustos preure- dil tu pa tam sobno opremo v smislu stilnih izboljšav. Viteška dvorana je zaprta dobro leto. Zaradi porodniške- ga dopusta kustodinje tega od- delka lani dvorane nismo ure- dili. Zmanjkalo pa je tudi de- narnih sredstev, ker smo jih vložili v opremo oddelka ljud- ske revolucije. Zanemarjen vtis nudita mli- na na veter na grajskem po- bočju. Dosedanja popravila mlinov so bila zaman, ker so neznani uničevalci znova uni- čili popravljeno. Grajski vrt je v načrtu za preureditev po novo izpeljani kanalizaciji v tem letu. Naj citiram še avtorja: »Če pa sedaj po 23 letih po osvo- boditvi vprašamo, če je ptujski muzej odigral svojo funkcijo, moramo ugotoviti, da je ni po- polnoma niti v preteklosti, še manj pa jo odigrava danes.« Kateri organizaciji so sploh dane možnosti za popolno funkcioniranje? Tudi v muzeju vemo, da vlo- ge nismo »popolnoma« odigra- li, ker so zato manjkali objek- tivni pogoji. Zelo neodgovor- na pa je »ugotovitev« pisca, da je ta vloga danes še manj po- polna, kakor v preteklosti. Na kateri čas se nanaša ta nedo- ločen »danes«, morda na čas zadnjega ravnatelja? — To je čas od 1. maja 1965 dalje? Naj nepoučenemu piscu navedem, da je bila leta 1965 za občin- ski praznik odprta razsežna umetnostna galerija v obnov- ljenih prostorih na gradu. Za občinski praznik leta 1966 je bila odprta na novo urejena arheološka zbirka drobnih predmetov, leta 1967 pa raz- stavni paviljon D. Kvedra, v katerem se je od tedaj zvrstilo kar 9 razstav, ki jih je obiska- lo 7500 obiskovalcev. Leta 1968 je bil za 1. maj preurejen od- delek ljudske revolucije.' Mu- zej je uredil tudi spominsko sobo na domačiji heroja Lacka in vodil pri ZZB NOV organi- zacijo odkrivanja spomenikov ljudske revolucije. Namesto pohvale ob tej bogati žetvi je muzej zaslužil v očeh »nepri- stranskega« pisca članka le grajo. Pisec očitno ni sprem- ljal po radiu in časopisu ob- javljene rezultate muzejskega dela. Tudi letos ob 75-letnici muzeja je izšel v Tedniku čla- nek o razvoju muzeja v dolgem obdobju svojega obstoja, kjer je poudarjen tudi njegov raz- voj po osvoboditvi, ko je pre- šel iz društvene v družbeno last. Naj odgovorim še na očitek C posojanju predmetov med sezono obiskov filmskim pod- jetjem! Muzej posoja predme- te, kadar jih filmska po^ potrebujejo, ker s tem svoj finančni problem, posojeni predmeti so ftj njeni že 1. junija, fi^ej ske posoje predmetov Cj bia filmu, bi muzej ri^ dovolj sredstev niti jg ne dohodke skromnega j 12 muzejskih delavcev, med najnižjimi dohodki skih delavcev v Sloveniji, Velik razmah ptujskega žeja v 23 letih dokazuje^ ^ se milijoni, ki so bili m, dodeljeni, vestno vlagali j voj muzejskih zbirk in m kor omenja pisec člank več pa bi muzej Mapraft bi imel na razpolago vd narnih sredstev. Pri vs&i lovnih uspehih muzeja p zanikamo, da ni vse v n ju urejevano brez napak,, niso bistvene, saj vem napake spremljajo delo c organizacijah. Naša dolzm da napake odpravljamo i skušamo dati družbi, k nas upravičeno pričakujt sestankih naše delovne i nosti ne načrtujemo zn muzejskega programa, & tudi kritično presojamo ti vo izvedbo. Pripravljeni tudi na konstruktivne k pripombe javnosti in jifi števati, če so objektim povedane neposredno. Om ni članek o muzeju pa svojo negativno in neobjt no oceno muzejskega di očeh javnosti razvrednoti še delo. Za pokra muzej ravnat Vida 50 (starih) milijoiK za učila v bistriški občini v razgovoru s tajnika meljne izobraževalne i nosti v Slov. Bistrici bertom Jedlovčnikoin izvedeli, da bodo v K njih dneh nakupili za F be osnovnega šolstva J čini za petdeset milii (starih) dinarjev učil. V vseh šolah v obči popisali potrebe po ' učilih. Ta bodo mnogo pomogla k boljši kvi pouka in k hitrej.šemu manju snovi. »Čeprav c vračam trditve, da so učni programi prenatj sem prepričan,« je dejal bert Jedlovčnik, »da z novimi učili mnogo I bili na času, učenec li treje dojemal snov in ' bo več časa za utrj^ snovi.« V soboto bo sestanek nateljev osnovnih šol striški občini. Na ni® bodo odločili za naba^ razen tega pa bodo ^ stratorji Sava filma 1 zali uporabo pisalnega jektorja. V Slov. Bistrici so ^ čili, kot lahko razume» sede Norberta Jedlo* da se čim hitreje in * du s finančnimi mo^ približajo sodobnim dam šolskega pouka. .jEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 1969 STRAN 7 druga plat o ptujski - 1 ■ ■ ■ ## delozaci]! Vnismu Justine REGVART I, Podlehnika št. 69, objav- Henem v »Tedniku« 6. fe- bruarja 1969, ]e v zvezi z nieniffl problemom zaradi ^anovanja, ki ga je naslo- nila na predsednika SO Ptuj ta druge, neupravičeno na- ilovljen očitek na naš zavod, Ješ da zagovarjamo nezako- Stodejanje Ane RUS. V pi- nnu, ki smo ga v zvezi s predvideno prisilno izselitvi- lo Ane RUS naslovili na pred- j^nika SO Ptuj in druge je lasno napisano, da ne odo- bravamo nezakonitega deja- nja Ane Rus. V ostalem pa jmo samo ugotovili, da se ji godi krivica in predlagali hredsedniku SO Ptuj, da Mepreči izvršitev deložacije. |rov. Petroviča v dopisu sploh hismo omenjali. Res tudi ni, fla naš kolektiv v primeru kne RUS vidi težak socialni fcrimer. Ne zamerimo Justini Reg- rart za njene netočne naved- le v omenjenem pismu, saj mo prepričani, da sama na- ega pisma z dne 24. 1. 1969, aslovljenega na predsednika O Ptuj in ostale, ni videla, iudimo pa se, da imenovana Id leta 1962, ko je prvič za- irosila za stanovanje v Ptu- u, istega še ni dobila, čeprav e utemeljenost prošnje več kOt dokazana. Nerazumljivo e tudi dejstvo, da je Justina Regvart že ponujeno stano- vanje enkrat odklonila. Ob tej priliki želimo tudi pripomniti, da imamo ob ze- lo težkem stanovanjskem problemu v Ptuju v Trste- njakovi ul. št. 9 že več let dve garsonjeri brez stanoval- cev, dalje na Obrežju celo družinsko stanovanje že tri leta brez stanovalca (lastnik stanovanjske pravice je v Nemčiji), na Trgu svobode že več let prazne prostore šivilj- ske delavnice itd.! Zavod za soc. zavarovanje Maribor, podružnica Ptuj Tudi v Ormožu proslava ob 120-letnici Prešernove smrti v torek so tudi v Ormožu dostojno proslavili slovenski kulturni praznik — 120-let- nico smrti pesnika dr. Frah- ceta Prešerna. V programu so nastopili združeni pevski zbor DPD Svoboda Ormož in Kidriče- vo, recitatorji so brali neka- tere literarne odlomke, pi- halni orkester iz Ormoža ter novoustanovljena Prleška muzika pa sta se gledalcem predstavila z nekaterimi glasbenimi vložki. S to proslavo je bil tudi v Ormožu dostojno proslavljen lik pokojnega, a v našem narodu vedno živega pesnika Prešerna, ki je s svojimi pesmimi prepričljivo dokazal, da je tudi majhen narod in jezik zmožen genialnega pes- niškega ustvarjanja. Proslava je bila posvečena tudi spominu obletnice smr- ti pisatelja Ivana Cankarja. fekmovatnje šol ob puiturnem prazniku v Slovenski Bisirici I Letos so se v osnovnih šo- jf" v bistriški občini dalj 'asa pripravljali na letošnji ju-turni praznik ob obletni- f srnrti našega največjega ^snika Franceta Prešerna. { Komisija pri temeljni izo- skupnosti je raz- lev f tekmovanje recitator- Prf.5 oddajo »Kaj veš o 1 Tekmovanja se je osnovne šole v Slov. udeležilo sedem šol. iz Tin j a in Smartne- |a visoko zapadle- Jhnui; ^ tekmovanja niso r^'' Udeležiti. la ^ola. ki je tekmova- PrešL. lepo fotografijo Kaj V tekmovanju :»iiagau ^ Prešernu« pa je *ava (s.osnovna šola »Gu- )rug ^'liha« iz Laporja. ,SBne in . ^e ponovno Polj- " tretji domačini. -b Zaradi goljufije sedem mesecev zapora Občinsiko sodišče v Ptsuj.u je obravnavalo pred nedav- nim primier, v kaitarem se je hotel okoristiti občain z druž- benim premoženjem, ki ga upravlja Kmetijsiki komibinat iz Ptuja, obrait »Jože Lacko«. Storilec kaznivega dejanja — goljufije, je siklenil lažno kooperacijsko pogodbo v Za- vrču, za pitanje 10 koma- dov govedi. Po pogodbi mu je KK izplačal 15.000 dinar- jev za naikup živine. Storilec je z omenjenim zneskom ku- pil le 6 glav goveje ži'/ine, znesek 6.000 dinarjev pa po- rabil za naikup traktorja. To je ugotovila komisija obrata v decembru 1967. leta. Ob- dolženec je imel v pitanju samo 6 glav živine. Očitno je, da je obdolženec sklenil kooperacijsiko pogodbo z namenom, da bi na nedovo- ljen način prišel do denarja. Zastopniku obrata za koope- racijo je lagal, da bo kupil 10 glav živine in ga prepričal, da mu je denar izročil. Zaradi goljufije se je mo- ral zagovarjati pred Občin- skim sodiščem v Ptuju. Pred kratlkim ga je obsodilo na pogojno zaporno kazen. Po pritožbi javnega tožil- stva je okrožno kot pritožbe- no sodišče v Mariboru spre- menilo odločbo o kazini in kaznovalo omenjenega s se- dmimi meseci zapora. Pritožbeno sodišče je pri tem upoštevalo, da je bilo dejanje storjeno v škodo družbenega premoženja. Ob- sojenec si je na lahek način pridobil dokaj veliko prem.o- ženjsiko korist. Sodišče je ta- ko ravnalo zaradi tega, da bi kazen dosegla svoj namen; preprečiti škodljivo dejanje družbi, ki se je že večkrat pojavilo in da s« bo storilec poboljšal. Namen kazni je tudi vplivati na raavoj daruž- bene morale iin discipline ob- čainiov. Osebna kronika RODILE SO: Rozalija Emeršič, Skorišnjak 1 — Karmeno; Marija Rojko, Jir- šovci 42 — Frančka; Ljudmila Job, Senešci 19 — Emila; Kri- stina Gole, Mezgovci 76 — Jane- za; Nežka Ornik, Krčevina 129 — Jelko; Ivana Vičar, Mihalovci 52 — Danila; Ana Krajnc, Sedlašek 52 — deklico; Jelka Lukek, Sp. Kamenščak 28, Ljut. — deklico; Zdenka Valenko, Cunkovci 5 — Marjanco; Katarina Kvar, 2a- menci 2 — Cirila; Ana Petek, Sardinje 12 — dečka; Elica Lah, Budina 15 — dečka; Ana Petek, Draženci 72 — Danico; Katarina Mlakar, Zg. Hajdina 21 — deč- ka; Olga Potočnik, Na gradu 5 — Roberta; Angela Kolarič, Ga- jevci 53 — Andreja; Marija Cig- larič, Muretinci 49 — Daniela; Antonija Vnuk, Kolarovec 19 — Branka; Helena Brumen, Biš 6S — Marjanco; Emilija Lah, Ro- gozniška 13 — Sergeja; Anica Malec, Središče 176 — Jasmino; Marija Stanišič, Gornja Voča 216 — Roberta; Marija Resman, Pod- vinci 68 — dečka; Milena Fur- jan, Kidričevo 13 — Damjano; Neža Letnik, Levajnei 15 — dek- lico; Marija Radolič, Prepolje 67 — dečka; Terezija Hrga, Gaber- nik 8 — Ivana; Hilda Ceh, Tru- barjeva 4 — dečka. POROKE: Ivan Robin, Lackova 8, in Vi- da Petek, Lackova 8; Alfonz Za- vernik, Murkova 1, in Frančišk? Urbanja, Sakušak 48; Jožef Gaj- ser, Skorba 69, in Alojzija Si- lak, Ljutomerska 14; Franc Sprah, Podlehnik 6, in Marija HriberSek, Podlehnik 64. ORMOŽ: Franc Majcen, Koračice 1, in Matilda Zelenjak, Lahonci 44; Ivan Janžekovič, Osluševci 8, in Albina Kukec, Osluševci 9; Franc Sanica, Cvetkovci 2, in Marjeta Kokol, Osluševci 12; Dragutin Vurušič, Bukovec 24, in Antonija Pignar, Trnovci 9; Martin Torič, Frankovci 38, in Amalija Mesa- rec, Frankovci 22. UMRLI SO: Jožef Borko, Kajžar 17, roj. 1903, umrl 6. 2. 1969; Rozalija Vaj da, Bukovci 63, roj. 1903, umrla 6. 2. 1969. IVAN HREN: Jože Kerenčič, življenje heroja (Nadaljevanje) Tega leta je objavil »Stu- dijo o naši vasi«. V tem kva- litetnem delu je razkril bi- stvo kmečkega vprašanja, ki je posebno v času svetovne kapitalistične gospodarske krize in po njej prešlo v ze- lo kritično obdobje. Saj je »... leta 1932 v Sloveniji 47,56 odst. gospodarstev pri- manjkovalo hrane do nove žetve... Skoraj polovica kmečkih gospodarstev je za- dolžena.« Po strukturi so bi- la gospodarstva: »... deseti- na brez vsake zemlje, sedem desetin ima do 10 ha zemlje, le petina je velikih nad 10 ha zemlje. Družbeni razvoj je zaostroval socialna na- sprotja na podeželju in Ke- renčič pravi: »... tu nekaj stotin vladajočih bogatašev, tam zemlje oropane, lačne množice kmečkega ljudstva, vaških proletarcev, sredi pa nepremostljiv prepad.« Iz- razito plast kmečkega ljud- stva tvorijo viničarji: »...so brez zemlje, brez živine, le redko bogastvo sta krava in svinja, imajo mnogo ljudi. Obdelujejo tujo zemljo, ho- dijo za težake h gospodi in h gruntarjem. Delo viničar- ja je naporno in je dvojno v stalni izmenjavi: mezdno delo (»dera« ali »suha dera«) in delo na odslužek. Njegova prehrana je zelo slaba in je vzrok mnogim socialnim bo- leznim »... v viničarski dru- žini se kuha navadno le zju- traj za ves dan«. Za vini- čarsko mater je značilno — »Viničarka, gospodinja in mati je suženj, ki upravlja dom, rodi in redi otroke in hodi v težake«. O zavedno- sti viničarja pravi sledeče: »Čeprav je po svojem druž- benem položaju proletarec, je po zavestnem odnosu do družbe viničar nerazgledan, neusmerjen, pasiven, zakrk- njen, brez vrednotenja sa- mega sebe, skratka: ima za- vest lumpenproletarca. To je težka obsodba. Ne obsod- ba viničarja, temveč obsod- ba tiste slovenske družbe, ki živi po svojih ustanovah: cerkvi, šoli, organizacijah mimo viničarskega življenja, ga ne skuša premakniti za ped, mu ne spremeniti toka Ali pa deluje v smeri, ki po- polnoma nasprotuje življenj- skim potrebam tisočerih vi- ničarjev, potrebam, ki bodo jutri potrebe deset tisočev, pojutrišnjem večini sloven- skega ljudstva, ki bo v teh družbenih odnosih zaživelo življenje naših viničarjev Ali pa bo tudi zaživelo za- vedno proletarsko življenje, pKilno zavestne, aktivne, od- ločne, jasne in določene bor- be za kruh in ljubezen?« Slovensko ljudstvo se je nahajalo v položaju ». .. ko so svetovni dogodki tako bli- zu, da jih je občutiti v zad- nji gorski vasi, ko sloven.sko delovno ljudstvo, ta narod siromakov žilavo kljubuje razmeram po času, ko je so- ustvarjalo svetovno zgodovi- no po frontah in jo še ustvar- ja po tovarnah in rudnikih doma in v tujini, ko so- ustvarja pogoje svojega živ- ljenja na tej zemlji, danes je potrebno v vprašanju na- še vasi in ljudstva v tej vasi imeti jasne poglede in vso tvorno silo posvetiti smotru, ki je utemeljen na dejstvih življenjskih nujnosti in bliž- nji bodočnosti. Ta smoter je razdobje v človekovi zgodo- vini, ko se bo tudi slovensko kmečko in sploh delovno ljudstvo prebilo do pogojev dostojnega, boljšega življe- nja, ko lahko v lastno ko- rist sprostilo vse svoje tvor- ne sile, skratka, ko bo ljud- stvo oblikovalec lastnega življenja.« Leta 1937 je Kerenčič di- plomiral na univerzi. Po di- plomi ni dobil službe in na- stopil je čas njegove brez- poselnosti. V tem letu je napisal no- velo »Mati išče mojstra«, v njej prikazuje težki položaj kmetov, posebno odraščajoče mladine, ki živi v težkih raz- merah, predvsem pa ji je onemogočena prosta izbira poklica. »Nadprodukcija inte- ligence« je razprava in v njej zahteva »... le-ta spro- stila v ljudstvu tvorne sile ter pomagala ustvarjati po- goje, v katerih bo slovenski človek končno res človek«. Napisal je tudi ocene — Jan- ko Kač: Maloh; Sergej Hes- sen: Petnajst let sovjetskega šolstva in komunistične ob- razbene politike; Matija Sen- kovič: Novodobno šolsko de- lo; ter Ernest Vrane: Osno- ve strnjenega šolskega po- uka v teoriji in praksi. Jeseni 1937. leta je odšel Jože Kerenčič na odslužen je vojaškega roka. Pri vojakih je bil skupaj z domačinom agronomom Milkom Brezni- kom v 11. četi 2. bataljona dijaške čete v Sarajevu. Na- pravil je izpit za čin poroč- nika — rezervnega oficirja. Po devetih mesecih službo- vanja v vojski se je vrnil domov.'® Novelo »Zgodba o Trjuku« je izdal leta 1938 in opisuje v njej zelo bedno življenje mladega Trjuka, ki najde re- šitev v samomoru. Končal je študijo »Zemljiški odnosi v jeruzalemskih goricah«. Za to delo je p>orabiI veliko časa in je pričel z njeno pripravo po diplomi, vendar segajo njeni začetki v študijska leta. Večkrat je pripravil svoje sošolce, ki so prihajali k nje- mu na obisk, in nekatere uči- telje na Kogu, da so mu iskali v posestnih listih in računali določene parcelacije. Objavil je tudi razpravo »Razgledi o vzgoji«. " Dr. Svetozar Breznik, iz- java. Nadaljevanje prihodnjič. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARj^^i i Prosvetno društvo »Simon Gregorčič« pripravlja dramo „GIoboko so korenine" Prosvetno društvo »Simon i Gregorčič« pri Veliki Nede- lji se lahko v svoji dejav- nosti pohvali s petinsedem- desetlet. tradicijo. Toliko let je namreč že preteklo od nje- i gove ustanovitve. Kot smo , to takrat v našem listu ob- širno poročali, so člani pro- svetnega društva ta visoki ju- bilej praznovali spomladi , lanskega leta. Za takratno jubilejno predstavo so upri- zorili Finžgarjevo igro »Pod svobodnim soncem«, s kate- ro so gostovali tudi v drugih krajih ormoške in v sosednji ptujski občini. Morda za spodbudo ne bo napak, če tokrat še enkrat poudarimo, da so Velikonedeljčani praz- novali ta velik jubilej zares svečano, da so vložili v pro- gram mnogo truda in dobre volje ter da jim je praznik njihovega prosvetnega dru- štva v celoti uspel. Po večletni tradiciji so se tudi letos odločili, da bodo pripravili svojim gledalcem vsaj eno odrsko delo, in si- cer dramo »Globoko so ko- renine«. Igro režira učite- ljica Marta FRANGE2, na pomoč pa še vedno zelo rad priskoči tudi Ivan MORA- VEC, ki je eden izmed naj- starejših in najzaslužnejših članov njihovega društva. V razgovoru s predsedni- kom prosvetnega društva Francem PLOHLOM smo izvedeli, da imajo v sklopu društva tudi knjižnico, ki pa žal pri Veliki Nedelji še ni našla primernega prostora in so knjige zaenkrat le še v omari in ne v rokah bralcev Prizadevajo si, da bi za po- trebe knjižnice dobili prostor v zadružnem domu. Tu na- meravajo urediti tudi sani- tarije, ki so prav tako njihov pereč problem. Prosvetno društvo pri Ve- liki Nedelji šteje okrog 50 članov, med katerimi so naj- aktivnejši: Ivan MORAVEC, Marta FRANGEZ, Alojz KU- MER, Ferdo MESKO, Fric MESKO, Marija ZORJAN, Jožica PUKLAVEC, Minka HORVAT, Janko LAH, Lud- vik SOK in drugi, ki s svo- jim delom prispevajo svoj delež h kulturno prosvetne- mu življenju v tem kraju Pri tem je opaziti razveselji- vo ugotovitev, da so učitelji v tem kraju glavni pobudni- ki in tudi aktivni realizator- ji kulturno prosvetnega dela. In društvena blagajna? Ko- manj dovolj sredstev za naj- nujnejše potrebe, čeprav so jim nekateri občani očitali, da jim je lanskoletna prosla- va 75-letnice društva napol- nila blagajno. Zal to ni t)ilo res, saj so imeli takrat s po- sameznimi prireditvami ve- liko stroškov. J. S. Tal<šnlli spomenikov ne potrebujemo Cas bi že bil, da bi jo porušili. Ena najlepših osnovnih šol v bistriški občini je vse- kakor šola v Slovenski Bi- strici. Zal pa jo kazita dve stvari. Neurejeno okolje, za katerega ureditev se še ni našlo dovolj denarja, in pa stara zgradba, ki bi mogoče kje drugje lahko res kaj predstavljala. Sedaj pa je samo še ostanek preteklosti, ki nikakor ne spada v to okolje. -b Učiteljski pevski zbor PRIDI, PUST! »EMIL ADAMIČ« bo nostopll tudi v Ptuju Učiteljski pevski zbor Slo- venije »Emil Adamič«, ki ga že nekaj časa uspešno vodi {>evovodja Branko RAJSTER iz Ptuja, je za svojo dejav- nost zelo uspešno izkoristil minule semestrske šolske po- čitnice. V tem času so imeli samostojno nastope v Slovenj Gradcu, v Ravnah na Koroš- kem, Velenju in Žalcu. Po- slušalci so jih povsod pri- srčno sprejeli in jih s toplim aplavzom nagradili za uspeš- no izveden program. V okviru jubilejne 1900- letnice Ptuja bomo lahko učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« aprila slišali tudi v Ptuju, kjer bo imel svoj nastop. Zbor šteje 68 pevcev — učiteljev iz vse Slovenije. Precej težav mu povzročajo vaje za nastope, ki jih ima- jo navadno v Celju. Z mno- go truda in dobre volje uspešno premagujejo tudi to oviro ter z lepo slovensko pesmijo navdušujejo poslu- šalce širom po naši domovi- ni. J. S. Pridi pust rogali, dober na.š rojak, težko pričakuje /e zeniljan te vsak. Zima gospodari, vzdržati moč več ni, sneg neumorno pleše, 8C zime veseli. Pritajen šepet gre že od ust do ust: ne bo konec zime, če ne ukroti je pust! Letos še posebej dobro se opremi, na glavo čim večje rogove si nadeni! V roke pa gorjačo, ježevko na kraj, poredni zimi hrbet malo nakraspaj! Ce se ti to posreči, da zimo prepodiš, klobaso za nagrado in velik krap dobiš! Zij Mednarodni esperantski počitniški center vabi ne samo esperantiste temveč tudi druge goste, ki žele prebiti svoje počitnice ali dopust v prijaznem in privlačnem letovišču na mor- ju z milo mediteransko kli- mo, ki nudi gostom prijeten počitek po ugodnih cenah v pansionu. Informacije in pojasnila pri Esperantski sekciji Ptuj. Interesenti se lahko oglase v četetek, 20 t. m., ob 18. uri v sejni dvorani občine (okraj) Pridejo naj tudi oni tečajniki, ki žele nadaljevati tečai ESPERANTA po direk- tečai ESPERANTA po direkt- ni metodi! -o- Ormožanci in Ljutomerčani so ustanovili narodni ansambel »PrIeška muzika« Ormoški in ljutomerski godbeniki so pred nedavnim • na lastno pobudo ustanovili ' svojevrsten glasbeni ansam- bel. ki nosi naslov »Prleška ; muzika«. Glavni pobudniki za ustanovitev tega glasbe- nega ansambla so skladatelji narodno zabavnih melodij i? ormoškega in ljutomerskega območja: Franček ZIBRAT, Milan PUSENJAK, Slavko CIMERMAN in Lojze KRAJNCAN, ki je sočasno tudi vodja ansambla. »Prle- ška muzika« se sestoji iz na- slednjih glasbenih instru- mentov: flauta, trije klari- neti, tri trobente, dva rogo- va, dve pozavni, trije sakso- foni, bariton, fagot, kontra- bas, harmonika, kitara, f in b truba ter kompletni Isobni, Kajne, navidezno čudne glas- bena druščina, ki pa je po nekaj začetnih vajah poka- zala dobro »štimo«. Člani »Prleške muzike« imajo največje težave s skupnimi vajami, ki jih ima- jo enkrat v Ormožu, drugič v Ljutomeru. V Ormožu va- dijo v prostorih nižje glas- bene šole, medtem ko jim je uprava glasbene šole v Lju- tomeru iz neznanega vzroka prepovedala vaje v njihovih prostorih. Poglavje zase je tudi vprašanje prevozov na i^aje iz Ljutomera v Ormož n v obratni smeri iz Ormo- ža v Ljutomer. Stroške pre- TOza krijejo člani godbe sa- mi. Namen novoustanovljene »Prleške muzike« je v tem, da bi tudi v tem delu Prle- kije dobili kvaliteten narod- ni ansambel, ki bo igral predvsem narodno glasbo v sodobni priredbi. Nekaj več kot enomesečne vaje so poka- zale, da je ansambel že uspe- šno stopil na to pot. Prvi jav- ni nastop so imeli v torek v Ormožu na proslavi obletnice Prešernove smrti. Dobili so tudi že ponudbo za snemanje od radia Murska Sobota. V bližnji prihodnosti jih čaka- jo prvi javni nastopi na raz- ličnih prireditvah in sveča- nostih. Prav gotovo bi bilo pre- zgodaj, da bi lahko ocenje- vali kvaliteto in uspehe te- ga narodnega ansambla, ven- dar pa nas lahko na drugi strani preseneti in zadovolji njihova trdna volja, ki jih bo prav gotovo vodila tudi do žel jenih glasbenih uspe- hov. J. S. Spoštovana Alenka! Po dolgem času se ti spet ogla- j šam. Lepo te prosim, če mi ho- ' češ v Naših pismih objaviti ta ^ moj spis. Pi-isrčno te pozdrav- = Ijam; tvoja stalna bralka Naših ' pisem, aiajda Pal, Kidričevo ZIMSKO VESEI.JE Starka Zima je prispela v na- ' še kraje. Bela snežna odeja je ; pokrila naravo. Zimski zaspanci trdo spijo. Otroci smo privlekli s podstreš- ' ja sani in smuči. Mamo sem prosila, če smem iti na sneg. Ni ' mi dovolila. Skrivaj sem ji ušla. Na hribu je bilo že mnogo otrok. Naredili smo sneženega moža. Na glavo smo mu dali star lo- nec, v roko pa metlo. Tekmo- vali smo, kdo mu bo s kepo zbil lonec. Ivan Je drvel s smučmi na- vzdol. Zadel je na nekaj trde- ga in padel. Deklice smo se sme- jale, on pa se je kislo držal. Majda! O Ivanu si napisala, da se je kislo držal, o sebi pa ne, kak- šen obraz si imela, ko si se vr- nila domov. Saj veš, da kdor uide, se potepa. Upam, da je »huda ura« že mi- nila in sta si z mamico spora- zumni, če te zimsko veselje še vabi in priteguje k sneženemu možu. ALENKA HISIC.A IZ SNEG.\ Prve dni počitnic sva .se z bra- tom domislila, da bi zgradila hi- šico iz snega. Bi) je sončen zim- ski dan. Sla sva na jaso, kjer so bili postavljeni koli. Pričela sva graditi. Nosila sva kepe in jih nalagala drugo na drugo. Prva stena Je bila kmalu zgra- jena. Začela sva graditi drugo. Ker je bil sneg moker, nama je gradnja uspešno napredovala. Ko sva sezidala drugo steno, je bil že mrak. Zazeblo naju je, ker sva bila mokra od nog do glave. Odšla sva v kuhinjo in se preoblekla. Naslednji dan sva sezidala še ostale stene in hišica Je bila kmalu gotova. Spet sva bila mokra. Ko sva prišla domov, naju je mama dobro oštela. Mo- rala sva se umiti in preobleči, nato pa oditi spat. Uraga .Mcnka! Prosim te, če le moreš, j ■noje pismo. Vesel bom, 3om lahko tudi jaz prebn ;iskanega v kotičku. Lepo' idravlja zvesti »pisalec« i: lave. Janko Moj zvesti »pisalec«! Kot si mi napisal, ima snežena hišica le štiri got ne. Kaj pa streha? Pa vr; Dkna? No, če pomislim, da bo lica iz snega edino le za nega moža, potem bi še a šlo. Saj on lahko stoji med limi stenami in moli gla« hladno zimsko nebo, pa se nič prehladil. Saj res! Prav Tanko! Cemu bi dalje giat Se to ti rečem, da mi i jimi lepimi pisemci le ostani. ALi Draga Marjetica Iz Stol Vsa srečna ti sporočal sem tvoje prelepo pišemo ena. je mamica zlata« ■ prejela. Prihranila ga bc čas okrog osmega marca.: to kmalu! Veseli me, Marjetica, ' se ml oglasila. Tebe in vrstnike iskreno pozdravil prosim: »Se mi pišite, lepo znate!« AL BELOTACEK Mucek Belotaček se pri koruznjaku plazi in na ptičke pazi. So vrabčki prileteli, koruzo kljuvati začeli in niso mucka opazili. Belotaček z repkom miS' se požene kvišku. Joj, vrabček! Ze ni ga. Ze ga ni. Alenka! Naš mucek zares lovi P^ zato sem napisal to pesj" Franc ^^ Tvoj mucek, veš, Fran'^ res ni vreden tako Iju"* mice. Naj mu bo! Vsem vrabčkom, ki so no ušli, in tebi pa /eU!® njo in sončno pomlad. .jEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 1969 STRAN 9 Sto let - sto šol Več kot 100 let smo šli glede tradicije in organizacije osnovnega 'olstva v korak z najrazvitejšimi evropskimi narodi, v zadnjem času L smo počasnejši in marsikje že zaostajamo. Kaj predvideva 47 slo- ^nskih občin in kako bomo zagotovili pomembno nalogo, da naj redno konča osemletno šolanje vsaj 90 odst. normalno razvitih učen- cev? Pc^ republiko In občinami, kot pred vsemi prosvetnimi delavci in šolo kot celoto je kup nadvse odgovornih, pomembnih in težkih nalog. Člana izvršnega sveta skupščine SRS tovariša dr. Vladimirja Bračiča smo zaprosili, , ig za bralce našega Tednika odgovoril na .spodnja vprašanja, ki v tem hipu prav gotovo lo zanimajo veliko večino vseh naših naročnikov, zlasti pa vse starše kot druge občane, ki sta jim vzgoja in bodočnost mladega rodu nadvse pri srcu. 1. Vačrt oziroma petletni in- vesticijski program graditve osnovnošolskega prostora v Sloveniji v obdobju 1969— 1973 je dobil v zadnjem času popularno ime »Sto let — sto šol«. Prosimo vas, povej- te nam o tem velikopoteznem načrtu kaj več, saj to vpra- šanje živo zanima številne bralce zlasti v podeželskih krajih, kjer vprašanje šol- skih prostorov čedalje bolj stopa v ospredje. Stoletnico uzakonitve sploš- ne osemletne šolske obvezno- ■ sti, ki jo letos praznujemo, pomeni kulturno zgodovin- ski dogodek, na katerega smo lahko resnično ponosni. To še posebej ob dejstvu, da 50 mnoge naše osnovne šole tudi na podeželju začele z J rednim delom že ob koncu 18. I' stoletja in da imajo torej že 150 in celo 200-letno tradici- > jo. Zato se lahko po tradici- ji in organizaciji osnovnega šolstva uvrščamo med naj- razvitejše evropske narode. Polno stoletje in več smo .držali z njimi korak. Radost in ponos ob tej ugotovitvi pa nas tudi obvezujeta za - bodočnost, kajti žal moramo T "fotoviti, da postaja v zad- I »jem času naš korak počas- ' začeli smo zaostajati. ■ To zaostajanje se kaže v več i smereh: ' a) v manjšem odstotku v Pred.šolske vzgojno varstve- ne ustanove zajetih otrok; v v neznatnem številu ■ '^'"^itih otrok, ki smo jim J omogočili celodnevno biva- ^ "je v šoli; kv^Vl Ponianjkanju in slabši ^alifikacijski strukturi uč- : >adra, saj imamo na i in v severo- >zhodni Sloveniji za neka- matikr^^r^'^ -."P---, ipjii! . ' slovenščina in tuji me n-K "nih učiteljev ter da so ^."•agoske akademije v ve- in držav že tri Ig. štiriletne visoke šo- prosf* Ponianjkanju učnega iznjel?.' izsiljuje več- "SKi pouk, in še po.sebej ustrezno nic rt 1 posebnih učil- jev.' in laboratori- odJaJ. pomanjkljivosti se Uspeh i® ^ slabših učnih Ocenili ' nekateri ocp^jj. ^^ grozljive, naj nam v ^'■"'Ijjve, saj nam letih uspešno konča osnovno šolo le okrog 63 odst. učencev, v nekaterih obči- nah in posameznih šolah pa cclo komaj nekaj nad 50 od- stotkov. Tudi znanje učen- cev je marsikje zelo šibko, kar je često objektivno po- gojeno, saj nekvalificirani učitelj, opremljen samo s tablo in kredo, res ne more učiti drugače kot verbalno in pomanjkljivo. Ob ugotovitvi, da je poleg kvalitetnega učnega kadra ustrezen šolski prostor te- meljni pogoj za uspešno ure- sničevanje osnovnega šolanja, smo se dogovorili, da pripra- vi republiški sekretariat za prosveto in kulturo program za zgraditev osnovnošolske- ga prostora. Tak predlog pet- letnega programa (1969—197 letnega programa (1969-1973) je sedaj pred nami. Narejen je na osnovi popolnih po- datkov 40 in nepopolnih po- datkov 7 občin. Torej samo 13 občin ni poslalo podatkov. Predlog programa torej ni ka- binetno delo, temveč v osno- vi zbir široko prediskutira- nih ter na zborih volivcev in v občinskih skupščinah sprejetih programov graditve in obnove osnovnošolskega prostora. Občine so pri se- stavljanju in sprejemanju teh programov upoštevale zlasti potrebo po odpravi ustvarjanja možnosti celo- dnevnega bivanja (gradnja in opremljanje novih učilnic, prostorov za svobodne de- javnosti, bivalnih prostorov za vozače, kuhinj, jedilnic in pionirskih sob), moderniza- cijo pouka (specialno oprem- ljene učilnice, kabineti in delavnice), gradnjo manjka- jočih telovadnic in gradnjo novih ter povečevanje ob- stoječih zgradb v krajih, kjer število prebival.stva narašča. Iz teh podrobnih programov občin odseva velika prizade- tost in skrb naših občanov in staršev za boljše pogoje šolanja mlade generacije. Ce smo prej omenili 13 občin, ki niso poslale podatkov, s tem nočemo trditi, da tam nič ne delajo; narobe, obveščeni smo, da se trudijo, kot npr v Mariboru, kjer referen- dum sicer ni uspel, pa zato na občini niso vrgli puške v koruzo. Prav ta velika pri- pravljenost terena je navdih- nila zami.sci akcije in njeno ime »sto let — sto šol«. 2. Kaj nameravamo doseči v SR Sloveniji s tem progra- mom? Kakšni so njegovi glavni nameni? Osnovni namen in cilj ak- cije sta nakazana že v prej- šnjem odgovoru — z izbolj- šanjem pogojev šolanja do- seči v doglednem času kva- litetnejše znanje in boljše učne uspehe, tako da bi red- no končalo osemletno šolanje najmanj 90 odst. normalno razvitih učenccv. Predlog programa predvideva gradnjo novih šolskih zgradb, dogra- ditev manjkajočih telovad- nic, dozidave ter adaptacije; skupno zajema okrog 300 ob- jektov. Razumljivo je, da k uresničitvi tega cilja ne mo- re pripomoči samo nov šol- ski prostor, temveč v harmo- ničnem soglasju tudi drugi dejavniki, o čemer pa bo be- seda v zadnjem odgovoru. 3. In potrebna sredstva za dosego tako pomembne za- misli? Za uresničitev tega sicer velikopoteznega, a nesporno nujnega programa bo v pe- tih letih potrebno zagotoviti nekaj nad 400 milijonov N din. Velika številka, ki pa se je ne smemo ustrašiti. Pre- cejšen del teh sredstev je že zagotovljen s sprejetimi pro- grami, ki so tudi finančno podprti. V mnogih občinah so sprejeli sklepe o samopri- prispevkih občanov, prispev- kih delovnih organizacij in konkretnih obveznostih ob- činskih proračunov. Po do- govoru izvršnega sveta s predstavniki bank je možno realno pričakovati tudi ne- kaj deset milijonov bančnih kreditov. Seveda pa tudi re- publika pri tej akciji ne bo mogla stati ob strani. Kot je bilo že objavljeno, je izvršni svet v načelu sprejel in pod- prl predloženi program in se bo potrudil, da bo republika v okviru danih možnosti pri- spevala ustrezni delež sred- stev v obliki dolgoročnih kreditov (20 let in 2 odst. obresti). Sicer pa bo izvršni svet o tem sprejel v prihod- njih dneh konktretno stali- šče ter ga skupno s predlo- gom programa poslal skup- ščini, ki bo o prispevku re- publike dokončno odločila. Ob spoznanju, da bo realiza- cija programa v veliki meri !odvisna tudi od višine repub- liških intervencijskih sred- stev, sem v tem pogledu op- timist, saj pihljajo zadnje čase /a šoLslvo ugodnejše sapice. 4. Kako bodo posame/,ne ob- činske skup.ščine laitko dobi- vale kredite za gradnjo no- vih šol in za obnovo tistih šol, ki .so nujno potrebne ve- likih popravil in obnove? Kolikšna bo obvezna soude- ležba občinskih skupščin in kakšen je pri tem delež na- ših bank? Republiška intervencijska sredstva bo dobila republiška izobraževalna skupnost, ki bo izdelala posebne kriteri- za njihovo dodeljevanje. Do sedaj uporabljeni pogoji bo- do izpopolnjeni in nato ob- javljeni. Ker jih bo sprejela skupščina republiške izobra- ževalne skupnosti, bodo ime- le temeljne izobraževalne skupnosti možnost prispevati, da bodo pogoji kar se da ustrezni. Predvideno je, da bi morala znašati soudelež- ba občinskih skupščin pravi- loma 65 odst. in več, vendar nikakor ne manj kot 50 od- stotkov. Povedano je že bilo, da so banke pripravljene pri- spevati ustrezni delež. 5. Kaj štejete trenutno za najvažnejše naloge na pod- ročju šolstva v Sloveniji? Med trenutnov najvažnejše naloge na področju šolstva smo že postavili realizacijo predloženega programa iz- gradnje osnovnošolskega pro- stora. K tej nalogi bi dodal skrb za izboljšanje materi- alnega položaja prosvetnih delavcev in šole kot celote, vrnitev ustreznega družbe- nega ugleda šoli in šolnikom, sistematično organizirane oblike obveznega strokovne- ga in idejnopolitičnega izpo- polnjevanja učnih kadrov, večja družbena skrb -«a kva- litetno vzgojo učnega pod- mladka, revizija predmetnika in učnega načrta ter učbeni- kov, sistematična vzgoja upraviteljev kot pedagoških vodij šol in izboljšanja dela prosvetno pedagoške službe. Kot vidimo, gre za cel kup ne prav lahkih in enostavnih nalog, ki so vse dolgoročnej- šega značaja. Pri tem želim povedati, da smo se že lotili reševanja nekaterih izmed navedenih nalog. Znana je pobuda izvršnega sveta in tudi že realizacija prve eta- pe sanacijskega načrta za izboljšanje materialnega po- ložaja prosvetnih delavcev in šol. Izvršni svet bo vztra- jal tudi pri dosledni izvedbi druge etape v letu 1970, ko je predvideno poleg nadalj- njega povišanja osebnih do- hodkov, ki naj do.sežejo ustrezno stopnjo usklajeno- sti z drugimi, občutnejše iz- boljšanje sredstev za režij- ske in funkcionalne izdatke. Za 1969 so že predlagani okvirni programi ter zago- tovljena tudi sredstva za iz- vedbo prvih obveznih semi- narjev za strokovno in idej- nopolitično izpopolnjevanje prosvetnih delavcev. V pri- hodnjih letih bo šlo skozi takšne seminarje po okrog 2U00 šolnikov in vsaki dve leti vsi upravitelji. Menim, da bi morali prevzeti osnov- no skrb za izbor bodočih učiteljev .sami učni kolektivi. Ti naj bi usmerili tiste, ki imajo ustrezne intelektualne .spo.sobnosti in druge dispo- zicije v ta družbeno zahtev- ni, a pri tem lep poklic. Šir- ša družbena skupnost (TIS in RIS) pa bo zagotovila vsem materialne pomoči potrebnim sredstva v obliki štipendij in posojil. Že letos imamo za- gotovljenih toliko finančnih sredstev, da lahko material- no podpremo vsakega nadar- jenega mladinca, ki se želi posvetiti učiteljskemu pokli- cu, pa nima materialnih sred- stev za študij. Naša skrb je posvečena tudi pedagoškim akademijam in izboljšanju njihovega delovanja. Izvršene so že prve pri- prave za proučitev ustrezno- sti sedaj veljavnega predmet- nika in učnegaf načrta. Tru- dili se bomo, da bi prišel tokrat odločujoče do veljave glas naših praktikov, ki naj povedo, kaj je prav in kaj terja spremembo. Pri tem se bomo nedvomno morali spo- prijeti tudi z idealno zamiš- ljenim konceptom tako ime- novane enotne osnovne šoJe in povedati o njem svoje mnenje. Sedaj se namreč ta enotnost žal odraža skoraj izključno v z zakonom pred- pisanem enotnem predmet- niku, učnih načrtih in učbe- nikih, sicer pa vlada velika neenotnost, ki je pogojena z objektivnimi in subjektiv- nimi elementi od prostora in njegove opremljenosti, uspo- sobljenosti učnega kadra do socialnih prilik, v katerih šole delujejo in drugih de- javnikov. K izbolj. dela in uspehov bo nedvomno pripomogla spre- memba 39. člena zakona o osnovni šoli, ki odpravlja na- predovanje z negativno oce- no v višjih razredih in reor- ganizaciji prosvetno pedago- ške .službe. Največ pa bo k večji uspešnosti in kvaliteti šole pripomoglo kvalitetno vzgojno izobraževalno delo ti.sočev naših šolnikov, ki bo- do ob ustreznejšem družbe- nem vrednotenju njihovega nenadomestljivega dela in ob vrnitvi potrebnega miru v šolo nedvomno vložili v to mnogo truda, osebne za- vzetosti in ljubezni. Pri tem delu jim želim veliko uspe- hov. Dr. Vladimir Bračič Kurentove značke so izdelali učenci centra za k(wlnsko stroko Te dni so pričeli prodajati lično izdelane kurentove značke, ki bodo vstopnice za prireditev »Kurentovanje v Ptuju«. Značko je izdelal šol- ski center za kovinsko stroko v Ptuju. Izdelujejo jih v svo- ji šolski delavnici. Mlade ro- ke so že dovolj spretne tudi za to delo. V delavnici je več strojev, ki služijo pri prak- tičnem pouku. Pod strokov- nim vodstvom že dalj časa izdelujejo tudi manjše dele za različne tovarne. ZR STR A] i 10 TEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARj,^ Ot»isk v osnovni šoli pri Veliki Nedelji „Pojdi, bova pomagali tovarišici.. Velika Nedelja pri Ormožu. Prijazna vas, ki se je v zad- njem času precej razširila in sprejela pod svoje okrilje številne lične novo zgrajene hišice. Tik ob cesti je želez- niška postaja, na ravninskem predelu gosto posejane hiše, v ozadju nad vasjo pa na griču kot stražar ždi in čuva nad naseljem stari in mogoč- ni, žal propadajoči velikone- deljski grad, blizu katerega stoji prav tako že precej sta- ra šola, ki je bila v pretek- lem tednu cilj mojega obiska. Po nekoliko hladnem jutru, ki je pozdravilo novo zapadlo odejo bele opojnosti, je posi- jalo prijetno, sicer še medlo zimsko sonce, ki je božalo stare razdrapane grajske zi- dove in pročelje šole. Po v naprej napovedanem obisku sem potrkal na vrata pisarne, v kateri sva se pozdaravila z ravnateljem šole Vladom Ožboltom. V pogovoru, ki ga je nekajkrat zmotil šolski zvonec, ki je oznanjal od- more med posameznimi ura- mi, sva razkrila številne pro- bleme začenši pri učnem u- spehu šolarjev pri Veliki Ne- delji in v podružnični šoli v Podgorcih, potrebe po gradnji stanovanjskega bloka za uči- telje, prenatrpan učni pro- gram, vprašanje šolarjev vo- začev ter še mnogo drugih žuljev, ki tiščijo bolj ali manj vse šole v severovzhodni Slo- veniji. Osnovno šolo pri Veliki Nedelji in podružnično šolo v Podgorcih obiskuje skupaj 628 učencev iz ravninskega Ptujskega polja kot tudi iz hribovitega območja Sloven- skih goric. V prvem p^^lietju šolskega leta 1968/69 je bilo na obeh šolah 475 učencev ali 75,6 odstotka učencev, ki so končali polletje s pozitivnim uspehom Nezadostnih je bilo 150 učencev ali 2.3.9 odstotka Trije učenci so ostali neoce- njeni Najbolj zaskrbljujoče stanje je v sedmih r.^zredih. kjer imajo trije oddelki ko- maj 56,2-odstotni učni uspeh. Tu je bila zabeležena tudi najnižja srednja ocena 2,9, medtem ko je povprečna o- cena na šoli 3,2. Prejšnja leta so bili najbolj kritični šesti razredi, in to predvsem za- radi prehoda iz razrednega na predmetni pouk. Na šoli me- nijo, da je vzrok za tako slab učni uspeh v sedmih razredih predvsem zaradi dodatnih o- bremenitev v učnem progra- mu, kot sta predmeta fizika in kemija, obremenitev o- trok z delom na kmečkih go- spodarstvih, preobširen učni program in ne nazadnje tudi brezbrižnost otrok in staršev, ki vidijo v nadaljnjem šola- nju in zaposlitvi otrok le me- glene in skoraj neznatne per- spektive. Mnogi starši se še vedno nezavedajo, da šola ne more dati otroku vsega, kar je potrebno za njegov dušev- ni in telesni razvoj. Mnogo- krat so starši sami krivi za otrokov neuspeh v šoli in na- daljnjem življenju, saj v času njihovega obveznega šolanja menijo, da so učne knjige in domače naloge otrokova po- stranska stvar. To so nepo- pravljive napake, ki jih otro- ci v poznejših letih nemalo- krat vržejo v oči svojim star- šem. Takrat je žal to že pre- pozno ... V razgovoru z ravnateljem Vladom Ožboltom sem zvedel tudi gorečo željo njihovega šolskega kolektiva, ki se ved- no bolj ubada z vprašanjem stanovanj za učitelje. Mnogi od njih stanujejo v neprimer- nih stanovanjih, ki jim ne o- mogočajo niti normalnih po- gojev za življenje in še manj pogoje za potrebe šolske pri- prave. Skupščina občine Or- mož in TIS sta o vprašanju gradnje .stanovanjskega bloka za učitelje že razpravljali in sprejeli tudi sklep, da bodo »morda« že letos pričeli z gradnjo bloka. Obnove je po- trebna tudi šola v Podgorcih, ki praznuje lelos 150-lclnico obstoja. Tako pri Veliki Ne- delji kot tudi v Podgorcih upajo in si želijo podporo od- govornih dejavnikov, ki jim bodo priskočili na pomoč s potrebnimi sredstvi, h kate- rim bodo primaknili tudi la- sten delež. V razgovor smo vključili tudi Majdo Bezjak iz Miho- vec in Slavka Pintariča iz Polenc. Oba sta učenca osme- ga razreda in po besedah rav- natelja Vlada Ožbolta tudi zelo pridna učenca. Majda, ki vzbuja videz povsem odraslega dekleta, mi je povedala, da namerava po končani osemletki nadaljevati šolanje v srednji kmetijski šoli v Mariboru. Do tega po- klica ima veliko veselje pred- vsem iz ljubezni do narave, dela in življenja v njej. V počitnicah je obiskovala go- spodinjsko kuharski tečaj pri Veliki Nedelji, kar zgovorno kaže, da želi postati nekoč tudi dobra gospodinja. Ce bo v srednji kmetijski šoli pote- kalo vse v najlepšem redu, ni izključeno tudi, da jo bomo morda nekoč srečali v vlogi inženirke agronomije. Skrat- ka, njeni načrti so veliki, prav tako kot je velika njena želja, da bi nekaj postala, da bi si priskrbela poklic... in kdo bi vedel, kaj vse se še skriva v njenih načrtih se- daj, ko zaključuje obvezno šolanje in stoji na razpotju številnih poti in pred velikim vprašanjem — kam, kje in kako sedaj? Tudi Slavko Pintarič, mi je razkril svoj svet načrtov in skritih želja. Zeli postati mehanik in v ta namen že sedaj »šraufa« in razbija po vsem, kar mu pride pod roke. V razredu je med najboljšimi učenci. V šolo se vozi z av- tobusom, kar mu vzame veli- ko časa. Vse do šestega raz- reda je obiskoval šolo v Ljub- ljani. V Prlekiji mu je veliko bolj všeč. Vzljubil je polja, vinograde, gozdove in travni- ke, skratka vrvež ljubljan- skih ulic mu ni bil po godu. Slavko je tudi zelo nadarjen likovnik. Njegova risarska dela so med najboljšimi v razredu. Počitnice so mu na- glo minile ob misli, da si mo- ra za zaključek šolskega le- ta priboriti kar največ do- brih ocen in znanja, ki mu bo pomagalo uresničiti njego- ve življenjske načrte. Učiteljica Marta Frangež, razredničarka 8. razreda, mi je dejala, da ima v razredu 29 učencev, ki bodo po doseda- njih učnih uspehih in izgle- dih vsi uspešno končali raz- red. Samo trije od 29 učen- cev nameravajo ostati doma na kmetiji, vsi drugi pa že- lijo nadaljevati šolanje v srednjih in poklicnih šolah. Ker pozna njihove sposobno- sti, jim pomaga pri izbiri bodočih poklicev. V osmem razredu je opaziti, da posta- jajo učenci nekoliko bolj re- sni, še posebej dekleta. Po- izkuša jih obravnavati kot odrasle in ne več kot otroke, kar ima še poseben učno- vzgojni uspeh. Dejala mi je, da je poklic učitelja zelo lep, vendar tu- di težak in v primerjavi z drugimi poklici premalo u- poštevan. Tudi njen mož je učitelj v eni izmed šol v so- sednji ptujski občini. Tako po ovinkih sem zvedel, da ona z enako izobrazbo pre- cej več zasluži kot mož, ki poučuje v ptujski občini. (Ta skromen primer nam zopet kaže na neurejene razmere v šolstvu, ki bi ga morali po- enotiti za območje cele re- publike). Vedno nasmejana Hinka Lah, učenka prvega razreda. je v letošnjem šolskem, letju izdelala z odlični^'' spehom. Zagotovila mi ob koncu leta ne sme bi- izkazu nobene prav dobij cene. Povprašal sem jo^ se je v letošnjih počitn'' kaj sankala. Odkimala je ne. Vprašal sem jo, zakaj »Ja zato, ker ni bilo sn« je malce hudomušno zakljj la mojo poklicno radovedr, Seveda pa mi je poznej ponosom povedala, da je bila od mame za nagrado ve smučke, ki so jo že nei krat prav pošteno prevai in zabrisale v sneg tako, je bila pravi sneženi mol] jala mi je, da dobro smt da pa verjetno s smučmi kaj ni v redu. To sem ji veda na njeno veselje i volje pritrdil. Tudi Branko Muhič je \i oziroma lansko jesen p sedel v šolske klopi. V [ letju je imel razen računs vse predmete ocenjene z liko. Ata in mama hodit službo. Najrajši ima svojs letno sestrico Lidijo, na! tero vedno in povsod : skrbno pazi. Ko bo velik, li postati avtomehanik. Se da si bo kupil tudi avto, zj dil hišo ..., seveda pa ni najprej skrbeti za dober speh v šoli, ki bo razve; njegove starše, njemu sai mu pa omogočil, da bo lal nekoč uresničil vse svoje danje še otroške sanje načrte. V razgovoru je sodelov tudi njuna razrednica Tinca Makovecki, ki mi j" kratkih besedah opisala č z svojimi malimi učenja Dejala mi je, da so sedaj tako prisrčni in iskreni, poznajo še laži in krivice, vi j o v svojem svetu prav ob prvih nalogah, ki jim nalagata življenje in šoli S tem je naš obisk v osii ni šoli pri Veliki Nedelj| kraju. Želim vam opisati mo še en droben pritnCi (Konec na 11. strani) Letošnje zimsko veselje se je zaradi pomanjkanja snega pričelo s precej.šnjo zamudo. Semestrske počitnice so mi- nile brez tistega pravega neoskrunjenega otroškega veselja na snegu. Velikonedeljski šolarji, ki jih vidite na posnetku, so mi ob mojem obisku uprizorili s kepami pravi otroški mnogoboj. Nobenega ni zazeblo v roke, kepe so frčale po zraku in žarela so otroška lica ... Vlado Ožbolt. ravnatelj os- novne šole prt Veliki Nedelji. Slavko Pintarič, učenec 8. razreda. Majda Bezjak, učenka 8. raz- reda osnovne šole pri Veliki Nedelji. Hinka in Branko z ra«f ničarko Tinco Makovecki' .jEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 1969 STRAN 11 ptice so njegov svet Redki so pri nas, ki se u- .inio načrtno z rejo ptic. S med njimi je Ivan Leš- iz Slov. Bistrice, ki se s "licarstvom bavi že celih pet- "^Poiskal sem ga na njego- .m domu v Zg. Bistrici, kjer "" Me kaj rad povedal kaj več ^siojem življenjskem hobi- Kaj vas je pripravilo, da g^^se začeli ukvarjati s pti- ^^To pa je nekako že v dru- "ni je dejal Ivan Lešnik. Z reio' ptic se je ukvarjal že mi oče. Od njega sem pre- vzel dejavnost jaz, seveda pa sem jo precej razširil. _ Kot slišim, imate precej ptic, koliko in kakšne vrste? Ja, sedaj pozimi, ko ni se- zona', jih imam okoli dvesto. Poleti pa njihovo število na- raste na petsto in še več. Najpogostejše med njimi so razne vrste eksotičnih ptic pevk in pa papige. Z vsemi pa je precej dela. Kaj vas pri vašem poklicu najbolj boli? Dve stvari sta, s katerima se ne strinjam. Mnogo je go- jiteljev ptic, ki želijo s tem priti na lahek način do de- narja. Ti ne gledajo na selek- cijo ptičev, ampak prodaja- jo vse. S tem pa, ko morajo ptiči valiti vse leto, kar hi- tro izgubljajo na vzdržljivo- sti, njihova umrljivost pa je hitrejša. Sem član društva v Mari- boru in pa mednarodnega društva ptic. Vsi člani tega društva se borimo proti tak- snim barbarskim gojiteljem, ki jim gre samo za zaslužek. Razen tega pa je še druga vr- sta ljudi, ki imajo po kletkah svobodne ptice pevke, ki jih po zakonu ne smemo imeti zaprtih. Tako lahko mnogo- krat vidite ujete kaline, ščin- kavce, liščke, čižke in druge. Zaradi tega se borimo pro- ti tem »barbarom«, ki zapi- rajo svobodne ptice pevke in tistim lovcem na dobiček, ki ovirajo zdrav razvoj ptic pevk. Z Ivanom Lešnikom sva o- biskala tudi njegovo ptičar- nico. V njej sem videl celo vrsto eksotičnih ptic pevk, kot kanarčke, razne ščinkavce, ter druge, katerih domovina je v daljni Avstraliji, Afriki ali celo Južni Ameriki. Med najbolj zanimivimi pa so bile papige od navadnih do malih kakadujev, amazonk in dru- gih. — Katere papige se najhi- treje naučijo govoriti, je bilo moje radovedno vprašanje. Mali kakaduji in amazon- ke so med najbolj brihtnimi papigami. Ce jo začnete uči- ti, ko je stara okoli dva me- seca, jo lahko naučite cele stavke, z marljivostjo pa dosežete, da celo žvižgajo ali pa pojejo kakšen krajši napev. Tako Ivan Lešnik živi s svojimi pticami, ki jih ima tudi naprodaj. Razni ptiči se dobijo tudi po trideset di- narjev. Mali kakadu pa stane že 150 dinarjev, medtem ko dosega papiga amazonka vre- dnost 600 dinarjev. PRODAJALNA TP ZARJA V PODGORCIH Drobec iz življenja kupcev in prodajalk Zopet smo v prijazni va- sici Podgorci, ki je bila že v zadnji in tudi današnji številki predmet obravnave v našem listu. Med obiskom lovskega doma članov LD Bresnica sem se za trenutek ustavil tudi v prodajalni tr- govskega podjetja Zarja iz Ormoža. Prav po detektiv- sko sem se naslonil na pro- dajalno mizo ter opazoval, kaj ljudje kupujejo in o čem se pogovarjajo. Stranke so prihajale in odhajale. Pri- sluhnil sem njihovim dvogo- vorom, iz katerih je bilo sli- šati marsikaj zanimivega. Dve materi sta se pogovar- jali o šolskem uspehu svojih otrok, kmečka možakarja o vremenu in letošnji zimi, slišati je bilo tudi komen- tarje o samosežigih na Če- škoslovaškem, o cenah živi- ne, visokih davkih in kdo bi vedel, kaj še vse si ljudje povejo ob teh kratkih sre- čanjih v prodajalni, ko ča- kajo na postrežbo. Ti vsako- dnevni klepeti so v bistvu Cvetka Pignar in Marija Gorjak: »Cim večji blagov- ni promet in izkupiček sta želja vsakega prodajalca.« odraz življenja ljudi v nekem kraju, odraz njihovih pro- blemov, skratka zrcalo, ki nam lahko pokaže marsikaj zanimivega. Po tem prisluškovanju sem se zapletel v pogovor s po- slovodkinjo Cvetko PIGNAR iz Cvetkovec in trgovsko po- močnico Marijo GORJAK. Vajenka Terezija CUS je od- šla nekam po opravkih. S Cvetko Pignar sva naj- prej ugotavljala, da bi bil njen naslov zelo vsakdanji, če bi imela namesto Pignar priimek Cvetko. Takrat bi jo lahko klicali Cvetka CVETKO iz Cvetkovec. Cvetka mi je povedala, da jo delo z ljudmi zelo veseli in da je najbolj zadovoljna takrat, ko je v prodajalni veliko strank. Tedaj je ne- koliko več dela in seveda tudi večji izkupiček, ki je želja vsakega prodajalca. Marija Gorjak je bila po končani trgovski šoli precej dolgo brez zaposlitve. Dejala je, da je občutek brezposel- nosti zelo boleč in mnogo- krat obupujoč. Sedaj ima svoje delo in redne meseč- ne prejemke, ki sicer niso kdove kako visoki, vendar se z njimi da živeti. Po tem kratkem razgovoru smo se poslovili z željo, da bi bilo v prodajalni vsak dan čimveč prometa in pri mo- jem delu kar največ sestav- kov, ki bi jih bralci z zani- manjem prebrali. J. S. »Pojdi b<>va poma- 9«li...« -(Nadaljevanje z 10. strani) ga ta dan doživel med vehkonedeljskimi šolarji. Na a^obusni postaji pri Veliki ^^elji je čakala na avtobus skupina učencev iz j-vetkovec. Bili so glasni in njih je izžarevala prava P^serna mladost. Po cesti je ^ ormoške strani s počas- in utrujenimi koraki Iv? upokojena učiteljica "■^a Cič, ki honorarno po- "[uje pri Veliki Nedelji. De- t) plavi bundi, ki sem ji j^^isodil, da je verjetno učen- dov^*^^^^ izmed višjih razre- svoji mlajši »Pojdi, bova po- gaii tovarišici Cičevi nesti joiJ^So na železniško posta- hovali predolgo oma- saj / pomoči ni prišlo, Cičeva prej šeg^^a do te otroške dru- ( Zdel ■ Vseeno pa se mi je bundi^^^^^er deklice v plavi v teii ^^eden, da ga omenim štovnn • saj kaže spo- tetn nI® starejših ljudi, v Ijice do svoje učite- ■ Prispp prav gotovo veliko ši imJ.®^^ za njihov srečnej- ^^^^isnji dan. Jože Slodnjak NA KARNEVALU BODO NASTOPILI TUDI AVSTRIJCI Mesti Ptuj in Deutschlands- berg iz sosednje Avstrije imata že dalj časa prijatelj- ske odnose. V lanskem letu smo poročali o uspelem na- stopu Ptujčanov na njihovem »Cvetnem korzu«, ki ga pri- rejajo vsako leto. V Deutsch- landsbergu so nastopili: ptuj- ska godba na pihala, folklor- na skupina iz Cirkovcev in ansambel Toneta Kmetca. Ze takrat so Ptujčani povabili nastopajoče iz omenjenega avstrijskega mesta na nastop na ptujskem karnevalu. Pred kratkim je posebna delegaci- ja obiskala omenjeno mesto in še enkrat povabila sosede na ptujski karneval. Povabi- lu so se radi odzvali. Na kar- nevalu bo nastopila dekliška garda iz omenjenega mesta, mestna godba in folklorna skupina iz Nizozemske. De- kliško gardo smo na ptujskih ulicah že videli lani ob prili- ki, ko so vabili Ptujčane na cvetni korzo v Deutschlands- bergu. Omenjena dekliška garda se je pred kratkim vr- nila s turneje po Evropi. Na- zadnje je bila na Nizozem- skem. Nizozemska skupina bo nastopila in si ogledala kar- neval v Ptuju. Izbrane sku- pine bo povabila na Nizo- zemsko na njihove priredit- ve. ZR OBČANKA IZ PTUJA Vaše pismo bo neobjavlje- no, dokler z dopisnico z na- vedbo svojega imena in pri- imka in naslov ne potrdite pisma ali dokler ga v našem uredništvu ne podpišete. S tem seveda ni rečeno, da bo sestavek tudi v listu podpi- san, če tega ne želite. Ano- nimnih pisem ne objavimo. Uredništvo VSE PREPOVEDANO - VSE DOVOUENO Ko sva šla z znancem s ptujske železniške po- staje proti mestu, sva hodila po poti tik ob progi, ki jo smejo upo- rabljati le železničarji. Z nama vred pa je šlo mnogo drugih potnikov, čeprav je onkraj žive meje nova asfaltirana cesta z naznačenim ploč- nikom. Znanec me je opozoril na napis ob progi: hoja po in ob progi prepovedana. (Ali ni ta »po in ob« pre- krasna uradniška jezi- kovna cvetka?) Poglej, mi pravi znanec, kljub, še bolje, nakljub temu napisu hodijo ljudje ob progi in tudi po njej — tudi midva! Poleti me je obiskal sorodnik iz Avstrije, je nadaljeval znanec, ki ne zna besedice po sloven- sko. Ogledovala sva si ptujske znamenitosti in se skoraj vsak dan spre- hajala po ptujskih uli- cah. Nekega dne mi Avstrijec reče: Dragi svak, was ist das »pre- povedano«? Prevedel sem mu besedo v nem- ščino. A tako, mi pravi, prepovedano je pri vas isto kot dovoljeno. To je vendar redka atrak- cija. (Mislil sem si: saj ni le ptujska.) Glej, pra- vi, tu spet piše prepo- vedano. Na vogalu, kjer je uprava Večera, sva videla napis: ustavljanje vozil prepovedano. In vendar so tam stali tri- je avtomobili. V Lacko- vi ulici spet; prislanja- nje koles prepovedano. Tudi tam sva videla ko- lesa prislonjena k zidu ali ob pločnik. Pri neki hiši sva opazila: strogo prepovedan vhod: ljudje pa so hodili skozi ta prepovedani vhod ven in noter. Na nekem dvo- rišču sva ob velikem kupu smeti brala napis: prepovedano odlaganje smeti. V parku sva na ličnih tablicah, ki jih je postavilo turistično in olepševalno društvo le- pe verze, naj ljudje ne teptajo zelene travice in cvetlic, ljudje pa te tra- vice in cvetlic ne vidijo, hodijo po trati ter br- cajo in prevračajo tab- lice. Svak, ki je zdaj že razumel besedo prepo- vedano, me je opozoril tudi v avtobusu na na- pis kajenje prepoveda- no, kjer si je sprevod- nik prvi prižgal cigare- to. Tudi pred kinom je bilo na lepaku napisa- no: mladini izpod 16 let prepovedano. In vendar so sedeli v dvorani tudi pobje, stari 12, 14 let. In tako dalje. Tablic z napisom prepovedano sva videla nič koliko, a ljudje se zanje niti ma- lo niso zmenili. Nekoč, ko sva sedela v restavraciji, kjer je pod mizo, nad katero je bil napis: pse voditi v lokal prepovedano, dre- mal velik volčjak, mi je rekel moj Avstrijec ob ročki haložana: Svak, veš kaj bi predlagal: Zdaj, ko praznujete Ptujčani 1900-letnico, bi s propagandnim geslom »vse prepovedano — vse dovoljeno«, privabili v Ptuj številne tujce, ki bi prišli vsaj iz rado- vednosti, kaj se skriva pod nenavadno parolo in kaj jim nudi. Rekla- ma s primerno sliko naj bi bila taka ali podob- na: Obiščite Ptuj (Poe- tovio) ob njegovi 1900- letnici, k.jer si boste ra- zen zgodovinskih zna- menitosti in kurentov ogledali tudi redko atrakcijo »vse prepove- dano — vse dovoljeno«. Pridite, pričakujemo vas! V. K. STR A] i 12 TEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARj,^ LOVRENC NA DRAVSKEM POUU Ni važno zmagati, temveč sodelovati »Pokaži, kaj znaš« je že pe- to leto ena najbolj uspelih in obiskanih prireditev v Lo- vrencu. Prireja jih mladin- ski aktiv iz Lovrenca. Preteklo nedeljo je bila omenjena prireditev zopet dobro obiskana. Dvorana je bila zasedena do zadnjega ko- tička. Med gledalci je bilo tu- di veliko Ptujčanov. Nekateri so prišli bodrit svoj znance iz mesta, ki vse češče nasto- pajo v Lovrencu. Prireditev pod naslovom »Ni važno zmagati, temveč sodelovati« je otvoril Drago Mur.šec, predsednik mladin- skega aktiva iz Lovrenca. Vo- dila sta jo Nataša Petrovič in Franci Golob iz Ptuja. Iz- brali so komisiji, strokovno in iz občinstva. Ko so izzvene- li uvodni akordi kvinteta »Veselih slavčkov«, je Nataša napovedala in pokramljala s prvo nastopajočo, Marjanco iz Lovrenca. Povedala je, da ima dva brata in da radi pre- pevajo. Zapela je pesem in še eno recitirala. Preizkušnjo sta prestali tudi obe ocenje- valni komisiji. Nastopajoči so se vrstili na odru, zadovoljni gledalci so jih nagrajevali s ploskanjem. Vsi nastopajoči so se dobro »odrezali«. Kdo bo zmagal, je bilo vedno težje uganiti. Med drugimi so zape- li tudi Suzana Vnuk in Mar- jan Meško, Tilika Mojzer iz Apač, Zlata Belčič in Marica Fajfar iz Ptuja (tretji letnik trgovske šole) ... Prireditev so posvetili tudi 120-letnici smrti pesnika Fra^ četa Prešerna. Nataša Petro- vič je prebrala kratek življe- njepis in pomen pesnikovega dela. Marija Mojzer iz Apač je recitirala Prešernovo pesem Povodni mož. Ob spremljavi kitare je za- pel tudi Stanko Muršec iz Majšperka. Milan Ranfl je recitiral svoje pesmi. Piše jih že dve leti. Prireditev so poiK^slrili tu- di z nastopom gledalcev. Dva izmed njih sta na odru reše- vala uganke in zanke. Več- krat nista našla pravilnega odgovora. Pomagati so mora- li gledalci iz dvorane. Na oder so povabili tudi dva, ki se ji- ma jezik ne bi smel zapletati. Na odru .?ta morala kaj naj- hitreje ponavljati »Plug pod klopjo, plug pod klopjo ,..« Menda je bila tudi trema kriva, da se jima je jezik ta- ko zapletal, da sta se že pri tretji ponovitvi vedno zmoti- la. Se huje je bilo, ko sta mo- rala ponavljati »Puž ix) beli brvi drva vozi, puž po beli brvi drva vozi ...« Jezik se je obema zapletal in izzval sta veliko smeha v dvorani. Kljub temu da ni bilo mogoče ugotoviti zmagovalca, sta prejela lepo darilo. Za Danico iz Maribora .so nastopili lanskoletni zmago- valci, kvartet »Fantje iz Vid- ma«. V niem poieio Milan Bcr gan, Franc Habjanič, Tone Petrovič in Stanko Simonič. Zvedeli smo, da so se »razvili« iz dueta. Pojejo že dve leti. Zal vadijo brez vaditelja, in sicer po službi, največkrat zvečer. Tudi letos so želi bu- ren aplavz gledalcev. Zapeti so morali še eno pesem. Za kvartetom so zapeli še Janko Planine iz Sesterž, Kari Zaje iz Apač, in Ivanka Horvat in Tilika Mojzer. Slednji dve je spremljal Mar- tin Mojzer s harmoniko. Sledila je težko pričako- vana razglasitev zmagovalca in i)odelitev nagrad. Največ točk je dobil Kari Zaje, ki je zapel Kmetčevo pesem: Ma- mi, oj mami. Drugo in tretje mesto si delijo z enakim šte- vilo točk »Fantje iz Vidma« in Janko Planine. Mladinci iz Lovrenca so or- ganizirali res hvale vredno prireditev. ZR Kari Zaje je dobil največ točk Zboroval je pevski zbor DU Ptuj Pevsko društvo DU Ptuj je imelo 3. februarja t. 1. občni zbor, ki je potekal po navad- nem dnevnem redu. Odborni- ki so poročali o delu, uspehih in tudi težavah pevskega zbo- ra. Iz poročil je bilo razvidno, da se odborniki in tudi ostali pevci prizadevajo, da bi kva- liteto zbora dvignili na pri- merno višino. Zato sta po- trebni disciplina in točnost pri obiskovanju pevskih vaj, kar so poudarili govorniki, zlasti pa prizadevni zboro- vodja Franjo Petek. Zbor šteje 31 članov, 14 moških in 17 žensk, ki imajo vajo le ob ponedeljkih, ko so klubski prostori zaprti, po- trebni pa bi bili dve. Med ptujskimi upokojenci je pre- cej članov, ki so se obvezali, da bodo plačevali zboru me- sečno po en dinar podporne članarine. S tem pomagajo zboru tudi moralno, saj mu priznavajo njegove uspehe pri javnih nastopih, posebej -pa moškemu zboru za petje na pogrebih, (Doslej se za- peli na 10 pogrebih.) Na občnem zboru so sprejeli tudi načrt gostovanj v več- jih krajih ptujske in ormo- ške občine in v zdravilišču Radenci, komor jih je povabi- la zdraviliška uprava na po- mlad. S tem da so bili izvoljeni v novi odbor skoraj vsi dose- danji odborniki, so j itn 1» li zaup"Tiico za njihovo ^ Tudi sodelovanje z t Svobodo, ki se je obneslo pri januarskem koncerta ptujskem narodnem dornu dalo pobudo, da se bo i še bolj uveljavil. Na obj zbor so bili povabljeni ^ zastopniki upravnega odh DU, DPD Svoboda in nd podpornih članov. Po občnem zboru so šej lo posedeli pri kozarcu v; Pevovodja je intoniral p šernovo Zdravico, kai zadnja kitica je posebno današnje dni nadvse i membna: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dj da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, Pevci so z navdušenjem z željo, da bi se pesniki besede uresničile, zapeli pesem. Sodelovali so t tamburaši DPD Svoboda i tem vnesli še večjo živahi med zborovalce. V, BISTRIŠKI GRAD KULTURNOZGODOVINSKI SPOMENIKI Zelo verjetno je, da je bi- striški grad nastal v 12. sto- letju. Ze takrat je bil sedež deželno knežjega sodišča. Grad je bil vseskozi last de- želnih knezov. Upravljali pa so ga razni upniki in najem- niki, dokler ni leta 1587 po- slal lastnina rodbine Vetter von der Lilie. Prvič grad omenjajo v zgo^ dovinskih zapisih leta 1313 kot »burk Feistritz«. Seveda pa od prvotnega gradu ni ohranjeno prav ničesar. Se- danja stavba namreč izhaja iz prve polovice sedemnaj- stega stoletja. Grad je bil večkrat dograjevan, tako da ne moremo govoriti o njem kot o enotni iz istega časa arhitektonsko zaključeni stav- bi. Viteško dvorano so gra- du prizidali naslednji lastni- ki gradu Attemsi. Sploh je za časa njihovega lastništva doživel grad precej prenovi- tev. Gradu so dozidali tudi reprezentančno stopnišče ob zahodnem krilu in ga po- daljšali ob severovzhodnem stolpu v drugo nadstropje. Razen tega so Attemsi okra- sili grajsko kapelo s freska- mi, stopnišče in viteško dvo- rano. Slikar fresk v viteški dvo- rani je bil Franz Ignaty Flurer, ki se je podpisal nad vhodnimi vrati dvorane. Vse slikarstvo v vseh treh ome- njenih predelih je tipično baročno, tako je v kapeli upo- dobljeno čaščenje Brezma- dežne in njena simbolika v medaljonih na štukiranem ozadju. Prav tako je tudi stopnišče bogato baročno po- slikano, prepleteno z alego- rijami. V viteški dvorjani pa zasledimo iluzionistično ar- hitekturo, ki se odpira v ne- bo, kjer sprejmejo Hei-kula v krog olimpijskih bogov. Od grajske oprave se je do današnjih dni ohranilo izredno malo. Tako je ostalo nekaj peči. štiri supraporte in štukirani stropi iz zadnje polovice sedemnajstega sto- letja. Pet gobelinov iz gradu hrani Narodni muzej v Lju- bljani, petintrideset slik pa Pokrajinski muzej v Maribo- ru. Nadaljnja modernizacija cest na Turnišču Pred kratkim so se ses občani Turnišča. S predst niki krajevne skupnosti Ptuja so se pogovorili o! munalnih potrebah, predv! o nadaljnji modernizj cest na tem področju. Pi vsem se ogrevajo za asfi ranje cest: Draženske in! ne. Po predračunu bi zni la modernizacija omenj« cest v omejeni dolžini milijonov starih dinar Mejno ce-sto bi asfaltiral dolžini 590 metrov, Dražei cesto pa v dolžini 370 met Asfaltno cestišče na obeh stah bi bilo široko 3 rw Občani bi morali tudi s prispevali, in sicer bi P na vsako gospodinjstvi tisoč starih dinarjev. Prii vek bi lahko plačevali v setmsečnih obi'okih. Imenovali so pripravi} odbor za modernizacijo « njenih cest. Njegova nal je, da do 20. februarja I obišče vse lastnike z^ oziroma gospodinjstva i® dogovori in sklene pogo Ce pa so podobni krom- %iu se gospodinja zaroti in ?klen'e, da jih ne bo nikoli 'Zi delala. S krofi je res ^iž Nekatere gospodinje ^lijo krivdo za neuspeh na predobro testo s preobilico jajc in maščobe, drugod pa je »kriv« prepih in podobno. Na kaj pa naj pazimo, da bodo krofi res tudi uspeli? Zvečer znosimo v topel prostor vse, kar bomo drugi dan potrebovali za peko: skledo, deske, krpe, moko, jajca itd. Ko pripravimo testo, mu dolivamo mlačno mleko, da ne uničimo gliv ikvasovk, ki rahljajo testo. iTudi sklede s stepenim tes- jtom ne postavljamo na vroč štedilnik ali na lonec vrele vode, da ne zamorimo kva- isovk. Moki dodamo poleg Ikvasa še malo pecilnega tpraška. Testo naj bo nekoli- ko mehkejše kot za potice, da bodo krofi rahlejši. Vzha- janega testa ne razvaljamo pretanko, če se hočemo po- plavljati z rumenimi pasovi. Izkušnje kažejo, da je bo- lje krofe nadevati z marme- fedo šele po pečenju. Ce pa jpolnimo testo sproti, potem I naj bo tudi marmelada ogre- jta, izrezani kolobarji pa ta- )ko veliki, da jih bomo z 'ir.anjiim obodcem, potem ko ;«mo testo okrog in okrog stisnili, obrezali po vsem 'Obodu. Marmelada mora biti džem in žele sploh JJ'sta primerna, ker se pre- 'i:tro razlezeta in če se le ^alo prerineta na obod kro- čez rumeni pas, lahko l^^apravimo križ. , Tudi model za izrezovanje važno vlogo. Večji je .primernejši, ker se krofi po- ne moejo obr čartaiv ,»m ne . morejo obračati v Ce se krof med pe- vrti, gotovo ne bo J^el »venčka«. Izrezane kro- na krpe, potre- nlZ ' i" pokri- Sl ' ,Prtičkom. da se ne vS' po vrhu. ivra^^f^e krofe polagamo stran- maščobo z vrhnjo gtran° 'navzdol. Zgornja lo se ^^ vzhajana in ta- »tran ^^^ pečenjem spodnja tvrem ® "lalo dvigne. Krofe iih ob?n pokrite; ko ■tno vif?.^' Jih ne pokrije- jTajši o , kožico položimo drui " manj, da bodo in le^^li dovolj prostora Za p Plavali po maščobi. Jčoba ."j® mora biti ma- vroča. Zato •'^skusn'? '^.a^čobo najprej •»stane ^oscek testa; če koi - površini in se ta- je maščoba že ~ krofi bodo « Da ^^Po rjavi, v sre- |a g ^eprepeCeni. Poleg te- llast t "^pihnila le tanka i^lika ^ Po^ njo bo pa praznina — luknja. Maščoba je za cvrenje pri- merna, kadar se košček te- sta potopi in priplava spet na vrh. Enako neprimerna kot prevroča je tudi prema- lo segreta maiščoba. Testo bo obležalo na dnu in se napilo maščobe, preden se bo obar- valo. Nekatere gospodinje imajo težave z maščobo, če se jim začne peniti. To se redkeje dogaja pri cvrenju krofov, pogost pojav pa je to pri cvrenju mesa. Vzrok je pre- malo ogreta maščoba in mast začne vre ti in se peniti; ho- če prekipeti in kar uiti iz posode. Najhitreje jo ukro- timo, če je nekaj odlijemo v drugo kožico, močneje ogre- jemo in to prilijemo prema- lo ogreti. Lahko po penah tolčemo s penovko ali ku- halnico in počakamo, da se bolje segreje. Ocvrte krofe polagamo na cedilo, da se maščoba odte- če, in šele potem naložimo na plitve večje krožnike. Po- nudimo lahko tople ali hlad- ne. Tople posladimo, hladne pa sladimo sproti, ker se si- cer sladkor sprime. In zdaj še nekaj receptov za izbiro: • 40 dkg moke, 5 rume- njakov, 10 dkg sladkorja, 2 žlici ruma, približno 3 dl mleka, malo soli, 8 dkg mas- la, 2 dkg kvasa, limonina lu- pina, žlička pecilnega praš- ka. • 1 kg moke, 8 rumenja- kov, 15 dkg sladkorja, 5 žlic ruma, 3 del sladke smetane, sol, 10 dkg surovega masla, 5 dkg kvasa, limonina lupi- na. ® 1 kg moke, 7 rumenja- kov, 12 dkg sladkorja, 4 žli- ce ruma, približno 6 del mle- ka, sol, 8 dkg margarine. 4 dkg kvasa, 2 žlici poma- rančnega soka. • 1 kg moke, 4 rumenja- ki, 10 dkg sladkorja, 2 žlici ruma, 2 del kisle vode, 3 do 4 del mleka, sol, 10 dkg mar- garine, 2 žlici olja, 6 dkg kvasa, vanilni sladkor. • 50 dkg moke, 2 rume- njaka, 6 dkg sladkorja, 2 žli- ci ruma, 3 del mleka, malo soli, 3 žlice sladke smetane, 3 dkg kvasa, limonina lupina. Skrčen program dela SZDL Slov. Bistrica Ze nekaj let nazaj ne po- znajo pri Socialistični zvezi v Slov. Bistrici takšne aktiv- nosti kot prav letos. Pri tem ne smemo pozabiti, kako ve- lika je bila njihova angaži- ranost v lanskem letu pri pripravah na referendum za sprejetje samoprispevka za ureditev materialnega stanja šolstva. Letošnje priprave na vo- litve jim jemljejo ves delov- ni, pa tudi prosti čas. V svo- jih naporih žanjejo lepe uspehe, saj so vsi izgledi, da bodo evidentiranje kandida- tov kot same volitve potekale res demokratično. Na zadnji konferenci so sprejeli tudi program dela. Tega bodo morali nekoliko skrčiti za- radi prepičlih finačnih sred- stev. Na konferenci so se zavze- li, da se v bližnji bodočnosti bolj obdelajo družbene služ- be, ob tem pa posebej uspe- hi osnovnega šolstva v obči- ni. Na konferenci so obravna- vali tudi priprave na bližnje volitve, na katere niso imeli nobenih posebnih pripomb. -b Pred zbori volivcev v ptujski občini Na - krajevni skupnosti Ptuj pripravljajo poročila za bližnje zbore volivcev. Na teh bodo seznanili volivce z delom sveta v zadnjem času ter s programom dela kra- jevne skupnosti v tekočem letu. Izvolili bodo tudi no- ve člane v krajevno skup- nost. ZR 2EPARJI NA DELU V petek, 7. februarja, je med drugimi potniki na ptujski avtobusni postaji stopil na avtobus tudi Franc Cuček iz Biša 32. Med vsto- panjem v avtobus mu je ne- znanec ukradel denarnico iz žepa. V njej je imel 1060 di- narjev in več potrdil. SKRČEN PROGRAM B V sredo, 5. februarja, je ukradel neznanec izpred go- stilne »Pri pošti« v Ptuju dvosedežni moped. Stanko Kokol iz Krčevine 10, last- nik, je te noči moped zaman iskal. Sele naslednji dan so ga našli v Borovcih pri Ptu- ju. Pustni običaji iz okolice Ptuja na TV Zagrebška RTV bo te dni posnela dokumentarni film o pustnih običajih v okolici Ptuja. Snemali bodo v vaseh na Ptujskem polju in v Ha- lozah. Oddajo si bomo lahko ogledali že marca na deve- tem kanalu. Predračuni za modernizacijo nekaterih cest Predračun za .moderniza- cijo nekaterih cest na ob- močju ptujske občine je iz- delan. Mišljeno je asfaltira- nje cest Budina—Brstje, Ptuj—Rabelčja vas, cesta proti Grajeni in Poljska ce- sta. Predstavniki krajevne skupnosti se bodo v kratkem sestali z lastniki hiš ob omenjenih cestah in se i>ogo- vorili o sredstvih za moder- nizacijo cest. ZR NA PUSTNI TOREK KARNEVAL V ORMOŽU Poročali smo že, da bo v torek, 18. februarja, s pričetkoni ob 14. uri v Ormožu tradicionalni pu.stni karneval, v ka- terem se bodo predsta- vile pustne skupine iz Ormoža ter iz Dravske- ga in Ptujskega polja. Najboljše skupine in po- .samezni pustni liki bo- do nagrajeni z denarni- mi in praktičnimi na- gradami. Zato v torek nasvide- nje v Ormožu! J. S. Ptujski ribiči imajo dovolj sredstev za ureditev ribnika in športnega ribolova v Turnišču Nevrejeni lastniški odnosi Kakšno je stanje voda v ptujski občini in kakšne so možnosti ribolova sta bili osrednji vprašanji razprave letne konference ptujskih ri- bičev. Ugotovili so, da so iz leta v leto bolj prikrajšani za ribo- lov. Prizadela jih je regula- cija Pesnice nova hidrocentra- la v Zlatoličju, Studenčnica je postala navadna mlaka, v Dra vin j i pa se pojavlja često zastrupljena voda. Dalj ča- sa so dolžili Tovarno volne- nih izdelkov iz Maj,šperka, da zastruplja Dravinjo. Tovarna je dala vodo analizirati in izkazalo se je, da vode ne za- zastruplja in da ima dovolj čistilnih naprav. Treba bo po- poiskati krivca. Pretok dravske vode pa so s kanalom za hidrocentralo popolnoma spremenili. Koli- kor vode potrebuje hidro- centralo, jo speljejo po kana- lu. Hidrocentrala že delno obratuje in tako je že sedaj lahko s škornji prebroditi strugo Drave vizavi kanala. Sicer je zagotovljen minimal- ni pretok vode tudi v stari strugi, a je kljub temu ta del Drave veliko izgubil na do- brem prijemu. Studenčnica je v takem stanju, da je ribiška družina »Studenčnica« tik pred raz- padom. Obžalovali so tako stanje potoka blizu mesta. Baje je predvidena regulacija potoka s spodnje strani navz- gor. Načrti so pripravljeni. Za regulacijo je baje predvi- denih 80 milijonov starih di- narjev. Bojijo se tudi, da bo podtalnice vedno manj in da bo regulacija zaman. Dravsko vodo pa osnažijo in zastrupljajo mnogi kanali in pritoki iz vojašnice, (tik za tem kanalom je mestno kopa- lišče), kanal iz Kidričevega (TGA), nesnažna Grajena ... Ker je primerne vode za ribolov vedno manj, vidijo možnosti za vzgojo in ribolov tudi v doslej zapuščenih rib- nikih. Doslej so v urejenih ribnikih le gojili ribe, ki so jih pozneje spuščali v ptujske vode. Velika želja ribičev pa je urejen ribnik, pripravljen za športni ribolov. Njihova želja je uresničljiva, ker ima- jo denar. Za odškodnino za- radi elektrarne so dobili 14 milijonov starih dinarjev. V načrtu imajo preurediti rib- nik v Turnišču. Pri vsej za- misli je spotika le lastninska pravica omenjenega ribnika, ki ga upravlja KK Ptuj. Skle- nili so, da sredstev v ribnik ne bodo vlagali in ga ureje- vali, dokler ne bo rešena last- ninska pravica. Nočejo, da bi si pozneje urejen ribnik kdo lastil. Ker KK Ptuj nima denarja, bi kazalo prepustiti omenjeni ribnik ribiški dru- žini, ki ima vse pogoje, da ga uredi v ribiško športni objekt, ki bo koristil domači- nom in tujcem. ZR LETOŠNJI PROGRAM PTUJSKE KRAJEVNE SKUPNOSTI . Na računu ptujske krajev- ne skupnosti se bo v letoš- njem letu nabralo okoli 40 milijonov starih dinarjev. Krajevna skupnost se je od- ločila, da bo z najetim po- sojilom posvečala vrednost razpoložljivega zneska na 76 milijonov starih dinarjev. Glede na to so že sestavili okvirni program del v letoš- njem letu. V programu del ptujske krajevne skupnosti v letoš- njem letu so tudi dela, ki so bila planirana že pred leti. Sofinancirala bo gradnjo m'A'e kombinirane vzgojne varstvene ustanove v Ptuju s 30 milijoni starih dinarjev. Za gradnjo vodovoda v Spuh- Iji je namenila 5 milijonov, za asfaltiranje Rogozniške ceste 15 milijonov, za asfal- tiranje ceste proti Grajeni 15 milijonov, za asfaltiranje Mlinske ceste na Bregu 6 milijonov, za asfaltiranje ceste proti Orešju in obnovo Vičavske poti 3 milijone, za ureditev ograje in pokopa- lišča v Rogoznici 2 milijona starih dinarjev. Komunalne potrebe na področju ptujske krajevne skupnosti daleč presegajo razpoložljiva sredstva. Se veliko bo treba raznih pri- spevkov. Krajevna skupnost bo morala kljub temu izvr- šiti program dela, da bodo lahko občani čimprej uporab- ljali nove objekte. ZR STR A] i 14 TEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARj,^ Vzgojna vprašanja Moj otrok je drugačen Pri normalnem otroku je za starše samo po sebi umev- no, da njegov razvoj vodijo in podpirajo taiko, da postane uporaben član človeške druž- be in da se more v njej znaj- ti in se počutiti kar se le da si^en. Prav tako je samo po sebi umevno, da nudimo du- ševno nerazvitemu otroku pomoč, da se približa cilju, kolikor dopušča njegovo sta- nje. Ce dosežemo pri priza- detem otroku toliko, da je srečen, miroljuben, dobro vzgojen, čist in ubogljiv, po- tem bodo ljudje ob srečanju z njim prijaznejši. Tudi do- ma bo z njim laže, taiko da bo živela vsa družina sikupaj bolj v miru in zadovoljstvu. Otrok, ki se dobro vede, je deležen dosti več dokazov simpatije, kot otrok, ki je povsod v spotiko. Prijaznost, ki je je drfežon, blagodejno vpliva na njegov značaj: da- je mu občutek, da ga imajo ljudje radi. Kot vsaikemu drugemu človeku, ugaja to tudi prizadetemu otroku. Ta- ko dorašča kot zadovoljen človek in vrača sprejeto pri- jaznost prav tako s prijazno- stjo. Čuti se priznan in pri- zna nato s svoje strani za- hteve, ki jih od njega terja situacija: vedino bolj harmiO- nično se uvršča v vse širše okolje. Nasprotno je otrok, ki se ne vede dobro, povsod v spo- tiko. Vedno znova ga ošte- vajo, in to ne samo ljudje, ki so mu blizu, temveč tudi tak- šni, na katere čustveno ni navezan. Doživlja mnogo ne- prijaznosti in reagira na to z lastno neprijaznostjo, s či- mer F>ostane še bolj nepri- ljubljen. Ni čudno, da občuti svet kot nekaj neprijaznega, saj mora živeti z njim v ne- nehnem boju. Živi t^o rekoč v sovražnem taboru. Name- sto harmonične podreditve, raste v njem bojevitost: upi- ra se vsemu, tiori se proti vsakomur, in sicer s takšni- mi sredstvi, da ga okolje za- radi njih š.e bolj odklanja. Tako nastaja Mik upornega, napadalnega slaboumneža, ki vse razbije, povsod dela škodo in je za vsakogar bre- me. Napadalnost ne sodi v sliko duševne nerazvitosti: to je posledica nepravilnega ravnanja. Tudi zdrav otrok vztraja nekaj časa v svojem odporu, tudi on je kdaj pa kdaj upo- ren, če ga je k temu izavala situacija; ob prigovarj anju, uvidevnosti in ne nazadnje ob sannotkontroli se zopet u- ravnovesi. Duševmo šibkejši pa se bojujejo z mnogo eno- stavnejšimi, zato pa toliko močnejšimi sredstvi. Svojim čustvom je Izročen na milost in nemilost v veliko večji meri, ker mu manjka pa/me- tna preudarnost. Zato moiramo paziti na to, da sam sebe ne žene vse bolj v obrambni položaj in da se nanj ne navadi in ne vztraja v njem. Najboljše sredstvo proti tamu je naše lastno za- držanje. Naša ljubezen, na- ša mirna prijaznost vzbudi miroljubnost. Ce ga vrhu te- ga učimo še dos.tojnega vede- nja, potem bodio tudi drugi ljudje prijazni z njim. Tako otrok nima nobenega povo- da, da bi postal borben. Prizadetega otroka je tre- ba naučiti marsičesa, kar zna zdrav otrok tako rekoč sa mod sebe, ko doseže dolo- čeno starost Veliko tega, kar si zdrav otrok zapomni po naključju, se mora prizadeti otrok šele učiti. Pri zdravem otroku je ta ali ona sposob- nost lepega dne preprosto tu: obleče si nogavice ali pi- je iz kozarca, vse to, ne da bi ga bUo treba posebej učiti. Pri prizadetem otroku ni nič samo po sebi umevno. Sam od sebe se nauči malo sam od sebe ko doseže dolo- čeno starost. Veliiko tega, kar mete čas zanj, se boste ču- dili, koliko ga je mogoče na- učiti. V prvih petih do še- stih letih ste izključni vodi- telj svojega otroka. Izkoristi- te dobro ta čas: obrodil vam bo sadove. »Zakaj se slikarji podpisu- jejo pod slike?« »Zato, da jih ne bi kdo na- robe obesil na siteno!« DELAVSKA UNIVERZA PTUJ DELAVSKA UNIVERZA PTUJ IN KOORDINACIJSKI ODBOR ZA VPRAŠANJA NARODNE OBRAMBE PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL prirejata v izobraže- valnih centrih od 14. februar- ja do 20. februarja 1969 na- slednja predavanja: petek, 14. februarja: Ptuj—Breg—Turnišče Okupacijski sistem v Sloveniji in boj proti njemu med NOV 1941-1945; predava Lojze GojčiC ob 18. uri v dvorani SZDL Breg; ponedeljek, 17. februarja: Medvedce Okupacijski sistem v Sloveniji in boj proti njemu med NOV 1941-1945; predava Adi Sarman ob 18,30 v gasilskem domu; Sela Bistvo in značilnosti sodobne vojne ter vpliv sedanje vojne tehnike na bojno udejstvovanje; predava Ferdo Lovrec ob 18. uri v šoli; Leskovec Vojno strateške koncepcije NATO in Varšavskega pakta; predava Lojze Gojčič ob 18,30 url v šoli; Stoperce Osnovna načela vseljudske obrambne vojne s posebnim ozi- rom na posebnosti Slovenije; predava Franjo Rebernak ob 17. uri v šoli; Ptuj — I. teren Okupacijski sistem v Sloveniji in boj proti njemu med NOV 1941-1945; predava Lado Stumber- ger ob 18. uri v dvorani obč. skupščine, Miklošičeva 14; četrtek, 20. februarja: Naraplje Vojno strateške koncepcije NATO in Varšavskega pakta; predava Lojze Gojčič ob 18. uri v šoli. Podlehnik Osnovna načela vseljudske ob- rambne vojne s posebnim ozirom na posebnosti Slovenije; predava Franjo Rebernak ob 18. uri v šoli. Grajena Psihološka vojna, delovanje obveščevalnih služb In varnost- ni ukrepi v sistemu narodne ob- rambe; predava Martin Učkar ob 18.30 v šoli. PTUJ, Vičava, Orešje Okupacijski sistem v Sloveniji in boj proti njemu med NOV 1941—1945; predava Adi Sarman ob 18. uri v domu SZDL Vičava. Ptuj, Breg, Turnišče Psihološka vojna, delovanje obveščevalnih služb in varnostni ukrepi v sistemu narodne ob- rambe; predava Franc Potočnik ob 18. uri v domu SZDL Breg. NAPADEL TUDI MILIČNIKA V nedeljo opoldne je sto- pil v gostilno v Hajdošah ne- znan moški. Spil je dvakrat po 2 deci pelinkovca. Ko je bilo treba plačati, je pričel razgrajati. Ker ni ubogal na- takarice, sta pristopila dva moška. Neznanec ju je fizič- no napadel. Navzoči so po- klicali na pomoč postajo mi- lice. Miličniki so srečali ne- znanca na cesti kak kilome- ter od gostilne. Miličnik je stopil proti neznancu in za- hteval, da se ustavi. Ta je miličnika fizično napadel. Miličnik je moral uporabiti gumijevko, s katero je ne- znanca prisilil k pokorščini. Odpeljali so ga na postajo milice. Pri sebi neznanec ni imel nobenih osebnih podat- kov. Na vprašanja ni hotel odgovarjati. Delal se je glu- honemega, čeprav je prej v gostilni govoril in pozneje preklinjal miličnika. Govoril je srbohrvatsko. Odpeljali so ga v Maribor na Upravo za javno varnost, kjer bodo ugotovili, kdo je in od kod je. Rezervirano za Lujzeka Dober den drogi Prleki n« moja žlohta, ki se od cajta' cajta zglasite v mojen re?«' ranen koti. Gnes van nemo preveč na a čvekara v svoj en imeni og ' rajši dali besedo mojin doDii kon. Povedati van moren s!! to, ke sen tote dni, če glih^ še samo en krotek cajt oa j? ske korantije na našen i«^ starinskem Ptuju ne sreča I enega originalnega koranta i din samo toke, ki jih lehko fJ den no celo leto v »civili, « čovlemo v provih, od mater«, rove podarjenih lorfah. PaŽ > ren van malo poprafti totoi To v nedelo večer sen vida vi stilni pri Rozikl enih por nJ korantof, ki so malo zacingM z vejkimi fcrovjimi zvuiici no gostof pobirali peneze. En u čista zagvišno ne več kak ij star fašenk je doba namesto i ke drobiža pri eni mizi šptic ki ga je praf po moško v i diiški doj vujžga. Saj rečen, i kin koranton se tudi že tisti i boj ta mali pridružovlejo. Letošjo korantijo nan je o| tudi dopisnik iz Spiihle: SPOSTOVONI LUJZEK: Veš, tudi jas sen se odloča, ti neke napisen iz naše koti tove dežele ge smo zaj totei že fsi tak po malen zmešani | tali. Veš, Lujs, vudrima si v ke no naredma malo propag do za toto korantijo. V nel mo na Ptuju čista zagvišno n lorfe od lorf no lorfe nad lu mi. Zaj pa še neke. Glej, boš si tudi ti malo ksiht nafor drgačik boš glih tak zgledna I našo storo mesto, ki smo mislili letos za toto 1900-letii oblečti novi gvant pa zaj t mo, ke še sploh nosi raztr; no zglodane hlače. Zaj pa še se grema betat b vremen de ke letos za ta5« Ti reči, da bo lepo, jas pa reka ke de grdo. Eden od i de čista zagvišno gvina no t fa. Lepo te pozdn dopisnik iz Spi LEPO POZDROVLENI KORJ IZ SPUHLE Lepo, ke si si zmisla na naš pustni karambol, pozoba si mi boj na široko opisati, I je kaj tote dni v vaši koraii deželi. Si že vida koranta z' kin noson? Veš jas sen še w nega najč z očmi ne vida, dosti žalostno, ne? Nafsezodji pregovor provi — slab zaft — dober kunec. Lekič de to žalo tudi za našo letošjo KO tijo. Nič se ne boj, letos d« tote fašenkove dni na Pt praf liištno no na auf-biks. 1 men de lepo, obiskali do nas forme koranti no riise, radoi neži od bluzik no od dalei, stinci no privatni oStarjoši kšeftali — organizacijski štat toto prireditef pa de Cista zaS no doba sive lase, saj smo P čani že od negda poznoni, 4 za fašenk nemremo naj5 ' nakranclati z malo papirni pantli. Noja, lekič de letos« bojše viln zglednolo. Pridi ' delo na Ptuj, nede ti žoh. > boš že od daleč spozna, i mo Cista originalno lorfo r čaranega občona. Lepo te pozor litt Pozdrovi tudi fse driige rante iz lukarske držove. »Fonzapoh« iz Marproga ' svojen pismi tak neusmU obdela Ormožonce no jihovo sto od zažgonega mosta P""®^ I ve, gradnjo vinske kleti, D® gradnjo vinske kleti, hotel» kombinata, ki je doba svoj lec pri Slovenija vini v ^ Ijani — ke van jas toga n« plen napisati. Zloža je lepo ? v verzih, ki nam pove ^^ zanimivega. Dosti je seveda fsen ten žalostne resnice- pa resnica že od negda Pj boli no v oči skoči, sen * dja toto jegovo pesen v » — lekič de še mi gdo pral P' »Fonzapoh« Iz Marproga« lepo pozdrovleni no bog tvojo bogato no hunoristicn mo. Ce do naji Ormožo^ ke razkurili. ma si jih ne^ drugi priliki malo boj pri^J Te pa srečno no lepo se za tote fašenkove svetke. godovno, ki mamo ga m"* fašenk, ženske pa na P^P , pasko mete, ke se nede koken krofi zadrgna. , ,, Vas ^^ .jEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 1969 STRAN 15 p^gniagala sta sovražnike svoje ljubezni Ukradena nevesta Pred prvim jutranjim, hla- iHniffl zimskim prebujanjem intra' okrog pete ure zjutraj, ' f; na železniški postaji Hu- l^va čakali potniki na pri- J,^ vlaka za Mostar. Sivo 1 zimsko prebujanje dneva. Dve ženski sta prišli na pe- ! Ton- prva se je napotila pro- I .J blagajni za prodajo vozov- ! jg druga z imenom Mara pa nroti bližnjemu studencu. No- bena izmed njiju ni slutila, da se bo v tistem trenutku jgodilo nekaj skoraj nemo- gočega... . . , Nenadoma je kot nevidna senca skočil pred Maro mo- i gki, jo zagrabil za roko ter i odvlekel v avtomobil, ki je t čakal v bližini z že prižganim j motorjem. Žena, ki je kupo- [ vala vozovnice, je prepozno ugotovila odsotnost svoje hčerke. Očividci drznega pod- viga so ji dejali: »Odpeljal jo je fant z avtomobilom du- brovniške registracije.« Ugrabitelj! Kdo je na tako drzek način ugrabil Maro na I železniški postaji? Kakšna j drama se skriva v ozadju? t Ta resnična in pretresljiva [zgodba o borbi dveh mladih I ljudi za pravico do medse- (l»jne ljubezni ima svoje ju- nake: on, ona in stari nepi- sani običaji... i On, 25-letni Vinko Simu- jnovič, kmet iz male vasice Ušlje v Stenskem primorju, ^ občina Dubrovnik, j Ona, Mara Pavlovič iz vasi jZukovica v bližini Mostarja. iTega dne je bila namejena v Mostar, da kupi prstan za zaroko s fantom, ki so ji ga izbrali starši. Prvič sta se srečala pred dvema letoma na zabavi v vasi Stupi. Mara tu ni bila edino dekle, toda Vinko jo je že takrat ob prvem sre- čanju pobožal z začudenim pogledom, saj je vendar lah- ko edino z njo tako skladno zaplesal stari ples lindžo, ples, ob katerem so mnogi fantje spoznali svoje bodoče žene. Zabava je bila končana. Vinko se je še nekaj časa po- govarjal z Maro in jo končno pospremil do nekaj kilome- trov oddaljenega doma. Mesec dni pozneje sta zo- pet zaplesala lindžo in od te- ga dneva dalje sta se večkrat srečala. Zakaj se ne bi? Koli- ko zakonov je že spletel ta nedolžni lindžo, koliko mla- dih se je po stopinjah Vinka in Mare znašlo na srečni in večni stezi, ki od neke tople zvezdnate noči pelje na prag njihovega novega doma. To- da... Marini starši so kljub te- mu da so vedeli za veliko ljubezen svoje hčerke, odlo- čili, (in ta odločitev je ne- zlomljiv zakon), da se bo de- kle poročilo z drugim fantom, ki so ji ga že dolgo pred tem izbrali. Tu ne pomagajo sol- ze, ne pomagajo prošnje in grožnje, očeta in mater je treba ubogati. Ta zakon ve- lja že od nekdaj. Vinko se s tem ni strinjal. Sam pri sebi je odločil, da ta- ko ne more in ne sme biti. Spustil se je v boj s prežive- limi ljudskimi zakoni in predsodki, ki ne priznavajo mladim tiste skrivnostne pra- vice, da si sami s svojo vo- ljo in s svojim srcem izbe- rejo svojega zakonskega to- variša. Da, Vinko ljubi Maro, Mara ljubi Vinka. Tu drugače ne more in ne sme biti. Okrog novega leta je Vin- ko zvedel pretresljivo novico, ki pa ji ni mogel kloniti. Zve- del je, da bo Mara na zahtevo svojih staršev v kratkem od- šla v Mostar, da po starem običaju kupi prstan za zaroko s človekom, ki ne živi v nje- nem srcu. Od te novice dalje ni mo- gel mirovati. Na skrivaj sta se sestala z Maro. Vprašal jo je, za katerega se bo odločila, ali za njega ali za fanta, ki so ji ga vsilili njeni starši. Odgovorilo je Marino srce in njuna skupna ljubezen. Od- ločila sta se, da bo Mara po- begnila k njegovim staršem. Vse to se je dogajalo zvečer. Mara je odšla domov z ob- ljubo, da bo pobrala nekaj svojih stvari in čez nekaj ča- sa prišla na dogovorjen kraj. Bila je temna zimska noč. Tri dolge ure, ki so se spre- menile v večnost, je Vinko stal ob cesti, toda Mara ni prišla. Kje je, kaj se je zgo- dilo, si je morda premislila? Soseda mu je povedala, da njeni starši nekaj sumijo in ne sme iz hiše. Nekaj minut pred polnočjo se je Vinko vr- nil domov, sam in razočaran. Dolgo je premišljeval, kaj naj stori. Sam sebi ni mogel dopustiti, da se Mara zaroči s človekom, ki ga ne ljubi. Samo še nekaj ur in črni pogubonosni vlak bo odpe- ljal Maro v Mostar ... V glu- hi noči' okrog pol druge ure zjutraj je Vinko Simunovič nenadoma potrkal na vrata svojega dobrega prijatelja, učitelja Mate Butijera v Oš- Iju: »Ukradel bom Maro, po- magaj mi, pripravi svoj av- tomobil!« Okrog tretje ure zjutraj sta pripeljala po blatni cesti na železniško postajo v Hutovu. Vlak bo pripeljal šele ob pe- tih. Cas, kot da bi prenehal teči. Ti dve uri sta bili dolgi, neskončni... Končno je kot rešiteljica iz teme prisopihala črna loko- motiva. Ob studencu je opa- zil Maro. Kot na filmskem platnu se je odigrala scena, ki je opisana na začetku te resnične zgodbe. Avto je od- brzel z dragocenim in sreč- nim »plenom« naravnost pred hišo Vinkovih staršev, kjer bodo te dni praznovali ve- selo gostijo in zmago ljubezni nad starimi ter krivičnimi o- bičaji, ki še vedno vladajo v teh krajih. Po »Areni« J. S. Sneg In neprimerna hitrost vzrok nesreče V četrtek, 6. februarja, je pripeljal Feliks Pesek iz Brestrnice pri Mariboru osebni avto po Mariborski cesti in zavil na Zadružni trg. Zaradi neprimerne hi- trosti je avto na Studenčnič- nem mostu zaneslo na levo. Udaril je v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je pripe- ljal Marko Korošec iz Mlin- ske ceste. Materialna škoda znaša 3000 dinarjev. Lažja prometna nesreča - večurna prekinitev prometa v četrtek, 6. februarja, se je ob 9.45 zjutraj v vasi Tr- govišče pripetila lažja pro- metna nesreča, ki pa je po- vzročila večurni zastoj pro- meta na cesti Ptuj—Ormož. Vlačilec reg. št. BG 643-08 s prikolico hladilnika, ki ga je upravljal voznik Milan Glušič, zaposlen pri prevoz- nem podjetju Transšped v Beogradu, je peljal iz Mari- bora proti Ormožu. Prikoli- ca je bila prazna, v kabini pa je ta čas spal sovoznik Slavko Maksič. Voznik Milan Glušič je v Trgovišču pri betonskem mostu prek potoka Sejancf opazil nasproti vozeči avto- mobil znamke VW. Zaradi ozkega cestišča je zmanjšal plin, ob tem je prikolico za- neslo v desno ter je zaradi blagega nagiba cestišča hla- dilnik zdrsnil pod 1,5 metra visok nasip. Hladilnik je obtičal naslo- njen na betonskem kamnu ter je bil s to prometno ne- srečo, ki so jo povzročile v glavnem slabe razmere na vozišču, prekinjen ves tovor- ni promet vse do 12. ure do- poldne. J. S. KINO Gorišnica: 16. februarja jugoslovanski film ZLATA FRAČA; Kidričevo: 14. in 15. februarja angleški film V POPULARNEM RITMU, 17. in 18. februarja angleški film 2IVETI SVOBODNO; Ljutomer: 15. in 16. februarja ameriški bar- vni film LORD JIM, 19. in 20. februarja nemški film ZIVO BLAGO; Ormož: 15. februarja nemški film NENA- VADNI MENIH, 16. februarja ameriški film SPARTAK, 19. fe- bruarja angleški film BUNY LA- KE JE IZGINILA; Poljčane: 15. in 16. februarja ameriški film HOMBRE, 19. februarja romun- sko-francoski film NESMRTNI VOJAKI; " Velika Nedelja: 15. februarja ameriški film SPARTAK, 16. februarja nemški film NENAVADNI MENIH; Tomaž pri Ormožu: 16. februarja ameriški film ŽI- VETI SVOBODNO. KINO PTUJ 14. februarja LETOVANJE V KALIFORNIJI, ameriški film. Predstave ob 17. in 19. uri, v petek samo ob 17., ker bo ob 19. uri na sporedu a- meriški film RAZBELJENE PIŠTOLE. 15. in 16. februarja RAZ- BELJENE PIŠTOLE, ameriš- ki film, predstave ob 17. in 19. uri, v nedeljo ob 10., 15„ 17. in 19. uri. 17. februarja VISNJA NA TASMAJDANU, domači film, predstavi ob 17. in 19. uri. 18. in 19. februarja TAR- ZAN NA VELIKI REKI, ameriški film, predstavi ob 17. in 19. uri. STR A] i 16 TEDNIK — ČETRTEK, 13. FEBRUARj,^ RADIJSKI PROGRAM NE1)EI,J.\, 16. februarja l!»e9 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05—6.20 Poročila 6.30 Infor- mativna oddaja 7.00—7.10 Poro- čila 7.20 Informativna oddaja 7.30—7.45 Za kmetijske proizva- jalce 7.50 Informativna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Radijska igra za otroke 3.50 Skladbe za mladino 9.00 Poročila 9.05 »Srečanje iz študija 14« 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Pe- smi borbe in dela 10.45 Poslušalci (čestitajo — vmes ob 11.00 Poročila 11.50 Pogovor s poslušalci 12.00—12.10 Poročila 13.00 Po- ročila 13.15 Vedri zvoki 13.30 Re- portaža 13.50 Zabavna glasba 14.00 Poročila 14.05—15.00 Lahka glasba — vmes ob 14.30—14.45 Humore- ska tedna 15.00 Poročila 15.05 Športno popoldne 17.00 Poročila 17.05 Operne melodije 17.30 Ra- dijska igra 18.14 Skladbe na Pre- šernove pesmi 19.00 Laiiko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas- bene razglednice 19.30 Večerni radijski dnevnik 20.00 »V nede- ljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Serenadnl večer 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za- plešimo 24.00 Poročila. V^S.VK U.VN razen nedelje: 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Ju- tranja kronika 6.30 Informativ- na oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poroči- la 7.25 Telesna vzgoja 7.45 Infor- mativna oddaja 8.00 Poročila. Ra- dijski in TV spored. PONEDEI.JEK, 17. februarja 19G9 14.05 Lepe melodije 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00. Poročila 15.20 Glasbeni intermez- zo 15.40 Mali koncert 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Odlomki iz opere »Rigoletto« 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Ansambel Bele vra- ne 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Koncert Simfoničnega or- kestra — v odmoru: »Kulturne diagonale« 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literar- ni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24,00 Poročila. TOREK, 18. februarja 1969 14.00 Poročila 14.05 Glasba mla- dih 14.25 l.ahka glasba 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana 15.00 Po- ročila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 Jeziltovni pogovori 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Igra Sim- fonični orkester 18.00 Poročila 18.15 V torek na .svidenje! 18.45 Družba in čas 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pev- ka Elda Viler 19.25 EP 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00 Radijska igra 20.55 »Pust, pust krivih ust« 22.00 Poročila 22.15 »Za staro in mlado« 24.00 Poročila. SREDA, 19. februarja 1969 14.00 Poročila 14.05 Koncert za oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14,55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Naš podlistek 16.00 Za vas 17.00 Poro- čila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 Skladbe Al- berta Roussela 18.40 Naš razgo- vor 19.00 Lahko noč, otroci! J9.10 Obvestila 19.15 Glasbene razgled- nice 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 »Ti in opera« 22,00 Po- ročila 22,15 Jazz 23.00 Poročila 23,05 Literarni nokturno 2.?.15 Za- bavni zvoki 24,00 Poročila. ČETRTEK, 20. februarja 19G9 14.00 Poročila 14.05 »Mladina po- je« 14.25 Operetne melodije 14.45 »Mehurčki« 14.55 EP 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Recital Marije Bitenc 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Simfonični koncert 18.00 Poročila 13.15 Iz na- ših studiov 18.45 Znanstveniki pred mikrofonom 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Lidija Kodrič 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 'ZO.OO Do- mače pesmi 21,00 Literarni večer 21.45 Glasbeni nokturno 22.00 Po ročila 22,15 Komorno gla.^beni večer 23,00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. PETEK, 21. februarja J969 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditna banka L.ju- bljana 15.00 Poročila 15.20 Napot- ki za turiste 15.25 Glasbeni in- termezzo 15.45 Turistična odda- ja 16.00 Za vas 17,00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah 18.00 Poročila 18,15 Za- bavna glasba 18.45 Na mednarod- nih križpotjih 19,00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19,15 Pev- ka Tatjana Gros 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Amaterski zbori 21.30 Pogovori o glasbi 21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz opusa Sergeja Prokofjeva 23.00 Poročila 23.05 I.iterarnl nokturno 23,15 Zabav- na glasba 24.00 Poročila. SOBOT.V, 22. februarja 1969 14,00 Poročila 14.05 Glasbena pravljica 14.25 V vedrem ritmu 14,55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni in- termezzo 15.40 Naš podlistek 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17.35 Umetniški grupi na- ših izseljencev 18.00 Poročila 18.15 »Top-pops 11« 18.50 S knjiž- nega trga 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Majda Sepe 19.25 EP 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00—21.30 »Sobot- ni mozaik« 20.30—21.00 Radijska igra 21.30 Iz fonoteke radia Ko- per 22.00 Poročila 22.15 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 01.00 Poročila. TV spored NEDELJA, 16. februar 9.25 poročila, 9.30 narodna glas- ba, 10.00 kmetijska oddaja, 10,45 propagandna oddaja, 10,50 otroš- ka matineja, 12.20 T V kažipot, 14.15 nogometni turnir v Mostar- ju, 16.00 Saga 9 For.sytih, 16.50 boks za »Oscarja«, 18.00 pusto- vanje na Banjski planoti, 18.20 moja najljubša plavolaska, 19.45 cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 G. Mihič: SAMCI, 21.20 malo za šalo, malo za res, 21.45 športni pregled, 22.15 TV dnev- nik. PONEDELJEK, 17. februar 9.35 TV v šoli, 10.30 ruščina, 11.00 osnove splošne izobrazbe, 14.45 TV v šoli, 15.40 ruščina, 16.10 angleščina, 16.45 kulturna pano- rama v madžarščini, 17.45 tiktak, 18.00 po Sloveniji, 18.25 propa- gandna medigra, 18.30 priprave hudo poškodovanega ali obolele- ga za transport, 18.50 zabavna glasba, 19.20 znanost in mi, 19.45 cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Bilo je težko, 21.55 odlomki iz komičnih oper, 22.25 smučarska FIS tekmovanja v Kranjski gori, 22.45 poročila. TOREK, 18. februar 9.35 TV v šoli, 10.30 angleščina, 11.00 osnove splošne izobrazbe, 14.45 TV v šoli, 15.45 angleščina, 16.10 francoščina, 17.45 risanka, 18.00 kurir Gregec, 18.20 po sle- dovih napredka, 18.40 novosti iz studia 14, 19.05 kurentovanje na ptujskem polju, 19.50 cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 dok- ler si zdrav, 22.05 Pernandel po- je, 22.30 poročila. SREDA, 19. februar 9.35 TV V šoli, 17.15 madžarski TV pregled (do 17.30), 17.45 ri- sanke, 18.30 pisani trak, 18.45 po- ljudnoznanstveni film, 19.15 po- pularna glasba, 19.45 cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 ni- ti našega življenja, 21.35 ekran na ekranu, 22.35 poročila. ČETRTEK, 20. februar 9.35 TV V šoli, 10.30 nemščina, 11.00 angleščina, 14.45 TV v šoli, 15.40 nemščina, 16.10 osnove splošne izobrazbe, 17.45 pionirski TV dnevnik, 18.15 komorni zbor RTV Ljubljana, 18.45 humoreska, 19.45 cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Saga o Forsytih, 21.25 kulturne diagonale, 22.10 poročila. PETEK, 21. februar 9 35 TV V šoli, 11.00 francošči- na, 14.45 TV V šoli, 16.10 osnove splošne izobrazbe, 16.45 madžar- ski TV pregled, 17.25 Daktari, 18.15 mladinski koncert, 19.00 svet na zaslonu, 19.50 cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Prepovedane igre, 22.00 K. Destovnik-Kajuh: Ljubezenske pesmi, 22.20 športna reportaža, 23.30 poročila. SOBOTA, 22. februar 9.35 TV v šoli, 17.45 po domače s Štirimi kovači, 18.15 mladinska igra, 19.15 nova obdobja Jugo- slavije, 19.40 pet minut za bolj- ši jezik, 19.45 cikcak, 20,00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 zabav- no glasbena oddaja, 21.35 rezer- virano za smeh, 22.00 Wojeck, 22,55 TV kažipot, 23,15 poročila. RADIO PTUJ PETEK, 14. februar 15.30 »1900-letnica Ptuja«, 16.00 obvestila in ekonomska propa- gandna oddaja, 16.30 kar ste iz- brali — predvajamo. SOBOTA, 15. februar 15.30 poročila, ma.gnetofonskl zapisi in obvestila, 16.00 ekonom- ska propagandna oddaja, 16.30 novi posnetki — nove plošče. NEDEI,J.\, 16. februar 10.30 tedenski pregled poročil in obvestila, 11.00 nove plošče Jugotona, 11.10 žrebanje tekmo- valnih parov za radijsko tekmo- vanje »Spoznavajmo svoj doma- či kraj« in razpis nagradnega vprašanja, 11.30 zabavna glasba in reklame, 12.00 čestitke in želje poslušalcev. PONEDELJEK, 17. februar 15,30 poročila in magnetofonski zapisi s kurentovanja, 16.00 ra- dijska univerza, 16.30 obvestila in ekonomska propagandna od- daja. TOKEK, 18. februar 15.30 poročila in magnetofonski zapisi, 16.00 ekonomska propa- gandna oddaja, 16.30 kar ste iz- brali — predvajamo. SRED.A, 19. februar 15.30 »Z mikrofonom med mla- dimi«, 16.00 obvestila in ekonom- -ska propagandna oddaja, 16.30 kar ste izbrali — predvajamo. ČETRTEK, 20. februar 15.30 poročila, sestavki in obve- stila, 16.00 ekonomska propa- gandna oddaja, 16.30 »Zbiralci plošč pred mikrofonom«. V ostalem času prena.ša spored RTV IJubljana. Trgovsko podjetje ZARJA, Ormož j bo prodalo v soboto, 15. februarja 1969, v svoji p^ slovalnici LES v Ormožu tovorni avto ZASTAVA, 1,5-tonski za 22 000 din j, kombi ZASTAVA TS 1300 za 12 000 din. Začetek prodaje ob 9. uri za oba sektorja. Trgovsko podjetje na veliko Panonija Ptuj razglaša prosto delovno mesto trgovskega potnika za prodajo reprodukcijskega materiala. Pogoji za to delovno mesto: — visokokvalificiran delavec trgovske stroke in ne- kaj let prakse ali — kvalificiran trgovski delavec in najmanj 5 let prakse Poseben pogoj za sprejem na to delovno mesto j« poskusno delo, ki traja tri mesece. Prijave z dokazila o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja do 25. 2. 1969. Osnovna šola Podlehnik razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za razredni pouk za določen čas od 1. 3. 1969 do 30. 6. 1969. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Zdravstveni dom Ptuj razpisuje prosito delovno mesto ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE za določen čas — za dobo 1 leta. Pogojii za sprejem: — da je zdravnik splošne praks'e — da ima opravljen obvezni 1-letni zdravniški stai Nastop dela je možen takoj. V Laporju bodo dobili klubski prostor Glavna tema zadnjega ob- čnega zbora kulturno umet- niškega društva v Laporju so bili klub.Siki prostori in pa program za naslednje ob- dobje. Tako se bodo dogovo- rili s člani gasilskega dru- štva o prostoru, ki bi ga ure- dili v nekak klub, kjer bi na- šli razvedrilo naladi in starej- ši Laporčani. Razen tega so postavili program za več sekcij kot za folklorno, recitatorsiko in dramsko. Slednja je že zače- la s pripravami za uprizo- ritev Klopčičeve igre Mati. Z dejavnostjo je začel že tudi pevski zbor, ki pa mu mamjka poklicni zborovodja. -b MALI OGLASI KUPIM rabljen kavč. Gašparič, Krčevina 110. PRODAM novo belo peč na olje — kontakt 7500. Naslov v upra- vi. PRIDNO DEKI.TCO, staro It let, vzamem za svojo. Neža Erbus, Mestni vrh 16 pri Ptu- ju. 8 TEDNOV stare pujske prodam. Brstje 26. NOVO ENOSTANOVANJSKO hi- šo Z vrtom v okolici Ptuja pro- dam. Informacije v Stukih 25. KUPIM KOTEL za žganjekuho od 50—70 litrov, rabljen in upo- raben. Ivan Zuran, Cirkula- ne 42. ISCEM OBRTNIK.A, ki bi mi napravil veternik (vindmlin) za čiščenje žita na motorni po- gon Naslov v upravi. TAKOJ SPREJMEM vajenca za pleskarsko In soboslikarsko stroko. Naslov v upravL UGODNO PRODAM 2000 koma- dov betonske strešne opeke. Vprašajte pri Gosak Viktorju, Pobrežje 80, Videm. SOBO S posebnim vhodom od- dam. Naslov v upravi. OPREMLJENO Sobo oddam, slov v upravi. KOTEKS — TOBUS. odki postaje Ptuj, razprodaja zelo ugodnih cenah prvovi volnene odeje in usnjeno fekcijo. Na razpolago so ski plašči, ženske športne ce in moške suknje Iz " jega usnja. V M.VRTBOKU dam v najen dano skladišče 200 kvadrJ metrov in 5-tonskI tovor mercedes, prodam tr.iktor sel alga-er, vprežno kosu kosilnico za žito ter komi rani traktorski obraM Kramberger, Zrkovska c. p. Maribor. STAREJSO ŽENSKO /a » ur duevno za gospodinjst' dopoldanskem času išCe® slov v upravi. Osnovna šola Lesko> pri Ptuju razpisuje delovno učitelja za razredni I'' za določen čas — od februarja 1969 do 20.1 nija 1969, Prednost jo kandidati s stano^ njem v bližini Lesko^ Rok prijave je 8 dm objavi razpisa. Tednik, glasile. Snt ialisiične zveze delovnega ljudstva, izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2, Urejuje uredniški odbor: Eauman (glavni in odgovorni urednik), Bogo Hmelina, Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št 3-72, Tiska Časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.