ISSN 0040-7712 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LOJZEK 20 x 10 rum Merilo 1 : 7 N O £ G > ooc P c ® g 8-8-0 O ii! 11! 3A. F a S- » -8 8 5^ hrbtna oplata 88 L 3. nosi lec: bukev 32 > 20 x 10 mm epoksidni I B 5, hrbtna opiata B 5, hrbtno oploto trikotna letev 10 x 10 trikotna letev 10 x 10 5. B blok 0 10 ZNANOSTI 6 b «J? > § trikotna letev — podpora 10_x_10 mn 4. VP 4 1-4 i ' n 8ž= 2. VP 4 r'co -o o 4§ © <0 2 x 0 10 zatlCa kril, bukev 2 x 0 10 zatica kril, bukev Trebuh modela, nosni del, - na stiroporu izdelan eppksldnf laminat brušeno, d = 1.5 mm. Trebuh modela, nosni na stiroporu izdelan brušeno, d - 1,5 mm. Dobre knjige so lahko tudi poceni! Oglejte si posebno ponudbo knjhj Tehniško založbe Slovenije na www.izs.si. Knjige eo naprodaj na sedežu Tehniške založbe Slovenije ter v vseh prodajalnah SZS. Trebuh modela, nosni del, - na stiroporu izdelan epdksidni laminat brušeno, d = 1,5 mm. ^ZGODOVINA ZNANOSTI e TEHNIKE NAŠ ČUDOVITI SVET OTROŠKA ENCIKLOPEDIJA hS’ 90 SODOBNA DRUŽBA TIM* april 2009 19 epoksidni laminat MODELARSTVO sisir TADEJ PODGORNIK Uvod Starejšim modelarjem je podjetje Multiplex že od nekdaj znano po kako¬ vostnih izdelkih za najrazličnejše zvrsti modelarstva. Njihovi izdelki so bili v sve¬ tu modelarstva vedno nekaj posebnega. Tako je bil prav Multiplexov model leta¬ la smiley tisti, ki ni samo mene, ampak tudi nekatere moje prijatelje popolno¬ ma navdušil za letalsko modelarstvo. Multiplexovi modeli so bili sprva klasi¬ čno grajeni, odliti iz plastike ali celo na¬ rejeni iz steklenih vlaken. Pred nekaj leti pa je Multiplex naredil pravo revolucijo, ko je za svoje modele začel uporabljati nov material - elapor. Ta je po videzu zelo podoben belemu stiroporu, vendar so njegove mehanske lastnosti bistveno boljše, saj se ob udarcu in deformaciji povrne v prvotno obliko. Poleg tega je tudi trdnejši od stiropora, najboljše od vsega pa je, da ga je mogoče lepiti s se¬ kundnim lepilom ter da ga večina čistil¬ nih sredstev in razredčil ne topi (alko¬ hol, bencin, nitrorazredčilo ...). Zaradi teh ugodnih lastnosti je večina letalskih modelov, ki jih ponuja Multiplex, nare¬ jenih prav iz tega materiala. Med njimi najdemo enega, ki še posebno izstopa s svojo obliko in uporabnostjo - začet¬ niški easy star. V tem prispevku bomo opisali nekaj predelav, s katerimi ga iz začetniškega modela spremenimo v pravcato športno letalce. 0 modelu easy star Večina tistih, ki so v zadnjih letih po¬ stali letalski modelarji, že ve, za kakšen model gre. Easy star je namenjen popol¬ nim začetnikom, je razmeroma preprost za upravljanje in, kar velja še enkrat po¬ udariti, zelo trpežen na udarce. Easy star krmilimo po višini in smeri ter poljub¬ no nastavljamo število vrtljajev majhne¬ ga krtačnega elektromotorja tipa speed 400. Ker ima visoko postavljeno krilo in navzgor ukrivljenih konice krila (neke vrste V-lom) je v zraku zelo stabilen. Za¬ radi relativno velike površine kril glede na majhno vzletno maso so njegove ja¬ dralne lastnosti zelo dobre. To dokazuje tudi dejstvo, da ga je mogoče po izklopu motorja še nekaj časa držati v zraku in celo izkoriščati termično dviganje. Kljub vsem dobrim lastnostim pa ima easy star tudi nekaj pomanjkljivo¬ sti. Tako na primer elektromotor, ki je priložen v kompletu, ni dovolj močan. Multiplex celo priporoča uporabo le 8-A krmilnika in 6 celic Ni-MH. V tej kombinaciji se easy star komaj vzpenja in potrebuje veliko časa, preden doseže želeno višino. Letalne lastnosti se sicer ob uporabi 7 celic Ni-MH in vsaj 15-A krmilnika nekoliko popravijo, vendar najboljše rezultate dosežemo šele pri 8 celicah, kar pa hitreje izrablja krtačke elektromotorja. Naslednja slabost je majhno smerno krmilo, ki se pri nizkih hitrostih slabo odziva, kar otežuje zavi¬ janje, pri pristajanju pa lahko povzroči trk z oviro, ki bi se ji sicer lahko izogni¬ li. Omeniti velja, da zmore kar nekaj osnovnih akrobacij, vendar mu za iz¬ vedbo večine ostalih zmanjka možnost krmiljenja po nagibu oziroma krilca. Sledi opis sestavljanja in predelava modela. Ta je namenjena vsem tistim, ki imate doma ta model in bi ga radi spremenili v zmogljivejši model, ter tistim, ki se nameravate z njim naučiti letenja, a bi kljub temu radi nekaj mo¬ čnejšega. Tehnični podatki o modelu Sestavljanje in predelava Pred kratkim me je kolega prosil, da mu pripravim začetniški model, in ta¬ koj sem se spomnil na model easy star. Ker je želel, da bi bil model sposoben tudi akrobacij in bi imel dovolj močan elektropogon, se je začelo sestavljanje in predelava easy stara. 20 april 2009 TIM’ Pogon Po pregledu navodil za gradnjo, je bilo jasno, da se bo najprej treba lotiti montaže pogona. Razlog za to je, da je easy starov trup sestavljen iz dveh polo¬ vic in da je treba najprej v eno od njiju vlepiti pogon ter šele nato zlepiti obe polovici. Ker je kompletu priložen le mali krtačni elektromotorček tipa 400, je bila tu potrebna prva sprememba, ki sem jo moral narediti. Namesto male¬ ga krtačnika sem se odločil za kitajski brezkrtačni nadomestek, ki je namesto 50 do 80 W sposoben »iztisniti« 200 W in več. Odločil sem se tudi za baterije Li-po ter 30-A brezkrtačni krmilnik, ki mi je že nekaj časa ležal v predalu. Pre¬ den sem vgradil pogon, sem motor pri- spajkal neposredno na krmilnik, zame¬ njal kable za priklop baterij z daljšimi ter podaljšal kabel, ki povezuje krmilnik s sprejemnikom. To sem storil zato, da sem potem lahko lažje in lepše vgradil pogon. V obeh polovicah trupa sem po¬ večal utor za krmilnik, vstavil pogonski sklop in zlepil polovici trupa. Pri sestavljanju trupa bi omenil še eno spremembo. Ko sem pripravil ka- Podatki o elektropogonu modela bino za pritrditev na trup, sem jo z vrvico pritrdil na trup letala. S tem sem preprečil, da bi se kabina med letenjem odprla in odpadla s trupa. Rep Sestavljanje sem nadaljeval pri repu. Najprej sem med seboj pravokotno zle¬ pil višinski in smerni stabilizator ter ju nato prilepil na trup. V trup sem vlepil še servomehanizma s povezavami za rep ter povezave priklopil na smerno in višinsko krmilo. Tudi tu sem uporabil poceni kitajske servomehanizme, ki so se že v preteklosti izkazali za dovolj do¬ bre (HXT 900, 9 g, 16 N). Ker bo zaradi večje moči motorja in posledično večje hitrosti modela višinski del bolj obre¬ menjen kot po navadi, sem obe ploskvi višinskega stabilizatorja povezal s smer¬ nim stabilizatorjem. Za to sem uporabil dve 2-mm karbonski paličici, ki sem ju s sekundnim lepilom prilepil na omenje¬ na mesta. Od škatlice, v kateri je bil pri¬ ložen elektromotor, sem odrezal pokrov, ga po dolžini prepognil na polovico ter obrezal na višino smernega krmila. Ta¬ kega sem ga z dvostranskim lepilnim trakom prilepil na smerno krmilo in mu tako povečal površino, da bi bilo med le¬ tom bolj učinkovito. Krila Nato sem se lotil sestavljanja krila. Ker je kolega želel, da bi bil easy star sposoben izvajati tudi večino akrobacij, brez krilc (eleronov) to ne bi bilo mo¬ goče. Ker jih easy star nima, jih je bilo treba izdelati. Najprej sem v obeh polo¬ vicah krila izrezal dela v velikosti pred¬ videnih krilc (450 x 35 mm). Izrezal sem ju 10 mm od točke, kjer se krili sti¬ kata s trupom, nato sem vsakemu kril- TEM 1 april 2009 29 MODELARSTVO cu odrezal še 10 mm po globini. Manj¬ kajoči del sem nadomestil s koščkoma balze, ki sem ju dodal 5 mm na krilcu in 5 mm na krilu ter ju prilepil s sekund¬ nim lepilom. S tem sem okrepil krilci in mesto, kjer se krilci stikata s krilom. Balzo na krilcu sem trikotno pobrusil, da se bo krilce lahko premikalo v obe smeri. Nato sem v krilcih in krilu z mo- pil. Razlog za to je bil, da modela po upo¬ rabi ni treba vedno razstavljati in da mu prilepljena krila povečajo togost. Pred letenjem sem v model vstavil še spre¬ jemnik, in sicer v prostor pod kabino. Kabli servomehanizmev so v ta prostor speljani skozi dve luknji na obeh stra¬ neh trupa. Baterije sem na svoje mesto pritrdil s sprijemnim trakom. in preizkusil doseg sprejemnika. Model sem postavil na tla, dodal polno moč motorja in poletel kar s tal. Moč izbrane¬ ga elektromotorja ja namreč tako velika, da lahko model vzleti kljub drsenju po travi. Easy star se je s polno močjo mo¬ torja vzpenjal pod kotom 45 stopinj. Ta¬ koj sem preizkusil, kaj zmore. Brez težav je naredil lupinge, počasne tonoje, ku- Letenje Končno je na¬ počil dan za prvi polet s predela¬ nim easy starom. Pred poletom sem napolnil nekaj pa¬ ketov baterij, na¬ stavil hode krmil banske osmice itd. Hitrost modela je ve¬ liko večja, kot bi bila s krtačnim elektro¬ motorjem. Najbolj me je navdušil obseg uporabnosti. Pri majhni moči motorja se še vedno vede kot začetniško letalo, medtem ko je pri polni moči pravi mali akrobat. Skratka, predelava je uspela. Pred in med letenjem sem izmeril še nekatere lastnosti predelanega easy sta¬ ra, ki so zapisane v tabeli. Lastnosti predelanega easy stara delarskim nožem naredil utore in va¬ nje z redkim sekundnim lepilom vlepil šarnije. Pred montažo krila v trup je bilo treba vgraditi še servomehanizme. Zaradi nizke cene servomehanizmov in lažje izdelave sem za vsako krilce uporabil svoj servo (HXT 900, 9 g, enak kot v trupu). Servomehanizmoma sem najprej podaljšal kable (približno 40 cm), nato sem zanju s spajkalnikom in modelarskim nožem v krilo naredil utor. Utora za servomehanizma sta na sredini polovic krila. Na enak način sta narejena tudi utora za kable servomeha¬ nizmov. Servomehanizma sem vgradil tako, da sem ju najprej točno namestil v pripravljena utora in ju nato vlepil s sekundnim lepilom. Povezavi servo¬ mehanizmov s krilcema sem izdelal iz 1,2-mm jeklene žice, ki sem jo zavaroval s koščki plastičnih cevk za bovdne. Zadnje priprave Pripravljeno krilo sem vstavil v trup in ga s sekundnim lepilom trajno prile- Zakljucek Predelava easy stara se je izkazala za pametno odločitev. Model je postal spo¬ soben vseh akrobacij, a kljub temu še vedno primeren za začetnika. Ob tem naj opozorim, da se je s predelanim mo¬ delom še vedno mogoče učiti letenja, le hodi komand morajo biti manjši, leti pa naj se pri manjši moči motorja. Zaradi iz¬ bire močnejšega elektromotorja in upora¬ be baterij Li po je easy star hitrejši, daljši pa so tudi časi letenja. Model je neprimer¬ no zmogljivejši od originalne različice. Opisano predelavo bi priporočil vsem tistim, ki se jim easy star valja po hiši, ker so ga s svojim znanjem pilo¬ tiranja že prerasli. Pogon, kakršnega sem uporabil (elektromotor, baterije in krmilnik), lahko po ugodni ceni naroči¬ mo v tujih, predvsem pri kitajskih inter¬ netnih trgovinah, za nekoliko višjo ceno pa je do podobnih komponent mogoče priti tudi pri domačih prodajalcih. Tiste¬ mu, ki se bo lotil predelave, seveda že¬ lim obilo uspeha in veselja pri letenju. 30 april 2009 ™ 8 MODELARSTVO Nemški polgoseničar demag 7 s topom pak 38 (Italeri, kat. št. 6383, M 1 : 35) MITJA MARUŠKO Demag 7 je drugo ime za polgoseni- čarja sd.kfz. 10, ki so ga izdelovali v več¬ jem številu od 1938 do 1944. Demag 7 s 50-mm topom pak 38 je nastal v letu 1941, ko so Nemci na ruski fronti potre¬ bovali čim več vozil, opremljenih za boj s sovjetskimi tanki. Ob vgradnji so topu pak 38 sneli kolesa in dele lafete, sicer pa so ga vgradili neokrnjenega. Dodatni oklep nad motorjem in pred vozniko¬ vim prostorom je nastajal kot modifika¬ cija na bojišču. Italerijeva maketa demaga 7 s proti¬ tankovskim topom izhaja iz družine ma¬ ket polgoseničnega vozila sd.kfz. 10, ki ga je leta 1981 prvič na trg ponudil ita¬ lijanski Esci, vendar je izvirna Italerijeva predelava osnovne makete. To bojno vo¬ zilo ima zanimivo zunanjost in njegova maketa ima kar precej sestavnih delov, ki kar kličejo po dopolnitvi s kovinskim jedkanimi deli. Prav za to maketo je če¬ ški proizvajalec dodatkov Eduard izdelal komplet s kataloško številko 35586. Gradnjo začnemo z detajliranjem transmisije ob motorju v sprednjem delu vozila. Kovinske ročice in stopal- ke, skupaj s kovinsko instrumentno plo¬ ščo zelo popestrijo voznikov prostor, ki je dobro viden na sestavljeni maketi. Kovinski deli so na voljo za reliefno iz¬ oblikovana tla v vozilu. Pokrov motorja izdelamo iz plastičnih Italerijevih delov, vendar nanj ne prilepimo plastičnih de¬ lov, ki so predebeli v merilu 1 : 35, tem¬ več za to uporabimo Eduardove kovin¬ ske nadomestke. Iz Eduardovega nabora dodatkov uporabimo še drobne ročice in različne sponke, predvsem pa izdela¬ mo nosilce za orodje na obeh sprednjih blatnikih. Ti kovinski nadomestki izjem¬ no popestrijo ma¬ keto. Italerijevo orodje je seveda treba malce prila¬ goditi kovinskim sestavnim delom in izdelati nov gasilni aparat. Na sestavnih delih za polodprti keson demaga 7 lahko obrusimo povr¬ šinske detajle in jih nadomestimo z Eduardovimi ko¬ vinskimi pasovi s ponazorjenimi vi¬ jaki in kovicami. Na plastični upodobitvi kovinskih opornic za platneno ponjavo prilepimo vrsto kovinskih pasov, lahko pa se odločimo za samogradno upodo¬ bitev tega dela in tako veliko prispeva¬ mo k verodostojnosti makete. Sestavni deli za oba gosenična pogona so lično oblikovani in z delno ločenimi členki. Ker Italeri ponuja top pak 38 tudi kot ločeno maketo, so tudi Italerijevi kovinski dodatki priloga osnovnemu iz¬ boru dodatkov za vozilo sd.kfz. 10 ali de¬ mag 7. Gradnja oklepnih plošč topa ni za začetnika. Eduard ponuja kompletno nadomestilo, saj so plastični deli prepro¬ sto predebeli in prerobustni. Eduardovi kovinski deli imajo na nosilnih stranicah utore, skozi katere vtisnemo razgreto plastiko in tako lahko oblikujemo kovice in vijake ter površinske detajle na oklep¬ nih ploščah. Na notranji strani oklepa namestimo še kovinske zabojnike za na- merilnik in drugi opremo ter zavržemo plastične dele. Za še podrobnejše detaj- liranje topa lahko posežemo po kovin¬ skih delih poljskega proizvajalca Aber (kat. št. 35096) in kupimo kakšno stru¬ ženo aluminijasto cev. Seveda lahko tudi iz Italerijevih plastičnih delov sestavimo povsem sprejemljivo upodobitev topa, toda druge gradbene možnosti smo vam morali razkriti. Nekaj čelad, kovinskih tulcev za plinske maske in granat naj bi popestrilo maketo. Čelade in vedro je treba dopolniti s kovinskimi dodatki, granate pa je najbolje zamenjati s poli¬ uretanskimi izdelki, ki jih ponuja CMK. Na demag 7 bi vsekakor sodila posadka, ki pa je med sestavnimi deli makete ni. Italerijeva maketa demag 7 s topom pak 38 nam ponuja oznake za tri raz¬ lično kamuflirana vozila z ruske fronte. Priporočamo jo nekoliko izkušenejšim maketarjem, čeprav bo tudi v rokah začetnika lahko nastala zanimiva in razgibana maketa. Maketo za oceno v reviji je priskrbel Metronic Komet iz Tr¬ bovelj. april 2009 31 MAKETARSTVO Maketa s premikajočimi se vozili na cestah (7. del) o SAŠA OGRIZEK Samostojna izdelava cestišča s krmilno žico V zadnjih dveh nadaljevanjih o ma¬ ketah s premikajočimi se cestnimi vo¬ zili smo spoznali tovarniško izdelana cestišča za makete. Samostojno izdelo¬ vanje cest je časovno sicer zamudnejše kot sestavljanje že izdelanih prometnic, vendar je za spretne modelarje zanimi- Delo začnemo z zarisovanjem vo¬ zne trase s pomočjo risalnega pribora (svinčnik, ravnilo, šestilo in krivuljniki). Izdelava voznih poti po lastnih željah sicer omogoča svobodno načrtovanje, vendar nas v primeru nadgradnje na ob¬ stoječi trasi pri tem lahko ovirajo širina cestišča in morebitni premajhni radiji. Tovorna vozila iz kolekcije Faller-car- system niso širša od 30 mm, kar pa ne pomeni, da zadošča enako širok vozni pas. Predvsem v zavojih je pri daljših vo¬ zilih svetli profil precej večji, kar mora¬ mo posebej upoštevati pri dvosmernih cestiščih, da se vozila ne oplazijo. Najmanjša širina enosmernega rav¬ nega vozišča naj bi bila 40 mm, dvo¬ smernega ravnega pa najmanj 80 mm, kar pomeni, da sta vzporedno ležeči krmilni žici med seboj oddaljeni vsaj 40 mm. V zavojih se razdalja med žica¬ eni smeri. Eni žici bodo sledila osebna vozila, drugi pa avtobusi, ki bodo sledili smeri na postajališča. Krmilne žice mo¬ rajo biti med seboj oddaljene najmanj 5 mm. S povečanjem števila žic se seve¬ da poveča širina cestišča. Če se dve kr¬ milni žici križata, naj kot križanja ne bo manjši od 70°, pri čemer moramo žici 2 mm pred križanjem prekiniti. Vozila Fallerjevega sistema imajo vgra¬ jen akumulator in motor, kar jim zagotav¬ lja potrebno maso za pritisk na podlago, ter gumijasta kolesa za dober oprijem s cestiščem in lažje premagovanje manjših vzponov. Prehodi iz ravnine v klanec in obratno naj bodo primerno ukrivljeni, kar pri debelejših podlagah dosežemo tako, da na približno vsakih 10 mm nare¬ žemo spodnji del vozišča (slika 2). Klanci naj ne bo večji od 7 %, kar pomeni, da se na metru dolžine cesta ne vzpne za več kot 70 mm. vejše, če lahko vozne poti iz¬ delamo po lastni zamisli in jih prilagodimo obliki make¬ te. Cestišča lahko pripravimo za maketo, ki jo zgradimo na novo, ali pa jih speljemo po že obstoječi pokrajini. Tako lahko izdelamo cestišče, pri katerem krmilno žico položi¬ mo na podlago, jo prilepimo in zalijemo z mavčno maso ali pa v cestišče izdolbemo utor, v katerega vstavimo krmil¬ no žico. V vsakem primeru pa potrebujemo posebej za Faller-car-system razvito kr¬ milno žico (kat. št. 161 670), ki jo dobimo v zvitkih po 10 metrov (slika 1). Ta žica s svojo debelino in magnetni- Razumljivo je, da iztrošeni akumulatorji ne dajo toliko energije kot polni, zato bodo »obnemogla« vozila počasne¬ je in težje prevozila vzpone. Ko smo na suho, gladko leseno površino natančno narisali potek smeri, po kate¬ ri naj bi vozila peljala, lahko položimo krmilno žico. Da bi žica obstala na svojem mestu, celotno dolžino začrtanih linij prelepimo s prozornim dvostranskim samolepilnim trakom (npr. Scotch 3 M 665) in po črtah, ki jih vidimo sko¬ zi lepilni trak, prilepimo kr¬ milno žico (slika 3). Ob večjih temperaturnih razlikah v prostoru, kjer ima¬ mi lastnostmi omogoča, da vozila sledijo smeri gladko in brez zati¬ kanj oziroma neželenih ustavljanj. Cestišče s krmilno žico na podlagi Za izdelavo prometnic s krmilno žico na podlagi lahko uporabimo kakršno koli gladko leseno podlago poljubne debeline. Če bo cestišče v več ravneh in bodo na trasi vzponi in spusti, upora¬ bimo topolovo vezano ploščo debeline najmanj 3 mm, ki je poceni, material ni težak in ga lahko obdelujemo. Preden začnemo gradnjo nove ceste, velja zago¬ toviti dobro oprijemljivost mavčne mase na podlago. To je še posebno pomemb¬ no, če jo bomo izdelali na obstoječi trasi. Lakirane ali gladko obarvane površine, ki so morda na maketi, moramo obdelati z brusilnim papirjem zrnavosti 120. ma lahko poveča tudi na 55 mm, pri čemer velja, da radiji ovinkov ne smejo biti manjši od 200 mm. Če želimo na maketi uprizoriti gost promet z več vozili, pa ne želi¬ mo ali ne moremo vgraditi elemen¬ tov, ki bi omogo¬ čali spremembo smeri (pri železni¬ ci so to kretnice), lahko v cestišče vstavimo dve ali več krmilnih žic v 32 april 2009 mr 8 MAKETARSTVO mo maketo, lahko pride do raztezanja in krčenja krmilne žice. Da preprečimo morebitne poškodbe cestišča, ki bi jih povzročila različna dolžina krmilne žice, to polagamo po kosih, dolgih med 70 in 100 cm. Na stikih naj se oba konca žice vzporedno prekrivata. Tako bodo lažja tudi morebitna popravila in spremem¬ be, če iz cestišča potegnemo le krajši konec žice. Ko je krmilna žica položena, lahko izvedemo poskusne vožnje, kar je na tej stopnji gradnje že mogoče. Teste iz¬ vedemo z vsem razpoložljivim voznim parkom, da ugotovimo, kako se na ce¬ sti vedejo tako manjša vozila kot tudi debelino nanosa, pri enosmernih cestah pa si pomagamo tako, da ob robu vozne poti položimo še »slepo« krmilno žico, ki skupaj z glavno določa višino nanosa in jo odstranimo, ko se masa strdi. Ko se masa strdi, se rahlo skrči, zato moramo nanesti še dodatno plast. Morebitne ne- ravnine oziroma izbokline izravnamo s previdnim gladenjem s pleskarsko lopa¬ tico (slika 5). Na koncu z gumijastim valjčkom na¬ nesemo barvo za ponazoritev asfalta 180 506 (sliki 6 in 7). S tem je cestišče izdelano. Manjka¬ jo le še talne oznake, ki jih pri Fallerju manj težav z zagotavljanjem enakomer¬ ne debeline nanosa, vendar je preizku¬ šanje delovanja in odpravljanje napak težavnejše. Ker je osnova vozišča karton, nanj narišemo celotno cestišče s predvideno umestitvijo krmilne žice. Pri dvopasov- nih cestah imamo na risbi tri dele: sre¬ dinski med obema krmilnima žicama in stranska od krmilnih žic navzven proti zunanjemu robu ceste. Enopasovne ce¬ ste imajo na vsaki strani krmilne žice proti robu vozišča po en pas. Vse te dele moramo izrezati, po ravnih črtah s po¬ močjo kovinskega ravnila in modelar¬ skega noža, krivine pa s škarjami. Upo¬ števati moramo debelino krmilne žice in za toliko zožati pasove. Če je celotna trasa dolga, jo razrežemo na več krajših delov (slika 8). Na gladko in čisto podlago, na kateri želimo izdelati cestišče, najprej položi¬ mo in z bucikami pritrdimo sredinski del dvopasovne ceste oziroma enega od pasov enosmernega cestišča. S svinčni¬ kom obrišemo položaj pasu, nakar pri¬ trdimo preostanek in obrišemo še tega. Paziti moramo, da je med pasovi utor za krmilno žico. Ko karton odstranimo, ostane na podlagi s svinčnikom narisa- avtobusi, tovornjaki ali dolgi vlačilci. Predvsem je pomembno, kako izpeljejo ovinke. Vozila morajo ves čas ostati na cestišču in pri srečanju ne smejo opla¬ ziti mimovozečih. Morebitne nepravil¬ nosti odstranimo in popravimo, da smo zadovoljni z gibanjem vseh vozil po ma¬ keti. Sledi nanos mavčne mase (kat. št. 180 500 oziroma 170 654), ki jo pripra¬ vimo tako, da v posodo najprej zlijemo eno merico vode nato dodamo dve me¬ rici mase v prahu. Zmes dobro preme¬ šamo, da v njej ni grudic in zračnih me¬ hurčkov in je pripravljena za nanašanje. Maso lahko oblikujemo približno eno uro, nakar se hitro strdi (slika 4). S široko pleskarsko lopatico maso enakomerno nanesemo na podlago tako debelo, da je krmilna žica povsod pre¬ krita. Pri dvopasovnem cestišču je nana¬ šanje lažje, saj nam krmilni žici določata ponujajo pod oznako 180 591, obcest¬ ne ograje in stebrički (kat. št. 180 592) ter prometni znaki (kat. št. 180 594 in 180 595). Opisanemu načinu izdelave cestišča je podobna izvedba, kjer namesto mav¬ čne mase uporabimo karton debeline krmilne žice. Pri tem načinu imamo na sled vozišča s predvideno namestitvi¬ jo krmilne žice. Površino zdaj prelepimo s 50 mm širokim prozornim dvostranskim sa¬ molepilnim trakom (npr. Aerodouble), skozi katerega vidimo obrise posame¬ znih trakov. Na lepilni trak najprej prilepimo sredinski del dvosmernega k april 2009 33 MAKETARSTVO cestišča oziroma enega od pasov eno¬ smerne ceste. Pri delu moramo biti zbrani in na¬ tančni, saj ko karton prilepimo, poprav¬ ki niso več mogoči. Tik ob vzdolžni rob kartona nato prilepimo krmilno žico in ob njo še enega oziroma dva pasova. Tako je cesta na grobo izdelana in mo¬ žne so poskusne vožnje (slika 9). Cestišče pobarvamo s prej omenje¬ no barvo asfalta ali kako drugo akrilno črno ali sivo barvo. Predvsem za ravne dele cestišč je zanimiv samolepilni trak iz krep papirja tovarne Noch v imitaciji tlakovane ceste (slika 10). V kompletu s kataloško številko 60 430 dobimo dva en meter dolga trakova skupne širine 50 mm. Ta trak vodilu brez težav omo¬ goča sledenje krmilni žici. Cestišče s krmilno žico v utoru Za nekatere je preprostejši način iz¬ delave cestišča, kjer krmilno žico položi¬ mo v utor. Za to moramo v traso vozišča najprej izdolbsti žlebič globine in širine premera krmilne žice. V trdo plastiko lahko to naredimo z majhnim dletom ali ostrim vrtljivim koleščkom na držalu. Za dolbenje lesa je tovarna Bohler izdelala 12-V rezkalnik, ki ga Faller prodaja pod oznako 161 669 (slika 11). Rezkalnik ima na koncu držala kolut z razprtimi zobci. Ko ga vodimo po začrtani liniji, izžlebi prav tako zarezo, kot je potrebna za vla¬ ganje krmilne žice, ki jo z izvijačem ali kakim drugim kovinskim pripomočkom potisnemo v utor (slika 12). Če pri delu naredimo na¬ pako in zare¬ žemo v nepra¬ vo smer, ni to nič hujšega, saj po tem, ko krmilno žico vložimo v pra¬ vi utor, napačnega zapolnimo s kitom za les. Na koncu cestišče samo še pobarva¬ mo z gumijastim valjčkom in opremimo s talnimi oznakami. Postopek je preprost in kaj več ni dodati. Ta način izdelave prometnic je primeren predvsem na obstoječih ma¬ ketah, na katerih želimo dodati še pre¬ mikajoča se vozila. Ob tem moramo se¬ veda upoštevati geometrijska pravila, ki so bila navedena v prvem poglavju. V naslednjem nadaljevanju bodo predstavili izboljšave cestnega sistema z vgradnjo odcepov in zaustavitvenih mest. Zdaj v novi podobi in na 52 straneh! 34 april 2009 IZDELEK ZA DOM Valj navadno snamemo brez težav, saj je samo nataknjen na štiri stojne vi¬ jake, ki so priviti v okrov oz. ohišje mo¬ torja. Ko je glava motorja odstranjena, valj samo potegnemo stran od motorja. Če ne gre z rokami, ga rahlo udarjamo z gumijastim kladivom. V posebnih pri¬ merih pa se valj tako trdovratno drži okrova motorja, da je treba poseči po posebnih metodah. Najprej poskusimo s kovinskim kladivom. Uporabimo kla¬ divo iz aluminija, ki je dovolj mehko, da ne kuje (in deformira) železne po¬ vršine, ob katero udari. Pri tem seveda tvegamo, da se nam bo odlomil kak kos hladilnega rebra, saj je izdelan iz krhke zlitine. Paziti pa moramo, da niti enkrat ne udarimo po motorni gredi, ki moli iz obeh strani motorja (slika 147). Če aluminijasto kladivo ne pomaga, valj previdno segrejemo. Najbolje je, da uporabimo električno grelno pištolo, če pa uporabimo plinski gorilnik, moramo biti še posebno previdni. Seveda po¬ trebujemo ustrezno zaščitno opremo, kamor gotovo sodijo rokavice in očala (slika 148). Valj prek ostankov vijakov (če so se odlomili pri odvijanju) z okrovom spoji rja, ki je v letih razjedla obe stični povr¬ šini. Ta sloj rje ni več samo površinski, kot smo običajno navajeni, ampak je zrasel od ene površine (valja) do druge (vijaka). Sčasoma ju je spojil tako moč- L LLVL april 2009 no, da se zdi, da sta med seboj (morda v resnici tudi sta!) zvarjeni. V tem prime¬ ru uporabimo vrtalni stroj in s svedrom premera 5 ali 6 mm »očistimo« predel okrog vijaka. Z debelejšim svedrom (7 mm) nato zavrtamo v odlomljeni ko¬ nec vijaka (slika 149). S svedrom povrtavamo konec od¬ lomljenega vijaka toliko časa, da od¬ stranimo vso rjo in morebitne kose kovine. Na koncu odlomljenega vijaka bo tako nastala vdolbina, okrog njega pa se bo videl obroček rje, ki nam one¬ mogoča premikanje in odstranitev valja (slika 150). Nato valj z množico udarcev z alu¬ minijastim kladivom počasi zbijamo z okrova. Potrebna je obilica potrpežljivo¬ sti - otroška neučakanost samo škoduje! Sčasoma se valj premakne. Med njim in okrovom se pojavi tanka reža, v katero nakapljamo nekaj olja. Izpušni kanal, ki vodi do bata, zamašimo s krpo ali papir¬ jem. Tako preprečimo, da bi se bat po¬ škodoval ali zagozdil z drobci aluminija, ki odletavajo s kladiva (slika 151). Valj moramo premakniti za kakih 20 mm. Če se zares trdovratno upira, ga večkrat segrejemo. Ognjeni curek usme¬ rimo tako, da ne zaide proti okrovu mo¬ torja. Ta je namreč iz aluminija, ki se tali in mehča pri mnogo nižji temperaturi od železa, in bi se pri tem lahko poško¬ doval. Zaradi visoke temperature sloj rje razpoka, razpade in popusti. Na sliki sta vidna stojna vijaka, ki sta se pri odvija¬ nju odlomila, še vedno pa vežeta valj in okrov motorja (slika 152). Valj z udarci kladiva počasi premika¬ mo - malo naprej, malo pa tudi nazaj, da zdrobimo rjo okrog vijakov. Čez čas se bo valj premaknil za toliko, da ga bomo lahko sneli z ostankov vijakov. Ves ta po¬ stopek pa na srečo ni običajen. Navad¬ no poteka snemanje valja mnogo lažje, z manj napora in hitreje ali celo povsem brez težav. Opisani primer je pač ekstre¬ men (slika 153). Ko je valj sproščen, ga z lahkoto sna¬ memo z bata, paziti moramo le, da bata pri snemanju ne odrgnemo in poško¬ dujemo. Njegove vrednosti namreč ne predstavlja njegova masa, ampak pred¬ vsem zunanja površina. Če je ta poško¬ dovana, je bat povsem brez vrednosti. To velja tudi za večino drugih strojnih elementov, na primer gredi, osi, ležaje, šobe, tesnila. Kilogrami v notranjosti niso toliko pomembni, kot so miligrami na površini (slika 154). 35 IZDELEK ZA DOM Ker je bat gibljivo spojen z ojnico in motorno gredjo, bo med nadaljnjim de¬ lom gotovo opletal in udarjal ob stene ohišja motorja. Pred poškodbami ga ta¬ koj zaščitimo, na primer z vrečko, ki jo ovijemo okrog bata in pritrdimo z elasti¬ ko (slika 155). Obe polovici okrova med seboj spaja osem vijakov (M6 x 25, imbusni). Dru¬ gega za drugim odpustimo, nato pa jih odvijemo in odstranimo (slika 156). Ko odstranimo vijake, sta polovici okrova še vedno precej trdno spojeni. Veže ju več stvari: a) centrirni puši, ki omogočata natančno sestavljanje in za¬ gotavljata pravilno medsebojno lego obeh polovic okrova; b) tesnilo okrova, ki se sčasoma zaradi olja, temperatu¬ re in velikih sil prilepi na obe polovici okrova; c) tesnilna obroča na vsaki stra¬ ni motorne gredi, ki z gumijasto površi¬ no objemata gred; d) ležaja, ki sta zelo natančno nasajena na motorno gred. Tudi za razstavljanje okrova uporabimo gumijasto kladivo in morda kak lesen predmet, s katerim si pomagamo na tež¬ je dostopnih mestih (slika 157). Med polovicama okrova se pojavi reža. Tesnilo okrova je popustilo, prav tako centrirni puši, še vedno pa premi¬ 36 kanje ovirata tesnilna obročka na mo¬ torni gredi. V tem primeru bi se zdelo priročno, da bi v režo vtaknili izvijač in z njim okvir razmaknili, a tega ne sme¬ mo! Na ta način bi namreč poškodova¬ li stični površini obeh strani okrova, ki bosta po vnovičnem sestavljanju puščali olje. Nadaljujemo počasi, malenkost na sprednji in malenkost na zadnji strani okrova, tako da sta si stranici ves čas vzporedni (slika 158). Čez čas se eno od tesnil vda in po¬ pusti in oba dela okrova lahko prepro¬ sto ločimo. Na sprednjem delu se pri¬ kaže vztrajnik na motorni gredi, zadaj pa zobnik, ki je del gonilne gredi (sli¬ ka 159). Z gumijastim kladivom rahlo trka¬ mo po koncu motorne gredi in jo izti¬ snemo še iz drugega ležaja in tesnila (slika 160). Motorno gred skupaj z ojnico in ba¬ tom potem brez težav izvlečemo iz de¬ sne stranice okrova motorja, v njej pa sta ostala še kroglični ležaj in tesnilni obroč (slika 161). V levo stranico je vpeta gonilna gred, ki ima na obodu velik zobnik (sli¬ ka 162). Gonilna gred je vtisnjena v ležaj na levi stranici okrova in jo z lahkoto od¬ stranimo z blagimi udarci z gumijastim kladivom (slika 163). Ker je gonilna gred z zobnikom raz¬ meroma težka, pazimo na to, da nam ne odleti na tla in se pri tem poškoduje ali pa poškoduje naše noge. Ko jo bomo odstranili, bosta v ohišju vidna njen le¬ žaj in tesnilni obroč (slika 164). april 2009 TIM’ IZDELEK ZA DOM Če je v ohišju ostal kak odlomljen konec stojnega vijaka, ki je namenjen pritrditvi valja in glave, ga odstranimo s patentnimi kleščami. Te klešče omo¬ gočajo, da vijak z veliko silo zagrabimo, nato pa ga stisnejo in držijo same. S pa- pagajkami ali podobnimi kleščami, pri katerih moramo hkrati stiskati ročki in vrteti vijak, to ne bo šlo. Vijak se navad¬ no ne upira pretirano hudo, saj je privit v okrov iz aluminija, ki je mnogo meh¬ kejši od jekla. V sili lahko okrov nekoliko pogrejemo z električno pištolo, nikakor pa ne s plinskim gorilnikom (slika 165). Motorno gred in bat povezuje ojnica. Ta je na eni strani pritrjena na ekscen¬ trično nameščen sornik (okrog njega je iglični ležaj) na motorni gredi, ki ga ne moremo zamenjati sami. Ta sornik je namreč z veliko silo in pri visoki tempe¬ raturi vtisnjen med oba vztrajnika. Pri vsem tem morata biti oba dela motorne gredi poravnana tako, da se os enega na¬ tančno ujema z osjo drugega. Za zame¬ njavo bi potrebovali močno stiskalnico, pripravo za centriranje motorne gredi in močan grelnik. Izvrtini na vsakem vztrajniku imata dve nalogi: pri sestav¬ ljanju omogočata natančno poravnava¬ nje gredi, med delovanjem motorja pa delujeta kot nekakšna »negativna protiu¬ tež« za ojnico - brez njiju bi bila gred na strani ojnice težja in bi se med vrtenjem močno tresla (slika 166). Bat je na ojnico spojen prek batne¬ ga sornika. To je natančno obdelana in gladka jeklena cevka, ki je blago vtisnje¬ na v telo bata. Okrog sornika v notranjo¬ sti bata je nameščen iglični ležaj, okrog njega pa oko ojnice. Da se sornik ne more premakniti vstran, preprečujeta dve varovalki iz vzmetnega jekla, ki ju odstranimo s tankimi kleščami. Stisne¬ mo zavihka, varovalka skoči iz utora, nato pa jo previdno izvlečemo. Pazimo, da nam ne odskoči in se izgubi nekje v delavnici ali travi (slika 167). TIM april 2009 Ko sta varovalki odstranjeni, sornik previdno izbijemo iz bata. Uporabimo primerno debelo jekleno palico (nekaj manj kot 10 mm), po kateri rahlo udarja¬ mo z gumijastim kladivom. Bat lahko dr¬ žimo kar v roki, tako da nam bo sornik izstopal med prsti (slika 168). Ko smo sornik dovolj premaknili, lahko izvlečemo ojnico in iglični ležaj. Na sorniku so lepo vidni sledovi delova¬ nja motorja: tam, kjer sornik obteka me¬ šanica zraka, bencina ter olja in kjer se stika z ležajem, je rjavkaste barve, kjer pa je vtisnjen v bat, pa je ostal kovinsko siv (slika 169). Ležaj s prstom iztisnemo iz očesa oj¬ nice. Iglice, ki so pravzaprav tanki jekleni valjčki, so vtisnjene v kletko, ki zagotavlja pravo razdaljo med njimi in jih ohranja na svojem mestu. Kletka je nekoliko tanj¬ ša od iglic, tako da se ne dotika niti sorni¬ ka niti ojnice. V očesu ojnice je luknjica, ki omogoča mazanje tega ležaja. Med de¬ lovanjem motorja namreč skozi prostor pod batom teče zmes goriva in olja, pri čemer maže in hladi ležaj (slika 170). Bat ima na zgornji strani dva utora, v katerih ležita batna obročka. Njuna nalo¬ ga je, da tesnita zgorevalni prostor nad batom in preprečujeta vročim dimnim plinom vdor v prostor pod batom. Če sta obrabljena, tesnjenje ni več dovolj do¬ bro, kar ima več posledic. Zaradi vročih izpušnih plinov se pregrevajo ležaji na sornikih in na mo¬ torni gredi. Na njih se nabirajo saje, zato se kmalu obrabijo, postanejo ohlapni in motor je vse glas¬ nejši. Izpušni plini preprečujejo dotok sveže mešanice v prostor pod batom, zato motor izgubi moč. Zmanjša se kompresijski učinek bata, zato se zmanj¬ ša tudi izkoristek motorja. Temperatura v zgorevalnem prostoru je nižja, to pa poslabša zgorevanje. V izpušnih plinih je vse več nezgorelega olja, ki se nabira na stenah izpušne cevi ali iz nje izstopa z močnim dimom. Pri dvotaktnih motorjih je v steni valja več kanalov. Da se robovi batnih obročkov med delovanjem motorja ne bi zasukali in zataknili ob kanal, je v vsak utor na batu vdelan tanek čepek. Ta obenem zagotavlja, da sta obročka pra¬ vilno vstavljena. Čepka sta nameščena na spodnji strani bata in se gibljeta ob izpušnem kanalu - eden po njegovi levi strani, drugi desno od njega (slika 171). Bat ali samo batna obročka lahko od¬ stranimo tudi takrat, ko je motor še na okviru mopeda. Motorja za to ni treba v razstavljati, zadostuje, da snamemo gla¬ vo in valj. Obroček je izdelan iz materia¬ la, ki se obrablja hitreje od stene valja, zato ga je treba tudi pogosteje menjati. Kljub vsemu pri normalni uporabi in s pravo količino olja v gorivu zdrži več kot deset let. Obroček snamemo tako, da ga zgra¬ bimo z nohtoma na obeh palcih in pre¬ vidno raztegnemo. Če ga bomo razteg¬ nili preveč, lahko poči, če pa premalo, bomo z njim odrgnili površino bata. Z nekaj zdrave pameti se bo snel brez te¬ žav (slika 172). JERNEJ BOHM Pri delu z električnim orodjem, na primer z električnim vrtalnikom ali rez- Ijačo, kjer imamo obe roki zasedeni s po¬ dajanjem obdelovanca ali pomikanjem obdelovalnega orodja, nam zaradi var¬ nosti in natančnosti obdelave v trenutku vklopa ali izklopa pride še kako prav sti¬ kalo, ki ga lahko premikamo z nogo. Ker smo s tem v zvezi v uredništvo dobili tudi nekaj prošenj bralcev, smo se odlo¬ čili, da pripravimo prispevek na to temo. Sicer je na spletu mogoče najti kar nekaj tovrstnih rešitev (npr. www.ourworld. compuserve.com/homepages/Bill_Bow- den/page9.htm), vendar brez posebnih napotkov za izdelavo. V tem prispevku bomo opisali elektroniko, ki modelarju omogoča upravljanje električnega stro¬ ja z nožnim stikalom. Načrt predvideva, da nožno stikalo pohodimo za hip (v mi¬ rovni položaj se vrača samodejno), kar povzroči zagon stroja oziroma njegovo zaustavitev - torej spremembo stanja de- luje/miruje, ki se samodejno ohrani do naslednjega pritiska na stopalko. Podob¬ no rešitev bi sicer dosegli z običajnim stikalom, a je njegovo upravljanje vsaj v primeru pogostih izklopov nepraktično. Seveda obstajajo tudi stikala, ki se pre¬ klapljajo podobno kot tipke, vendar so precej draga ter za opisano aplikacijo morda celo neprimernih oblik. Tukaj opisana elektronika se nave¬ zuje na članek o izdelavi stopalke na na¬ slednjih straneh revije. V tem prispevku pa bomo opisali dve rešitvi. Električna shema (klasičen pristop) Za osnovo sem izbral klasičen D-pom- nilnik v tehnologiji CMOS, konkretno CD4O13. Popularno tako vezje imenu¬ jemo tudi flip-flop. Izbrani čip vsebuje dve identični vezji. Uporabljeni sta obe. Prvo, 1U1, v stiku RS-pomnilnika (nad¬ gradnja pomnilnika) s stikalom Sl, ki se fizično nahaja v nožni stopalki, zgolj preklaplja D-vezje med stanjema vključe- no-izključeno, vendar brez preklopnih »napak«. Za klasično mehansko stikalo je na¬ mreč značilno, da preklapljanje oziroma izklapljanje traja kar nekaj stotink sekun¬ de. V tem prehodnem obdobju se elek¬ trični tokokrog, preden se dokončno sklene, večkrat prekine (analogno pri razsklenitvi). To je mogoče zelo enostav¬ no pojasniti. S pritiskom na stikalo po¬ vzročimo razmeroma hitro premikanje gibajočega dela stikala, ki se ob naletu na novo (končno) omejitev zaradi elastično¬ sti materiala odbije in s tem že sklenjeni tokokrog znova prekine. Vendar ne za dolgo, ker stikalna vzmet tega enostavno ne dopušča. Zaradi pridobljene kineti¬ čne energije, ki se ob prvem elastičnem odboju le delno porabi, se odboj v večini 38 primerov ponovi in nato še nekajkrat, preden vse skupaj obmiruje in s tem vzpostavi trajen kontaktni stik oziroma tokokrog. Konstruktorji si prizadevajo odpraviti odbojno neprijetnost, ki takrat, ko stikalo preklaplja velike tokove ali vi¬ soke napetosti, postane celo uničujoča, a jim, kot kaže, nikakor ne uspe v celoti. Kot bomo spoznali malo pozneje, vsak preklop stikala lahko spremeni stanje flip-flopa. Na splošno elektronsko vezje sledi tudi zelo kratkim dogodkom, celo manj kot 1 jjs širokim impulzom. Ker pa je število zgoraj omenjenih odbojev po¬ polna neznanka in se s časom ter celo z velikostjo preklopnega toka in velikostjo medkontaktne napetosti spreminja, je nemogoče napovedati končni rezultat. Verjetnost je celo 50-odstotna, da se bo obdržalo začetno stanje, nasprotno tiste¬ mu, ki bi ga želeli. Toda to ni nič hudega za 1U1, vsak impulz na R-vhodu (Ul/4) že resetirano vezje zgolj še enkrat rese- tira. Enako velja za S-vhod Ul/6, ki ga krmili »druga polovica« Sl. Vidimo, da se stanje pomnilnika zaradi odbojev ne spremeni, čeprav imamo opraviti s hudo problematičnim krmiljenjem. To, da bi se stikalo zaradi odboja za hip preklopilo v izhodiščno stanje, pa se seveda ne do¬ gaja. Kratek pritisk na stikalo Sl ustvarja neoporečen impulz (Ul/1), ne glede na nepredvidljivo ustvarjanje impulzov na RS-vhodih. Impulz, ki ga oblikuje 1U1, vodimo na 2U1, pravzaprav na t. i. urni vhod (Ul/11). Najpomembnejše se zgodi ob dvigu impulza. Takrat se stanje D-vhoda prenese na izhod Q in tako ostane vse do naslednjega vzorčenja ali do krmilje¬ nja prek RS-vhodov. Ker pa je v našem primeru vhod flip-flopa priključen na Q prečno (negiran izhod Q), se ob vsakem impulzu spremeni tudi stanje čipa ozi¬ roma 2U1. In prav to smo želeli: vklop- izklop-vklop-izklop ... na izhodu Ul/13 (oziroma Ul/12), ki ga je treba le še pri¬ merno »okrepiti«. Nalogo za enosmerno breme (12 V) opravlja tranzistor Tl, za 230-V stroje pa U2. Tl hkrati krmili U2, zelo zanimivo vezje, ki samodejno poskr¬ bi celo za vklop elektromotorja v trenut¬ ku prehoda omrežne napetosti prek nič¬ le ter hkrati poskrbi še za prenapetostno zaščito ob nenadzorovanem priklopu ali odklopu motorja na priključek K2. Izvedbeno vezje omogoča, da posto¬ rimo še kakšno malenkost. Lepotno zna biti precej moteča naključna narava po¬ stavljanja flip-flopa 2U1 ob vklopu napa¬ janja. To pomeni, da lahko ob vklopu na¬ pajanja enkrat stroj steče, drugič pa ne. RC-člen na vhodu Ul/10 zakasni reseti- ranje 2U1 takoj po vklopu napajanja. Po opravljeni operaciji se omenjeni R-vhod ne vmešava več v delovanje čipa. Ker pa začetno stanje vezja ni odvisno od izho¬ da, fazo popravimo s prevezavo JI. Vezje lahko napajamo iz 12-V eno¬ smernega vira (npr. akumulatorja) ali pa neposredno iz omrežja, pač odvisno od vrste elektromotorja v stroju. V prvem primeru zunanje napajanje priključimo na KI, v drugem K2 povežemo z omre¬ žno napetostjo (230 V~). V slednjem primeru elektroniko napajamo prek se¬ rijskega kondenzatorja Čl in diod Dl in D2. Toda bodimo pozorni: tako vezje je galvansko povezano z visokonapetost¬ nim javnim omrežjem tako, da je doti¬ kanje elementov vezja med delovanjem izjemno nevarno. Če elektroniko name¬ stimo v ohišje ter prav tako naredimo varne zunanje kabelske priključke, se ni treba ničesar bati. Člen R12C7 poskrbi za dodatno fil¬ triranje napajanja čipa Ul. Vklop bre¬ mena s tranzistorjem povzroči splošno sesedanje napajanja elektronike, kar prav lahko povzroči tudi preklop ene¬ ga ali drugega flip-flopa. Izvedbeno RC-blokiranje je zaradi majhne porabe tehnologije CMOS precej učinkovito. Električna shema (z mikrokrmilnikom) Že zgolj primerjava obeh elektri¬ čnih shem govori v prid mikrokrmilni- ški rešitvi, ki pa se je mnogi še vedno izogibajo, saj je vezje manj obsežno, skoraj dolgočasno, zaradi uporabljene programske opreme pa tudi učinkovitej¬ še. Omogoča celo zvezno spreminjanje vrtljajev elektromotorja stroja. Krmilni signal (širinsko ustvarjanje impulzov) »pripravlja« mikrokrmilnik, za močno¬ stno krmiljenje pa poskrbi, podobno kot pri klasični izvedbi, tranzistor MOS. Mi¬ krokrmilnik napaja vezje LM78L05, ker se želimo izogniti presenečenjem zaradi motenj v napajanju, ki jih povzroča po- Klasična izvedba krmiljenja strojčka prek nožnega stikala april 2009 TIM 8 gosto zaganjanje in ustavljanje elektro¬ motorja. Izdelava Nemogoče je navesti vse podrobno¬ sti izdelave, zato ima vsak izdelek neke vrste pečat graditelja, ki ga sestavi. Ome¬ jili se bomo le na najpomembnejša dela. Tudi tokrat je tiskano vezje po pred¬ logu revije dovolj enostavno, da ga lahko izdelamo v domači delavnici. Pri razvr¬ ščanju elementov bosta v pomoč risbi medsebojnih povezav. Za namestitev Ul in U4 uporabimo podnožji, ki pa nista obvezni. Tranzistorja v primeru npr. vr¬ talnika z enosmernim motorjem moči do 40 W ni treba dodatno hladiti, sicer ga pritrdimo na primerno hladilno re¬ bro. Tranzistor BUZ11 lahko trajno obre¬ menimo do 30 A. Če nameravamo sestaviti podporno vezje stopalke za oba tipa elektromotor¬ jev, potem na tiskano vezje namestimo vse elemente. Enako ravnamo tudi v primeru 230-V klasične izvedbe, ven¬ dar lahko v tem primeru namesto tran¬ zistorja BUZ 11 uporabimo kak cenejši signalni tranzistor NPN (npr. BC182). Pri klasični nizkonapetostni izvedbi elementov U2, D2, D3, D4, C3, R3, R5 in R6 ne vstavljamo! Če želimo vseeno ohraniti svetlečo diodo D3, vstavimo le upor R5, prekinjeni tokokrog zaradi nevstavljenega U2 pa premostimo z ži¬ čno prevezo oziroma odščipnjenim pri¬ ključkom upora. Čip U4 moramo pred tem obve¬ zno programirati, sicer vezje ne bo de¬ lovalo. Datoteko U3 K6 Mikrokrmilniško vezje za enako podporo stopalke stopalka.hex naj¬ dete na spletnem naslovu www.tzs. si/tim/stopalka. hex. Že programi¬ ran mikrokrmilnik je dosegljiv prek www.faro.si. Tiskano vezje vgradimo kar v ELEKTRONIKA ohišje stopalke, tako kot je opisano v članku na naslednjih straneh. Lahko ga vgradimo tudi v samostojno ohišje ter nanj pritrdimo vse zunanje priključne konektorje (za nožno stopalko, strojček in napajanje) ter izvedemo potrebne medsebojne povezave. Za to uporabimo običajno, mehko izolirano žico. Presek žice izberemo glede na pričakovani tok v žici (glej Električne inštalacije, TZS 2002). Za orientacijsko pomoč: 1,5 mm 2 za tokokroge jakega toka in 0,25 mm 2 za priključitev stopalke. Na kritične ne¬ varne priključke navlečemo termoskr- čljive »bužirke«, ki jih utrdimo z vročim zrakom. Elektronika zaradi precej majhne po¬ rabe ne potrebuje posebne zaščite pred preobremenitvijo, zunanje močnostne naprave pa že imajo svojo zaščito (varo¬ valko). Ce je nimajo, varovalko vseeno vgradimo in jo ustrezno povežemo. Ti¬ sti, ki nimajo izkušenj s tovrstno inšta¬ lacijo, naj za nasvet prosijo izučenega električarja, ki bo hkrati tudi preveril, ali je izdelana električna naprava var¬ na za uporabo. Zavedati se moramo, da je vsaka naprava, ki je priključena na 230-V električno omrežje, potencialno nevarna. Previdni moramo biti tudi pri pre¬ izkušanju elektronike. Dotikanje vseh elementov v napravi brez izjeme, pri¬ ključenih na javno električno omrežje, je celo smrtno nevarno! Te nevarnosti ni pri nizkonapetostni izvedbi. Če bo vezje ob prvem vklopu napa¬ janja delovalo neposlušno, preverimo napetost med Ul/14 in Ul/7. Izmeriti mr april 2009 39 ELEKTROTEHNIKA moramo približno 12 V oziroma 5 V med U4/1 in U4/8. Če ne bo tako, mora¬ mo poiskati vzrok. Med drugim preve¬ rimo usmeritve integriranih vezij, diod in tranzistorja ter polariteto napajanja. Najenostavneje se je zgledovati po zgo¬ raj omenjenih slikah medsebojnih po¬ vezav. Če strojček steče že ob vklopu na¬ pajanja, spremenimo oziroma prestavi¬ mo prevezavojl. Napačno smer vrtenja (Ml) popravimo z zamenjavo priklju¬ čkov na K2. Če namesto motorja na priključek K2 priključimo ustrezen 12-V rele (npr. PR15), lahko prek njegovih kontaktov vklapljamo in izklapljamo poljubno na¬ pravo (npr. zračni čopič). Za pričujočo naloge potrebujemo največ dan dela. Vse sestavne dele (ra¬ zen U2) sem kupil v trgovini IC elektro¬ nika v Ljubljani. Uporaba Nič kaj pomembnega ni več dodati, saj sta obe vezji že takoj po prvem vklo¬ pu napajanja v polni funkciji in priprav¬ ljeni za takojšnje delovanje. Elektroniko priključimo na napajanje ter nanjo hkra¬ ti priključimo še kabel stopalke, če ta že ni del nje same. S kratkotrajnim pritiska¬ njem na stopalko izmenoma vključuje¬ mo in izključujemo strojček. Pri mikrokrmilniški izvedbi je upora¬ ba nekoliko drugačna, saj omogoča zve¬ zno nastavitev števila vrtljajev elektro¬ motorja. Stopalko tiščimo toliko časa, da dosežemo želeno število vrtljajev. Med tiščanjem stopalke se namreč počasi, a vztrajno povečujejo vrtljaji elektro¬ motorja. Z zelo kratkim pritiskom (pri¬ bližno 0,5 s ali še krajše) dosežemo ta¬ kojšnjo zaustavitev stroja in seveda tudi takojšnje polne vrtljaje elektromotorja. Z nekaj vaje bomo zagotovo osvojili novo veščino. Darilo Pogosto je prispevek za revijo TIM re¬ zultat nekega projekta v domači delavni¬ ci, nastali izdelek pa nato v vsestransko zadovoljstvo uporabljam doma. Marsikaj nastane tudi zaradi dela v uredniškem odboru revije, iz veselja, radovednosti ali zgolj izpopolnjevanja znanja. Taki iz¬ delki mi potem za dolgo časa obležijo na policah. Zato sem se odločil, da nekatere od zdaj podarim bralcem revije. Začetni¬ ku bodo morda celo v pomoč, saj bo v »živo« spoznal samo izdelavo. Upam, da se bo stvar obnesla. Tokrat je na voljo le mikrokrmilniška izvedba. Ce bo kandi¬ datov več, bo srečneža izbral žreb. Prija¬ ve brez kakršne koli omejitve sprejemam na spletni strani www.faro.si. Darilo je povsem brezplačno (poravnal bom tudi poštnino). Ohišje za nožno stikalo MATEJ PAVLIČ Foto: Manco Pavlič Se vam je morda že kdaj zgodilo, da ste želeli vključiti ali izključiti namizni vrtal¬ nik, pa vam je »zmanjkalo rok«, ker ste mo¬ rali trdno držati obdelovanec? Če bi imeli nožno stikalo, do takšne zadrege ne bi pri¬ šlo. Vsekakor je ta dodatek zelo uporaben in koristen, saj vam omogoča, da z eno roko trdno držite obdelovanec in z drugo roko orodje. V industriji in obrtnih delavnicah so nožna stikala razmeroma pogosta; upo¬ rabljajo jih zaradi praktičnosti in varnosti. Z njimi je mogoče poljubno vključiti in izključiti posamezni stroj (npr. električni vrtalnik, tračno žago, stiskalnico ipd.), pri čemer razlikujemo preprostejšo izvedbo z dvema tipkama (prva vedno služi za vklop in druga vedno za izklop) ter zahtevnejšo izvedbo z eno samo tipko, kjer s prvim pri¬ tiskom nanjo stroj vključimo, z naslednjim izključimo, s spet naslednjim vključimo itd. Preprost mehanski primer stikala tak¬ šne vrste lahko vidimo na vsakem sesalni¬ ku za prah. Poznamo tudi nožna stikala, na katera moramo pritiskati toliko časa, do¬ kler želimo, da naprava deluje, pa čeprav le nekaj trenutkov (npr. pri varjenju pla¬ stične folije za zaščito oblačil v kemičnih čistilnicah). Nožna stikala, kombinirana z elektronskim vezjem ali s potenciome¬ trom za spreminjanje hitrosti, so običajni spremljevalci vseh sodobnih šivalnih stro¬ jev, srečamo pa jih tudi v zabavni glasbi, kjer jih predvsem solokitaristi uporabljajo za vključevanje zvočnih učinkov. Če bi si za šolsko ali domačo delavnico radi omislili nožno stikalo, ga boste v trgo¬ vinah iskali zaman, zato vam preostane le samogradnja. Ob tem je treba upoštevati, da poleg električnih strojev, ki jih priklju¬ čimo neposredno v električno vtičnico, 40 april 2009 zlasti v modelarstvu obstaja še precej elek¬ tričnih pripomočkov (vrtalniki, gravirniki, brusilniki itd.), ki se napajajo prek usmer¬ nikov, ki izmenično napetost iz 230-volt- nega omrežja s pomočjo transformatorja in elektronike znižajo v enosmerno nape¬ tost od 9 do 16 V (npr. Proxxon, Dremel, Minicraft). Izdelava elektronskega vezja, ki omogoča, da s pomočjo zgolj ene tip¬ ke vključujemo in izključujemo vse vrste električnih strojev in naprav do največje moči 700 W, je prikazana v članku na stra¬ neh 38-40, v tem prispevku pa je opisana izdelava robustnega pedala (slika 1), v ka¬ terega je mogoče vgraditi omenjeno vezje. Izdelek je namenjen domači uporabi v su¬ hih prostorih. Gradivo Ker je nožno stikalo ves čas na tleh, kjer je podvrženo sunkom, pritiskom in udarcem, mora biti ohišje pedala čim bolj trdno, zato je v celoti zlepljeno iz 5 mm debele bukove plošče. Poleg nekaj manjših vijakov, matic in podložk boste za poveza¬ vo z omrežjem in orodji potrebovali še ne¬ kaj mehkega dvožilnega kabla s prerezom 1 mm 2 . Z nakupom navadnega vtiča in vti¬ čnice za priključitev orodij z napajanjem neposredno iz omrežja ne bo težav, med¬ tem ko se boste morali pri izdelavi pri¬ ključkov za posamezna modelarska orodja znajti sami, saj njihova oblika ni standar¬ dizirana, ampak se oblike priključkov od proizvajalca do proizvajalca razlikujejo. Orodje Za izdelavo si pripravite škarje, ročno (ali električno) rezljačo, električni vrtal¬ nik z navpičnim stojalom, svedre za les 0 2, 3 in 6 mm, grobo in fino ploščato ra- ELEKTROTEHNIKA špo, brusilni papir različnih zrnatosti, ne¬ kaj mizarskih spon in manjši čopič. Izdelava Vsi sestavni deli ohišja so narisani v merilu 1 : 2, zato jih je treba najprej pove¬ čati s fotokopirnim strojem. Namesto »kla¬ sičnega« prerisovanja obrisov s pomočjo svinčnika, ravnila in kopirnega papirja je bolje razrezane fotokopije z odstranljivim lepilom nalepiti na gradivo. Pri žaganju bo¬ dite čim bolj natančni. Luknjici za pritrdi¬ tev mikrostikala in omejilni vijak naredite samo v eno stranico. Ko se vsi utori ujema¬ jo, stične površine namažite z lepilom in zlepek trdno stisnite z nekaj sponami. Pri sestavljanju si pomagajte s kosovnico in sliko 2. Med oba dela pokrova z majhnimi vijaki pritrdite približno 7 cm dolg kos kla¬ virskega šarnirja ali kak podoben šarnir, ki bo omogočal premikanje dela št. 7. Kdor želi, lahko v sredini nepremičnega dela pokrova (4) izvrta luknjico za svetlečo dio¬ do. Vse robove obeh delov pokrova zaob¬ lite z grobo rašpo in nato gladko obrusite (slika 3). Ohišje je priporočljivo pobarvati oz. polakirati. Ploščico z elektronskim vezjem z dvema manjšima vijakoma, plastičnima distančni- koma in maticama pritrdite na dno ohišja (slika 4). Na notranjo stran trikotne bočne stranice premičnega dela pokrova z dvo- komponentnim lepilom nalepite matico za omejilni vijak. K priključkom mikrostikala prispajkajte tri krajše kose tanke izolirane žice. Pri montaži priključnih kablov pazite, da bodo vse električne povezave izvedene pravilno in varno. S poskušanjem ugotovi¬ te, koliko morate ukriviti jekleni vzvod na mikrostikalu, da se bo to ob pritisku na pe¬ dal aktiviralo. Za vračanje pedala v zgornjo Kosovnica lego bo poskrbel košček penaste gume, ki ga prilepite na dno ohišja na njegovem naj¬ nižjem delu (slika 5). Da stikalo na gladkih tleh ne bi drse¬ lo, na spodnjo stran nalepite štiri koščke gume. Z njo lahko obložite tudi vso zgor¬ njo stran ohišja ali pa samo premični del pokrova (slika 6). V tem članku predstavljena izvedba ohišja za nožno stikalo je le ena izmed možnih, zato jo lahko vsak poljubno spre¬ meni oz. dopolni. TIM" april 2009 41 s(qi pote JANEZ GRUM Običajno pravimo ob kakšnem do¬ godku ali prazniku, da je leto hitro na¬ okoli. Čas res hitro teče. Komaj smo po¬ spravili božično drevesce in jaslice, se že počasi pripravljamo na velikonočne praznike. Da slučajno ne bi pozabili na¬ nje, nas v trgovinah, predvsem pa v ve¬ likih trgovskih centrih na to opozarjajo razni izdelki. Že pri vhodu so na policah razstavljene figurice zajčkov, piščančkov, celo račke in goske najdemo med njimi ter še cel kup drugih vrst živali. Kot je dejal moj prijatelj, manjkata samo še »velikonočna« žirafa in slonček. Tudi po¬ nudba pirhov s podstavki je zelo razno¬ vrstna. Ko sem tako vse to opazoval, sem dobil idejo, da naredim nekaj podobne¬ ga. Naredil sem osnutek za res preprost izdelek, ki bo v tem prazničnem obdob¬ ju dobil prostor v našem stanovanju. Ker je hitro narejen, je do praznikov še do¬ volj časa, da si ga izdelamo sami. Gradivo Za izdelavo potrebujemo kos vezane plošče debeline 5 mm, po možnosti bu¬ kove, kos 18 mm debelega smrekovega lesa in 10-12 cm dolg košček bukove ali smrekove palice premera 10 mm. Od orodja potrebujemo samo rezljačo z ža- gico št. 5, vbodno žago s finim žaginim listom, da bo rez gladek, in po možnosti stabilni vrtalni stroj z 2- in 10-mm sve¬ drom, za končni videz izdelka pa še ne¬ kaj brusilnega papirja, nitrolak ali barve na vodni osnovi. Izdelava Najprej poskrbimo, da nam v foto- kopirnici povečajo načrt, in sicer tako, da je premer kroga srednjega dela, ki je iz vezane plošče, 14 cm. Kot je bilo v Timu že večkrat opisano, kopijo načrta na hrbtni strani premažemo z odstran- Ijivim lepilom Scotch-up in ga pritisne¬ mo na obrušeno vezano ploščo. Nato z 2-mm svedrom izvrtamo luknjice v tistih šest manjših krogov, na mesta, kamor bomo na koncu vstavili pobarvane pir¬ he. Skozi te luknjice s spodnje strani po¬ tisnemo žagico na rezljači ter jo na vrhu dobro zategnemo z vijakom. Z rezljačo previdno in tik ob črti z notranje strani izžagamo vse kroge, nato pa še celoten obris, ki je prikazan na načrtu. Ko smo to naredili, se lotimo izdelave kokoške. Na 18 mm debelo in gladko obrušeno smrekovo deščico enako kot prej prile¬ pimo njen obris ter jo izžagamo z vbod¬ no žago. Manjka nam še spodnji pod¬ stavek. Tudi tega naredimo iz 18-mm smrekovine in ga izžagamo z vbodno žago. Velikost prepuščam vsakemu po¬ samezniku. Sam sem se odločil za pod¬ stavek premera 12 cm, kot je razvidno z načrta. Če bomo v izrezane luknje vsta- 42 april 2009 TEBT vili pobarvane jajčke iz PVC-ja, stiropora ali podobnih lahkih materialov, potem ta premer popolnoma zadošča. Če pa bomo uporabili prava, torej kuhana jaj¬ ca, zaradi njihove teže priporočam več¬ ji premer podstavka. Kdor vbodne žage še ni vajen, lahko oba dela izžaga tudi z navadno rezljačo. Trajalo bo nekaj dlje časa, žagico pa moramo med žaganjem držati čim bolj navpično. Vse tri dele nato zbrusimo z brusilnim papirjem. Ne smemo pozabiti zgladiti tudi robov. Z 10-mm svedrom najprej zvrtamo luknjo v srednji del iz vezane plošče, v spodnji podstavek in v kokoško (glej načrt) pa z istim svedrom naredimo npr. 15 mm globoki luknji. Potrebujemo še približno 12 cm dolg košček bukove palice premera 10 mm. Na enem koncu 15 mm pod vrhom na palico prilepimo srednji del podstavka za pirhe. Pazimo, da bo palica pravokotna na podstavek. Ko se lepilo posuši, že lahko vse dele vsaj dvakrat prelakiramo z brezbarv¬ nim nitrolakom ali uporabimo barvo na vodni osnovi. Med obema nanosoma vse površine obrusimo z vodobrusilnim papirjem. Delo je tako končano. Delov stojala med seboj ne lepimo, ampak jih samo sestavimo. Po koncu praznikov iz¬ delek spet razstavimo in ga shranimo za naslednje leto. Glede izdelave in okrasitve veliko¬ nočnih pirhov bo zagotovo vsakdo našel svojo zamisel. Med drugim je bilo veliko zanimivih idej že objavljenih v prejšnjih letnikih Tima. Upam, da bo ta zares pre¬ prost izdelek pripomogel k prijetnemu prazničnemu razpoloženju. TCE.C april 2009 IZDELEK ZA DOM GUILLAUME CANNAT GLEJ JIH, ZVEZDE! NAJLEPŠI PRIZORI NA NEBU PRIROČNIK ZA OPAZOVANJE VI FTU2009 iti izi Ibhniška založba 2009 Slovenije Guillaume Cannat GLEJ JIH, ZVEZDE! NAJLEPŠI PRIZORI NA NEBU PRIROČNIK ZA OPAZOVANJE V LETU 2009 144 strani 16,5 x 23,5 cm Cena: 17,99 € Priročnik za opazovanje neba v letu 2009 • Najlepši nebesni pojavi v letu 2009 ter njihova zgodovina in mitologija. • Več kot 180 kart, shem, risb in barv¬ nih fotografij, ki vam bodo v pomoč pri opazovanju. • Podroben opis nebesnih teles, zvezd in ozvezdij. Sedma izdaja knjige Glej jih, zvezde! vam omogoča ohraniti stik z astro¬ nomskimi dogodki, saj našteva vsem dosegljive najlepše nebesne pojave in opisuje, kako jih praktično opazovati, kakšna je njihova zgodovina in mitolo¬ gija ter kaj o njih ve znanost. Vsako ne¬ besno telo je podrobno predstavljeno, dodani so nasveti, kako ga opazovati, fotomontaža pa vam pričara, kako bo prizor videti v naravi. Naročniki revije TIM so deležni 20 % popusta! Naročila na: MODRA ŠTEVILKA (( (>08017 90) ali na spletu www.tzs.si/eknjigarna. Tehniška založba Slovenije 43 ZA SPRETNE ROKE Izdelki iz naravnih gradiv NADA BEZGOVŠEK Slika 5. Glineni podstavki za rože mr 44 april 2009 Slika 3- Rdeč cvet iz krep papirja, narejen na koprčevi (janeževi) osnovi Čeprav se je že začela pomlad, je v naravi ostalo še kar precej odmrlih ra¬ stlinskih delov, ki jih lahko naberemo, shranimo in jih ob raznih priložnostih uporabimo za poceni in lepo dekoraci¬ jo. Za to so primerna razna stebla, suhi deli socvetij (janež ali koprc, Agapan- thus afrikanus ...), prazne glavice maka, suhe glavice semen ameriškega slamni¬ ka itd. Slika 4. Ležeče osnove za rože (še brez barvnega papirja), narejene iz lesenih paličic za ražnjiče, ki imajo na konico nasajeno in prileplje¬ no votlo steblo suhe janeževe rastline. Slika 2. Dvobarvna roža iz krep papirja, na¬ rejena na koprčevi (janeževi) osnovi Slika 6. Štiri končane rože na osnovi iz janeža, ostala gradiva pa so pripravljena, da jih dokončamo. Slika 1. Štiri rože na osnovi koprca (janeža) Oglejmo si dva izdelka, pri katerih lahko uporabimo omenjene rastlinske dele. V prvem primeru (slike 1, 2 in 3) bomo naredili cvetove iz suhih socvetij janeža ali koprca. Socvetja prej primer¬ no prirežemo, da so prašniki enakomer¬ no dolgi. Steblo podaljšamo (slika 4) z leseno paličico za ražnjiče, ki je s koni¬ co obrnjena navzgor. Spodnji del lesene paličice, ki je ravno odrezan, vtaknemo in prilepimo v luknjico glinenega pod¬ stavka (slika 5). Naravna stebla janeža so različno dolga, zato dobimo tudi vi¬ šje ali nižje rože (slika 6). Ker je na kon¬ cu celotno steblo rože (leseni in jane¬ žev del) ovito z zelenim krep papirjem, je popolnoma vseeno, koliko je paličice in koliko je janeževega stebla. Med ovi¬ janjem traku krep papirja okoli stebla na primernih mestih vtaknemo vmes manjši listič (slika 6). Zadoščajo trije ali štirje in so lahko različnih zelenih odtenkov. Preden se lotimo stebla, naredi¬ mo cvet. Okrog suhega socvetja brez semen (stebelca, na katerih so bila se¬ mena, enakomerno porežemo - sliki 7 in 8) najprej ovijemo krep papir, na¬ rezan na trakove in oblikovan v obliko ZA SPRETNE ROKE Slika 7. Nepostrižena suha socvetja koprca Slika 9- Krep papir različnih barv, narezan na trakove in cikcakasto oblikovan v ven¬ čne lističe cvetov Slika 11. Postrižen Agapanthus afrikanus brez semen venčnih lističev (slika 9). Ker želimo imeti dvobarven cvet, naj bo druga plast papirja, ki ga ovijamo in sproti le¬ pimo, drugačne barve in tudi lističi naj bodo nekoliko daljši. Lahko bi ovili še tretjo plast, a mislim, da bi bil cvet po¬ tem preveč pisan. V ta namen pripra¬ vimo trakove krep papirja za različne namene - za stebla in za različne cve¬ tove. Če bi želeli izdelati barvitejši oziro¬ ma bolj eksotičen cvet, bi lahko prašni¬ ke (narejene iz suhega janeža) popršili s srebrno, belo, zlato ali kako drugo barvo in šele nato nadaljevali z izdela¬ Slika 8. Postrižena socvetja koprca vo cveta. Lahko bi jim umetno dodali nekaj cvetnega prahu. V tem primeru bi jih morali najprej pomočiti v lepilo (ali napršiti lepilo iz pršilke), potem pa v zdrob, bleščice ali podobno. Tu domišljija nima meja. Uporabimo lahko tudi rastlino, ki se imenuje Agapanthus afrika¬ nus. Ko ta odcveti, ima zelo zanimi¬ va stebla in socvetja s semeni (sliki 10 in 11). Enako lahko delamo s posušenimi makovimi glavicami (slika 12), ki jim prej iztresemo ven vsa semena, da ne bi povsod za sabo puščali semen. Ta so Slika 10. Agapanthus afrikanus z nekaj se¬ meni okrogla in čvrsta ter na tleh lahko ne¬ varna, če stopimo nanje. Predlagam, da za sredinsko osnovo cveta vzamemo posušene glavice semen ameriškega slamnika (slika 13). Ko je rastlina suha, ji prej odstranimo njene originalne venčne liste, ki zgubijo svojo obliko in barvo, ter naredimo nove iz barvnega krep papirja. Drugi izdelek je narejen iz istih ja¬ neževih ali koprčevih rastlin, le da tu uporabimo njihov spodnji del. To so posušena in očiščena stebla, ki smo jim odstranili liste, in jih lahko postavimo pokonci v lesen podstavek ter upodo- Slika 12. Posušeni makovi plodovi KAJJIGA MESECA. 96 barvnih strani, 21 x 27,4 cm Šolski astronomski atlas V šolskem astronomskem atlasu boste našli barvne fotografije, zvezdne karte ter izredne umetniške prikaze vesoljskih objektov. Sheme in ilustracije razlagajo nastanek vesolja in našega Osončja. Fotografije prikazujejo komete, meglice, rojevanje zvezd, oddaljene galaksije, površje Sonca ter sosednje planete. Predstavljena je sestava Zemlje ter zgodovina astronomije. Redna cena: 16,27 € Cena za naročnike revije TIM je Akcija Velja do razprodaje zalog. TIM april 2009 45 ZA SPRETNE ROKE Slika />. Posušena ameriška slamnika brez venčnih lističev bimo kot zasnežena zimska drevesa, da nam ostane spomin na zimo. Zapadli sneg, se prime debel in vej, mi pa to prikažemo tako, da na vejice prilepimo rahlo nacefrane kosmiče bombažne vate. Da bi to zasneženo zim¬ sko drevo stalo pokonci, v leseno dešči¬ co zvrtamo luknje ustreznega premera in naša »drevesca« vtaknemo in prilepi¬ mo vanje. Seveda po¬ polnoma »zasnežimo« tudi deščico (sliki 14 in 15). Po želji lahko na veje pritrdimo pti¬ ce, ki jih izrežemo iz kartona in pobarvamo z obeh strani. Takšne preproste in poceni, a zelo za¬ nimive izdelke lahko izdelamo pri pouku, krožkih ali doma. Po¬ membno je, da pred¬ vsem najmlajšim po¬ kažemo, kaj vse je mogoče izdelati iz teh čudovitih »proizvo¬ dov« narave ter jih na¬ učimo raznih veščin za uresničevanje nove in novih idej. Slika 14. Vejice postavimo pokonci v lesen podstavek. Slika 15. Zasneženo drevo KJVJ1GA. MESECA Knjigo Šolski astronomski atlas naročam: ( j po redni ceni 16,27 €, Q> kot naročnik revije TIM po ceni (S križcem označite svojo odločitev.) ^Ime in priimek: ^Ulica in hišna številka: Tehniška založba Slovenije Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. 46 april 2009 mr V OBJEKTIVU 1. »Branilci Tretjega rajha« je naslov atraktivne ponazoritve bojev v zadnjih dneh II. svetovne vojne. Dioratno je izdelal Bojan Korelc iz Ljubljane. 2. Nizkokrilni lovec rogožarski IK-3 Vojnega letalstva Kraljevine Ju¬ goslavije je nastal konec 30. let prejšnjega stoletja in je spadal med najsodobnejša lovska letala tistega časa. Maketo prototipa, ki je po¬ letel spomladi leta 1938, je izdelal Silvo Privšek iz Laškega. 3. RV-model Bloudek XV Lojze je po načrtu Antona Pavlovčiča v pre¬ težni meri izdelal Albin Novak (na levi), dokončal pa ga je Kristijan Brejc (na desni), ki z njim tudi leti. Model je narejen v merilu 1 : 4 in ima vgrajen 80-cm' motor, ki je potreben, da 15 kilogramov težak model lahko leti. 4. Šatulja z jesenskim motivom, ki je primerna za karte, kocke, nakit in še kaj, je izdelek Srečka Gruma. Načrt zanjo je bil objavljen v Timu št. 3/2003. 5. Maketo znamenitega tanka M-84 1. oklepne brigade JLA, ki je ob¬ tičal na Brezovici pri Ljubljani 27. 6. 1991, je na lanskem DP v plasti¬ čnem maketarstvu predstavil zamejski Slovenec Boris Sosič. Foto: S. Grum, A. Kogovšek in M. Malec ^-.5- NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Sodeluj v novem natečaju TZS in si prisluži »vesoljske« nagrade. 1. Izdelaj model vesoljskega raziskovalnega vozila. Izdelaš ga lahko po lastni zamisli ali s pomočjo članka v februarski številki revije TIM. e. Napiši spis na temo osvajanja vesolja. Kako te vesolje navdihuje, kaj vse se nam lahko zgodi na popotovanju po vesolju ... Domišljiji daj prosto pot. 3. Ustvari likovni izdelek na temo osvojimo vesolje. Nariši ali naslikaj vesoljsko ladjo, prizor pristanka na drugem plane¬ tu ali pa morda srečanje z Nezemljani. Mentorji zmagovalcev posameznih kategorij natečaja, prejmejo knjižno nagrado! Več o možnostih sodelovanja in razpisnih pogojih si preberi na spletni strani: WWW. "tZS ■ Sl/VOSOl JO. GLAVNA NAGRADA Druge nagrade: električno orodje Iskra Ero, knjižne nagrade TZS, polet z balonom ... Tehniška založba Slovenije Lepi pot 6, p. p. 541,1001 Ljubljana Tel.: 01/47 902 11, faks: 01/47 902 30 www.tzs.si, info@tzs. si t&C (faicA InfoCona MLADI TEHNIK AMMTt/ZI MODEL www.mantua-model.si Za pomoč pri izdelavi modela, pisanju spisa ali ustvarjanju likovnega izdelka priporočamo revijo TIM in knjige Misija na Luno, Naše Osončje, Glej jih zvezde, ki si jih lahko sposodiš v knjižnici ali naročiš v spletni knjigarni www.tzs.si ali na brezplačni telefonski številki: MODRA ŠTEVILKA (( («08017 90) 28 • TEM 8 • april 2009 TIM 8 • april 2009 • 21 bj P - —no stiropon 4-VSI P bJ 22 • TIM 8 • april 2009 TIM 8 • april 2009 • 27