Leto XXVI.
ca. pa-
ni.*aro6nina za Ljubljansko . »krajino: letno 100 lir (za ", nozemstvo 110 Ur), za */■ e ta 50 lir, za */< leta 25 tir, mesečno S Ur. Te.
TRGOVSKI LIST
Številka 91.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva uUca 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
ra-t*lača ln toM sev Ljubljani	Časopis	za	trgovino.	Industrilo.	prl“
sa-
ijo ■
^Izhaja V8ak tort*
nlcl v Ljubljani št. 11.953.
in petek
Liubliana, petek 12. novembra 1943
Preis - cena L O'8 O
]
Naredba o dopolnitvi predpisov za porazdeljevanje tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov
Šef pokrajinske uprave je izdal
na podlagi člena I. nared.be o j pravi jan ju Ljubljanske pokrajine l dne 20. septembra 1943, Službeni list št. 273/80 iz 1943, v zvezi 5 členom 1. uredbe o pooblastitvi ta izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa, razdeljevanja in porabe vseh ,vrst blaga z dne 12. narca 1941, Službeni list št. 236/29 jz 1941, ter dopolnjujoč naredbo Visokega komisarja za Ljubijan-)ko pokrajino o navodilih za racio-hi rano prodajo tekstilnih izdelkov, »blačilnih predmetov in obutve z dne 8. novembra 1941, št. 144, Službeni list št. 512/90 iz 1941 in iiaredbo o novih predpisih za porazdeljevanje tekstilnih izdelkov n oblačilnih predmetov z dne l. novembra 1942, št, 203, Službeni list št. 375/89 iz 1942, naslednjo naredbo:
Clen 1. — Z dnem objave te tiaredbe se prodaja vrhnje in poklicne obleke na točke oblačilnih nakaznic za moške, ženske, dečke in deklice razen malih otrok in novorojenčkov postavlja pod zaporo. Metrsko blago, potrebno za izdelavo takšnega oblačila, se prav tako postavlja pod zaporo.
Clen 2. — Zapora se nanaša na vsakovrstne tkanine iz volne, bombaža, celulozne volne ter mešane preje, sestavljene iz teh vrst preje, v teži od 101 grama navzgor.
Metrsko blago za izdelavo spodnjega oblačila, kakor tudi izdelana spodnja oblačila vsake vrste ne Spadajo pod zaporo iz člena 1.
Clen 3. — Prodaja v prednjih določbah naštetega blaga pod zaporo je dovoljena samo na nabav-hice, ki jih izdajajo okrajna glavarstva oziroma gospodarski urad mestne občine ljubljanske.
Clen 4. — Nabavnice se smejo izdati samo, če se ugotovi dejanska nujna potreba prosilca, in sicer proti oddaji točk oblačilne nakaznice v smislu doslej veljavnih Predpisov.
Clen 5. — Prodajalci so dolžni voditi poseben seznam prevzetih
nabavnic.
Clen 6. — Prestopke določb te daredbe kaznujejo redna sodišča s kaznijo strogega zapora do 5 let in z denarno kaznijo do L. 300.000.—.
Poleg tega sme sodišče izreči tudi zaplembo blaga in odvzem obrtne pravice začasno ali za Medno.
Pogojne kazni se ne izrekajo, j Postopek je pospešen.
Clen 7. — Ta naredba stopi [Veljavo z dnem objave v Službe-plem listu šefa pokrajinske uprave
Ljubljana 8. novembra 1943.
Predsednik gen. It upnik
Pojasnilo:
K tej navedbi bi pripomnili, da se smatrajo po mnenju pristojne oblasti kot vrhnja obleka oblatila kot v antitezi proti spodnji
obleki.
Vrhnja obleka so torej: plašč, jsuknja, hlače, telovnik, kostimi itd
spodnja obleka pa vse perilo (torej srajce, spodnje hlače itd.).
Kot poklicna obleka se smatrajo (uniforme, delavske obleke, delav sbe preobleke itd.
Sprejemi v »pokrajinski
upravi
Pokrajinska uprava v Ljubljani razglaša:
Strankam je dostop v urade. Po-
Dr. Anton Urbanc;
Pozavarovanie
Zdravega, trdnega in modernega zavarovalstva si brez pozava-rovanja ne moremo misliti. Zavarovanje sloni na strogi razdelitvi rizika. Le tako se doseže, skoraj bi rekel, matematična gotovost, da bo vsaka škoda ob nastopu zavarovalnega primera res krita in plačana. Zavarovalstvo je danes tako organizirano, da zavarovalni posel nikakor ni več špekulativni posel, ker je vsak še tako majhen riziko razdeljen in je tako podana gotovost.
Peza varo van je služi v namen potrebne omejitve od prve zavarovalnice prevzetega rizika.
Razdelitev rizika je lahko primarna. Prevzeti riziko si zavarovalnica deli z drugo zavarovalnico, nastane sozavarovanjo ali kon-zorcialna udeležba. Riziko (zavarovalna vsota) znaša n. pr. 100 tisoč lir. Prva zavarovalnica — v tem primeru vodeča — odstopi štiri enake deleže po 20.000.— lir drugim zavarovalnicam, katere ji zopet od svojih poslov odstopijo tako zvano udeležbo zaradi kompenzacije; sebi pridrži prva zavarovalnica ravno tako 20.000.— lir. V polici jo kot zavarovatelj navedenih vseli pet zavarovalnic. Klavzula vodstva predvideva, da se plačuje premija le vodeči zavarovalnici, ki prevzame z ostalimi zavarovalnicami jamstvo, razdeljeno po višini udeležbe. Ce so zavarovalnice vpisane kot pogodbenice v polici, je stopil zavarovanec z vsemi zavarovalnicami v pravni odnos. Morebitno tožbo mora zavarovanec vložiti proti vsem petim zavarovalnicam, proti vsaki za ‘/». Solidarno jamstvo zavarovalnic za celo zavarovalno vsoto ni podano.
Drugačna razdelitev rizika se izvrši s pozavarovanjein.
Zavarovanje za zavarovalnico ni več tvegan posel in tudi ne sme biti, brž ko prevzame zavarovalnica veliko število medsebojno neodvisnih, enakih rizikov. Zavarovanje vseh hiš cele vasi po eni zavarovalnici bi bilo tvegano.
Primer: Sto v enem kraju stoječih hiš v vasi lHimeni za zavarovalnico, ki sprejme vse te hiše sama v zavarovanje nevaren riziko, ki je po zakonih zavarovalne tehnike nedopusten in pripelje zavarovalnico lahko do propada, če nastane škoda.
St« hiš, stoječih in zavarovanih na sto različnih mestih, pomeni zdrav riziko. Ni pričakovati, da bo istočasno na sto mestih gorelo. Riziko mora biti tedaj krajevno ločen, pa tudi to ne zadostuje.
Zavarovalnica mora dati prevzeti riziko še v pozavarovanje. Zavarovano hišo s 100.0000 lir da zavarovalnica za 50% v pozavarovanje in nosi riziko za drugo polovico pozavarovalnica, kateri se dostopi sorazmerni del premije.
Pozavarovalnica da svoj del rizika zopet v pozavarovanje, tako
1 Fričiujioča razprava je del piščeve-ga^ nadiailijevanija spisa Uvod v zavarovalstvo, kii izide v »Vodnikova pratiki« za 1. 1944.	1
da se riziko porazdeli najprej nied zavarovalnicami v obliki sozava-rovanja in nato še po pozavarovalnicah. Le pri taki razdelitvi rizikov je mogoče govoriti o matematični gotovosti, da ne nastane katastrofalna škoda, ki je zavarovalnica pri relativno skromnih sredstvih v razmerju z visokimi zavarovalnimi vsotami ne more kriti. Govorimo o takozvani atomizaciji rizika.
Pri zavarovanju čezoceanskega parnika je morda 100 zavarovalnic in pozavarovalnic na vsem svetu udeleženih; le tako je mogoče kriti velike rizike.
Višine škode se drže leto za ie-tom v določenem okviiu, ki se da naprej kolikor toliko zanesljivo preračunati; na možnosti take ocenitve bodočih škod sloni preračun premij, ki imajo kriti škodo in stroške. Končno mora za podjetje ostali dobiček.
Velja načelo: čim slabši riziko, tem večji del se dri v pozavarova-rovanje, čim boljši riziko, tem manjši del se dd v pozavarovanje.
Pozavarovalni posel je tipično mednarodni posel. Pozavarovalne družbe imajo samo veliki narodi (Nemčija, Italija, Anglija, Amerika) ali narodi, ki so pokazali vedno veliko smisla in veliko podjetnost v zavarovalnem poslu, ka-jkor je to mala Švica, ki ima sve-I lovno vodeči pozavarovalni zavod | (Schveizerische Ruckvcrsiche-rungsgesellschaft, Ziirich).
Domovina samostojnih pozavarovalnih družb je Nemčija. Nepo-s:eden povod za ustanovitev pozavarovalnic je dal veliki požar v Hamburgu l. 1842., ki pomeni temeljni datum v zgodovini pozavn rovalstva. Katastrofalen požar je pomenil resen opomin za nemško zavarovalstvo, kako 'previdno ,ie treba postopati pri razdelitvi rizikov in pridrževanju dopustne kvote na lastnem računu.
Pokazala se je nujna potreba za ustanovitev posebnih pozavarovalnih družb. Kot prva taka ustanova na široki bazi velja Kblnische
krajinske uprave dovoljen samo ob delavnikih, in sicer zgolj od 10. do 12, ure. Izven tega časa smejo vstopiti samo osebe, ki so bile izrečno povabljene.
Stranke smejo sprejemati razen pomočnika samo načelniki oddelkov in šefi odsekov, vodja glavne pisarne in ekonom.
Riickversicherungs Gesellschaft iz 1. 1846.
Nemški vodeči in sploh največji svetovni pozavarovalni zavod je Miinchnor Riickversicherungsge-sellscliaft. Zanimivo je, da je Nemčija obvladala izvzemši morsko zavarovanje pred prvo svetovno vojno tako rekoč glavni del pozavn rova 1 nega svetovnega trga. Leta 1930. je bilo na vsem svetu 156 pozavarovalnic, od teh jih je imela Nemčija 34, Anglija, Francija in Združene države ameriške po 16, mala Švica sedem. Bolgarija ima dve pozavarovalnici: družbi Balkan in Bolgarija, ki pa zaradi malega trga10 nista bili večjega pomena.
Javnost se za te važne pcfcrete ni •zanimala.
Novejša statistika ;(Wagenfuhr, Wirtschaftskunde des Versiche-rungswesens, 1938) našteva samo 37 pozavarovalnih družb, ker naši eva res samo družbe svetovnega obsega; v Nemčiji 11, v mali Švici 4, v Združenih ameriških državah 9, v Franciji 4, na Danskem 5, v Angliji 3' in na Norveškem 1.
Nemške pozavarovalnice so pobrale v 1. 1934. 40% vseh pozavarovalnih premij, mala Švica 25%!
Italija se je šele v zadnjem času začela zanimati za pozavarovalni trg. V Pragi poznamo Prvo češko pozavarovalno banko, ki jo vodi naš rojak F. L. Tuma, znani mednarodni strokovnjak za pozavarova! st vo. Njegova temeljita razprava »Wirtschaltliche Theorie d er Riickversicherung« 1932., je bila prevedena v razne jezike in velja v zavarovalnem svetu za odlično delo.
10 Gl. v tej zvezi: Martelanc: Za jugoslovansko pozavarovalnico (»Slovenec« 20. in 21- julija 1937 in Spomenico bivših jugoslovanskih zavarovalnic, iki je bila izročen« ministru trgovine, iico je padla misel1, da bi ee ustanovita državna pozavarovalnica. Z obširnim materialom se je Skušalo dokazati, da talka ustanovitev ni na mestu po načelu: »Država nfi, za-varovatelj, niti pozavarovatelj, marveč samo nadzira tel j« (Beograjski Lloyd, 28. decembra 1940).
Avtoritarno vodstvo bolgarskega gospodarstva
Kakor smo že na kratko poročali, se je ob koncu oktobra sestala bolgarska najvišja gospodarska zbornica ter je s tem nova bolgarska vlada nedvomno, kakor piše »Donauzeitumg«, naglasila svpjo voljo, da uveljavi avtoritarni režim tudi v državnem vodstvu gospodarstva.
Z novim zborničnim redom se združujejo v 1.1894. ustanovljene trgovinske in industrijske zbor nice ter v 1, 1935. ustanovljene kmetijske zbornice v enotne okrožne gospodarske zbornice. Na čelu vseh teh zbornic je Najvišja gospodarska zbornica, kateri so podrejene okrožne zbornice. Najvišja zbornica in ena okrožna zbornica imata svoj sedež v Sofiji, druge pa v drugih okrožnih mestih. Zbornice so pravne osebe javnega prava, niso pa avtonomne, temveč le izvršilni organi najvišje zbornice, kateri so neposredno podrejene. Najvišja zbornica pa je podrejena ministrskemu predsedniku, še nadalje pa je organizacija bolgarskega' vojnega gospodarstva v rokah komisariata za vojno gospodarstvo, ki izdaja svoje ukrepe v
najožjlem sodelovanju z državnimi uradi.
V zvezi s to novo organizacijo je tudi komisariat za vojno gospodarstvo razširil svoje kompetence, da sedaj združuje najvišji komisar dr. Aladžov v svojih rokah vse važnejše gospodarske panoge. Tako sta mu bila pred kratkim podre jena tudi žitna izvozna direkcija in Glavni oskrbovalni komisariat, dva urada, ki sta bila prej podrejena trgovinskemu ministrstvu Slednje more odslej izdajati le nekatere kazenske določbe,-dočim je formalno najvišji urad za komisariat ministrski svet, ki mu daje svoja navodila. Žitna izvozna direkcija, ki deluje z uspehom že deset let, upravlja danes nad 60 življenjsko važnih blagovnih skupin monopolistično. Kupuje in razdeljuje ne samo žita, temveč dobavlja tudi druge deželne pridelke konsumnim organizacijam in izvoznikom, ureja dene in kreditira proizvajalce ter je tako ustvarila podlago za nedavno ustanovljeni najvišji komisariat za oskrbo. S podreditvijo obeh najvišjemu komisariatu za vojno gospodarstvo je
odpravljena vsaka nevarnost biro-kratičnih nesporazumov in rivali tet.
Kako ostro se izvaja vodenje gospodarstva na Bolgarskem dokazujejo tri naredbe, ki so bile predložene vojno-gospodarskemu komisarju v odobritev, s katerimi sre določa: 1. vsi državni nameščenci Žitne izvozne direkcije, Komisariata za oskrbo, in Vojno-gospddar-skega komisariata morajo predložiti izjavo o svojem premoženju (kakor se je to zahtevalo pred dvema letoma v Romuniji). 2. V vseh državnih podjetjih se izdajo ukrepi proti birokratizmu ter se bo delovna doba nadzirala. 3. Vodilnemu osebju Vojno-gospodar-skega komisariata se morejo dati večja polnomočja, da se aktivnost teh uradov poveča.
Zanimiva so tudi bolgarska prizadevanja, da se odstranijo vsi oni elementi, ki bi hoteli imeti od vojnega gospodarstva samo dobičke in ki se hočejo izmuzniti od vsakega napora. Sedaj se bodo na Bolgarskem izdale podobne določbe, kakor jih vsebuje § 22. nemške naredbe o vojnem gospodarstvu, ki pravi, da nihče ne sme od vojne zaslužiti. Dejstvo, da se taki ukrepi izdajo tudi za najvišje urade, kaže, kako veliko važnost se pripisuje tem določbam. Tudi proti tihotapski trgovini so se izdale v zadnjem času ostre določbe in značilna je izjava bolgarskega trgovinskega ministra, da l>o Bolgarska ohranila politiko stabilnih cen in da ne bo dopustila dvig cen, ki bi zahteval povečanje obtoka bankovcev, kar bi obremenilo bolgarske državne finance. Ce bi bili dvigi cen vendarle potrebni, bi se smeli ti zvaliti samo v breme prekupčevalcev, a bi morale ostati potrošniške cene ueiz-premenjene.
V tem smislu se mora razumeti tudi izjava ministrskega predsednika liožileva ob njegovem imenovanju, da se namreč mora zboljšati položaj bolgarskega uredništva. Ta pomoč uredništvu pa ee ne l)o dala v zvišanju prejemkov, ker bi se potem moral zopet povečati obtok bankovcev, kar bi povzročilo znova dvig cen, temveč bodo dobili uradniki del svojih dohodkov v blagu. To se je v zadnjem času izkazalo kot dobro v Romuniji in v Turčiji. To široko upoštevanje težav, s katerimi se mora boriti bolgarski uradnik, je bilo predvsem potrebno iz razloga, ker je ustanovitev norih uradov za vodenje vojnega gospodarstva zahtevala povečanje uradniškega aparata in bi se ravno za te nove uradnike, morale ustvariti boljši življenjski pogoji.
Z imenovanjem dr. Božileva za ministrskega predsednika, je prvič na Bolgarskem na vodilnem mestu v državi gospodarski Slo-, vek, kar jasno kaže, kako velika važnost se polaga na to, da bi vse gospodarsko življenje potekalo brez trenj. Ker obdrži ministrski predsednik Božiliev tudi finančno ministrstvo, je s tem dano jamstvo, da se bolgarska finančna politika ne bo spremenila'. Še nadalje pa se bo gledalo na to, da ee zajame odvišna kupna moč, kar je za nemoteno vodenje enotnega gospodarstva nujno potrebno.
Hrvatski industrijski svet se Je
sestal v Zagrebu na pobudo gospodarskega ministra Kabasa, ki je svetu tudi predsedoval. Svet Je razpravljal v prvi vrsti o redni preskrbi industrije s surovinami tn s premogom. Svet je poudaril potrebo ozkega sodelovanja države in I gospodarstva.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 12. novembra 1943.
Štev. 91.
Naredba o podaljšanju roka za zamenjavo poslovnih knjižic
Na podlagi člena I. naredbe o upravljanju Ljubljanska pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4, Službeni List št. 273/86 iz 1943, je izdal Sef pokrajinske uprave naslednjo paredbo:
Cien 1. — Izvedba določb člena 4. naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 4. aprila 15)13, št. 47, Službeni-list št. 123/36 iz 1943, glede obvezne zamenjave poslovili h knjižic za delavce in Jiagilimacij za nameščence se do nadaljnje odredbe odloži.
Člen 2. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave.
Kriza v angleški premogovni industriji
V angleški premogovni proizvodnji je postala razlika med potrošnjo in proizvodnjo v vojnih letih vedno večja. Številne debato zaradi zmanjšane premogovne proizvodnje kažejo, da povzroča nazadovanje te proizvodnje resne skrbi. Od angleškega parlamenta imenovani odbor, ki naj ugotovi vzroke nazadovanja proizvodnji’, je v svojih predlogih zlasti zahteval namestitev novih delavcev. Po mnenju strokovnjakov delavske stranke bi se morala proizvodnja povečati za najmanj 12 odstotkov, da bi se krile potrebe vojne industrije in zagotovilo zadosti premoga za kurjavo. To bi pomenilo, da bi proizvodnja v zadnjem mirnem let\i zadostovu.„. Izkušnja pa uči, da v sedanjih razmerah niti z nastavitvijo novih delavcev ni mogoče doseči te proizvodnje. Predlog, da bi se premogovniki podržavili, ki ga je stavil minister za kurjavo uioyd George, je ministrski predsednik Churchill odklonil, najbrže na pritisk Amerike. Delavska stranka je s tem doživela težak poraz.
SLOVENIA TRANSPORT
JOS. L. ŠILIH
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih c<*ntrih.
LJUBLJANA
Redni vagonski in zbirni promet/
Prizadevanje za dvig turškega kmetijstva
Turško kmetijsko ministrstvo je objavilo to dni podatke; o obdela-nosti turške zemlje. Kdor ima pred očmi samo anatolsko stepo, je pač mislil, da je večina turške zemlje popolnoma neplodna. Podatki kmetijskega ministrstva pa jemljejo temu mnenju podlago, kajti po teh podatkih je od vse zemlje 13.75 °/o obdelane, 58.12% je pašnikov in travnikov, 1.47°/» zelenjadnih in sadnih vrtov, 12.02% gozdov in samo 14.64 odstotka j>3 absolutno sterilne zemlje. Nekateri računajo tudi pašnike in travnike med stepo, kar pa je napačno, ker dajejo pašniki in travniki zlasti spomladi podlago za turško živinorejo. Z umetnim namakanjem ter osuševalnimi deli pa bi se moglo po navedbi turškega kmetijskega ministrstva pridobiti še mnogo obdelane zemlje. Če bi se pa tudi zboljšala obdelava zemlje, bi se mogel donos turške zemlje podvojiti. Turško kmetijstvo more torej v bodočnosti rešiti še velike naloge.
Predvsem se bo po načrtu kmetijskega ministrstva skušala povečati gojitev žita, ki je hrbtenica kmetijske proizvodnje. Da pa se bo moglo intenzivno pridobivati žito, je treba v večji meri uporabljati kmetijske stroje. Kmetijsko ministrstvo je v ta namen razvilo sistematično propagando, da bi kmetovalci bolj uporabljali kmetijske stroje. Ta propaganda je tud' bila uspešna. Turška vlada je tudi poskrbela, da pridejo potrebni stroji v deželo. Še v petem vojnem letu je naročila mnogo kmetijskih strojev v inozemstvu. Pred
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
Trgovina s čevlji  ▼----------------
Vfagner - Šelar
Pred škofijo  ▼-------------
Specialna trgovina OTROŠKIH POTREBŠČIN
A. ENGELMAN
LJUBLJANA, Tavčarjeva 3
OPREME ZA NOVOROJENČKE * OTROŠKA KONFEKCIJA PLAŠČKI * IGRAČE * ZIBELKE * POSTELJICE * VOZIČKI DARILA ZA NOVOROJENČKE * PLETI * VOLNENA PREGRINJALA
Denarništvo in zavarovalstvo
ga potniškega prometa. Konferei ce so se udeležili zastopniki žele; niških uprav Nemčije, Francij' Slovaške, Madžarske, Srbije, H vatske, Romunije, Švice in Dansto Sklenjeno je bilo, da se uvede vf Število železnih varčevalcev v mednarodnih brzovlakov. Na prd-Nemčiji je naraslo v dveh letih na Dunaj—Bratislava se uvede moto
dnevi je prišlo iz Švice 300 traktorjev, nadaljnjih 600 pričakujejo Nemci}, ________________
iz Amerike. Nemčija je te dni do- 4 milijone, ki prihranijo na mesec j ni vlak, ki bo prevozil to progo bavila Turčiji	nič	manj ko 12.000 70 do	80 milijonov mark. K želez	i 70 minutah.
plusov ker	se	v	centralni i n, nemu	varčevanju	pa so pripuščeni. Letos je sečnja v Nemčiji znati
piugov, ku	«	v	otnirdim m| Samo	deiavci m	nameščenci. že	! povečana. Da se omogoči odvoz 1
vzhodni Anaioliji	se	zelo upoiab- lezno	varčevanje	je prosto vsehjsa iz gozdov, dobi kmet za prevf
ljajo leseni plugi. Turška vlada je I davkov in prispevkov za socialno poleg tega sklenila, .da bo pospe-1 zavarovanje. Obrestna mera je za ; Ti	i	•	vloge v zeleznem varčevanju dolo-
sevala domačo izdelavo plugov in £ena na 3 25 odstotka ter je to naj-
bran. V podjetjih turške prestol- ■ večja obrestna mera v Nemčiji za tovarni za lahke kmeti i-1 hranilne vloge.
niče 111 v ske stroje v Adapazarju bodo na-!
Uprava Srbske agrarne banke je
 	 v	v.	,	bila razpuščena in imenovana no-
prave s tinancno pomočjo turske va srbska vlada namerava napra-vlade tako povečane, da se bo 1 viti Priv. agrarno banko za finanč-
skih zadrug.
Med Francijo in Italijo je bilo dogovorjeno, da velja v plačilnem prometu med obema državama obračunski tečaj 2 franka za eno liro.
Gospodarske vesti
moglo na leto izdelati 35.000 plu-' no in kreditno centralo vseh srb go v. Tako bo kmalu zadnji leseni plug izginil iz Anatolije.
Po mnenju turških strokovnjakov pa se more doseči uspešna modernizacija turškega kmetijstva samo, če se dvigne strokovna na-obrazba turškega kmetovalca. Po pravici je dejal turški kmetijski
minister, da sam uvoz kmetijskih | Hrvatski gospodarski komisariat, strojev ne zadostuje, ker je treba 1 ki je bil doslej dodeljen hrvatske-kmetovalca tudi naučiti, da zna s I mu ministrstvu za gospodarstvo, je
«.	______1. .	• • 1	po novi ureditvi gospodarskih nn-
tenu stroji ravnati m jih koristno niSt,rstev dodeljen finančnemu mi-
uporabljati. Ireba je ustanoviti nistrstvu.
Hrvatska vlada je racionirala potrošnjo kuhinjske soli. Vsaka oseba dobi na mesec pol kilograma soli. S priključitvijo dalmatinskih kra-
kmetijaka šole in treba je doseči, da bodo otroci kmetovalcev obiskovati šole. Ustanavljanju podeželskih šol posveča zato tudi tur-1 jev je dobila Hrvatska mnogo ro ška vlada v zadnjem času posebno pažnjo. Danes dokonča šolo od 200.000 otrok, ki vsako leto vstopijo v 1. razred, samo 90.000 otrok.
Zakaj se tako Veliko število otrok predčasno odtegne šoli, ni znano.
Nekateri listi so mnenja, da jo vzrok v velikih vpoklicih v vojsko.
Če je to res, potem bi bil ta pojav samo začasen, doki,e r pač traja vojna. Če pa to ne bi bilo res, bi bil v nevarnosti ves reformni načrt turške vlade. Prosvetno ministrstvo zato razmišlja o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se prepreči predčasna odtegnitev otrok šoli.
It V U ital
barva, plesira in komično b n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, inonga in lika doniafe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Sclenburgova 3 Telefon št. 22-72.
dovitnega ozemlja, predvsem pa mnogo vinogradov in sadnih dreves. Od tega bo imela zlasti veliko korist hrvatska industrija likerjev. Dalmatinski kraji so tudi zelo bogati na zdravilnih zeliščih.
Nemška štirirazredna trgovinska šola se v kratkem otvori v Zemunu na pobudo nemške narodnostne skupine na Hrvatskem.
Agencija Stefani poroča: Dočim so bili v državah, ki so jih zasedli Angloamerikanci, obroki kruha znižani, sporoča sedaj radio Rim, da se bodo v ostali Italiji zvišali dnevni krušni obroki od 150 na 200 gramov.
V Visoki Tatri je bilo posvetovanje zaradi zboljšanja mednarodne-
PRIPOROČA SE TVRDKA
Ju?Čič
ŠPECERIJSKO IN KOLONIJALNO BLAGO
»E L B E O«
Krema za obraz — nočna in dnevna Zobno milo Rožno mleko za nego kože Brilantine za lase Parlumi in dišeče vode črtala za ustnice v vseh nijansah
„ELBEG“
vrhunski izdelki moderne kozmetike!
\OI
USTANOVLJENA 1847
LJUBLJANA
POKRAJINSKA DIREKCIJA POŠTE, TELEGRAFA IM TELEFONA
LJUBLJANA
RAZPIS
Poštno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 150 kg motvoza št. 2/0,
100 kg motvoza št. 3/3 in 150 kg preje 2 Vi.
Ponudi se lahko tudi najmanjša koliCLna po 10 kg ene ali druge vrste. Ustne ponudbe sprejema komisija v sobi št. 43, Sv. Jaikoba trg 6t. 2, ki je pooblaščena, da v ime direktorja ]x>godbo takoj sklene. Ponudbe se sprejemajo do 15. nov. t. 1.
D. štev. 10118/1943. dne 5. novembra 1943.
Pokrajinska direkcija pošt« in telegrafa v Ljubljani,
50 kubičnih metrov lesa 10°/o pr, bitka k enotni prevoznini, za pri voz 100 kubičnih metrov pa 15° pribitka.
Nemški prehranjevalni ministe je odredil splošno štetje živine 1 Nemčiji dne 3. decembra.
Število zaposlenega delavstva 1 Nemčiji se je kljub številnim vpO klicem v zadnjih 9 mesecih zvišali za 2,150.000 oseb.
Španska proizvodnja sladkorni repe bo po zadnjih podatkih zna šala letos 200 tisoč ton, dočim j? lani znašala samo 69.000 ton. Last’ niki sladkornih tovarn, ki so dosle plačevali sladkorno repo po 240 d 265 pezet za tono, so sedaj zel optimistični. Menijo namreč, da b zaradi dobre letine kupčija s slao korjem zopet prosta in da bodo za radi tega cene narasle.
Brazilija je izvozila kave leti 1938. še 17.2 milijona vreč, leti 1942. pa samo še 7.3 milijona V prvih petih mesecih pa je pade]
_ izvoz; kave še za en milijon vret na 3.1 milijona. Amerikanci skuša jo manjši prevzem kave izravnat z višjimi cenami.
V Britanski Vzhodni Afriki ir Taganjiki, kjer se predvsem prido biva sisal-konoplja, je nastala la kota, kakršna je že enkrat zavlai dala pred 24 leti. Vzrok so pač iz ostanek običajnega deževja ter velike rekvizicije britanskih oblasti! Zaradi tega so nastale v plantaža!) sisal-konoplje velike težave v preskrbi delavstva z živili, a tudi pro izvajalni stroški so se zelo povečali To seveda vpliva tudi škodljivo n!) donos konoplje. Vse to povzroča tembolj resne skrbi, ker že od spo-; mladi 1942 primanjkuje strojev in tudi delovnih sil. Sisal-konoplja pa je sedaj glavno nadomestilo zama-nilsko konopljo.
Ljubljana
:
Gradišče i
tovarna bonbonov in peciva
FELIX URBANC • MARIJIN TRG
Ftir dna Konsortium »Trgovski liste als Verlag — Za konzorcij »Trgovski liste kot izdajatelj: dr. Ivan Plese — Schriftleiter—Urednik: Aleksander Železnikar Ilir die Druckerei »Merkur* A. G.
Za tiskarno »Merkurc d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi ▼ Ljubljani.