ÎJ. štev. Novo mesto, 1. februarja 11*08. XXiy. letnik. dolenjsp Izhajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leU 1 K, NaroĚnina za Nemćijo, Bosno in druge evropske države zdsbs 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročoino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. rodovite. Po toči po8kodova,ne trte, katere 8e pa se ne nahajajo glede njihove rodovitnosti v najboljši dobi, seveda ne kaže tako obrezovati. Te obreže naj se namreč njih starosti primerno takole: Enoletne na palček dveb očes, dvoletne na dva palčka dveh oČes, ali pa le na en palćek treh očes, triletne pa na prerezavke. Prerezavke imenujemo napnence 5 do 6 ocea, katere se pa navpik kviško poveže. Jako želeti je, da ae gospodje strokovnjaki, katerim je poklic, vinogradnike v uranem vioogradstvu podučevati, ob času obrezovanja trt v po toči močno poškodovane vinograde podajo» ter tam na mestu vinogradnike v pravilnem obrezovanju praktično poduče. —]_ Kako gre obrezali trte, katere je v prešlem letu toča močno poškodovala. Prvo delo, katerega se bo treba kmalo po svečnici enkrat lotiti v vinogradih, bo obrezovanje trt. Hvala liogu, da nam niso v letošnji zimi trte nič pozeble, in nadjati se hočemo, da nam tudi do obrezovanja več pozeble ne bodo. Zaradi pozebe trt ne bo toraj pri obrezovanju nikake izjeme delati treba. Pač pa bo to jako potrebno pri obrezovanji trt, katere je v proslem letu toča močno poškodovala. Vsakemu skusenemu vinogradniku mora biti namreč do dobrega znano, da je trtno mladje, da so zdajsne mladike, katere je toča že takrat potolkla, ko so še zelo zelšnate bile, ko ao bile toraj še bolj pognanki, da so torej take mladike Jako krhke, polomljenju mocno podvržene. In take trte gre torej, ostjbito ako se nahajajo glede njih rodovitosti ravno v najboljši dobi povsem drugače obrezati iu povezovati, kakor pa po toči nič poškodovane. Napnencev narezovati ter te s pomočjo vežnje v bolj ali nianj vodoravno lego spravljati se ne sme, kajti pri kljncenju in veŽnji bi se zelo vsi polomili. Napnence narezovati ter jih navpik po konci vezati, se pa tudi ne sme, kajti potem ziaženejo oni le na vrheh močno, zdolaj pa le slabotno mladje, in previsoke trte utegnejo biti pri režnji prihodnjega leta temu neprijetna posledica, Kako naj se torej take trte obreže, da se navedenim neprilikam izognemo? Enostavno takole: Na vrhu ali zelo pri vrhu debla trte pusti, to je, nareže naj se en palec treh očes. Ta palec ima v prvi vrsti namen, les za pri-liodnje leto nastaviti, rodovitost njegova v tekočem letu pride pa šele v drugi vrsti v postev. Zato ni odveč napačno, ako se za narezovanje tega palca mladiko določi, katera ni dvoletnemu lesu prirasčena, ampak že starejšemu, katera je pa slučajno znabiti po toči le malo, ali celo nič poškodovana. Napnenca, novega napnenca za dosego grozdja v tekočem letu se pa trti nič ne nareže, ampak izkoristi se v ta namen Že lanskega. To stori se pa s tem, da se vse na nJem nahajajoče mladike, naj bodo po toči kolikor god poškodovane, na palce dveli do treh očes zreže, in napnenc (lanski namreč) pa v svoji lanski legi pusti. Tako obrezane trte res da niso za oko lepe, pa saj ostanejo take le za eno leto, ker se jim prihodnje leto lahko vse take že dvoletne postale napnence (boljše rečeno že stegnence) enostavno proč poreže. Tako obrezane trte so pa na vsak način lahko popolnoma tako rodovite, kakor so one, katere toča poškodovala ni, in katerim se torej lahko redne navadne napnence nareztije. In zakaj bi popolnoma rodovite ne bile, ko se nahajajo na lanskem napnencu puŠčeni palci vendar na dvoletnem lesu, in ko so na dvoletnem lesu priraačene mladike, kakor v obče znano, ravno najbolj Ne kupujmo slabega deteljnega semena I Koliko slabega deteljnega semena se ni že prodalo po naših krajih in koliko slabih vspehov se je po naših njivah zaraditega že doživelo! In vendar se najdejo gospodarji, ki 80 tako kratkovidni, da kupujejo deteljno seme raje od malovrednib in kričavih prekupcev kakor od poštenih trgovcev. Menda zato, ker ga dobe tam iz kmetskih rok ali pa za nekoliko nižjo ceno ! Kako nespametno ! Zares čuditi se moramo, da nas ne zmodre slabe izkušnje, ki jih imamo s takim malovrednim semenom! Vsako'leto se pripeti, da toži zdaj ta zdaj drug gospodar, da je detelja slabo izhajala vztic temu, da Jo je gosto sejal. Slišijo se pa še druge tožbe. Zgodi se tudi^ da zraste namesto prave detelje kaj druzega, kakšna druga detelja aH pa sam plevel. To Je velika škoda za gospodarja! Ta škoda ne obstoji namreč samo v tem, da je denar za seme zavržen. Se veliko večja Škoda tiči v tem, da je s takim semenom pokvarjena cela letina, da je vse delo in ves trud zastonj. In kdo Je temu kriv? Nihče drug kakor dotični gospodar sam, ker se ne zmeni za dobre nauke svojih prijateljev, ampak dela po svoji glavi in kupuje deteljo tam, kjer jo dobi po ugodnejši ceni iu najraje od kmeta, če ga tudi ne pozna. ' Če pomislimo, da je krma dandanes najvažnejši kmetijski pridelek in da se po njej najbolj ravna napredek naše živinoreje, in če pomislimo dalje, ďa se po slabem aemenu močno znižujejo krmski pridelki, potem nam je posebno na Dolenjskem, kjer scjemo veliko detelje, gledati na to, da smo pri nakupu semena kolikor mogoče previdni in izbirčni. Ako se pri drugih poljedelskih semenih gleda na to, da so dobra in čista, moramo toliko bolj paziti na vse to pri deteljnem semenu. Ne glejmo na nižjo ceno, ki je v takili slučajih navadno goljufiva. Kaj ti pa pomaga' če dobiš seme za par desetič ceneje? Pomisli na škodo,' ki jo trpiš s takim semenom! Letos bo deteljno seme sploh drago. Zato svarimo že danes naše gospodarje pred nakupovanjem cenejšega semena. Ne varčujmo tam, kjer ne smemo! Pustimo malovestne prekupce na stran ia ku- piijmo seme pri poštenih in zanesljivih trgovcih, tam, kjer nam za kaljivost in čistoto Bemena jamčijo in kjer prodajajo semena, ki so preiskana in uradno potrjena kot dobra. Cepljenje prašičev proti rdečici. Med najbolj nevarne bolezni pri prašičih spada tako-imenovana rdečica. Ta bolezen je napravila po naaih krajih že o{?romno škodo, in sicer ne le a tem, da je prizadetim {^oapodarjem poginilo toliko in toliko prašičev, ampak tudi h tem, da je ustavila v okuženih krajih tielo kupčijo. V preteklem letu so bile na Kranjskem občine, kjer je po več sto prašičev poginilo za to kugo. Proti tej kužni bolezni nimamo nobenega drugega pripomočka kakor varnostno cepljenje. Edino cepljenje prašičev nas lahko varuje pred ogromno izgubo, ki nam je lahko prizadene rdečica. Po raznib deželah so to že izkusili in ao prepričani, da je res tako. Ako pomislimo, kako velikega pomena je za nas praaičjareja in kako ogromna je po drugi strani škoda, ki nam jo dela ta nevarna bolezen, potem postane tudi za nase kraje cepljenje prašičev kot varnostno sredstvo proti rdečici eno najvažnejših vprašanj, za katero se mora zanimati vsak, če ima le količkaj smisla za potrebe našega kmeta. Kmetijska družba v Ljubljani se je lotila prvib korakov za vpeljavo varnostnega cepljenja na Kranjskem in hoče po možnosti skrbeti za cepljenje prašičev. Zaraditega poživlja vse kmetijske podružnice, županstva in posamezne gospodarje, ki se brigajo za blagor kmetovalcev, da se obračajo zaradi cepljenja prašičev na glavni odbor in da nemudoma naznanijo, ali želijo, da se prične tudi v njihovem kraju s tem cepljenjem in da povedo, koliko približno bo treba cepiti prašičev. Cepljenje samo bi izvrševal v tem slučaju družbeni živinozdravnik. Stroški za posamezne prašiče bodo majhni, tem manjši, čim večje bo število prašičev, ki se imajo cepiti. Gospodarji! Na lastni koži ste že skuSali izgube, ki vam jih je prizadela rdečica pri prašičih. Naj vam bo to nekako bodrilo, da se poprimete tudi vi cepljenja in da se zavzamete skupna za to važno in pereče vprašanje. Obrnite se na županstvo svoje občine, oglasite se tam in zahtevajte, da ae tudi pri vas prične s cepljenjem prašičev. Gotovo je, da se bodo županstva rada odzvala vašim težnjam in da bodo preskrbela vse, kar treba, da se prične tudi pri nas potrebna pomoč proti tej nevarni kužni bolezni. Ravno tako so pa tudi kmetijske podružnice pripravljene, storiti vse potrebne korake za vpeljavo varnostnega cepljenja. Ležeče je pa sedaj na vas, gospodarji, da se oglasite in da povejte, ali želite, da se prašiči cepijo in koliko prašičev bo cepiti. Toraj na noge! —r— o rentabiliteti — najvažnejši točki vsakega podjetja — glede kostanjeviškega sodnega okraja: „Trgovci rabijo vanko leto blaga za svoje trgovine do 500 vagmov; a postaje Videm se prevaža v Novo mesto žita 480 vagonoF; tavolet se nažaga v O-orjaDCih 550 vagonov; atai^bnega le^a po velikih žsgab 400 vagonov. Izvoz avinj zntiša na leto do 800 vagonov, to pa zato, ker je hrvaška stran proti nam zaprta. Neki Tríaéan bo v Gorjancih žgal oglje ter skozi 10 let izvažal 500 vagonov oglja na leto. Veliki sejmoví na Bučki, v Škocjanu, v Št. Jerneju in drugod bi izvažali živine, konj itd. do 700 vagonov. KostanjeviSki okraj je letoa pridelal 17.626 hI yina. Ko bi imeli železmco, bi se izvažalo vsako leto do 15.000 bi vina. Osebni pruraet bt z Zidanega mosta pritegnil nase v veliki meri Novo mesto. Ker že pri vsakem železniškem projektu npo-Btevajo strategióno važnost, bodi omonj-no )e to, da bi ta železnica bila neprecenljive važnosti v alućaiu kakih homatij na jugu naáe monarhija " — Da se torej ta proga ćim preje uresmći, zato se je osajval y Brežic ih, kakor smi zgoraj že navedli, posebni železniční odbor, kateremu je na čela g. baron Muscon, kot njega namestniki so gg. : A. Faleschini, župan breški; dr. Fr. Schuster, župan ri'gaiki m S. pl. Siadovič, župan novotneáki. Ta železniční odbor namenja zaéetko^na meaeca februarja t, 1. osebno prositi na Kranjskem in na Štajerskem pri najvišjih nrad h, da bi se ga podpiralo v njegovem delovanjn najprvo s tem, da ae mn podeli denarna podpora v avrho trasiranja želt-znične proge. Umevno je, da bode imel ta odbor toliko većjo moralno veljavo, in upliv, čim bolj ga b »do podpirali interesenti. V ta namen so merodajne občine in njih zastopi, Ztto ae le ti vabijo, da podpirajo ta železniční odbor na ta način, da se aoglaano izjavijo, za to železniško progo Rjgatec Brežice-Novo meato. Na delo torej vsak, ki labko pomore dobri stvari do zmage ! — Železniška zveza Brežice-Novo mesto. Akcija za železniško zvezo Brežice- Novo mesto je v najlepšem tiru in tako smtmo upati, da bo naša dolenjska atdica odškodovana z nameravano progo, kar izgubi h podaljšanjem dolenjske železnice. Konzorcij mož, ki je prevzel trasovanje imenovane transveraalne proge se je aestavil, interesirane občine ob Krki so odposlale na pristojna mesta prošnje in v doglednem Času bo vstrajno delo doseglo gotovo tudi za Dolenjsko lepe uspehe. Ako ae pomisli, da je proga Feldbach Puikla - Ptuj-Kogrttec gotova stvar, in da se je lam sestavil železniški odsek v Brežtcnh za podaljšanje zveze R Igatec-Brežice, kateri se je letos razširil ae za nameravano progo od Brežic do Novega mesta, tedaj dobi naša ^olenjaka najkrajšo direktno zvezo z Dunajem, kar postane seveda ne-doglednega pomena za naše kraje. — Zdi ae nam potrebno, da ae ponovimo, kar je poročal ljubljanski dnevnik pred dvema tednoma Politični pregled. Naš cesar je na razna vprašanja pri vladi izrazil željo, da se slavi njegova aestdeaetletnica s človekoljubnimi deli in naj se ne prirejajo slavností. V avstrijskem vojnem ministrstvu so «e dovršila pripravljalna dela o dveletni vojaški službi. Treba je samo ie sporazuma z Ogrsko. Proračunski odsek našega drž. zbora pričel je 28, jan, apecieluo debato. Glavnim poročevalcem v državni zbornici je .izvoljen Steinwcnder. Odsek je sprejel vse točke o najvišjem dvoru, vse izpreminjevalue predloge pa odklonil. Sprejele so se tudi točke o drž, aodišču, upravnem sodišču in ministrskem svetu. Trgovska pogodba med Avstrijo-Ogrsko in Srbijo je podpisana. V kratkem se razglasijo določbe, ki ao bile sprejete v pogodbo. Novi ban hrvaški baron Uaucb tn Hrvatje so si vže v laseh. Pri njegovem dobodu v Zagreb vršile so se velike demonstracije. Policijo in orožniatvo so pomnožili. Itaiya na vse kriplje oborožuje mejo proti Avstriji na morju in na kopnem. Poučena je tudi izborno o vsem, kar se godi v Avstriji, ker ima v Avstriji tudi veliko vohunov. Da pa Avstrija pri takili pojavih ne spi, je samo ob sebi umevno, Akoravno obstoji med Avstrijo, Nemčijo in Italijo trozveza, ki jamči za mir med temi državami, priti zna prej ali slej med nami in Italijo do krvavega spopada. Ker Francozi niso dobili pri zaplenjenju cerkvenega premoženja nadejane ae milijarde in to radi tega, ker se je ta denar poizgubil po žepih raznih visocih gospodov, odredila je vlada preiskavo, v kateri se bode pralo umazano perilo, slicno panamskemu. R|tski dumi je predložen predlog o zgradbi drugega tira na sibirski železnici, koje zgraditveni stroški bodo znašali nad 157 milijonov rubljev. Na Portugalskem dan za dnevom narašča število republikancev, vkljub temu da je cenzura jako oatra. kakor ee nikoli in republikanci sploh ne smejo prirejati nikakorsnih sbodov. Veliko število odličnih članov opozicije je zavarovanih po stanovanjih, kraljeva straža je zelo pomnožena in vojaki noč in dan pripravljeni, kajti vBak trenutek pričakujejo, da prirede republikanci vstajo. Dne 29. jan. razkropila je policija ve6 z revolverji oboroženih skupin, ki 80 se v raznih krajih Portugalske spopadle. V Maroku se vrse zopet novi boji mej Maročani in Francozi. Mule) Ueaid je zasedel mesto Settat b številnim vojaštvom ter hoÈe braniti mesto proti Francozom z vso silo. Francoski general d'Amade namerava osvojiti Settat. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. III. Sploh pa vljudno poprosim veakoffa, ki pride v žnpniače po opravkih ali zasebnih zadevah. Duhovnik ima vedno stik z indstvom, tuiotam svetu e v važnih zadevuli, dostikrat pomiri z malo besedico britkoatoa srca, mnogokrat napravi to in ono vslngo. Hvaležno ljudstvo se Ijubeznjivo odaove z malim darilcem ali z veftjim prispevkom za novo cerkev. Zadeva ta prodi la je že tudi v javnost, tako, da celo na cesti ali stranski poti, ko nie ljudje aiečavajo in dohajajo, mi kteri semttnja stisne v pest kronico ali tudi več „za ceikev." Tudi sosedni žnpljani in daljni že poznajo pre&nskega „kolednika sv. Antona" ter ob sestankih drage volje in smehljaje prispei^ajo. Razgovor o noïi ceikvi vname se povsod, tudi v železniťSnem Vozu som dobil tu in tam kak desetak. In ni dolgo od tega, ko'se anidem s starimi znanci v vlaku, pozdravimo se prijateljsko, pogovorimo o tem in onem, poslednjih tudi o novi cerkvi, o zgradbi, o stioških, o prispevkih, in positdica je bila pozneje — stotak. Oast vrlemu moiiu! Nedavno šel sem v mesto, tam za kohidvorom sopiha 7A menoj stara nepitznana iSenica in hiti: „nate kronico za cerkev." Hvaležno jo sprejmem. V mestu me pa sreča dislan meščan na ulici, pa poaeie v denarnico in moško da nov desetak za novo ceikev. Varuj vas, dobri ljudje sv. Anton in blagoslovi Vas Gospod Bi g vse ! Zdaj se pa obrnem s prav prisrĚno prošnjo do s. p. n. cenjenih Ćitateljev in iitateljic „Dolenjskih Novic", tudi do onih izven domače župnije, do blagorodnih gospá in imenitnih guspodov v dolenjski metropoli, kakor tudi di ugih dolenjskih mest in trgov, do zelo čislanih nieSřanov in meščarjk, do pridnih go spodarjev in vrlih gospodinj, do male in ođrašćene mladine, tudi do onih, ki čitanje posluňajo, do starih mož in žena. Zanimive „Dolenjske Novice" pohitite z milo prošnjo po vsej Dolenjskej, tja gori po dragi mi iužemberški dolini in na njeno levo in desno, tudi do bistie Save, pa tudi viaje do Ljubljane bele in nizdolu črez Gorjance po mili mi Belokrajini s sredisćem Ůrnomliem, kjer sem koť mlad duhovnik v prvi duh. službi jako zađovi Ijen psstiroval. Prosim, da mi oih^e ne zameri, nadležen ne nameravam biti, prosim pa lepo vsa dubra srca, ki ntrpe kaj darovati; spominjati se krasne gotske stavbe v Prečni in njenega patrona čudodelnika sv. Aniona. Od postanka zbirke se spominjamo vsaki dan vsih dobrotnikov pri sv. masi javno na prižnici in zasebno molimo za nje. Večkrat v letu darujemo sv. mašo za žive in mrtve dobrotnike, kakor na svet večer o polnoči, na dan sv. Antona puS., na pepelnico, na sv. Antona P., na god sv. Elije itd. Cenjene darovalce prosim, da hi darove posdjali na „župnijo Prečna pri Novem ine.'itu" „ali posamezni, ali kot zbirko, mi goče, da bi jih n^kteri tudi osebno oddali, ali jih oddajali prilično slav. uredništvu Dol. Novic." — Prosim lepo, kakor komur drago. Podoba sv. Antona, Sv. Antona Pad. mnogo řaste Slovenci, posebno je pa globoko ukoreninjeno to češčenje po Dolenit-kem. Tudi pri nas ae je začel porajati glas izmed ljudstva: Podobo sv. Antona P. bi radi imeli v iupni cerkvi !" Ta glas je viknil najprej« iz obližja župne cerkve, donel je pii naprej po bližnjih in daljnih vaseh, pa je nasel mnogo prijateljev. To mi pote star g.ispodar 8 Prečne z opomnjo, da bi mnogi že radi prispevali za podobo. Prav!, rečem mu, le pobirajte! To je bilo I. 1894 proti jeseni. Kmalo smo imeli nad 15 gold, zbirke, zanimanje je hilo pa vedno večje, darovi so se množili priložnostno, po kroni, po goldinarja, tudi otroci šolski so po naročilu staršev donasali sv, Antonu! Naročili smo podobo sv. Antona P. v Inomostu pri tvidki Anttn Muller, ki je veljala z okvirjem vred 116 kron. Res ni draga, dasi je izmed najlepiih maloštevilnih podob naše stare cerkve. To podobo smo pritrdili pred velikim oltarjem na stranskem zida pod njo pa nabiralnik s podpisom: „Darovi sv. Antonu." „Voi populi, VOÏ Dei" glas ljudstva zna biti tudi glas Božji, si mislim, vsaj to je dobro, ker počeščenje svetnika poživlja in vkrepuje versko zavest, pa tudi pobožnost množi in naklanja častilcem blagoslov iz neba. — Ob enem pa imamo tudi nov vir dohodkov novi cerkvi. Bolnik, bolnica okreva iz hude bolezni, pride s hvaležnim srcem prvič v župno cerkev, na čast sv. Antonu pomoli in spusti svoj dar v nabiralnik. Gospodar in gospodinja v težkih skrbeh radi bolezni pri ljudeh ali živini stori isto tako. Bolezen, beda, žalost, tuga, križ, nesreča vodi kakor tuđi večkrat sreča človeka do pravega spoznanja molitve in daritve. — Duhovniki pa molimo javno na čast sv. Antonu, da bi duhri Bog izpolnil srčne želje častilcem sv. Antona. Da je ta podoba še v nekem drugem ozira znamenita p< zneje enkrat povem. S takimi malimi in večjimi prispevki smo nabrali koncem meseca avgusta 1898 okroglo svoto 12000 kron, ne števsi obresti od denarja, kterega sem nalagal sproti, včasi pa tudi še popred, preden je bil nabran, v biaiiilnico. Da se zgradba Čim preje pospeái, treba je tudi gredoč nabavljati potrebnega materijala, apno, pesek, opeko, kamen Previdno je začeti z apnom, da se v zemlji češče vgasi, omladí in zmasti, potem v zidu trdno drži, čim stareje, tem bolje je. Nabava apna je pa tudi težavna. Navadne apnenice žgo v neokretnih krajih, kjer se drva ne dado spraviti v denar, v kakih medvedjih brlogih in skalovjih, da bi ga Človek skoraj nerad vzel, če bi ga zastonj dobil. Kako je pa tudi nerodna dolga vožnja v deževnem vremenu. Pripovedoval mi je skušen gospodar, da je nekoč šel v tako oddaljeno apnenco 30 VOZ apna za-se. Že opolnoči je odrinil z doma, pri apnenici e potem čdkal poldneva predno je naložil, domu grede začne dež iti, apno se segreje, gasi, kuha, vre, mož je v skrbeh za kos n voz, prevrne apno z voza, polomi koš in pride zopet o polnoči iremočen, lačen, želen z voli vred domu brez apna pa s polom-jenim košem. — Tako! Take težave imamo na kmetih, po deželi; srečni meščan ne ve o mih, in skoraj bi člc ek kaj takega ne verjel, ko bi sam ne poskusil. Za cerkev bo treba apna več kot stopetdeset voz, pa po takih potih voziti apno — s tlako — v deževnem vremenu, pa tohko voz! trdo pojde — Skoda se lahko naredi velika, treba je modreje prevdariti. (Dalje Bledi,)' -"»eise- riSe se nam: Iz Tolmina. — Nagla smrt je dohitela v nedeljo 19. jan. 1.1. na trgu v Dubrniču posestnika Franceta Perpar iz Korit, po domače Pozcikov. Po dovišeni službi Božji okoli pol 12.'ure poslušal je obč. slugo oklicavati, ter se razgovarjal in smotko kadil. Storivsi potem par korakov zgrudil ae je na tla. Okolo-stoječi so prvi hip misl li, da mu je spodrsnilo na poledenelih tleh in so hitro priskočili na pomoč. Vkljub vsem poskusom ga obuditi k zavesti, izdihnil je v hiši g. Koporca v nekaj minutah. G. kaplan so v vse) ni-glici prihiteli iz zakristije s sv, oljem. Pokojni je bil pravi junitk pri svojih 50 letih, in se je bil še-le 28. nov. 1907 poročil. Bil je radi svoje šegavoeti in postreiljivosti obče priljubljen in daleč na« koli poznan. Zanimal se je kot samouk za starinoslovstvo in za prazgodovinske izkopine. V tem «žiru je svoječasno tudi sodeloval obilo s poznanim našim starinoslovcem Jernejem PeČnik. — Pogreba se je udeležila obilna množica. Sedaj nam pa molče iz groba kliče: memento mori = spomni ae smiti: „Odprta so groba vrata, — le dneva ne pove nobena praika." — Ugodno zimo imajo na Tilminiikem oziroma na Goriškem sploh. Snega se ne vidi, nego le na planinah. Temperatura znaša zjutraj 2 — 3 stopinje pod ničlo, popoldne pa do 6 stopinj nad ničlo po R. Na prisojnih livadtth Že zvončki binglajo in trobentice pojo. — Mlekarne dobro uspevajo, «koraj vsaka večja vas jo ima. Dela se sirovo maslo in pa po leti sir, sosebno na planinah. Speča se vse, le zndovoliti se ne more vsem naročilom. Največ ae odda masla v Trst; sir pa gre tudi črez mejo na Italijansko. Cena maalu je 2 K 40 v., sirn pa 1 K 40 do 1 K 60 v. Prav moderno urejena je mlekarna v Cerknem, njeno sirovo maslo i« našlo pot celo na Ornogoro in v Ei^ipt. Živinoreja je glavni Tir, povrh pride ob dobri letni pa tudi aadje. Lani ni bila posebna letina, pa se je samo po £eleziiioi odpeljalo sadja približno za 45 000 £ vredn osti, tako se je splošno računalo! Tudi žive goveje živine se redno veliko izvaža v Celovec m na Dunaj, zaklana teleta pa t G^orico in Trat. Neurje je žal lani obilo àk'>de povzruâilo v marsikterib krajih; velik požar je bil 29. julija 1907 na Ponikvah, kjer je 24 hiš z gosp'^darskimi poslopji bilo uničenih. Nesrećo je povzročila zabela. Strehe so bile skoz in skoz slamnate. Popravilo se je z doâltmi milodtri In z zavarovalnino za silo nekaj hii, večina je pa še podrtija. — Na splošno so Ijade to zimo še razmerno zdravi, le stare pobira bela žena. DomaČe Testi. (Odlikovanje). Pres vitli cesar podelil je deželnemu predsedniku gosp. Teodorju Schwarz baronstvo. (Imenovanja.) Imenovani so za učitelje oziroma učiteljice gÇ.: Anton Vode za Zagradec, Franc Štula*r za Petrovo vaa, Ljudovik Koželj in Josipina Verice za Žultemberk, Jnlijaua Kocijančič za Studenec, Zofija Škofljanec za Podzemelj, Ignacij Hude in Josipina Kozamernik za Mirnopeč, Vlastimila Persel za K-ideče pri Zidanem M^stu, Ivan Štrukelj, Josip Odlasek in Antonija Vlrk vsi trije za Dobrepulje. Gdč. Ana Grudnik pride v Trebnje, (Učiteljske vesti.) Ker je učiteljica na šoli v Mokronogu gspdč. Donata Amalija ob ilela, imenovana je za suulentko gspdč. Ljudmila Odlasek. — C. kr. okr. šolski svet v Crnomlji imenoval ]e mesto iz službe stopivse učiteljice gspdč. Angele Ferlič, gspdč, Franjo Gerbec provizoričmm učiteljicam na Btirirazredni ljudski šoli v Metliki. — C. kr. okr. àid. svet v Krškem nastavil je mesto radi bolezni na dopustu bivajočega učitelja gosp. Viktor Jamsek-a, za suplentko na ljudski 8>di v Radečah gspdć. Lindmtlo Abram, gospoda Fnd-nka Wurner pa kot snplenta na ljudski šoli na Eiki, mesto radi bolezni na dopustu bivajočega naduóitelja g. Franc-a Lunder. Provizorično vodstvo Šole prevzela je učiteljica gospa Frančiška Lunder. (Reaktiviran) je začasno vpokojeni davčni oScijal gospod Frančišek Ber v ar. (Državni poslanec g. Šuklje) obolel je po prestani hudi influenci na močnem bronhijalnem kataru in bo m^*ral, k^kor hitro malo okreva, na nujni nasvet ziravn kov, poiskati južno podnebje in tam dalj ča^a ostati, ker so pljuča moćno aficirana. G.>sp. dvorni svétnik Šuklje ae vsled tega brani kandidature za deželni zbor. (Gosp. dr. Rudolf Repič) okr. zdravnik v 3J-. Vidu pri Zatičini, kateri je povodom v pretečenem poletju v Št. Vidu in okolici raz^ajajoče^a legarja, na istem težko obiilel, je sedaj na veliko veselje tamošnjega prebivalstva zopet popolnoma okreval ter prevzel zdravljenje v sanitetnem okrožiu Grosuplje, v katerem ga je doaedaj nadomestoval g isp. dr Mano Dereani iz Trebnjega. (Z» napravo strojev) je dovolil deželni odbor mlekarni v St, Lovrencu ob Temenici podporo 400 K. (Kranjska^ hranilnica) v Ljubljani podelila je Mle-kai-ski zadrugi v St. Livrencu ob Temenici 309 K, (Pravila) novo ustanovljenega društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Višnja gora je c. kr. dež. predsedništvo na znanje vzelo. (Mlekarska zadruga) ustanovila se je na Krki, (Zaupni shod) županov ,in svetovalcev v Metliki, je soglasno sprejel kandidaturo g, Sukljevo zi kmečke občine. (Podoknico) je priredilo 21. jau. „Dol. pevsko društvo" gspdč. Miievi Lavrenčič, koja se je 22, jan. poročila z gosp. dr, Kari Zakrajšekom, okrožnim zdravnikom v Skofji Loki. Sedanja g)spa Zikrajšek je bila večletna neumorna Članica pevskega društva," (Poročil) se je 14. jan. gosp. dr. Janko Polec, sodni adjunkt v Trebnjem, z gospico Marijo Lnkanc pL Savenburg, hčerko polkovnika v p gosp, Mihaela Lukanc pl. Sivenburg. Bilo srečno ! (Biserna poroka.) V nedeljo 9. februarja bo preteklo 60 let, odkar sta bda poročena učitelj g. Fiorijan Kalinger in njegova nevesta Cilka roj. Pekec, leta 1848. prel oltarjem Marije Device v Stopičah. Poročil ja je tedanji iu,)n k preč, g. Janez Verščaj. — Ziato por^tko sta obhajala 4. mainika 1898. tudi tam. Poročil jn je takrat sedanji župnik preč. gjsp. Jakib Porenta, ia svojo biserni poroko bodeta praznovala drugo po- lovico majnika, najbrž 4. nedeljo po veliki noči, seveda tudi v Stopičah, ker sta bila oba tam rojena, kiščena, vzg<»jena in Že dvakrat poročena. — Gospod učitelj Kalinger je služboval na Toplicah, v Boštaniu ob Savi, na Zdolab (Stirsko), v Mirni peči, v Valti vasi ÍQ v Radovici, skupaj 41 let, ter je prejel od vlade kolajno za zvesto 41 letno službovanie, in pa 100 kron na mesec pokojnine. Na vseh 8vo|ih postajah bil je občečislan in priljubljen prijatelj otr-k. Zdaj živi s svojo gospo na Drski pri Rudolfovem v svoji hiši Akoravno v lepi starosti, bavi se s sadjerejo in ba-čelami ter je vedno zdrav in upati je, da mu Bug da še doživeti želfzno por' ku. Pa tudi dobra soproga še vedno nama zvráuje kuhinjska in hišna opravila. Živih otrok imuta še pet; starejši sin je c. kr, okr. šolski nadzornik v Kranju hfi Gorenjskem, mlajši sin pa trgovec; tri hčere so umožene, starejša )e mati g. Jnlija Slapšaka, nadučileija v Vodcah; drugih šestero otrok je pa že v večnosti. Dočakala sta redko pnbko, d v vidita svoje pravnnke že v šolo hoditi, — K taki izvanredni slavností želimo tuđi mi občepnljubljeuima starčk ima prav trdnega zdravja in vsestranske zaduvoljnosti do skrajne meje Človeškega življenja. B g jih živi ! (Domači hranilniki) pri mestni hranilnici v Novem mestu so se v prvem mesecu obstanka, to je v inesr-cu dec-mbra takole vporabljali; IzdUo se je 4& hranilnikov. 21 potov se je prineslo nabrani denar izprazniti in ^ knjižiti. V 45 izdanih hranilnikih se je nahajalo 612 K 75 h. Hranilnika opustil ni nihČe in tudi od prihranka nihče kaj dvignil. Hrnnilnki imajo za varčevanje res nekaj mikavnega in priporočati je, da se prav mnogi te novosti poslužujejo; saj za štiri krone prve vloge se hranilnik dobi brezplačno m se nudalje vsaka saj eno krono obsegajoča vloga lahko v obrestovanje naloži. (Št, Jernej.) Da izjavimo svoje veselje nnd pričetimi deli za trasiranje te proge, sta odposlala občmski in farni urud v Sent. Jerneju na načelmka tega odseka v Brež cah, velerodnega gosp. barona Alť.edii Mosconia izjavo: Jasno je, da morejo dandanes prospevati samo oni produktivni krnji, ki imii|o ugodna prometna sredstva, torej kraji, ki imajo bližnjo Železnično zvezo. Velika in rodovitna je obširna st-ntjernejska ravan. Vinorejstvo se je zadnja leta Čuda povzdignilo ; presičoi eja je razvita. Zndnji čas je celo vis. c. kr. vlada svojo piisebni) pozorn ist obrnila na našu dolino glede konjereje. A pri vsem tem imamo Šentjern^jci jako neugodno pozicijo, ker smo na eno m drugo stran 20 di> 23 km oddaljeni od Železn ce. Zato smo vsi prebivalci te obsežne doline z veliko radostjo pozdravili vest, da se je v BrežiCih osnoval odt)or, ki ima nilogo trasirati železnico Brežice-Rndolf jvo. — Vemo dobro da s samim trasiranjem se ni železnica zidina. A v tem započetem delu vidimo Sentjernejci jutranjo zarjo, ki nam obeta toltko zaželjeno Žbleznico m s to boljše čase. K^dir bodo ta pripravljalna dcU Končana, bodo započele tse prizadete^občine : Št. Peter, B«Ia cprke^, Skocijan, Brusnice, Orehovica, Št. Jernej, Kostanjevica, Knževo, Cerklje živahno akc jo za izvršitev te železniške proge. Obrnili se bomo na naše državne poslance, odposlali eventuelno deputacije do visokega c. kr, železniškega ministrstva. (Novi vinski zakon) jako priročne oblike ter tiskan na karton se dobi v knjigarni j. Krajec nasi, v Rudolfovem po 40 h komad. (Za zgradbo železniške proge) Brežice-Kostanjevica-Novo mesto je občinski odbor v Kostanjevici imenoval v osrednji odbor gg. Lav. Bučarja, žnpana in posestnika in Al. Gatscha, trgovca in posestnika v Kostanjevici, (Županstvu se je odpovedal) vsled starosti g. Janez Kerin v sv. Knžu pri Kostanjevici. Vsled tega poverjeno je županstvo do prihodnjih volitev g, Alojziju Pisansky. (Umrl je) v Rid Itavem po dolgotrajni bolezni krojaški pomočnik Josip Seničar. „Katol ško drUíítvo rokodelskih po-močn kov" «skrbelo mu je kot svoiemu bivšemu članu lep pogreb, s tem, da so ga nusili društveni člani in se je tudi društvo udeležilo v častnem Šte ilu z zastavo njegovega pok >pa. Dnntvoni pevski zb ir pa mu je prav lepo zapel d-e žalostmki, pred domom in na grobu. Bd je to lep dokaz vzajemne ljubezni, ki se goji v tem društvu. Tebi pa, blagi mladenič, bodi zemljica lahka! (Umrl je) v Toplicah dne 23. jan. g. Ignacij Zupančič, C. kr, stotnik v pokoju, po vsi okolici znana oseba. Odštel je celih 80 let in vzUc visoki starosti hodil po koncu in stopal umerjeno, da si na prvi pogled spoznal vojaka-veterana. Dovršivši šesto leto gimnazije v Novem mestu je stopil kot prostovoljec v vojaški stan in hitro avanziral za nadlovca. Potem He je dal premestiti k mornarski infanteriji, kjer je v teku enega leta postal častnik Po razpustu tega vojnega oddelka je prestopil v ogrski polk in se povzdignil do stotniške stopnje. Ko je slovo áal vojaščini, je vzel v zakup graščino v álavuniji in si pridobil denar in mnftgo skuîcn). Stare in\ je hotel v domačem kraju preživeti, naselil ee je v Toplicah in kupil primerno posestvo. Več let je kot župan izvrstno obôini stal na ćelu. Svetila mn večna lu«! (Kat. društvo rokodelskih pomoinikov) v Novem mestu napravi v nedeljo 16, febr. predpustno veselico s šaloigro „Občinski tepček" in petjem. (Kmetska zveza za sodni okraj novomeški.) Na občaem zboru Katoliškega političnega društva z dne 20. jan. 1.1. se je sklenilo, da se ustanovi „Kmetski zveza z» sodni okraj novomeški". Namen tega društva je postaviti kmetske posestnike na samostojno politično in gospodarsko stališče. Braniti pred nasprotniki krščaiiNke resnice in se v iste čim bolj nglobiti. Gojiti ljubezen do dDmovine in zvest(ibo do vladarja. Člane izobraževati potom predavanj, ljudskih knjižnic in Časopisov. Izvolil se je osnovalni odbor, kateri ima izposlovati, da potrdi vlada drttštvena pravila. Ko se ustanovi društvo „Kmetska zveza", se razpusti ^Katol, politično društvo", (Obrtno politično društvo.) Valed debate o razpustu „Katol. političnega društva« se je razmotrivalo tudi obrtao vprašanje z ozirom na politično ter gospodarsko obrtno stališče. Po-vdarjalo se je, da je dandanes vaaki stan organiziran, kar je povsem na mestu, ker drugače bi močnejši šibkejšega spodrinil ter mn odvzel vse pravice, kt vzdržujejo obstanek posameznemu stan«. S svetovnim preobratom se mora tndt obrtni stan boriti za svoj obstanek, to je pa edino mogoče v. krepki stanovski organizaciji s samosvojo pomočjo. Će ima delavstvo, pomočniki, ki so del tega stanu svoje organizacije, kako naj potem samostojni obrtniki shajajo brez teh, V lastnem obrtnem interesu je, da se duševno povzdigne ta stan; vsakega člana človeške družlje je dolžnost podpirati tudi to organizacijo, katera naj pospešuje splošni blagor Človeštva, Na to se sklene, da se ustanovi „Politično obrtao društvo za Dulenjsko" ter delovati na to, da se osnujejo enaka društva za Gorenjsko in Notranjsko, Ljubljana pa ima že „Obrambeno zvezo zavednih obrtnikov", ker le na ta način pride tudi obrtni stan do svojih političnih pravic, katere mu pristojajo putom ustave. (Živinski promet) na postajah Novo mesto, Trebnje in Velika Loka dolenjske železnice v zadnjih petih letih. Naložili so: Š s o t£> o (C m CO O Œ O O O OJ Ol rf^ D5 cr> t» tO tû b» K> rf^ to tů w hO h- t)C bO Ol ř- !£! hO o o tf» K* tů hS ^ tó O ta ^ ^ O «C to o >iî ie> ca tL) to I-; hs O tc o 00 cn tf^ to bO oi en O -J or c3 OJ ^ on w ai O) w 00 -J tc w oj tb- w OT CT" I-" -to K- (O to to 00 H- CO to I s o o CD ^ o o o o o -J 36 cn w ca to 00 to hO <— 03 to 00 00 , _ 00 o fo oj oi i— H- to I— to I-' — 00 01 00 to 00 bS to I-» o rfi l-i lO l-> çn to «5 a> to o o (5J h- h- eu ro I--' to to i— o ^ OD ca 00 00 so o 00 rfi> to ^ to H- tn to Oi iO 01 to CJ3 os 00 "J ca o ci9 w i» 00 it^ CO -J OT Ol h-1 OD to «1 Cn o to ^ bo ^ lo ta (O OD ^^ to os Ù5 lO o hO ca o 00 I-' ta Oi to OÍ w 00 » ■g «1 t cr' I o I" » J s fr" o f? B -e CO so (Važnejši živinski aemnji na Dolenjskem) meseca februarja bodo: v Novem mestu 3. (mesečni) za vso žlviuo, in vsak pondeljek za prašiče; v Žužemberku 3 , v Metliki 4,, v Črnomlju m Št. Jerneju 6,; v Semiču 14., v Kandiji 20,, v Višnji gori 24., v Bučki in v Žubni 25., in v Toplicah 27. (Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji.) Pred seboj imamo 14, letno poročilo nase dolenjske bolnišnice usmiljenih bratov, ki nam vnovič spričuje, kako bligodejno in koristno deluje med nami ta zavod. Tu posnamemo le nekatere reči. Oskrbovalo se je I, 1907 v bolnišnici 1986 bolnikov, ki so skupno imeli oskrbo 36.621 dni ali 100 let. Ozdravelo e od 100 bolnikov, ako odbijemo jetične in ost'>rele, 71, zboljša o skoraj 25, neozdravljenih je zapustilo bolnišm CO od 100 bolnih 5; če pa odračunimo jetične in ostarele samo 3'23 odstotkov, umrlo jih je skupaj 62, to je 3 29 odstotkov. Največ bolnikov je bilo Kranjcev, in sicer Dolenjcev 1474, ^Gorenjcev 133, Notranicev pa 93. Primorsko je poslalo 37, Štajarsko pa 36, Hi vatîika 86 bolnikov itd. Glede na vero je bilo nmo-katoličanitv 1863, grko-katulikov 33, pravoslavni 3 in 1 komunist. Jako zanimiv je tudi konečni pregled, ki kaže, kako od leta do leta raste število oskrbovalnih bolnikov iu pa oskrbovalnih dni. Leta 1900 je bilo sprejetih 1287, 1, 1901 1453, 1. 1902 1558. 1. 1903 1644, 1. 1904 1694, I, 1906 1717, 1. 1900 1749 in 1. 1907 je naraslo Število sprejetih na 1900, Koncem 1. 190G je fstalo v bolnišnici 86, 1. 1907 pa 101. Operiranih je bilo 494. Od teh je umrlo samo 6 (tedaj nož ni tako grozno nevaren!), zboljšalo 14 in v bolnišnici ostalo 34. Zdravili so se le z malo izjemami bolniki brezplačno. Kolika dobrota za deželo, za občine! Slavna, zlasti dolenjska županstva, ne pozabite tega pri svojih občinskih lačunih ! (Nesreča,) 16, jan, rigolai je v svojem vinogradu v Hmelčiču posestnik Janez Kos iz Vel, Kala občine Mirnapeč s svojo ženo in sestro ter Francetom Grabnar iz Mal, Kala in Francetom Krive iz Doba. Nagloma se utrga zemlja in pod-suje posestnika vinograda J, Kusa in delavca F. Grabnarja. Drugi, kateri so se še pravočasno rešili, začeli so takoj ponesrečenca odkopavati ter dobili F. Grabnarja, akoravno nevarno poškodovanega, vendar pa še živega izpod zasntja. J. Kos pa je bil vže mrtev vsled hudih notranjih poškodb, katere je dobil valed pritiska zemlje. (V Sv. Križu pri Kostanjevici) se je v petek zvečer ob 9. uri strašen prizor prigodil, kakršnega sedanji vaskt fantje ne pomnijo. Neki 43 let stari Anton Krumar iz Topola je brez kacega prepira zabodel 21 let staremu Janezu Maroltn, posestnika sinn iz sv. Križa nož globoko v prsi, kateri je kmalo na to dušo izdihnil. Morilec je na to pobegnil. Kam se ne ve. (Med gradnjo belokranjske železnice) se izvrši tudi povečanje kolodvorov m pomnožitev skladišč pri Grosupljem, v Novem mestu in Kočevju, (Prijet) je bil v Trstu Franc Grandovec, ki je pobegnil iz zapora v Kudolfovem, v knterem bi imel šest mesecev sedeti. Najbrže se je hotel odpeljati v Ameriko. (Lavretanske litanije.) Za ljudsko petje zložil Anton Foerster (z novim besedilom). K—'40. —Litanije presv. srca Jezusovega, Za ljudsko petje zložil Antun Foerster (z novim besedilom). K—"40. — Te litanije se držijo p<»[)o]niima novega cerkvenega besedila; prirejene so za mešan, kakor tudi samo za moški ali samo za ženski zbor. Poje jih lahko vsak tudi manj izvežban zbor; da so pa vkljub svoji lubkoti in pri-prostosti pravi umotvor, nam jamči ime vele z asi ni nega gospoda skladatelja. — Obe litaniji dobe se v Kat. bnkvarni v Ljubljani in pri J, Krajec nasi, v Rudolfovem. (Antonov semenj) v Novem mestu dne 21. jau, se je dobro obnesel; prignali so 50 konj, 850 govede in nad 2000 prašičev. Kupčija je bla pri govoji živini in prašičih živahna; naložili so na železnic i 31 volov in 319 prašičev. Cana se pri mladih prašičih pniiasi vzdguje; pri debelih je od 90 h do 1 K, pri klalnih volih od 54 do 62 h pri 1 kg žive teže. GospodarHke stvari. — (Oddaja ameriških trt in cepljenk.) Kmetijska podružnica v Novemmestu odda na pomlad iz svoje trtnice vefi tisoč sajenk (bilO nparije portalis in cepljenk. Cena sajenkam je določena na 3 K za 100 trt, cepljeiikam pa na 20 K za ioo trt, Cepljenke so požlnhtnjene z najbolj priporočenimi irstami, kakor s španjolora, z laškim rizlingom, z veltlmcem, s silvancem, s porto-galko in žametasto Črnino. Pravico do trt imajo pred vsem vinogradniki iz novomeškega in drugih dolenjskih ukrajev. Naročila se sprejemajo do 29. februarja t. 1. — (Oddaja sadnega drevja.) Kmetijska podružnica novomeška naznanja svojim p, n. ndom, da dobe iz podruinične drevesnice brezplačno po 4 sadna drevesa. Cez to število jih mo- rejo ndje dobiti proti plačilu 70 b za drevo. Neadje morejo dobiti drevesa po 1 K 20 h v tem sluěajn, če bi podružnični udje ne vzeli vaeh za oddajo določenih dreves. Drevje je prav lepo in močno in pocepljeno z najpripravnejâimi vrstami za Dolenjsko. Naročila se sprejemajo do 29. februarja t. 1. — (Občni zbor kmetijske podružnice v Novem mestn) ba v Četrtek 13. febrnarja t. 1. ob 3. uri populudne T društvenem prostoru (v biŠi g. Jakšeta v Novemmestu). Spored: I.) Poročilo o delovanju podružnice; 2.) poročilo o računih; 3.) predlitgi za občni zbor v Ljubljani; 4.) alnčajnosti; 5.) predavanje g. vodje Dolenca : O pridelovanju zelenjave v Novem mesta; 6.) skioptične slike o perutninarstvu. — Vabimo vse p. n. člane, da se udeleže občnega zbora v prav velikem številu. — (Tridnevni kmetijski tečaj na Grmu) priredi vodstvo kranjske kmetijske šole na (3-rmu pri Novem mestu od 10. do 12. februarja t. 1, Pouk se bo vršil vsak dan od 9, do 12. dopoludne in od 2. do 4. popoludne in bo zdiužen s praktičnimi razkazovanji. Pouk bo brezplačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovalec oziroma gospodinja. Dopolndne se bo poučevalo o Času potrebnih vprašanjih iz kmetijstva, popoludne pa o kmetijskem zadtuiništvu, Natančneji sportd bo naslednji: V pon-deljek 10. februarja dopoludne od 9. do 12.: Pridelovanje krme. S<-tev detelje in trave na njivah Naprava novih travnikov. Nakup deteljnega in travnega semena. — Popoludne od 2. do 4.: Zadružništvo. Kmetijske nakupovalne zadruge. — V torek, II. februarja dopolndne od 9. do 12.: Živinoreja. Reja in krmljenje molzn h krav. Goveji hlevi, — Popoludne od 2. do 4.: Živinorejske zadruge s posebnim ozirom na prašičorejske in perutninarske Z'd'uçe. — V sredo 12, februarja dopoludne od 9. do 12.: Mlekarstvo. Prodaja svežega mleka. Ravnanje z mlekom. Izdelovanje presnega masla. — Popoludne nd 2. do 4.: Mlekarske zadruge. — Kdor se želi udeležiti tečaja, naj to naznani vodstvu šole po dopisnici. — Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu, dne 22. januarja 1908. Rohrman, vodja. — (Rdečica pri prašičih) ki povzroča vsako leto našim gospodarjem ogromno škodo, se da uspešno odvračati le a cepljenjem. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani je sklenil pričeti z vpeljavanjem cepljenja prašičev proti rdečici ter bo imel družbeni živinozdravnik nalogu to cepljenje zvrševati. Opozarjamo na članek spredaj pri „Gospodarstvu". — (Zavarovalnice za živino) se iroajo tudi pri nas snovati in je c. kr. kmetijska družba že vse potrebno preskrbela; tiskana su pravila, kakp ubitih. * (Svarilo izseljencem,) Novejši čas so začeli razni agentje, zlasti v južnih krajih Avstrije jzselnikom v Ameriko prigovarjati, naj se ob enem pri nakupu vožnih listov, tudi zavarujejo za slučaj, da jih ameriška izselniška oblastva zavrnejo in jim ne puste stopiti na suho. Pred takim zavarovanjem se izseljenci iz več razlogov resno svarijo. Kajti kaj lahko se zgodi, da smatrajo izselniške oblasti tako zavarovanje za nekako nedopustno spodbujanje za izseljevanje in da izseljence ravno radi tega zavrnejo, ker so zavarovani. Vpoštevati se mora tudi to, da nima nobena zavarovalnica,bodisi domača ali tuja, pravíce, sklepati taka zavarovanja. Postopanje dotičnih agentov je torej kažnjivo in protizakonito, iz-^eljfnci pa nimajo nikake sigurnosti, da so re» zavarovani. Večinoma so taka zavarovanja navidezna in nimajo druzega namena, kot da agent iz izselnika izvabi poleg vožnine še zavarovalninski znesek, kateri je vedno precej visok. * (Z mesom mrličev se je preživel.) Na pokopališča v Yeclu na Španskem so opazili, da nekdo odkopava grobove. Pokopališče so oblasti zastražile in dognale, da mož z imenom Artega izkopava mrliče in reže meso od kosti. Ko ao ga prijeli, je tudi priznal, da se je preživel z mesom mrličev. Ker so pa našli v njegovem stanovanju več loncev nasoljenega človeškega mesa, sumijo, da je človeško meso tudi priidajal. * (Raznotero.) V Parizu je popolnoma pogorela tržnica. Več oseb je ranjenih. ^koda znaša nad milijon frankov. — Toskanski nadvojvoda Ferd nand IV. je umrl v Snlnogradu. — Močen potres imeli so 23. jan. na Italijanskem v Biancu, Afriko, Brancaleone, Brusano in Ferusani. Mnogo zgradb je pnškodova-nih v Biancu, — Vsled srčne kapi zgrudil se je v Celovcu na cesti krojaâki pomočnik Tomaž Gregonč, rodom Kranjec, ter na mestu umrl. — Ob ogromni udeležbi občinstva pokopali so 21. jan. vlč. g. župnika Ivana Pavliča na Bizeljskem. — V San Frančišku ao prijeli dva japonska ogteduha, ko sta pregledovala neko utrdbo. — Na Reki se je ustrelil 23. jan postni uradu.k Evg. Mayer ter med padcem potegnil seboj prt na katerem je stala petrolejska svetilnica. V trenutku je bil v ognju. Ogenj, kateri je napravil nad 500 kron škode, so pogasili sosedje. — V Srbiji je v mnogih krajih lakota, ker delavci na deželi nimajo dela in vsled tega ne morejo preživljati svojih družin. Tudi se množe ropi zaradi lakot«. — Vsled prenapolnjenih ječ na Ruskem, v katerih je bivalo v pretečenem letu nad 140.000 jetnikov, nasve-tovala je uprava ječ ministrstvu, naj zida 14 novih ječ, kojih zgraditev, bi stala šest milijonov rubljev. * (Škof in napačni guverner.) Pred dvema tednoma je dobil škof Podolaki bizojavko od anarhističnih komunistov, v kateri so zahtevali cd njega 40.000 rubljes^. Na brzojavki so označili dan in uro, ob kateri ima priti njihov poslanik, da dobi zahtevano vsoto. Brzojavko je škof oddal policiji, Sponičili so vso zadevo tudi guvernerju, ki je določil deset ljudi, da varujejo škofov dvorec. Na dan, ko je imel priti poslanik po zahtevano vsoto, je javil neki redar straži, da se pripelje v kratkem sam guverner pred škofov dvorec. Res je takoj na to obstala pred sk fovo palačo kočija, v kateri se je pripeljal velik, elegantno oblečen gospod v uniformi kavalerijskega generala, k(»jega prsi so krasdi mnogi zlati redi in medajle. Straže so mu izkuzHle Čast in kavalerijski general je odšel v palačo naravnost k Řk fu. Po preteku četrt ure se je visoki dostojanstvenik veselega obraza vrnil iz palače ter se nato odpeljal s kočijo. Ko so škofovi ljudie po odliodu tega dostojanstvenika prišli v njegovo sobo, ao našli- škofa neztvest-nega ležati na tleh, a okrog glave je imel navezano vrečo. Sedaj so se prepričali, da je bil dotični guverner navaden lopov, ki je na ta način ukradel škofu vse dragocenosti in ves gotov denar, ki ga je našel v blagajni. Lopova do sedaj še niso dobili, Sineinice. (Izpred sodišča,) Sodnik (priči): „Je vam tudi kaj t> tem pretepu na ušesa prišlo?" — PiiČa: „Seveda, gospod sodnik, par goikib zaušnic." (Nepotrebna skrb.) „Gospod župnik, je li prav, ako se Žida goljufa?" — Župnik: „No imejte nepotrebnih skrbi, seveda bi ne bilo prav, pa to ie tudi nikoli ne pripeti." (Rodoviten kraj,) Finančni uradnik: „Vam tu okoli dobro raste?" — Kmet: „O da, te druço noie rasti, rastejo pa davki". (Brez pomena.) Sodnik: „Zakaj niste oddali nnjdeflo denarnico na policiji?" — Zatoženee: „Ker je bilo prepozno v DoĚil" — Sodnik: In zakaj ne drugu jutro?" — Zatoienec: „Ker ni bilo nić več notii!" (Pametno.) „Milostiva, zakaj pa vaS aoproE ne gre veô na lov?" — Gospa: „Zabranila sem mu jaz, kajti dosti dolgo gledala sem ti gospodarstvo. Zajce hodijo gospodje strelat, kozle U-strele in mačke prine^iej» pa dumu." (Vaien vzrok.) Peter (prijatelju): „Povej mi vendar Albert, ztkaj si vzel ženo, ki tako grozno jeca?" — Albert: „Prijatelj, tudi to ni napačno, kajti predno moja žena zveôer izgovori: A-a-albert, kaj že zopet gres v k-k-k-krčmo?, sem vže jaz ekozi vrata!" (Ti meni, jaz tebi.) Dijak: „Bi mi li napravili obleko gospod mojster Crirn?" — Krojač: „Tako se ne imenujem." — Dijak: „To nič ne dé, jaz imenujem vse kiojHÈï tako." — Krojač: ^To tudi niĆ ne dé, gospod Puf,"—Dijak: „Puf? tflko «e ne imenujem." — Krojač: „Ja, vidite gi»spod, tako imenujem vse dijake." (Vojaška šola.) Častnik: „Kaj moia vojak napraviti, ie se pelje z železnico skozi predor?" — Vojak: „Glave in rok ne sme skozi okno moleti." — Častnik: „Zakaj ne?" — Vojak: „Da ne poškoduje predora." (Predrznost.) Nekdo prosi svojega znanca naj mu posodi 30 kron. — „Imam jili samo IB", mu odgovori znanec. — „No dobro", pravi prvi, „dajte mi te, drugih 16 mi pa ostanete dolini." Darovi za djjaško kuhinjo v Novem mestu. fiuBport A. (JaĚnik 6 kiî loja; g. FurSek iï K ao h; velei. g. V. BerRant, inpnik v (J. fi K; (Ç. iJeruard, diiumksr 4 K; veleS. ï, P liernartl Viivk 5 K; od i(j:re 19 K 5.') Ii ; velef. g. Frait Zork», ka)ielAn 10 K; releû. gafiji. dekan Janez Nagmle 10 K; valei'. g. V. Bernik, župnik 10 K; alavna pimojilnica v Viinji Kuri 30 K. — Blaf;. g. žnpan ,1. Vejjovec je iialiraj t ^ii^eniberku 85 K 50 h ud nlp.dfliih fifu;. iluWtnikov: Preč. župnik Ziipanúič 10 K; po 5 K: župnik )*i>ljak, .Tos'fiaa Vehnvec, Ivan Vehovec, A. Žlajpali, Jakub Dereani; po 4 E: Ziiaiinlk, íín[mik; pi) 3 K; dr. Daljaii, c. kr. okr. Hodnik, Zavridk, C. kr. notar, A. Veliurec; po 2 K: Kil^sel, c. kr, Hodiii pristav, (>erk, c. kr. đavkar, J(ín. l'eliani, Frane, Pehani, Kfli, Pftliatii, Ivan Pehani, Valant, Žavbi kaplan, I>u(ïaùar kajilan, B irátuar kaplan, Kntiiar nadniitel.l, dr. Kunvalinka; po 1 K : ,IuB. pl, Toka, Kerno, c, kr. kontrolor, Koželj učitelj, SoteBek soda. nradtiik, Smerke tritovec, Ceriek »'tdu. aluita, K. ZaTuJnik, n. kr orožnik. G. Koželj, triruvec 80 li. Po GOli; V. Perpar, SimsiS organist., Jernej LavriĚ, Fr, LavriĚ, Draif. Luvrii, Fr. Kogej, Neimenovan; Neimenovan 60 h. Pinlpi^ani izrekam er^no livalo vnein pndpirate!jem naSih dijakov, posebno pa Ae «lavni pí>K(iji)nÍci v Vii