Izdaja odbor za infornHrj nje in kulturno dejavno: 2elezarne Ravne Ureja uredniški odbor: Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka -j im U G LA XIII O malokateri pomembni stvari je bilo poleg globokih misli napisanih in izgovorjenih toliko puhlic kot o smrti. Od sladkobnih pogrebnih govorov do napisov na nagrobnikih in površnih fraz o mladih borcih. Pa se da vsemu temu preprosto izogniti, če samo pomislimo, da vsak enako rad živi kot mi in da ni bilo drugače ne pred petintrideset ne pred tristo leti. Osemdesetletni starček se enako oklepa življenja kot osemletni otrok ali osemnajstletni mladenič. Mati se boji za življenje svojega otroka, dekle za življenje ljubega. Vsakdo ima razen sebe še koga, za katerega si silno želi živeti. Zato je vsakogar smrti že nagonsko, a tudi razumsko strah. Ponavadi se rešujemo tako, da ta strah odrinemo, kadar se srečamo z njim, in izgovorov za to nikoli ne manjka. Najpogostejši je, da smo še mladi in imamo še dosti časa. Potem se od nekod zaje klica neozdravljive bolezni v prijatelja, na cesti nenadoma poči in smrt je tu kljub pameti in statističnim poprečkom o dolgi življenjski dobi. Če se še v takem primeru izmuznemo soočenju s smrtjo skozi kičaste fraze in solzavo sočutje, nismo ničesar pridobili niti zase, še manj pa za resnično razumevanje mladih borcev med vojno, ki so kljub ljubezni do življenja bili zavestno pripravljeni umreti v boju. Pa morda govoriti o mladih v tem primeru ni čisto prav, kajti kdor je pripravljen na smrt, se je med to pripravo razumsko in duševno postaral iz mladeniča v zrelega moža. Kdor je vsak dan gledal smrt tovarišev in jo sam sejal med sovražnike, se je, čeprav star dvajset, dvain-vajset let, vrnil iz vojske duševno postaran za deset, petnajst let. Srečanja s smrtjo, preživeta in stokrat podoživeta v samotnih nočeh, človeka kvalitetno spremenijo ter mu dajo nova merila za določanje vrednot v življenju, nov, predirnejši pogled za vsakdanje ravnanje ljudi in svobodnejši odnos do materialnih dobrin. Srečanja s smrtjo končno naučijo spoštovanje mrtvih ter pokažejo dragocenost njihovih dejanj. Obenem so pomiritev z neizogibno resnico o umrljivosti, s tem pa korak v smer modrosti starih stoikov. To so misli enega dne, praznika resnobe, katerih večji ali manjši odsev na druge dni pa niti malo ne zavira veselja do življenja in ustvarjalnosti. Prav nasprotno dviga pomen in vrednost vsega živega v razumno in dragoceno ravnotežje. Marjan Kolar Ravne na Koroškem, 30. oktobra 1976 Št. 16 S KOROŠKIMI Gez štirinajst dni bodo v Av-triji kljub množičnim protestom Se Jugoslavije prekršili državno Pogodbo ter nekako izvedli svoje tetje posebne vrste, ki ga hei-■Oatdienst imenuje drugi plebi-f‘t ter se že vnaprej veseli zma-”e' Po zagotovilih koroških Slovencev se ti preštevati ne pustijo h bodo akcijo bojkotirali. Rezul-ati torej ne bodo realni. Ali pa je možno, da bi v Avstriji kljub temu takšne nerealne ezuitate vzeli zares in si torej oddahnili ob cinični ugotovitvi, da aa Koroškem Slovencev hvala bo-®u ni več? Kaj takega je težko 'j?rjetno, pa četudi bi to heimat-fhenstovski logiki nemara še naj-??lj ustrezalo. Čudno tudi ne bi če bi se v avstrijskem parlamentu slišalo kaj podobnega. . Ste že videli napihnjeno dobro-ki očetovsko ponuja siromaku miloščino, pa se spremeni v zaripel bes, ko jo siromak odbije? Za ,as so avstrijski politiki podobni akim dobrotnikom. Nenadoma aajo pozabiti svojo kulturo, izo-pjAzbo in celo oliko, ko koroški •ovenci vztrajno terjajo le svoje Pravice, ne velikodušnih miloda-tov, . A zakaj toliko besed o Dunaju, 0 gre vendar za Sele, Globasnici Šmihel in Libuče? Zato, ker P° bojkotiranem 14. novembru ne .0 še nič dokončno rešeno ne urejen ter bo treba urejati naprej. y,r,eiali bodo svoje pravice koroni Slovenci z Dunajem, zato je i>? . ne pozabiti, kakšno vzdušje p nivo vladata tam. Urejal bo to Prašanje naš sekretariat za zu- SLOVENCI nanje zadeve, s svojo nadaljnjo podporo pa tudi mi vsi. Diplomati znajo spretno zavlačevati rešitev kakšnega problema. Vedo, da se bo medtem zgodilo kaj drugega pomembnega, kar bo prvo stvar potisnilo v polpozabo ali ji vsaj vzelo ostrino. Pan-Mun-Jom je en tak primer, razorožit-vene konference drugi. In še vedo diplomati, da velika množica ljudi sicer lahko izbruhne v strasti in jezi, zelo težko pa to strastno razpoloženje obdrži leto, dve, pet let. Kakor torej moramo »akumulirati« našo solidarnost s koroškimi Slovenci pri boju za njihove pravice ter jih odločno podpirati še naprej, tako velja tudi razmisliti, komu bi bilo maratonsko reševanje tega vprašanja v korist. Doslej je bil čas sovražnik Slovencev in zaveznik vseh tistih, ki so imeli možnost izvajati nad njimi gospodarski in politični pritisk. Zato moramo ohraniti naša čustva živa in ostati z brati onstran meje, dokler ne bodo dosegli svojih pravic. Ob dnevu IZ VSEBINE ® Rako dosegamo gospodarski načrt J Črna metalurgija v težavah Reševanje ugovorov na odloč-I be o OD Akcijski programi TOZD me-. banske obdelave kaša anketa: Onkraj so naši - liudje 8 seje DS TOZD mehanske ^ °bdelave Večinoma že konstituirani sa-^ ntoupravni organi novih TOZD ^nljarna je dobila sodobne ^ Prostore % J***" izboljšave J Se je čas ^ Optimalno branje Železarna za kulturo Počastimo njihov spomin Odkar je postal človek razumsko bitje, skozi tisočletja vedno znova rešuje svoj odnos do smrti. Sooča se z njim kot posameznik. Vsakokratna zgodovinska izročila mu pri tem bore malo pomagajo, dokler jih ne prekvasi skozi svoj osebni strah. Sooča pa se z njim tudi kot član družine v razmerju do drugih članov ter se odloča o spoštljivem, polravnodušnem ali brezbrižnem odnosu do umrlih prednikov. Končno pa kot član širše družbe in naroda stoji še pred dejstvom, da je temeljna podlaga, na kateri stoji naš današnji samoupravni socializem, smrt stotisočev borcev za svobodo. Zato je dan mrtvih osebni, družinski in republiški dan pomnjenja. Postavljen na začetek novembra ima v umirajoči naravi svoj pri-rodni turobni okvir. Ker naš razgibani vsakdan ločuje pota mrtvih in živih, so na ta dan ceste polne avtomobilov, ki hite križem po Sloveniji izkazat svojim rajnim spoštljiv spomin ter jim prižgat svečo na grobu. Pionirji in mladinci v svojem okolišu okrasijo partizanske grobove. V vsaki občini so svečane komemoracije na čast padlim. IH~l\ Kako dosegamo gospodarski načrt Za nami so tri četrtine leta. V tem času smo se morali dokončno sprijazniti z dejstvom, da načrta proizvodnje in prodaje letos ne bomo dosegli, izdelane količine pa bodo tudi znatno manjše, kot smo jih dosegli zadnja leta. To, kar lahko do konca leta še napravimo, je samo zmanjšanje zaostanka, vendar ob pomanjkanju in neugodni strukturi naročil tudi ta naloga ne bo lahka. Čeprav v glavnem iz objektivnih razlogov rezultati v letošnjem letu niso ugodni, pa je bil narejen korak dalje v smeri večje finali-zacije izdelkov, ki jih je bilo mogoče plasirati na domači in tuje trge. Pri prodaji velikega dela izdelkov 117. panoge (kovinska industrija in livarna) ni bilo težav, zato predvsem dosežena pro- dajna vrednost (realizacija) teh izdelkov ne zaostaja veliko za planirano. Naročil pa je bilo premalo za vzmeti in nože, zato ta dva obrata znižujeta sicer dobro realizacijo TOZD mehanske obdelave. Veliko nižji pa sta proizvodnja in vrednost prodanega blaga pri izdelkih 114. panoge (črna metalurgija), kjer predvsem valjanega jekla in izdelkov jeklovleka ni bilo mogoče prodati v takšni količini in asortimentu, kot bi jih lahko izdelali. Premalo naročil je imela tudi kovačnica, tako da se je v TOZD metalurške predelave najbolj približala načrtu jekloli-varna. Načrtovano proizvodnjo in prodajo so obrati dosegali tako: %> doseganja načrta skupne proizvodnje °/o doseganja načrta eksterne realizacije Obrat (TOZD) mesec september kumulativno za tričetrt leta mesec september kumulativno za tričetrt leta Jeklarna 80,9 88,2 — Jeklolivarna 93,4 95,1 105,2 100,3 Valjarna 67,2 78,9 78,8 85,7 Kovačnica 91,1 95,2 86,3 90,8 Jeklo vlek 69,4 72,3 62,6 69,0 Skupaj TOZD metalurške proizvodnje 75,1 84,1 82,9 87,4 Obrat strojev in delov 111,3 104,8 117,5 108,7 Obrat industrijskih nožev 167,6 86,8 130,6 80,0 Obrat pnevmatskih strojev 94,9 84,9 126,1 103,2 Vzmetarna 60,8 73,2 69,2 80,1 Skupaj TOZD mehanske obdelave 94,8 89,4 111,7 97,6 TOZD TRO Prevalje 96,0 81,3 110,7 86,3 Skupaj delovna organizacija 75,7 84,3 91,3 90,1 Zaradi večje prodaje končnih izdelkov, pri katerih dosegamo znatno višjo ceno za tono, je zaostanek za planirano realizacijo manjši kot zaostanek za planirano proizvodnjo. Pri večini obratov je eksterna realizacija sorazmerno večja kot proizvodnja, le v kovačnici in pri nožih ne. Kovačnica je izdelala več odkovkov za me- hanske obrate, obrat industrijskih nožev pa je presegel planirano količino compound gredic, ki gredo v predelavo v valjarno. Do konca leta se stanje verjetno ne bo bistveno spremenilo, tako da lahko pričakujemo izpolnitev plana le v tistih obratih, ki ga že sedaj dosegajo ali pa so mu zelo blizu. Z. I. ČRNA METALURGIJA V TEŽAVAH Analiza periodičnih obračunov jugoslovanskih železarn za obdobje prvih šestih mesecev letošnjega leta je pokazala, da so se pogoji gospodarjenja proti enakemu obdobju lanskega leta bistveno spremenili. Ostanek dohodka so železarne izkazale, kot sledi (v milijon din): — RMK Zenica 7 — Železarna Jesenice 151 — Železarna Ravne 37 — Železarna Store 77 — MK Sisak 204 — Železarna Nikšič 18 — MK Smederevo 259 — Železarna Skopje 528 Skupaj železarne 1231 Res je, da je rezultat izkazan po plačani realizaciji, prav tako je tudi res, da so to začasni rezultati, vendar gotovo močno zaskrbljujoči. Tudi tiste železarne (Zenica in Nikšič), ki izkazujejo pozitivne rezultate, nas morajo skrbeti, kajti izkazana akumulacija na njihov ogromen promet je neznatna in praktično lahko enaka poslovni izgubi. Če želimo izboljšati poslovanje, moramo realno ugotoviti vzroke, ki so privedli do takega stanja, in preučiti, ali so ti prehodni ali pa dolgotrajnejše narave. V grobem bi lahko iskali vzroke v dveh smereh, in sicer: — eni so eksterne narave, na katere praktično ne more vplivati ne država, kaj šele delovna organizacija; — drugi so pa odraz domačih razmer oziroma posledica predpisov, po katerih morajo delovne organizacije poslovati. Gospodarska recesija, ki je po izbruhu »naftne krize« izredno prizadela razvite kapitalistične dežele, je v začetku prizanesla socialističnim državam. Vendar je treba priznati, da so valovi te krize, ki je nedvomno svetovna, močno pljusnili tudi prek teh meja. Konec velike konjunkture je bilo že leta 1973, pri nas so pa to stanje čutila samo izrazito izvozno usmerjena podjetja. Črna metalurgija pa beleži v letih 1974 in 1975 relativno zelo ugodne poslovne rezultate in precejšnjo sanacijo lastnih obratnih sredstev. Celo še več: v pogojih, kot smo v teh letih poslovali, se je povsod pokazal visok primanjkljaj proizvodnje domačega jekla, ki je bil evidentiran v prekomernem uvozu predvsem valjanih profilov. Na zunanje oziroma na svetovno gospodarsko dogajanje realno nimamo vpliva, njihovim posledicam se pa ni mogoče ogniti. Edino, kar nam je uspelo, je to, da je pri nas nastopila recesija z določenim časovnim zaostankom. Na ta terminski premik pa ima naša družba vsekakor velik vpliv. Visoka konjunktura pri prodaji izdelkov črne metalurgije, pa se poglobimo samo v poslovanje Slovenskih železarn, je odraz več momentov, med katerimi sta vsaj dva gotovo dominantna: — izredno visoka inflacija v letih 1973, 1974 in 1975 ter — poslovanje vsaj delno brez dejanskega finančnega pokritja. Če pa v nekaj stavkih analiziramo inflacijo, ugotovimo, da je bila ta najhujša v letu 1973, rekordna v letu 1974 (cene industrijskih izdelkov na veliko so porasle za 30%>), medtem ko so bile enake cene v letu 1975 višje konec decembra še samo za 10'Vo. To pa pomeni, da se je zakonodajalec pri oblikovanju cen, ki so pod administrativno kontrolo, po-služil svojih pooblastil in načrtno zavrl njihovo poviševanje. Ti posegi so še prav izrazito občutni v drugi polovici lanskega leta in prvi polovici letošnjega. Priznati moramo, da so v navedenem obdobju cene industrijskih izdelkov zaradi administrativnih prepovedi obrzdane, predvsem pa stabilne. S tem pridemo do prvega velikega problema: ne znamo gospodariti v pogojih stabilnega gospodarstva! (Navedene trditve ne veljajo za gibanje cen, ki se nanašajo na življenjski standard.) V prejšnjih letih visoke konjunkture črne metalurgije zakon ponudbe in popraševanja v praksi skoraj ni odigral svoje vloge. Pa ne zato, ker bi bilo gospodarstvo skregano z ekonomsko teorijo, pač pa zaradi kupoprodaje brez finančnega pokritja. Tak način poslovanja je bil praktično legaliziran, in zato ni čudno, če se je naša družba srečala s skoraj Naša »Pisa« je nevarna totalnim pojavom nelikvidnost ki je bil že s teoretičnega stali®? fenomen svoje vrste. Ta pojav J imel izredne gospodarske posled1' ce, ki so se manifestirale v ogrod1' nih nepokritih investicijah, enakopravnem in gotovo nepos*®' nem ravnotežju zdravih in zaV,? Ženih podjetij ter v popolni nančni nedisciplini. ,bj Ta problem smo v naši druz morali rešiti in prav že opisa. svetovna gospodarska krizna s tuacija jih je v reševanju rn°^a pospešila. Družbena in polih®® želja ali bolje rečeno zahteva P sanaciji gospodarstva in uved trajnejše stabilnosti teh tokov izvaja prek zakonodaje prakhp1 že drugo leto. Prvi učinki so 0 vidni že v drugem polletju la skega leta, drastično pa v drug® kvartalu letos. Treba je reči, z velikim uspehom, pa čepv j smo prav tega zelo drago pla® ,e s hudo recesijo. Zakonodajalec ^ skušal sanirati gospodarstvo ukrepi, ki so vplivali: — na znižanje inflacije, . — na znižanje zunanjetrgov1 skega primanjkljaja, — na obseg investicij in — na kreditno monetarno P° tiko. Ukrepov za znižanje infla?x smo se lotili z rigoroznim adm> strativnim odrejanjem cen. -že bilo povedano, beležimo na 1 področju spodbudne rezulta ^ Prav zaradi tega uspeha se ) gospodarstvu tudi bistveno njal odnos do najemanja bar>c , posojil in kreiranja lastnih zayj, s tujim denarjem. V pogoji*1 . soke inflacije je bila r??v!ia obrestna mera visoko negah b in tisti, ki je uspel pri denarza, zavodih dobiti kredite, je ze jb radi razlike med obrestno w®r ue inflacijsko stopnjo koval V!S ^ dobičke. Z umirjanjem cen Pa jo situacija popolnoma menja, v, hranilne vloge prebivalstva s izrednem porastu. . Na zunanjetrgovinskem P° ,e(p ju zaznamujemo predvsem P1" pise, ki administrativno omej jo uvoz, z dodatnimi kredih', so financirani iz emisije prek rodne banke, se pa skuša PoSb,v šiti izvoz. Rezultat teh ukfcPj, je celo pozitivna devizna bila j. česar pri nas nismo bili vy.gfi0 Imajo pa ti ukrepi prakh REŠEVANJE UGOVOROV NA ODLOČBE 0 OD !N RAZPOREDITEV Rok za uveljavitev ugovorov na odločbe o OD in razporeditvi na delovno mesto je potekel praktično konec avgusta, zato ker je bilo nujno vsakemu posamezniku osebno vročiti odločbo, kar je trajalo dalj časa zaradi dopustov in drugih odsotnosti. Skupno je bilo ugovorov na 355 delovnih mest ali 16 odstotkov od vseh delovnih mest. V teh ugovorih je bilo zajetih 621 delavcev ali 14 odstotkov vseh delavcev. V teh številkah pa je upoštevana res vsaka, tudi najmanjša pripomba. Team za oblikovanje sistema OD, služba VPD, služba za organizacijo in kadrovska služba, ki strokovno obdelujejo ugovore, niso mogle pričeti z delom, dokler niso bili zbrani vsi ugovori. Ugovori se nanašajo večinoma: — na posamezne karakteristike analitične ocene (teh je največ), — na ocene fizičnega napora, — na ocene posebnih pogojev dela (po številu so ti ugovori na drugem mestu), — na nazive delovnih mest, — na organizacijo, — na razporeditev po delovnih mestih, — na dejansko izobrazbo in dejansko prakso delavca, navedeno v odločbi, — na leta skupne delovne dobe ali leta stalnosti. Ugovore so strokovno obdelale in pripravile odgovore vse zgoraj naštete službe in team. Končni sklep rešitve na ugovore zavzema komisija za medsebojna razmerja v združenem delu po čl. 164 samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih TOZD in DS SS. V tej fazi reševanja ugovorov so bili vključeni že tudi izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata, ki so podali mnenje k ugovorom in rešitvam. Do konca oktobra bodo predvidoma sprejeti odgovori in sklepi na ugovore. Ker pa je treba dati vsakemu delavcu na njegov ugovor pismeno rešitev in ker je ugovorov sorazmerno veliko, to pomeni, da bodo vse spremembe, ki bodo vplivale na OD, upoštevane in poračunane razlike, ko bodo posamezniki sprejeli pismene rešitve. Filip Rožanc, vodja službe za oblikovanje OD Ukinjen uvoz razne investicijske ?Preme (kar pomeni zamrznitev 'hvesticij) in količinsko močno 0'hej en uvoz reprodukcijskega jhateriala. Prav ta zadnja postav-?a je marsikje vplivala na zni-ahje proizvodnje ali delno preusmerjanje proizvodnih programov. Na področju investicij so bili Prejeti ukrepi, ki so najbrž pričevali levji delež k uresničitvi J13 0 stabiliziranem gospodar-Vu- Ti so naslednji: v ukrepi, ki preprečujejo in-ln S*Pc.ije podjetjem, ki svojih za-? nimajo pokritih z dolgoročni-viri financiranja, r ukrepi, ki diktirajo obliko in k Plačevanja investicij, s "■ navedba depozita za nego-p°darske investicije in siT~ Prijava investicij gospodar-dr*« Gornici zaradi poostrene Uzbene kontrole, temi predpisi so se investicija 'Počno omejile in njim name-sj ni denar se je transferiral v n er? enostavne reprodukcije. Prav dn investicijskem področju pa je Pari ®e k>°lj poostrila nadzor v 3 novogradnjami, kar se kaže Sr5?siavitvi prioritete pri sestavi n 'njeročnega razvojnega pro-Pia. Prav tu je črna metalur-Di na četrtem mestu, kar pome-(j0’ nn je s tako prioriteto vendar fi,,„neke mere nakazana nadaljnja spektiva. HjVjnnetarna politika se je v znat-nteni prilagajala navedenim po- utečene blagovne tokove, so še vedno prisotne. Navedene so težave, s katerimi se srečujejo železarne SOZD Slovenskih železarn, med njimi s polnim učinkom tudi ravenska. Mislim pa, da nas ta cena, ki jo plačujemo za stabilizacijo in normalizacijo gospodarskih tokov, ne sme demoralizirati ali pripeljati celo v apatičnost. Ti efekti morajo pomeniti streznitev in delovnim ljudem prav gotovo omogočajo z vestnim in poštenim delom ponovno boljše čase. Zato smo prepričani, da bodo zaključni računi izkazovali drugačne rezultate, vsekakor mnogo ugodnejše. Naravno je in človeško, da se ljudje vsem tem korenitim spremembam enostavno ne morejo prilagoditi čez noč, vendar se spremembe v mišljenju in gledanju na sedanje dogajanje v gospodarstvu bistveno menjajo. Zelezarji smo vajeni trdega dela, zato sem prepričan, da bomo kmalu svojim delovnim nalogam zopet dorasli. Ukrepe, s katerimi pa smo zajezili inflacijo, odpravili nelikvidnost ter dosegli pozitivno devizno bilanco, pozdravljamo z željo, da težave čim prej prebrodimo in dosežemo boljše pogoje za našo bodočnost. Peter Orožen Akcijski programi v TOZD mehanske obdelave segom. Izredno ekspanzivna je bila v zadnjih mesecih lanskega leta, nič manj pa letos. To visoko ekspanzijo lahko povežemo z že dalj časa načrtovanim zakonom o zavarovanju plačil, ki je kljub prekomerni denarni masi, ki je efektivno krožila v obtoku, povzročila velik padec v proizvodnji, predvsem pa v prodaji. Prav ta negativna gibanja ali bolje rečeno — cena za stabilizacijo in zdravo gospodarstvo — so se odrazila v bilancah naših železarn, zato njihove rezultate, ki so dejansko številčni vpliv navedenih ukrepov, sedaj lažje razumemo. V Slovenskih železarnah se soočamo z naslednjimi: — pripovedka o primanjkljaju proizvodnje jekla je glede na sedanjo tržno situacijo postala vsaj začasno zgodovinska zadeva, — borba za naročila je postala vsakdanja stvarnost in zelo težavna delovna naloga. Priznati je treba, da smo bili v celotnem povojnem obdobju navajeni distribucijske prodaje, zato bo treba ogromno naporov, da bodo železarske kapacitete zasedene z ekonomskimi naročili kot v preteklosti. Na stabilno gospodarjenje in kupoprodajo z realnim denarnim pokritjem nismo navajeni, pa se ga bo treba hočeš — nočeš navaditi, in ne nazadnje: velike in prekomerne zaloge pri naših kupcih, ki so sprožile zamrznitev ali vsaj zmanjšale že V prejšnji številki smo objavili akcijske programe TOZD metalurške proizvodnje, danes so na vrsti obrati mehanske obdelave. Tu so se enako vestno vključili v akcijo tudi priprave proizvodnje, materialna dispozicija in kontrola. Poleg tega, da hočejo čim bolje zaključiti letošnje poslovno leto, pripravljajo tudi že načrte za prvi kvartal prihodnjega. KALILNICA Poslovanje so ob polletju zaključili pozitivno. Agregati za valje in globinske peči so bili zasedeni, drugi pa manj. Stremijo torej k večji zasedenosti ter k povečanju tehnološke in delovne discipline. STROJI IN DELI Izdelali so za posamezne agregate zelo natančen program o tem, kako do konkretnih rokov zmanjšati določene zaloge vložnega materiala, kako preusmeriti kapacitete oz. kako in kam premestiti delavce. Poleg konkretnih pa so sprejeli tudi splošne zadolžitve. Tu nameravajo uvesti stalen red in čistočo v delavniških prostorih ter bistveno izboljšati delovno disciplino z geslom: »disciplina na podlagi samoupravljalčeve zavesti mora biti boljša od vsake vojaške discipline«. Prav tako nameravajo uvesti rigorozne korekture osebne stimulacije za vodstveni kader glede uspešnosti izpolnjevanja naštetih nalog. INDUSTRIJSKI NOŽI Za izboljšanje rezultatov so si zadali naslednje naloge: — Zaostriti se mora delovna in tehnološka disciplina. — Prerazporedili bodo delavce na tiste stroje, na katerih je zaradi strukture naročil dovolj dela. Tako bodo dosegli čim boljše izkoriščanje kapacitet ter zvišali produktivnost. Po potrebi bodo na teh kapacitetah organiziriali triiz-mensko delo. — Prizadevali si bodo znižati bolniški stalež. — Izdelali bodo različne probne oziroma vzorčne nože za tržišče ter tako pripomogli k večjemu plasmaju naših izdelkov posebno na tujih tržiščih (ZSSR). — Ker imajo še precej nedobavljenih količin nožev za ameriško tržišče, si bodo prizadevali do konca leta 1976 dobaviti vse naročene količine ter tako olajšati strokovnim službam sklepanje novih pogodb za nadaljnja naročila. — Nabavljali in obnavljali bodo zaloge orodja pravočasno ter v ustrezni kvaliteti in količini. PNEVMATIČNI STROJI Zadali so si naslednje naloge: — Dali bodo prednost tistim naročilom, ki prinašajo večjo realizacijo. — Izboljšali bodo izplen in zmanjšali izmeček. — Zaostrili bodo odnos do rokov izdelave. »Srebrne gore« l — Povečali bodo varčevanje pri materialih in sredstvih za proizvodnjo. — Preučili bodo izostanke zaradi bolezni in jih poskušali zmanjšati. — Delavce bodo premeščali po potrebi glede na ozka grla in na proizvodnjo. — Izboljšali bodo delovno disciplino in red. — Popestrili bodo pobude za inovacije, racionalizacije in izume. VZMETARNA Za izboljšanje poslovnega uspeha so si zadali naslednje naloge: — Spremenili bodo brušenje NASA ANKETA: Onkraj so Protestna zborovanja so po vsej naši domovini. Delavci se na njih sprašujemo, kdaj bo avstrijska vlada vendarle sprevidela, da je njeno ravnanje proti našim ljudem, ki živijo onkraj meje, zmotno, da s svojim ravnanjem podpira oživljanje idej fašizma, ki ne samo rušijo sožitje dveh narodov, ampak imajo tudi daljnosežne posledice. Dovoliti preštevanje manjšine, dovoliti njeno počasno uničenje ne pomeni samo uničiti del življenja nekega naroda, ampak tudi dovoliti, da se te sile, ki oživljajo ideje velikonemškega Maruša Vgovšek hegemonizma, razraščajo. Kaj lahko take skrite ideje naredijo, je ves svet že krvavo občutil. Se posebno pa mi, ki živimo ob meji, ki nas ločuje od naših ljudi, to krivično početje avstrijske vlade tembolj obsojamo. Nismo mogli mimo tega, da v naši rubriki ne bi postavili nekaj vprašanj delavcem, da bi zvedeli, kaj oni menijo o sedanjem početju onkraj meje. Maruša Ugovšek, fotografinja: »Dandanes, ko onstran meje vse više dviga glavo v ne tako oddaljeni preteklosti premagana pošast s kljukastim križem kot znakom svoje pripadnosti, je biti Slovenec, to priznati in biti na to ponosen v deželi, ki hoče na vsak način to za vselej izbrisati, občudovanja vreden pogum. Koliko raz- radiusov na vzmetnih listih. S tem se bo zmanjšalo število delavcev na delovnem mestu. — Preučili bodo možnost hladnega prebijanja srednjih lukenj do določene debeline vzmetnih listov. S tem bodo prihranili čas in energijo. — Ker jim primanjkuje naročil, bodo morali poiskati zaposlitev še za pet delavcev v drugih obratih TOZD MO; tako produktivnost ne bo padla. Takšno premeščanje pa je le začasna rešitev. Odgovorne službe v TOZD bodo morale priskrbeti naročila posebno še sedaj, ko usposabljajo novo kalilno linijo. naši ljudje dejanja, zverinskih umorov in gorja je zaznamoval prihod te kljukastokriže pošasti, preden se ji je po robu postavil skoraj ves svet. Da bi se svet danes ne pustil slepiti, da je gonja proti koroškim Slovencem patološko sovraštvo do vsakogar, ki se ne šteje za Nemca, kaj drugega kot ponovno oživljeni nacizem. Menim, da dokler bo avstrijska vlada tolerirala shode, na katerih se udeležencem javno in na ves glas toži po Hitlerju in minulih zlatih časih slavnih bojev proti celotnemu svetu, in dokler bo OZN samo blago opozarjala, naj se problem reši tako, da bo volk sit in koza cela, se sedanje stanje onkraj meje ne bo izboljšalo. Menim, da bi se lahko, če bi vzgojne ustanove onkraj meje, kot so vrtci, šola in cerkev mladino vzgajali v dobre sosede, ne pa jih strašili z izmišljenim bavbavom, ki grozi od vse drugod kot pa od nas.« Ernest Lepičnik, strojni ključavničar v obratu stroji in deli: »Ne morem razumeti avstrijske vlade kot vlade sosednje države, da lahko tako mačehovsko ravna s slovensko in hrvaško manjšino. Prav zgražam se nad tem. Je res mogla čisto pozabiti, da je 7. člen državne pogodbe še vedno v veljavi? Menim, da se problem osnovnih narodnostnih pravic Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstriji ne tiče samo avstrijske Ernest Lepičnik vlade, ampak tudi vseh sosednjih držav, skratka vse Evrope. To vprašanje postaja že problem, ki nas vse resno opozarja, da z avstrijsko vlado vendarle ni vse v redu. Kot naši rojaki moramo tudi mi, ki živimo v matični domovini, biti pri vseh vprašanjih obstoja manjšin še toliko bolj vztrajni. Ne vem, kaj se lahko zgodi, če bodo naši rojaki le popustili pod jarmom pobesnelih avstrijskih heimatdienstovcev. Verjetno pa bodo slednji prej ko slej le spoznali, da s takim početjem odvračajo od sebe dobre sosede, še huje pa, da jih bodo drugi ljudje po svetu spoznali kot privržence fašizma.« Konrad Bezjak, organizacijski sekretar komiteja ZK v železarni: »Ne živimo vsi Slovenci v matični domovini. Del našega naroda je ostal v Avstriji, naš rod je tam že od naselitve Slovanov. Kot vsi Slovenci, so tudi oni vedno bili počasen in trdovraten boj za Konrad Bezjak narodnostni obstoj. Velika razlika je nastopila po drugi svetovni vojni. Življenje Slovencev onstran meje ni več takšno, kot ga določa ena osnovnih misli o človeških pravicah. Obsojam ozko miselnost avstrijske vlade. Menim, da je skrajni čas, da uredi zadeve, ki jih določa državna nogodba. Če tega problema ne bo reševala, mora postati problem širše mednarodne skupnosti. Najostreje obsojam nasilje in narodnostno nestrpnost desničarskih skrajnežev v Avstriji, saj njihove metode preveč boleče spominjajo na minulo vojno. Čudim se, da mednarodno pravo nima pri vseh narodih enake moči. OZN bi morala doseči, da bi se tudi Avstrija tega držala. Moti me, da se avstrijski narod v celoti ne zave, ne osvesti in opazi življenja drugih narodnostnih manjšin, npr. Avstrijcev v Italiji, Italijanov in Madžarov v Jugoslaviji. Mi, ki živimo v matični domovini, se moramo zavedati, da je vsak Slovenec del nas. Zato smo dolžni biti še posebno pozorni na tiste, ki se jim godi krivica. Naša pozornost se naj kaže v različnih oblikah s kulturnim, športnim in gospodarskim sodelovanjem. To, da hoče avstrijska vlada rešiti problem s štetjem, je nesprejemljivo. Naš narod je pretekla vojna preveč prerešetala in socialna varnost bi v večini odločala v prid Avstrijcem. Po- sebno pomembna so zdrava in j®" sna stališča nas, ki živimo tik ob meji. Svojim rojakom bomo dajaj! še več, če bomo z njimi sodelovajj tako, da bomo z njimi govoru' slovensko. Naša kultura in zgb-dovinska dediščina je v svetu zelo priznana, na kar smo lahko P°' nosni in to svetu tudi pokažemo.« Egon Krpač, varilec: »Menim, da je glede na to, da naši rojaki, ki živijo v AvstriJ* kot manjšina med večino, ki l® nemške narodnosti, njihov položaj zelo težaven. Zato se morajo veli' | ko bolj truditi, da lahko obvarujejo svoj materinski jezik in na' rodnostno pripadnost. Seveda P“ so nekateri med njimi že klonm pritisku večine naroda zaraju boljšega položaja v avstrijskj družbi. Do tega je prišlo nedvomno tudi zaradi hujskanja Pr?.' nam. Moram reči, vsaj kolikor J m jaz poznam, da je večina koroški** Slovencev in gradiščanskih Hrvatov ostala zvesta svojemu ma' terinskemu jeziku in prav ti S sedaj najbolj borijo za svoj obstoj. Mislim, da so kljub zaostre-nju na obeh straneh še vidni izhodi iz tega stanja. Nedvomno b morala biti avstrijska vlada pD' ’ ki bi napravila korak za stal" rešitev tega vprašanja. . „ Najprej bi morala upoštevat' ■ člen meddržavne pogodbe, ve jetno pa mora manjšina na K°r." škem zavzeti tudi določena P0* tivna stališča do tega vprašam ob podpori matične dežele, kij}, bi omahljivce med koroškimi S' venci opogumila z raznimi kultu nimi prireditvami v raznih kraJ. Avstrije. S tem bi postali b? enotni do vprašanj manjšine. M nim, da bi tudi Jugoslavija mol Egon Krpač la vplivati na avstrijsko vlado političnem in gospodarskem P. gledu. Saj je le naša vlada zm > na take negativne elemente za ra ti v večji meri. Kajti mislim, j ni heimatdienst nič drugega ostanek druge svetovne vojne, ^ se skriva za parolami borcev avstrijski narod.« Beno Fink, strugar v modelu mizarni. . »Moram reči, da je moj otv*?an do naših rojakov, ki živijo ons". meje, popolnoma prilagojen P^( pori in boju za njihove prav' .. ki jim po mednarodni konvenc oziroma pogodbi pripadajo. ^ dvomno bi bilo potrebno, da Beno Fink k°nčno prepreči delovanje hei-jfiatdiensta. Prav ta organizacija kriva vsemu zatiranju in preganjanju naših ljudi v Avstriji. ireba bi bilo opomniti avstrijsko vlado ter njenega kanclerja, kako stara je Koroška in kako dolgo že Prebivajo v njej Slovenci. Karan-ahija, to je staro slovensko ime 2a Koroško, sega daleč nazaj v ča-^6’ v katerih niso poznali zatiranja. Nedvomno bi se moral Krei-sky spomniti tudi početja in izgredov avstrijske vlade, ko jim je ~*° za njihove ljudi na Južnem ‘lrolskem. Ne vidijo svojega last-aeSa nesramnega početja. Vtikajo ® v mirna življenja narodnostnih kupnosti, s tem da jih hočejo Preštevati, da bi dokončno zatrli ® 'tak malo izgovorjeno Slovenke besedo. Tako njihovo početje .esojam. Ali niso naši rojaki že ,.?v°lj občutili tujega jarma, ki vsa povojna leta pritiska k °m? Težko se je dvigniti ponovno na noge, če veš, da te bo kma-u nekdo zopet spodrinil. Morajo stati trdni, saj jim v nasprotnem Primeru grozi tisto, kar so enkrat občutili.« , Stanislav Bricman, varnostni Pzenir: , ‘Glede na trenutno situacijo, v ateri se kaže vse večja nestrp-°st Avstrijcev do pripadnikov 3še manjšine na Koroškem, me j, Vsakem pogledu kot Slovenca, ^.'Padnika matičnega naroda, režira neenakopraven položaj na- ših rojakov v primerjavi z Avstrijci, ki jim kratijo osnovne narodnostne pravice, ki bi jim morale biti po meddržavni pogodbi zagotovljene. Očitno je, da bomo morali vsi skupaj s pripadniki vseh naših narodnostnih manjšin v Avstriji v prvi vrsti prizadevanj za enakopravnost doseči vsaj to, da bo Avstrija dosledno spoštovala in izpolnjevala vse točke 7. člena državne pogodbe. S tem bi bilo, kot je bilo že mnogokrat povedano, dejansko rešeno osnovno vprašanje obstoja naših rojakov v zamejstvu. Nedvomno je o tem vprašanju bilo storjenega že precej. Vendar menim, da na usneh v prizadevanjih za dosego takšne- Na 31. seji 11. oktobra, je delavski svet TOZD mehanske obdelave obravnaval več neprijetnih vprašanj s področja medsebojnih razmerij in odnosov. Vsi bi se jih sicer raje ognili, vendar smo postavljeni v položaj, ki nam tega ne dovoljuje, temveč moramo zadeve po kar najbolj pošteni samoupravni poti in presoji reševati in ukrepati. Prekinitev lastnosti delavca V TOZD mehanske obdelave je v preteklih treh letih to prvi primer, da je bil izrečen ukrep prekinitve lastnosti delavca brezpogojno, medtem ko so bili pogojni zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti že nekajkrat izrečeni. S 1. novembrom 1976 bo tako zapustil našo delovno skupnost Marko Petrušič, delavec iz oddelka materialnega gospodarstva. Delavskemu svetu je predlog za izrek tega ukrepa posredovala komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov. Tovariš Petrušič je bil na tej komisiji v letošnjem in lanskem letu večkrat obravnavan. Izrečeni in ponovljeni so mu bili vsi možni ukrepi, skladno z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih. V vseh primerih je šlo za večje število neopravičenih izostankov, vzrok: pretirano nagnjenje k alkoholizmu. Zaradi tega je bil prek strokovnih služb tudi dvakrat poslan na zdravljenje, ki pa ni uspelo. Tako ga je letos poleti delavski svet že obravnaval in mu izrekel ukrep prenehanja lastnosti delavca — pogojno za dobo šestih mesecev. Takrat je tudi obljubil, da se bo poboljšal, vendar svoje obljube ni držal. Meseca julija in avgusta je ponovno 17-krat neopravičeno izostal z dela. Večje število neopravičenih izostankov je imel tudi v septembru in oktobru. Tako člani delavskega sveta tokrat niso mnogo premišljali, temveč soglasno glasovali za izključitev. Izhajali so s stališča, da ima vsaka uvidevnost in toleranca svoje meje, zlasti pa so imeli pred očmi dejstvo, da je zunaj dosti ljudi, ki čakajo na zaposlitev, medtem ko se nekateri do delovnih obveznosti popolnoma indiferentno obnašajo. Obsodba samovolje Delavski svet je tokrat dobil v presojo oziroma v instančno od- ga položaja vplivajo zagotovo tudi na videz še manj pomembni dejavniki. Eden je vsekakor ustrezna raven zavednosti pripadnikov matičnega naroda. Če bi Slovenci v odnosu do Avstrijcev vedno in povsod pokazali višjo raven zavesti, kot jo, bi s tem gotovo več prispevali k spoštovanju našega naroda, predvsem pa manjšine v zamejstvu. Vsi, ki živimo v ožjem območju meja sosednjih držav, bi se morali še posebej zavedati pomena prave zavednosti ob pravem času, predvsem takrat, ko neposredno kon-taktiramo z ljudmi onkraj meje.« F. Rotar ločitev sklep komisije za stanovanjske zadeve. Ta komisija, ki deluje pri delavskem svetu, je 6. avgusta letos sprejela sklep, s katerim je zahtevala uvedbo sodnega postopka za prisilno izselitev Branka Leitgeba, zaposlenega v oddelku montaže strojev obrata strojev in delov, ki se je v drugi polovici julija nasilno vselil v izpraznjeno dvosobno stanovanje na Trgu svobode 18, Ravne. To stanovanje je do takrat zasedal Jože Jurač, zaposlen v istem oddelku kot Branko Leit-geb. Ob izselitvi je ključe stanovanja predal direktno Leitgebu, čeprav je vedel, da ta nima odločbe za vselitev. Ob tem je treba poudariti, da je bila s strani delovne skupine montaže strojev dana tovarišu Leitgebu moralna podpora oziroma je bil zaveden. Delovna skupina je namreč na sestanku maja meseca sprejela sklep, da se stanovanje, ki ga bo izpraznil Jože Jurač, dodeli Leitgebu. S tem si je vzela pravico razpolaganja s stanovanji v popolnem nasprotju z določili samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih, po katerem stanovanjsko problematiko v železarni enotno in solidarno rešujemo. O delitvi stanovanj odločajo na osnovi prioritetne liste komisije za stanovanjske zadeve pri delavskih svetih. Na osnovi že omenjene zahteve stanovanjske komisije je bil sprožen postopek za deložacijo na sodišču. Sodišče je v prvi fazi predlagalo poravnavo oziroma je bil s strani sodišča in nekaterih drugih dejavnikov posredovan predlog, da bi znotraj delovne skupnosti na samoupraven način poiskali manj bolečo kompromisno rešitev. Na osnovi take pobude je bila konec septembra sklicana razširjena seja komisije za stanovanjske zadeve skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstvenimi delavci TOZD, kjer so to vprašanje ponovno osvetlili z različnih aspektov. Takrat je komisija sprejela sklep, da se načelno strinja z ustavitvijo sodnega postopka za deložacijo Branka Leitgeba, s tem da je ta sklep veljaven šele, ko ga potrdi delavski svet. V razpravi na delavskem svetu so delegati kritično ocenili stanje stvari, obsodili samovoljo tako Leitgeba kot Jurača, zlasti pa obsodili samovoljo in napačno pojmovanje pristojnosti in vloge delovne skupine. Po daljši razpravi so sicer s potrebno večino glasov sprejeli sklep, da se postopek za prisilno izselitev ustavi, s tem da poravna Leitgeb vse do sedaj nastale sodne stroške, Leitgebu in Juraču pa je bil zaradi samovolje in zavestne kršitve samoupravno dogovorjenih norm izrečen javni opomin. Vprašanja skupnega interesa reševati v širših okvirih Delavskemu svetu je bila posredovana vloga za odobritev 6-mesečne odsotnosti brez nadomestila OD delavcu Jožetu Mercu iz obrata pnevmatičnega orodja. Vlogo je posredoval Smučarski klub Fužinar, pri katerem bi Jože Merc v času od 1. oktobra 1976 do 31. marca 1977 opravljal posle smučarskega trenerja. Delavski svet je po daljši razpravi zahtevano odsotnost v skupnem interesu sicer odobril. Ob tem pa je bilo izrečenih več kritičnih pripomb. Večina delegatov je smatrala, da bi morali biti v okviru SIS, športnih društev ali podobno, nameščeni poklicni te-lesnokulturni delavci. Vprašanje financiranja bi morali reševati v okviru občine, torej na širšem nivoju, saj gre tu dejansko za širši družbeni interes. Ni pravilno, da je prizadeta samo ena delovna organizacija oziroma samo en obrat. V tem primeru pa gre še zlasti za obrat, ki ima sicer veliko težav zaradi večjega števila bolniških in porodniških izostankov. Poleg tega ima zelo zastarel in iztrošen strojni park, zaradi česar je doseganje zadovoljivih de- Stanislav Bricman k Pred mostom S seje delavskega sveta TOZD mehanske obdelave lovnih rezultatov vprašljivo. K temu je še dodati, da koncem koncev rezultate poslovanja zmeraj prikazujemo glede na plansko število zaposlenih. To število pa je dejansko fiktivno, saj zaradi že omenjenih vzrokov določeno število delavcev stalno manjka v proizvodnji. Še zlasti težaven položaj pa je nastal v zadnjem času, ko po sprejemu ukrepov v zvezi z zaposlovanjem in kadrovsko politiko ni mogoče delavcev, ki zaradi kakršnihkoli vzrokov odidejo, začasno ali trajno nadomestiti z novimi, notranje rezerve se sicer iščejo, vendar so po večini že izčrpane. Zamudnih obresti ne bomo izterjali Delavskemu svetu je bil posredovan predlog, ki ga je po razpravi tudi sprejel, da dovoli stor-no zamudnih obresti zaradi zakasnelih plačil Tovarni cestnih vozil Goša iz Smederevske Palanke v višini 299.176,15 din. Zakasnitev plačila v višini že omenjene vsote je nastala po zaostritvi situacije ob uveljavitvi zakona o zagotovitvi plačil. K temu, da nam tovarna Goša dolguje zamudne obresti, pa je treba dodati, da bi imeli tudi oni pravico izterjati od železarne zamudne penale zaradi zakasnelih dobav v višini približno 13 starih milijonov, česar pa ne nameravajo storiti. Z njimi imamo sicer sklenjeno pogodbo v vrednosti okoli 760 starih milijonov, ki pa se zelo počasi realizira, ker je ta tovarna v veliki krizi. Za letos in prvi kvartal prihodnjega leta so zaenkrat naročili samo za okrog 200 starih milijonov izdelkov, kar je zelo malo. Poleg tega bi moral kupec prevzeti še večjo zalogo osi, ki nam ležijo na zalogi in bremenijo obrat strojev in delov. Tako je še zlasti v našem interesu, da ostanemo v dobrih poslovnih odnosih. Zaradi tega je delavski svet tudi sprejel sklep, da se zamudne obresti stornirajo, da pa je treba poskušati storiti, kar se le da, da kupec prevzame osi, ki ležijo na zalogi oziroma da sklenjeno pogodbo v čim večji meri realizira. j. d. Večinoma že konstituirani samoupravni organi novih TOZD Novo izvoljeni delavski sveti TOZD in komisije delavske kontrole so se večinoma že sestali na prvih sejah. Na njih so izvolili predsednike DS in njihove namestnike, predsednike komisij ter imenovali člane komisij za gospodarjenje in komisij za kadrovsko splošne zadeve v posameznih TOZD. Novo izvoljene oziroma imenovane člane samoupravnih organov povzemamo iz zapisnikov sej po stanju z dne 13. oktobra 1976. TOZD jeklarna — predsednik DS Stanko Bahun, namestnik Jože Poberžnik. Komisija za gospodarjenje: predsednik Andelko Krautberger Oto Hafner, Jože Kotnik, Jakob Kolman, Ivan Božič II, Jože Škrubej, Dušan Dravčbaher. Komisija za kadrovsko splošne zadeve: predsednik, Franc Gostenčnik, Avgust Balant, Oto Plevnik, Friderik Krajnc, Franc Kvasnik, Vincenc Pušnik, Mirko Krajnc. TOZD jeklolivarna — predsednik DS Pavel Goltnik, namestnik Jože Trefalt. Predsednik samoupravne delavske kontrole je Zdravko Fajmut, namestnik Stanko Lampret. Komisija za gospodarjenje: predsednik Albin Creslovnik, namestnik Bogo Arcet, Rajmund Jamnik, Magda Štimnikar, Franc Sadovnik. Komisija za kadrovsko splošne zadeve: predsednik Jože Skledar, namestnik Ernest Pušnik, Anton Golobinek, Fanika Jambrožič, Vinko Šuler. TOZD kovačnica: predsednik DS Jože Planinšec, namestnik Adolf Flis. Komisija za gospodarjenje: predsednik Alojz Klančnik, Stanko Kočnik, Franc Vošner, Marjan Planšak, Franc Vauh. Komisija za kadrovsko splošne zadeve: predsednik Peter Plevnik, Erhard Srebotnik, Vida Plemen, Avgust Lahovnik, Viktor Marzelj. TOZD industrijski noži: predsednik DS Ivan Tratnik, namestnik Vinko Zatler. Komisija za gospodarjenje: predsednik Danilo Golob, namestnik Franc Jablanšek, Viktor Plazi. VALJARNA JE DOBILA SODOBNE PROSTORE 7. oktobra so bili dokončani prostori za garderobe in pisarniške prostore in predani v uporabo obratu valjarne. Objekt je zgradilo industrijsko podjetje »Gradis« Ravne v rekordnem času. Garderobe s sanitarijami so opremljene najbolj sodobno in funkcionalno za dobro počutje delavcev in zdrave pogoje pri opravljanju osebne higiene. Delovni prostori umskih delavcev so bili nujno potrebni za uspešno vodenje tega velikega obrata. Objekt meri 48 X 14 m tlorisne površine, stavba je enonadstropna. V pritličju so moške garderobe in umivalnice za 400 delavcev, ki delajo v treh izmenah, in to: 40% dopoldne, 30% popoldne in 30% ponoči. Moške garderobe in umivalnica obsegajo večji del prostora v pritličju. Razpored prostorov je tak, da se prilagaja velikemu prometu ob prihodu na delo in odhodu z dela. Delavec, ki pride na delo skozi čelni vhod, odloži obleko v beli garderobi in gre skozi umivalnico v črno garderobo, kjer si obleče delovno obleko. Po končanem delu je pot obratna. Tako ima vsak delavec v obeh garderobah svoj prostor. V »črni garderobi«, kjer hrani svojo delovno obleko, jeprezračenje pojačano, tako da se lahko prepotena obleka prezrači in posuši do naslednje uporabe. Zamisel idejnega projektanta tov. Jožeta Grzine o funkcionalnosti je odlična, vprašanje je le, kako bodo delavci spoštovali in se posluževali te dobrine po zamisli projektanta in s tem zagotovili sebi najboljše počutje. V nadstropju pa so ženske garderobe, obratne pisarne po posebnem razporedu in zavzemajo poleg ženskega higienskega prostora vse nadstropje. Vsi pisarniški in tudi drugi prostori so opremljeni z novim sodobnim pohištvom, so svetli in udobni. Upravičeno se pričakuje, da se bodo boljši delovni in higienski pogoji v valjarni odrazili tudi na boljših delovnih uspehih in da bodo ohranili tako lepe prostore čim dalje ter s tem pokazali svojo kulturno pripadnost tej skupnosti. F. K. V objemu gozda Komisija za kadrovsko splošne zadeve: predsednik Ivan Strmčnik, namestnik Alojz Mori, Ciril Gorenšek, Sašo Prislan,, Štefka Petrič. Predsednik samoupravne delavske kontrole je Vlado Plazovnik. TOZD pnevmatični stroji: predsednik DS Ivan Gostenčnik, namestnik Ivan Zorman I. Komisija za gospodarjenje: predsednik Leopold Razdevšek, namestnik Rudolf Trup. Komisija za kadrovsko splošne zadeve: Ivan Jeromel. TOZD vzmetama: predsednik DS Stanislav Kapel, namestnik Jože Kret. Komisija za gospodarjenje: Maks Krajnc, Maks Jelen, Peter Sonjak, Jože Pepevnik, Drago Franc. Komisija za kadrovsko splošne zadeve: Emil Pori, Ivan Erjavec, Stanko Sovič, Peter Kvasnik, Ivan Mihelič. TOZD rezalno orodje, Prevalje: predsednik DS Miran Cokan, namestnik Albert Šušterič. Komisija za gospodarjenje: predsednik Stojan Gerdej, Maks Miki, Franc Potočnik II., Ivan Pudgar Leon Hancman. Komisija za kadrovsko splošne zadeve: predsednik Anton Pečnik, Emil Ramadanovič, Roman Novak, Irena Koren, Matevž Potočnik. TOZD pile, Prevalje: predsednik DS Silvo Plazi, namestnik Marija Vastl. Komisija za gospodarjenje: predsednik Peter Brodnik, Ivan Mlinar, Gregor Senica, Katka La-dinek, Amalija Komar. Komisija za kadrovsko splošne zadeve: predsednik Ivan Banko, Alojz Lesjak, Betka Kodrun, Marija Brec, Milka Skrivarnik. TOZD energija: predsednik DS Alojz Janežič, namestnik Vinko Gostenčnik. Predsednik samoupravne delav' ske kontrole je Zvonko Erjavec. Komisija za gospodarjenj • predsednik inž. Dušan Vode 1 Maks Serafini, Dušan Branko^ Komisija za kadrovsko sp'®® zadeve: predsednik Viktor P°dl voršek, Jože Vučko, Otmar R°d TOZD strojno-gradbeno v*®fe zevanje: predsednik samoupraV*' delavske kontrole je Ivan P11 gartnik. . TOZD kontrola kakovosti: Pre sednik DS Janez Paradiž, h mestnik inž. Eva Perman. Predsednik samoupravne dela ske kontrole je inž. Jože Zlof. « Komisija za gospodarjenje: n* ' Mirko Pikalo, Zvone Škegro, in* Jerica Jamer, Ernest Petel Maks Strmčnik. - e Komisija za kadrovsko spl®,® p zadeve: inž. Ivan Večko, M1 Pavič, Jože Prednik, Ivan F°r ner, Cvetka Valenti. ... TOZD priprava proizvodni, predsednik DS Alojz Krivogr namestnik inž. Andrej Panll!lllllllllllllllllllllll!lllll!lllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!lll!llllllllllllllllll| RAVNE SE LEPŠAJO 1 Krajevni praznik mesta Ravne, ki smo ga proslavili g v lepem sončnem vremenu v nedeljo, 10. oktobra, športni- n ki in gasilci pa so ga s prireditvami počastili že nekaj dni || prej, je priložnost, da pogledamo, kaj vse smo v naši krajevni skupnosti letos na oko vidnega pridobili in s čim || polepšali naše mesto. M Manjša slavnost je obeležila zaključek asfaltiranja ceste Ravne—Strojna. Veliko delo, ki se je iz raznih vzrokov š precej dolgo vleklo, je končno opravljeno v zadovoljstvo številnih uporabnikov s tistega konca. §j Prav tako je asfaltiran odsek ceste od Kotelj do Šrot- = neka, asfalt so dobile Dobrije, urejena je glavna cesta š skozi Janeče z novim priključkom proti gradu ter javna pot ob Meži. {g Po vrsti sta bila porušena stari sokolski dom in hiša pred stavbo SDK, kar je prispevek k lepši podobi kraja, predvsem pa je tudi funkcionalno. § Potem ko so Šance dobile razsvetljavo, je zdaj na vrsti vprašanje pitne vode na tistem koncu, pa seveda še kup drugih stvari, pri katerih je kar težko reči, katera se bolj mudi. To so npr. pločniki ob cesti, po kateri hodimo na delo v železarno, pa semaforska ureditev kritičnih križišč g na obeh koncih železarne in še kaj. g O tem, kaj se bo še dalo narediti letos, kaj pa bo mo- H ralo počakati na prihodnje leto ter o problematiki v krajevni skupnosti Ravne nasploh pa bomo poročali drugič. .............................................................................. O oblikovanju splošnih samoupravnih aktov V. 13. številki Informativnega fužinarja z dne 15. septembra 1976 je izšel članek z naslovom »O oblikovanju splošnih samoupravnih aktov«. V nadaljevanju tega sestavka pa bi v kratkem opisal izdelavo takih aktov in postopek sprejemanja. 1. V procesu odločanja o splošnih samoupravnih aktih lahko ločimo več faz. Običajno se prične pri pobudi, se nadaljuje pri oblikovanju osnutkov ali predlogov (včasih tudi teze), sledi obravnavanje in sklepanje, nakar splošni samoupravni akt izvršujemo in nadziramo izvrševanje. Pobuda za sprejem splošnega samoupravnega akta mora biti široko zastavljena, saj to jasno izraža že ustavni koncept samoupravnega urejanja odnosov v družbi. Ker pobuda pomeni začetek, ta ne sme biti omejen, pa tudi ne obvezujoč v smislu, da se predlaga nekaj dokončnega. Sama pobuda pa kljub temu nalaga ob- veznosti; obvezuje, da se o pobudi razpravlja. Pri dajanju pobude pa imajo nekateri delavci le določene dolžnosti. Poslovodni organi, vodilni delavci in strokovne službe (predvsem njihovi strokovni delavci) so dolžni dajati pobude za samoupravno urejanje razmerij, t. j. za sprejemanje splošnih samoupravnih aktov. Tudi samoupravni organi TOZD in drugih organizacijskih oblik združenega dela nastopajo kot pobudniki. Posebno mesto pa imajo organi samoupravne delavske kontrole, saj ko ugotavljajo določene pojave, tudi predlagajo, kako naj se zadeve samoupravno urejajo. Tudi zunanji dejavniki lahko nastopajo kot pobudniki, in to predvsem občinska skupščina, družbeni pravobranilec samoupravljanja, služba družbenega knjigovodstva, inšpekcija in drugi. 2. Oblikovanje osnutkov in predlogov samoupravnih splošnih aktov je naloga strokovnih služb, s katerih področij je problematika. Tu ne mislimo na dokončno oblikovanje predlogov, ki se pre-zentirajo delavcem v odločanje, ampak predvsem na t. i. delovne predloge, ki še nimajo dokončne pravne oblike. Vendar je že strokovna služba dolžna, da že v začetni fazi oblikovanja splošnega samoupravnega akta upošteva načelo ustavnosti in zakonitosti, načelo varovanja splošnih družbenih interesov (interesov delavcev), načelo dobrega gospodarjenja in vse zakonske predpise, ki so regulator urejanja odnosov. Sicer velja splošno pravilo, da naj že pri pripravi aktov sodeluje vsakdo, ki lahko pripomore k dobremu, konstruktivnemu predlogu. Znano je tudi, da morajo pri sestavi predlogov sodelovati neposredno tako delavci prek svojih delegatov kakor tudi po sindikalni organizaciji. Sodelovanje čim širšega kroga delavcev in neposredna angažiranost le-teh v predhodnih postopkih zagotavlja izdelavo takšnih osnutkov predlogov aktov, ki ne potrebujejo zahtevnejših usklajevalnih postopkov. Pa kljub temu so usklajevalni postopki potrebni že na nivoju TOZD, nujni in zahtevnejši pa so na nivoju delovne organizacije ali sestavljene organizacije združenega dela. 3. Samoupravne splošne akte sprejemamo delavci neposredno sami. Tako delavci neposredno po postopkih, ki so določeni s posebnimi predpisi, odločajo o svojih neodtujljivih pravicah ter načinu njihovega uresničevanja. O teh zadevah sklepamo samoupravni sporazum (samoupravni sporazum, s katerim urejamo medsebojna razmerja v združenem delu, je dokončno sprejet in prične veljati le, ko dve tretjini delavcev Neposredno po novinarski konferenci, ki jo je pripravil sekretar OK ZK Ravne tov. Edo Pogorevc za predstavnike OK ZSMS Ravne in na kateri smo izpostavili trenutno problematiko mladine v občini, so bile na vseh področjih mladinske dejavnosti sklicane volilno programske seje. Da ie aktivnost popustila na vseh področjih, zgovorno pričajo udeležbe na posameznih sejah, saj so mladi v združenem delu in krajevnih skupnostih vključno s celotno občinsko konferenco komaj za nekaj odstotkov prekoračili mejo. ki še dovoljuje sklepčnost. Izredno dobro so se seje udeležili mladi iz konference v izobraževanju. Nikakor tudi ne moremo biti zadovoljni z udeležbo predstavnikov drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih skupnosti itd. Kljub vsem težavam so seje bile in so prinesle nekaj pomembnih ugotovitev. Mladi iz krajevnih skupnosti so predvsem izpostavili probleme v zvezi s prostori, namenjenimi za aktivnosti mladih iz te sredine, ter o finančnih težavah, ki to mladino tarejo že dalj časa, prav tako pa niso zadovoljni s številom aktivnih mladincev v svojih vrstah, saj mladi navsezadnje v glavnem največ časa preživijo prav v svoji krajevni skupnosti. Ožina TOZD »podpišeta« sporazum). pozitivni zakonodaji so org3" upravljanja lahko pooblaščeni odločanje o t. i. izvršilnih aktu (pravilniki in drugi izvršilni akt'! vendar je tudi tu potrebno zag°' toviti neposredno udeležbo delav' cev pri pripravi aktov. Novi zakon o združenem delu osnutku pa že določa, da delavc^ neposredno z osebnim izjavi]3' njem (referendumom) odločamo vseh najvažnejših in najpomem? nejših splošnih samoupravni aktih, s katerimi urejamo zadev ki so bistvenega pomena za dru^j beno-ekonomski ter samoupravo položaj delavca v združenem del • r. Lenassi Naloge, ki so si jih na seji dali. so predvsem vezane na te ne j še sodelovanje s predstavni krajevnih skupnosti, samoupra nih interesnih skupnosti, Pre ' vsem SIS za kulturo in TTKS, n razširitev članstva v osnovnih 0 ganizacijah, idejno politično usP.^ sabljanje predvsem vodstven' članov v osnovnih organizacij3 ipd. v Mladi v združenem delu s® glavnem opozorili na dokai do® aktivnost v prejšnjem °bd°bl.h Naj občutljivejši problemi mlafl. delavcev so še posebej stanovan ski problem, problem zaposlo nja mladih in neaktivnost ml3” v nekaterih TOZD. Mladi v z'd . ženem delu vsekakor imajo n ■ manj finančnih in prostorsK ^ problemov, zato pa njihova a . n3 nost je in mora biti naperi® predvsem na izboljšanje deleg y skih odnosov ter na aktivr>n= samoupravnih organih v TO* ‘ Konferenca mladih v izobraz^ vanju je izpostavila slabo P°veLji nost med srednjimi in osnovni šolami ta predvsem povezan mladih v izobraževanju s k°n renco mladih v krajevnih skupn stih. Predvsem so se odločili zag toviti že v pionirski organiza^ dober kader za mladinsko organ zaeijo, tesneje sodelovati s pi°n.-t} ji in drugo mladino ter posve r rr ir: c r. Nova stanovanja za delavce na Javorniku MLADI V OBČINI OCENILI SVOJO AKTIVNOST A Več ^ pozornosti aktivnost raznih krožkov po šolah. Na seji OK ZSMS so delegati nekaterih področnih konferenc Ponovno izpostavili probleme in nakazali možne rešitve na podlagi sklepov, ki so jih sprejeli na svo-hh sejah. Delegate na seji OK ZSMs so pozdravili in spregovori o nekaterih svojih ugotovitvah iz razprave delegatov gostje seje: predsednik SO Ravne tov. H!uro Haramija, predstavnik ZB tov. Ivan Močnik in sekretar OK SZDL tov. Filip Jelen. Ob zaključku seje so mladi ugotovili, da imajo široko zastavljene programe, katerih realizacija bo v naslednjem letu morala pokazati tudi dobre rezultate. Mladi so se razšli v prepričanju, da bodo naslednje leto lahko bolj govorili o uspešnosti svoje dejavnosti kot o problemih, ki jih tarejo. -er Uspešno delo KZA železarne Ravne . O tem, da se je rodil novorojenček — KZA (klub zdravljenih alkoholikov) Železarne Ravne, stno pisali in seznanjali bralce že Pred tremi leti. Sedaj pa je dolžnost in že čas, da bralce pobliže Seznanimo, kako to dete, ki se je rodilo, raste in se je razvilo v teh treh letih. Precej težav, posebej Jnačilnih otroških bolezni je pre-?lvel naš KZA, in če ga ocen j u-s*11?0 po tem, koliko članov že šteje danes in kakšen sestav članstva ima, lahko o njem govorimo samo pozitivno. Zato nekaj osnovah podatkov o njem. Klub ZA šteje skupaj 65 čla-n°v, od tega dva terapevta, 36 Zdravljencev in 27 svojcev. Do triletno abstinenčno dobo ima 6 planov, do dveletno 19 in do enojno 11. Pripomniti je treba, da v teh Podatkih niso prikazani člani, ki obiskujejo KZA v Dravogradu, kljub temu da tudi teh ni malo, 'P kar je še posebej omembe jzredno, da imajo ti zdravljeni alkoholiki še daljši abstinenčni staž, k°t je star KZA Železarne Rav-Pe- Obiskujejo svoj klub v Dra-vogradu, ker so od začetka bili včlanjeni v njem in so se čustveno navezali nanj, saj je ravno ta KZA bil ustanovitelj svojega Ptlajšega brata na Ravnah, ker je razširil svojo terapevtsko dejavnost. V KZA Železarne Ravne so Ganjeni tudi zdravljeni alkoholiki iz drugih delovnih organi-,aoij v občini, ne samo člani že-®Zarne, ker v občini drugega KZA že ni. Metode terapevtskega '•Ga so take, da lahko vključijo se zdravljence, od nekvalificira-?'h delavcev do delavcev z viso-,o izobrazbo, od kmetov do mi-onikov. Skratka, kakor bolezen ® izbira, koga bo napadla, tako mo si enaki tudi pri zdravljenju P terapiji. . pa poglejmo, kako pisana je ta .ruščina (navajamo, kje so zapogni in koliko je članov zdrav-nih alkoholikov s svojci): Železarna Ravne 13 Rudnik Mežica 6 Gozdno gospodarstvo 4 Ljudska milica 2 kmeti 2 Stavbenik Prevalje razni delodajalci Skupaj 36 Na KZA prihajajo vsako sredo popoldne in so razdeljeni v dve skupini, ker je število za eno terapevtsko skupino preveliko, iz vseh krajev, in sicer: Ravne 15 Prevalje 5 Mežica 3 Črna 12 _________Sele_______________1_________ Skupaj 36 Med člani je 13 samskih, drugi so poročeni in imajo družine. Vsi ti člani so se zdravili: v bolnišnici 26 in ambulantno 10. Starostna struktura članov KZA je naslednja: do 30 let 7 od 31 do 40 let 15 od 41 do 50 let 13 nad 51 let 1 Iz podatkov je razvidno, da so med zdravljenci ljudje, ki imajo pred seboj še veliko let dela in ustvarjanja, da je sorazmerno veliko mladih, ki so se pravočasno osvestili, da življenja ni zajemati le s sladke strani, temveč se je treba spoprijeti tudi z njegovo grenko platjo. Kvalifikacijska struktura nam pove, da so med zdravljenci vsi mogoči poklici in izobrazbe: VSS 1 SS 5 KV 13 PK 10 NK 7 Podatki kažejo, da si glede na strokovno izobrazbo zdravljencev niso utrli poti do treznosti le visoko izobraženi, temveč tudi ljudje z nezadostno izobrazbo ter s tem sebi in svojim najbližjim zagotovili lepše življenje. O uspehih rehabilitacije zdravljenih alkoholikov ne nameravam posebej pisati, ker o teh pričajo posamezniki v svoji okolici. Saj posamezniki — člani KZA s svojo treznostjo in delom dokazujejo uspešnost zdravljenja in terapije ter upravičenost priznanj širše javnosti tej humani aktivnosti. F. K. izvede tisto, za kar smo se pred članstvom obvezali za to leto. 2e na lanskih decembrskih konferencah smo vodstva posameznih OOS opozarjali na staro navado, ko se želi v zadnjih petih minutah opraviti, kar se ni v vsem letu. Opažamo, da se bodo iste napake ponekod ponavljale tudi letos. O čem naj steče pogovor na konferencah? Ni odveč, če že sedaj naštejemo nekaj misli o pripravah na letne konference z nekaterimi napotki, kajti priprave so enotna vseslovenska sindikalna naloga. Letna konferenca ali skupščina osnovne organizacije sindikata se po statutarni zahtevi mora sestati vsako leto najpozneje do konca januarja. Predvidevamo, da bomo v naši občini to nalogo opravili že v decembru. Za točne termine se bodo posamezne OOS že zaradi prostorskih kapacitet dogovorile kasneje. V prvi fazi gre za politično pravne priprave, medtem ko bodo za tehnično izvedbo posamezna vodstva dobila še dodatna navodila. Na letnih konferencah po možnosti sodelujejo vsi člani sindikata, katerim je tudi namenjeno letno poročilo izvršnega odbora o delovanju sindikalne organizacije za minulo leto. S tem je vsem članom dana možnost; — da ocenijo dejavnost osnovne organizacije sindikata od zadnje letne konference, — da po potrebi sprejmejo spremembe ali dopolnitve pravil OOS, se primerno organizirajo in naredijo kadrovske spremembe, — da odobrijo na podlagi poročila nadzornega odbora finančno poslovanje sindikata v minulem letu, — da določijo letni delovni načrt OOS za naslednje leto, — da sprejmejo finančni načrt osnovne organizacije za naslednje leto, — da obravnavajo druga pomembna vprašanja. V naštetih smernicah, ki predstavljajo osnovno navodilo za temeljit pogovor na letnih konferencah, je zajeta skoraj vsa problematika sindikalne dejavnosti. Priporočamo, da so letna poročila o delovanju OOS za minulo obdobje čim krajša, vendar dovolj jasna, da jih lahko razume sleherni član. V poročilih naj bo zajeta vsa problematika, tudi tista, ki iz kakršnih koli vzrokov ni bila us- ŠE JE ČAS Priprave za letne konference osnovnih organizacij sindikata lert Va meseca nas še ločita od ko-(j6 arskega leta. V tem času mora .javnost članov družbenopolitič-jJ* °rganizacij, posebno pa sindi-ta. doseči maksimum. Osnovne organizacije morajo pregledati svoje delovne načrte in naloge, kd jih morda še niso uspele opraviti. Do sklica letnih konferenc je ostalo ravno še dovolj časa, da se Trikotnik pešno rešena. Tista vprašanja, ki so ostala še odprta, je treba vključiti v program dela za naslednje leto. Torej če so letna poročila kratka in jedrnata, je dana možnost večjemu številu članov, da izrazijo svojo oceno, svoje mne- nje, pohvalo ali tudi kritiko, ki jo sleherni sindikalni aktivist mora biti pripravljen sprejeti kot dobronamerno, saj tudi kritika je včasih dober smerokaz za uspešnost dela. -ca OPTIMALNO BRANJE Katera številka h kateri črki? Z očmi po črti do konca in nazaj! Končno razloži še različne vrste branja ter ponudi nekaj zlatih pravil. Prvo in obenem najvažnejše za vse prebrano se glasi: Kaj je jedro berila? Kakšno je stališče pisca? Kako je to stališče utemeljeno? S katerimi točkami utemeljitve se strinjam? Katerim ugovarjam? Zakaj ugovarjam? Katerih stranskih problemov se je pisec dotaknil? Kakšno je njegovo stališče do njih — kakšno moje? Kdor se odloči za izpopolnjevanje branja, mora delati brez prekinitev mesec dni po 30—45 minut na dan in pri tem z uro kontrolirati hitrost. Priporočljivo je včasih po spominu napisati izvleček prebranega, nato še enkrat prebrati ustrezni tekst in preveriti, če zapis zajema vse bistveno. Brati je treba kritično, ob branju razmišljati, zavzemati stališča, skratka — brati angažirano. so nam misli ušle in ne vemo več, kaj beremo. Nasprotno pa je izračunano, da človeško oko v 0,6—0,3 sekunde dojame 6—8 različnih vtisov (npr. na sliki ali v pokrajini). Pri tem si že znanih predmetov zapomnimo več kot novih. Naš razum je sploh dobro prilagojen precejšnjim hitrostim spremljanja dogodkov (npr. film, TV). Ta dejstva čim bolj izkoristimo pri branju. Najprej tako, da poskušamo z enim pogledom zajeti več besed hkrati. Obenem s hitrostjo vadimo tudi koncentracijo. Takih vaj je mnogo. Priporočljive so »fotografske«, ko z očmi »blen-damo«, to pomeni, zamižimo in za kratko odpremo oči pa spet zamižimo. Vprašanje: kaj smo v delčku sekunde zaznali? Druga vaja: zamižimo in si predstavljajmo samo neki predmet (npr. rožo) tako dolgo, da razen njega ne vidimo nič drugega. Tako predstavljanje poskušamo podaljševati na nekaj minut. — Vse z namenom, da bomo tudi ob bra- nju ostali »pri stvari« in nam misli ne bodo uhajale. Vse skice — naloge v članku so namenjene tem osnovam: koncentraciji in hitrosti. Seveda se pri njih »štopamo« in poskušamo izboljševati čas. Ob tako intenzivnem branju pa moramo paziti na oči. Ne smemo brati leže, ob slabi svetlobi, večkrat moramo mežikati itn. Gibljivost oči pa moramo seveda tudi posebej vaditi. Nekaj vaj: desetkrat poglejmo levo — desno, ne da bi premikali glavo. Z levim očesom poglejmo k čelu, z desnim k nosu in obratno. Krožimo z očmi v smeri urnega kazalca in nazaj. Navajajmo se perifernega branja, tj. branja s »širokim pogledom«, ki vselej zajame smiselne celote. Te tudi prej dajo celostno informacijo. S tem ko poskušamo zajeti čim večje število besed pa hkrati sami odkrijemo novo bralno navado; z očmi namreč ne drsimo po vrsticah, ampak »skačemo« od skupine do skupine besed. Z nekaj vaje bomo prebrali vrstico v treh skokih, torej v 0,5 do 1 sekundi. Vedno znova pa se moramo priganjati k hitrosti. Od začetka raje več površnosti kot počasnost, raje dvakrat prebrati tekst hitro kot enkrat lesti skozenj. NE BEREMO VSEGA ENAKO Ob tej osnovni tehniki pa moramo svoje branje tudi razvrščati. V grobem lahko vse tekste razdelimo na take, ki jih na hitro preletimo in smo že za silo seznanjeni z njimi, ter na druge, ki jih moramo poznati temeljiteje. Da pa lahko ugotovimo, kam spada kateri, je potrebno ti. poskusno branje. Najprej pregledamo kazalo. Iz njega izluščimo težišče teksta. Nato preletimo uvod, da zvemo, s katerih vidikov je snov obdelana. Ze tu se lahko odločimo, ali bomo brali naprej ali ne. Prav tako preletimo seznam uporabljene literature. Iz tega presodimo, kako temeljito delo je pred nami. Naposled pridemo do posameznih poglavij. Preberemo naslove pa prve in zadnje stavke. V njih najdemo nastavke teme in zaključke. Če smo se na podlagi vsega povedanega odločili, da bomo delo brali, moramo hitro dobiti pregled nad njim ter ločiti važno od mani važnega. S takšnim ti. diagonal' nim branjem razmeroma hitro oo' delamo tudi obsežne tekste, sal vsak vsebuje tudi precej že zna' nega. Takšne znane odstavke ali cel® strani rahlo prečrtamo s svinčni' kom, pomembne zaključke P podčrtamo. Kar ni prečrtano, J torej za nas novo. Glede na svfl potrebe in namene se zdaj °.' čimo, ali se bomo s tem n o vir® seznanili le informativno ali P ga bomo preštudirali. Povzemimo: če je bila prva faZ^ poskusno branje, druga pa diag®' nalno, pridemo zdaj do študi®z' nega branja. To je seveda poča»' nejše, pravila zanj pa so: Od 1 do 40 — čim hitreje! beremo odstavek za odstavke®^ Po vsakem se ustavimo, prebran premislimo, bistveno pa stmfJA v stavek in ga zapišemo s sv°1Vl besedami. Pri tem si pustimo d volj širok rob za kritične priP0lB be. • \ir Marsikdo za takšno pisanj® jL vlečkov (ekscerptov) uporabb listke, ki jih nato sistematično o laga v za to pripravljene zab0L„ ke. Ekscerpiranje je ena od D stvenih sestavin študija po zngj nem pravilu, da je le to, Jcarv8 vsak sam pridela, zares njeS° . trajna last. Marsikatera ugot° , tev se da izraziti tudi s skican*1 diagrami itn. Če te metode osvojimo, se la ko vsak dan sproti racionalno 1 formiramo o mnogih potrebn stvareh. (Po knjigi: Ernst Ott, Optimale Lesen, Hamburg 1972) HITROST OČI IN MISLI Kljub razmahu avdio-vizualnih pomagal menda še zmeraj 85 odst. znanja pridobimo z branjem, to je s tehniko osvajanja različnih besedil. Če pa je tako, je vredno to tehniko temeljito preveriti in jo po potrebi izboljšati. V mnogih zahodnih državah so uvedli tečaje hitrega branja na univerzah, v vojski in predvsem v industriji. Od tečajnikov pričakujejo dva do trikratno povečanje osnovne hitrosti. Pogosto citirajo kot zgled predsednika Kennedyja, ki je mogel prebrati 1200 besed na minuto; poprečen netreniran bralec okoli 200. Kot vsako tehniko je treba tudi hitro branje vaditi. Sistem, ki ga tu obravnavamo, je v bistvu preprost. Najprej pokaže glavne slabosti običajnega branja. S primerjalnimi podatki oriše sposobnosti človeškega dojemanja in pomnjenja. Dokaže, da je glavni pogoj za uspešno branje hitrost, ter ponuja vrsto vaj za trening hitrosti. 456 567 223 667 986 664 776 912 445 223 776 882 246 765 987 324 257 379 135 826 975 642 765 246 975 146 864 975 368 257 975 365 135 366 664 228 92B 165 726 389 975 256 378 475 264 963 826 175 257 386 486 264 975 164 274 286 862 926 385 444 275 285 936 286 156 872 936 478 264 387 456 448 667 335 667 387 265 467 334 123 997 653 725 624 635 884 876 245 975 145 666 276 986 367 375 267 Vaja za koncentracijo: podčrtajte soda števila! ZA DOBRE BRALNE NAVADE Črkovanje, zlogovanje, branje besede za besedo jemlje čas. Poleg tega počasno branje tudi ni koncentrirano. Rado privede do regresije, to pomeni do vračanja na že prebrano, ko opazimo, da Somrak FRANC PEČNIK, HAIKU Franca Pečnika poznajo pozor-Qejši braloi obeh Fužinarjev po °bjavljenih črticah. Doslej mu je M Odsevih v Slovenj Gradcu tu-® izšla novela v knjižni obliki, PH Založbi Obzorja pa ima že 'pij časa sklenjeno pogodbo za izdajo kratkega romana. Zdaj je Pfed nami drobna brošurica pe-Strii z naslovom »Haiku«, izšla Pra.v tako pri Odsevih. Haiku je lirična pesem v treh Prostih (nerimanlh) verzih, nastaja na Japonskem. Japonci so v Paiku — poeziji tudi dosegli najele mojstrstvo — z nekaj besedami ne samo povedati veliko, “pipak tudi v pesniški podobi podati globoko občutje. , Pečnikove verze je v spremni Posedi predstavil in ocenil pesnik part Ogen, eden naših najboljših Poznavalcev japonske poezije. Juegovo mnenje je za avtorja Precej laskavo, vendar tudi dovolj kritično, saj nekatere pesmi Jprednoti kot »zgolj domiselne Pesniške zapise«, druge pa kot diste ekspresionistične utrinke, asih kar preveč deklarativne.« jPoglejmo si nekaj pesmi, ki jih 2j®rt Ogen imenuje mojstrovine, .ki se odlikujejo po iztanjšanosti . raza, zgoščenosti misli, učinkovi-°sti podob, skromnosti in lepoti.« koliko vrabčkov je to pomlad strmoglavilo mimo odprtega okna na površini vode v vedru bledi odsev — globina se zliva drugam že posekani bor nad vod,o ne more molčati hiše zapuščene in spet polne si v večerni igri brusijo meče slemen osivela od čakanja se gora odmika v goro zakaj neki ne vstane in ne gre osamljena klop v parku kresnice zmeraj zamujajo Ob Pečnikovi haiku — poeziji lahko resnično vsak (tudi literarno nešolan) bralec testira svoj posluh za liriko, svojo sposobnost za podoživljanje pesniških podob ter valovne dolžine svojih misli. Zato je lahko ta poezija izpit za razumevanje druge sodobne lirike. — Lep dosežek mladega avtorja! pravice do samostojnega ekonomskega in kulturnega razvoja. Posebno nerazumljivo se nam zdi tako početje avstrijske vlade in oblasti še zlasti zato, ker si v vsej naši družbeni skupnosti prizadevamo, ne glede na narodnost njenih članov, čimbolj vključevati vse delovne ljudi v njihove lastne materialne in duhovne stvaritve. Nova samoupravna organiziranost v železarni kot tudi v drugih delovnih organizacijah naše občine je dosegla velike uspehe. Dosegli smo osnovni cilj: neposredno vključitev večine delavcev v samoupravno odločanje tako v fazi pridobivanja kot v fazi delitve dobrin. V tednu Komunista »ČLOVEK, DELO, KULTURA« — ob tem je organizirana tudi ta razstava — želimo tudi kulturi dati v našem nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih odnosov še večji poudarek. To mora biti naša stalna naloga. Ko izvajamo akcije približevanja kulturnih dobrin vsem našim delovnim ljudem, se obenem soočamo z dejstvom odvzemanja še osnovnejših kulturnih dobrin (odpovedovanje materinemu jeziku) našim rojakom onkraj meje. S to razstavo obenem tudi protestiramo proti takemu ravnanju avstrijskih reakcionarnih sil in pod- piramo pravičen boj naših rojakov na avstrijskem Koroškem. Smo v neposredni bližini meje in zato v stalnih stikih z našimi rojaki in drugimi naprednimi avstrijskimi državljani. Zato smo še posebej zainteresirani, da se še naprej razvijajo dobri sosedski odnosi, da se razvija gospodarsko in kulturno sodelovanje na bazi spoštovanja človekovih pravic. Dogodki in prizadevanja nekaterih sil onstran meje pa škodujejo takemu sodelovanju, ki si ga želijo tudi delovni ljudje na avstrijskem Koroškem. Počaščeni smo, da smo prvi, ki smo deležni te razstave, za kar se posebej zahvaljujemo za sodelovanje »Ljubljanskemu dnevniku«. Dan prej pa je bila v hali industrijskih nožev uspela zabavnoglasbena prireditev. Nastopil je orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška, pela sta Alenka Pinterič in Janko Ropret. V prireditev so se uspešno vključili tudi gledališki igralci: Milena Zupančič, Polde Bibič, Jurij Souček in Frane Milčinski-Ježek. Gledalci, ki se jih je kljub slabemu vremenu zbralo okoli tisoč, so bili s programom izredno zadovoljni. V pomiritev tistih, ki vedo, kako drage so takšne stvari, povemo, da je RTV gostovala na Ravnah zastonj. ŽELEZARNA ZA KULTURO d tednu Komunista »Človek, °. kultura« sta Ljubljanski JJknik in Železarna Ravne 14. s, tobra 1976 pripravila v študij-1 knjižnici na Ravnah fotore-. Hersko razstavo. O njenem po-nu je sekretar ZK železarne slea«š Edo Javornik povedal na- Tovarišice in tovariši! tlQ °Volite mi, da vas vse prisrč-2(j Pozdravim. Posebno še pokljamo med nami naše roja- ke iz avstrijske Koroške in udeležence Borštnikovega srečanja. Zbrali smo se na fotoreporter-ski razstavi »KOROŠKI SLOVENCI V BOJU ZA SVOJE PRAVICE«, s katero želimo seznaniti vse delovne ljudi širom Slovenije, posebej pa še delovne ljudi v obmejnih krajih, s kakšnimi težavami se v praksi srečujejo naši Slovenci onkraj meje v boju za osnovno človeško kulturno dobrino, čeprav imajo zapisane vse Jesenske sence S KNJIŽNE POLICE Domača dela Vida Rojic, Dušan Kveder-To-maž. Monografija. ZO Maribor. 389 str. 200 din. Avtorica je iz obilice dokumentarnih podatkov in osebnih spominov stkala prepričljivo podobo naprednega mladinca, španskega borca in partizanskega voditelja. Knjiga je lep prispevek k našemu dokumentarnemu zgodovinopisju. Hudi časi — vedro čelo. Izbor prigod, anekdot in domislic iz NOB. MK. CP Pavliha, Ljubljana. 620 str. 179 din. Dobro polovico te vedre, a ponekod tudi z bridkostjo pretkane knjige sestavljajo ponatisi besedil, objavljenih v Pavlihi, Borcu in TV 15. Drugi del ima naslov Humor v partizanskem tisku, tretji pa je izbor iz jugoslovanskih zbirk partizanskega humori a. Domači pravnik. CZ Ljubljana. 280 str. 175 din. Zakonska zveza in razveza, odnosi med starši in otroci, možnosti otrok za izobraževanje, pravice in dolžnosti delavca pa pravice do zdravstvenega, pokojninskega in drugega zavarovanja prinaša ta knjiga na začetku. Sledijo nadaljnja praktična pravila kako priti do gradbenega dovoljenja, kako skleniti pogodbo, kako je s kazenskim postopkom. Vse to in še kaj so obdelali sami priznani slovenski pravniki. In pravo je takšno področje, ki ga je vsaj za vsakdanjo rabo treba poznati. Iva Curk, Rimljani na Slovenskem. DZS Ljubljana. 122 str. 160 din. Avtorica najprej poda pregled arheoloških najdb na Slovenskem. Na tej podlagi potem opiše rimsko zgodovino naših krajev: upravno razdelitev, upravljanje mest, gospodarstvo, trgovino, kulturo, vsakdanje življenje itn. Nazorno pripoved bogatijo številne fotografije in ilustracije. Prevodi Anthony Sampson, ITT — država v državi. Opis politične in ekonomske vloge multinacionalnega koncerna v sodobnem svetu. DZS Ljubljana 300 str. V rokah teh družb je danes šestina proizvodnje Zahoda, denarja pa se steka pri njih več, kakor znaša mednarodni trgovski promet vsega zahodnega sveta. Družbe načrtno izigravajo carinske predpise, zapletajo se v politične zarote in sodelujejo pri državnih udarih. Dobičke usmerjajo v dežele, kjer so davki najnižji. Zgled take družbe je ITT — Mednarodna telegrafska in telefonska družba, ki ima v 93 deželah 331 lastnih ali pridruženih podjetij, 400.000 delavcev in več kot deset milijard dolarjev letnega prometa. Vezala se je z nacisti in kasneje s CIA. Edino vodilo — čim večji dobiček. Knjiga velja za eno najboljših analiz te teme. V. Marchetti, J. D. Marks, CIA in kult obveščevalne dejavnosti. MK Ljubljana, 432 str. 188 din. To je prva knjiga o danes močno kompromitirani ameriški vladni organizaciji, ki se je izmaknila nadzoru javnosti in si prisvojila vlogo svetovnega žandarja. Knjiga je bila močno cenzurirana, a od 339 prepovedanih odstavkov, jih je vlada le dovolila objaviti 171. Arthur Hailey, Denar. Roman. CZ Ljubljana. 496 str. Posebnost Haileyevega pisanja je, da vedno posega v velike delovne kolektive — tokrat v ameriško banko. Sooča nas s svetom modernega denarništva, v ospredju pa so vendar osebni človeški problemi. V knjigi ne manjka ljubezni in seksa. Konec je napol srečen. Kurt Frischler, Sijaj in sence križarskih vojn. CZ Ljubljana 288 str. V knjigi so popisane na barvit in zanimiv način vse največje križarske odprave s posameznimi velmožmi od »svetnikov« do silakov. Beseda pa ni samo o vojnah, ampak tudi o življenju v srednjem veku. Dodanih je 20 slikovnih prilog. Po knjigi 76 a. k. NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 5704 Worterbuch der Technik. Englisch — Deutsch 1974. 5705 Krischner H., Einfuhrung in die Rontgenfeinstrukturana-lyse 1974. 3587/381 Lavrič T., J. Perman, Določanje aluminija v visoko legiranih jeklih 1976. 5706 Vilus J., Opšti uslovi formu-larnih ugovora 1976. 5707 Ščekič V. M., Godišnje planiranje u osnovnoj organizaciji udruženog rada 1975. 5708 Freihen W., Moderne Foto-praxis. 5709 Andolšek D., Skladiščno poslovanje 1975. 5711 Rajh F., Organizacija, evidentiranje in šifriranje blaga v skladišču 1975. 5712 Čulig Z., Analiza kvalitete Čelika za pilger valjke lake i srednje pruge V. B. C. 1975. 5713 Sharpe R. S., H. A. Cole, Quality Technology Hand-book 1975. 5714 Kamušič M., Osnove organizacije poduzeča 1971. 5715 Podlesnik M., Gonila z mehansko zvezo vlečnega elementa 1975. 1716/1 Podlesnik M., Gonila z valjastimi zobniki I. del. 1976. 5717 Antanasijevič A., Zaštita prava indstrijske svojine 1976. 5718 Stimuliranje inovatorske de-latnosti u OUR-a 1976. 5719 Frimerman A., Samoupravno organizovanje i norma- tivno uredivanje inovatorske delatnosti u OUR-a 1976. 5720 Bazala A., Marketing istra-živanja od proizvodača do potrošača 1974. 5721 Bogdanovič M., Istraživanje tržišta marketing. 5722 Anakioski D., Planiranje u udruženom radu 1976. 5723 Watkins M. T., Metal Forming I. 1975. II. 5724 Martič L., Primjena mate-matičkih metoda u ekonom-skoj analizi 1976. 5725 Borojevič S., Metodologija eksperimentalnog naučnog rada 1974. 5726 Milanovič R., Organizovanje marketinga u organizacijama udruženog rada 1976. 5727 Tomič M., Novi sistem plačan j a izmedu korisnika društvenih sredstava 1976. 5728 Novak M., Razvojna politika 1976. 5729 Aktuelni problemi ekonomske politike i privrednih kretanja Jugoslavije 1972. 5730 Walsh A., Atomic Absorp-tion Spectrochemical Ana-lysis 1970. 3587/382 Vzroki za nastanek in tehnološki ukrepi za preprečitev nastanka intergranu- Zadnje trave larne krhkosti v jekleni litini 1976. 5731 Milanovič R., Osnovi marketinga 1975. 5732 Zimmer H. W., VerzahnuH' gen I. 1968. . 5733 Looman J., ZahnradgetrieD« 197°- 5734 Dudley W. D, Zahnradei 1961- 5736 Arbeitsvorbereitung in GieS' serei 1976. 3587/383 Priprema uzoraka rU° za rentgensku fluorescentn analizu 1976. 5737 Borštner J., Osvajanje P*. izvodnje grelne žice iz Fe- Cr-Al zlitine — ravnal 2- 5738 Zbornik radova sa meduna rodnog simpozij uma o fef legurama i silicij um meta 1975. 5739 Dokter F., Digitale Elektm nik in der Messtechnik tj® Datenverarbeitung 1,2. ‘ 5740 Appels J. Th., Handbuch a® Relais — Schaltungstechm* 1967. 5741 Woodward C., High — Pr cision Titrimetry 1973. .. 5743 Betteridge W., The Nimom Alloys and Other Nick Base 1974. 5744 Lorbar M., Izboljšanj upravnega in pisarniškem dela z računalniki 1976. SREČANJE INVALIDOV SLOVENSKIH ŽELEZARN Na zadnji postaji V Železarni Ravne in Železarni Štore že nekaj časa uspešno deluje aktiv zaposlenih invalidov, v Železarni Jesenice pa bo ustanovljen proti koncu oktobra. Konec septembra je bilo srečanje predstavnikov aktivov invalidov v Štorah. Predstavniki obeh že ustanovljenih aktivov so Jeseničanom podali smernice, ki bodo vsekakor koristne. Aktiv v obeh železarnah lepo deluje, seveda s pomočjo sindikalne organizacije, ZKS in ZSM. Pojavljajo se tudi določene težave, vendar jih rešujejo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami. Ustanavljanje aktivov zaposlenih invalidov je pomembno za invalida zato, ker je še vedno deležen premajhne pozornosti pri prekategorizaciji delovnih mest, hit- rejšem reševanju stanovanjsk problemov, pri rekreaciji, iz *ati in športu ali v kratkem: povec je treba skrb za invalida. V Železarni Štore bodo v kr kem dogradili invalidsko delav co, ki bo služila za prekategon cijo delovnih mest in uvajam, invalida v nadaljnje delo po da ši bolezenski odsotnosti. ^ Na organizacijskem razgovo^ v Štorah je bilo dogovorjeno, .. se v sklopu Združenih podJ slovenskih železarn vsako leto ganizira srečanje zaposlenih m ^ lidov. Predlagano je bilo tu 7|a-v vsaki TOZD izvolijo enega c na v DS in sindikalno organ* cijo, ki bi zastopal invalide v P 0 samezni delovni enoti. Sestavih ^ koordinacijski odbor, ki bo usk jeval delo aktivov invalidov ZA IZOBRAŽEVANJE SAMOUPRAVUALCEV V zeleno temo treh železarnah. Predsed-Bv° koordinacijskega odbora bo evzela vsako leto druga želeja. Za leto 1976/77 ga je pre-(j..eia Železarna Ravne. Sklep je se v aktiv zaposlenih in-kot 0v vključijo vse OZD ZPSZ, so: »Veriga« Lesce, »Plamen« t. °Pa, »Žična« Celje in »Tovil« pijana. Qfp e?a ^ne s0 invalidi z Raven ganiziraii izlet v Store in si Pa železarno. Po razgovoru j. so ravenski železarji povabi-sk,Vse. udeležence razgovora na rov ni v Podčetrtek in Kum-sk ec, kjer smo si ogledali Atom-r0! toPlice in narodni muzej ter Tit hišo našega predsednika a' Jože Mrovlje cesu razvoja našega ustavnega sistema, na koncu pa opozarja na razliko med samoupravljanjem in participacijo. Socialistične sile, religija in klerikalizem. 9 din. Franc Šetinc analizira v tej brošuri nekatere spremembe v katoliški cerkvi nasploh ter se dotakne aktualnih vprašanj klerikalizma in sektaštva. Zaključi z mislimi o ateizmu. Samoupravni splošni akti in nekatera določila sindikalne liste. 16 din. V zvezi z izvajanjem sindikalne liste se je pojavilo precej vprašanj, ki jih pojasnjuje avtorica Majda Buda. Družbeni vidiki sprememb v sistemu ugotavljanja dohodka TOZD in v sistemu zavarovanja plačil. 12,50 din Miran Potrč je najprej podal probleme v družbeni reprodukciji ter opisal bistveno vsebino in družbene vidike sistemskih sprememb ter nekatere objektivne in subjektivne težave prehodnega obdobja. Vse brošure lako naročite pri Dopisni delavski univerzi »Uni-verzum«, 61000 Ljubljana, Parmova 39, p. p. 106. IVAN POGOREVC Dragi Ivan! Življenje je trpko in grenko lepo, njegov konec pa je vedno enak — zmeraj boli. Ko si šel služit vojaški rok svoji domovini, si bil vesel, poln misli za prihodnost, zato smo tvoji prijatelji kovači ob tvojem odprtem grobu pretreseni, saj smo izgubili prijatelja in delavca, ki je z nami delil dobro in slabo. Nisi vedel, kaj so igrače, vedel pa si, kaj je motika, plug in kaj je trdo delo na kmetih. Te svoje trde izkušnje si prenesel tudi med nas, svoje sodelavce, ki smo te prav vsi spoštovali in cenili kot dobrega tovariša in zvestega re- Ivan Pogorevc alizatorja za napredek in razvoj našega podjetja. Prepričani smo, da si v času, ko si služil domovini, bil prav tako dober borec in je tako tvoja prerana smrt povzročila še eno bolečino, ki bo nastala med tvojimi tovariši v enoti, kjer si služil svoj vojaški rok. Vsi tvoji prijatelji in sodelavci, ki smo zbrani ob tvojem preranem grobu, pa tudi tisti, ki iz objektivnih razlogov danes niso tu, »Gričevje« ti iz vsega srca obljubljamo, da te bomo obdržali v trajnem spominu. Naj ti bo lahka koroška zemlja! Mami in bratu pa izrekamo iskreno sožalje. Drago Lopatni ZAHVALA Vsem številnim prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so v tako lepem številu pospremili na zadnjo pot najprej našega Romana, čez tri dni pa še njegovo ženo Ireno, jima prinesli toliko lepega cvetja in vencev ter nas tolažili v nesreči, se iskreno zahvaljujemo. Enako zahvalo izrekamo ravenski godbi, pevskemu zboru, duhovščini, številnim govornikom in posebno še sošolcem OŠ in ESŠ. Družini Lačen in Filip z vsem sorodstvom ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem 10 t elektro in VF peči let>o zahvaljujem za sprejeto darilo. Želim, da bi pridelali še veliko žlahtnega jekla. F. Petek ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem aktivu ZB NOV, sindikatu Železarne Ravne kakor tudi vsem sodelavcem za izkazano pozornost in darilo. Ignac Kerbev _____________ ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Rada Jeseničnika se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Železarne Ravne, sindikatu, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje. Hvala godbi na pihala in vsem, ki ste pokojnega spremljali na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala za denarno pomoč vsem sodelavcem nove in stare topilnice. Žalujoča žena Marija in otroci George Borrom LAVENGR0 (odlomek iz romana) »Kaj misliš o smrti, Petulen-gro?« sem vprašal in sedel na tla poleg njega. »O smrti, bratec, mislim enako kot stara faraonova pesem, ki jo je pela moja babica: ,Ko moški umre, ga vržejo v zemljo in njegova žena ter otroci žalujejo za njim.' Če nima ne žene ne otrok, pač oče in mati, mislim. Če pa je čisto sam na svetu, no, potem ga vržejo v zemljo in konec.« »Pa misliš, da je to konec človeka?« »Konec, bratec, čeprav je škoda.« »Zakaj praviš tako?« »Življenje je sladko, bratec.« »Misliš resno?« »Resno. Je noč in je dan, bratec, sladki stvari; sonce, mesec in zvezde, bratec, same sladke stvari; in veter v vresju. Življenje je zelo lepo, bratec; kdo bi si želel smrti?« »Jaz bi rad umrl.« »Govoriš kot belec, a to je isto kot bedak. Ge bi bil Rom, bi govoril pametneje. Umrl bi rad, zares! Rom pa bi hotel živeti večno!« »V bolezni, Jasper?« »Imaš sonce in zvezde, bratec!« »V slepoti, Jasper?« »Imaš veter in vres je, bratec. Če bi lahko čutil le to, pa bi rad živel večno! Dovolj! Pojdiva v taborišče in natakniva boksarske rokavice. Pokazal ti bom, kako sladko je biti živ, bratec!« (Prevod: a. k.) O SMRTI Smrt je cena življenja. Giraudoux Smrt ni dogodek življenja. Smrt se ne doživi. Wittgenstein Smrt je najbolj socialna od vseh naprednih strank. Vse pokoplje enako globoko. Wiesner * * * Smrt je začetek nesmrtnosti. Robespierre * * * Smrt je mir, misel nanjo pa motilka slehernega miru. Pavese Smrt odpira vrata slave in zapira vrata zavisti. Sterne Dopisna delavska univerza *Univerzum« Ljubljana je skupaj z Zvezo delavskih univerz Slovenje začela izdajati zbirko »Družbeno izobraževanje«. V njej avtorji na kratko in poljudno obravnavajo aktualna vprašanja na-?eSa družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema. Namenjena je predvsem usposabljanju amoupravljalcev in delegatov za °Pravljanje njihovega dela. Neuvrščenost danes. 16 din. . Zdravko Troha je podal izhodila neuvrščene politike Jugoslavi-Je s pregledi dosedanjih konferenc neuvrščenih in konference o yarnosti in miru v Evropi. Dodal J® osnovne podatke o državah — banicah neuvrščenih. Oris družbenopolitičnih organi-v naši samoupravni sociali-’®ni družbi. 10 din. Isti avtor je na kratko oprede-.’ kaj je družbenopolitična organizacija in kaj organiziranost. Po-t*al je ustavno opredelitev posameznih družbenopolitičnih organizacij, osnovna programska doloma ZKJ, SZDL, sindikatov in ZSM ter njihovo organizacijsko strukturo. Pravica do samoupravljanja. 20 din , Ivan Kristan obravnava v brošuri samoupravljanje s stališča človekove ustavne pravice v pro- POSVETOVANJE 0 AVTOMATIZIRANI KONTROLI V VALJARNAH V dneh 7. in 8. oktobra 1976 se je v upravni zgradbi železarne Ravne zbralo okoli 70 strokovnjakov s področja valjarstva, kovaštva in vseh mogočih vej predelave valjanih proizvodov iz vse Jugoslavije, med njimi smo imeli tudi 16 inozemskih gostov. Beseda je tekla o avtomatizirani neporušni kontroli Valjanih polproizvodov in proizvodov ter izdelkov iz njih. Tu so bile zastopane vse metode: ultrazvočne, magnetske, elektromagnetske, rentgenske in penetranske. Pre-čitanih je bilo 19 predavanj, med njimi 5 domačih in 14 inozemskih. Drugi dan — petek je bil skoraj ves posvečen kontroli gredic, ki je tudi naš srčni problem, in je 5 referatov govorilo samo o kontroli gredic. V uvodnem predavanju smo skušali prikazati tudi sedanje stanje, možnosti in potrebe mehanizirane kontrole pri nas in v svetu. Že iz kratke statistike reference samo dveh večjih proizvajalcev kontrolnih naprav v Evropi je bilo mogoče videti, da smo v Jugoslaviji žal popolnoma na repu. Vsi naši sosedje so opremljeni in se še opremljajo s kontrolnimi avtomati, tako pridobivajo na prednosti, da bodo s kontrolo kvalitete pred nami. Skrajni čas je, da se tudi Jugoslavija zdrami in prične z uvedbo mehanizirane kontrole, sicer se lahko zgodi, da bo izrinjena iz mednarodnega pa tudi iz domačega trga. To opozorilo je skrajno resno in zavlačevanje je lahko usodno. Na simpoziju smo dosegli namen, ki smo si ga zastavili, namreč, da smo tudi ljudi iz proizvodnje ne samo iz kontrole informirali o možnostih in rezultatih takih naprav in o stanju okoli nas. Dokaj živahna diskusija pa je dokazala, da je zanimivo živo, prisotnost najboljših strokovnjakov iz Evrope pa je omogočila zares kvaliteten nivo posvetovanja in razprave. Idejo za organizacijo posvetovanja je dala grupa za defekto-skopijo pri komisiji OTK na Združenju jugoslovanskih železarn, ki je prevzelo tudi organizacijo posvetovanja in tiskanje prevedenih referatov. Gostitelj je bila železarna Ravne, ki je tudi omogočila odlično organizacijo kljub velikemu številu udeležencev in referatov. Posvetovanje je odprl zastopnik organizatorja, pozdravil ga je glavni direktor tov. Fale v imenu gostitelja in predsednik skupščine občine Ravne na Koroškem tovariš Verčkovnik. Pri večerji je pevski zbor »Vres« zapel nekaj pesmi, folklorna skupina DPD Ravne pa je zaplesala »steljerajo«. Ta kulturni program je vse navzoče izredno navdušil in bo ostal v spominu še dolgo tudi udeležencem od ZRN do Norveške, ki so bili tudi prisotni kot predavatelji. Ravne so pokazale svojo strokovno zainteresiranost in moč, tudi svoj kulturni utrip so dale pusti tehnični realnosti, žal pa strokovnjaki iz železarne Ravne niso izpolnili pričakovanj. Tako malo jih je bilo prisotnih na posvetovanju, da skoraj ni bilo mogoče verjeti. Predvsem drugi dan, ko je bil govor o gredicah in samo o gredicah, ni bil niti en valjar med poslušalci. Podobno se livarji niso zmenili za predavanja, ki so obravnavala kontrolo velikih ulitkov, pa masovnih ulitkov. Da bi v dveh dneh ne našli časa niti za eno posvetovanje, ni in ne more biti res, pa še iz snovi, ki so z njimi življenjsko Za žico povezane. Ta ugotovitev — namreč da strokovni kader nima interesa, da se dokoplje do spoznanja kako reševati probleme kvalitete, ta ugotovitev je bolj porazna kot druga, da nimamo naprav. Kvaliteta ni samo skrb ljudi, ki se bavijo z ugotavljanjem kvalitete, temveč prav tako, ali pa še bolj tistih, ki jo ustvarjajo ali pa zafurajo. Zato je takšno obnašanje obsodbe vredno, predvsem še, ker so dobili pismena vabila in natančne programe, da bi si lahko čas primerno razdelili. Prav gotovo se take vrste posvetovanje v kratkem ne bo več ponovilo, med tem časom bodo prišli že novi kadri, mladi, vendar bodo lep čas živeli še od dediščine, katero bodo dobili od starejših kolegov — njihovo znanje in izkušnje. Če bo ta dediščina bogata, se bo nam vsem obrestovala, če pa bo zanikrna, bomo njeno malo vrednost vsi občutili, pa čeprav v pokoju. Mitja Šipek, dipl. inž. TANJUG — SERVIS ZA GLASILA OZD: Visoki strokovnjaki - nizka produktivnost Ob poti Ze leta z zadovoljstvom ugotavljamo dejstvo, da je naša država tretja na svetu po številu študentov na tisoč prebivalcev, kar zagotavlja stalno rast strokovne delovne sile. Veliko število inženirjev, ekonomistov, pravnikov in drugih strokovnjakov gotovo more uspešno voditi tudi močnejše gospodarstvo, kot je naše. Vendar ima to zadovoljstvo tudi drugo plat medalje — ogromna sredstva, vložena v strokovnjake, se ne vračajo gospodarstvu na ustrezen način. Strokovnjaki enostavno niso zadosti izkoriščeni. Po neki anketi, izvedeni v 317 OZD, znaša poprečna časovna izkoriščenost strokovnjakov okoli 71 odstotkov, medtem ko izkoriščenost pri delih, za katera je potrebna visoka strokovna izobrazba, znaša 50 odstotkov. Ti podatki, čeprav ne splošno veljavni, so vendarle zaskrbljujoči. Podrobnejša analiza pokaže, da je eden od glavnih vzrokov ne-izkoriščenosti strokovnjakov raven organizacije dela. Vendar bi se tu lahko krog tudi že zaprl, ker se upravičeno postavlja vprašanje: kdo pa je najbolj poklican, da to raven dvigne? Osnovna naloga strokovnjakov je, da se ukvarjajo z organizacijo in de- litvijo dela, ne pa da se zapirajo v svojo ozko strokovno dejavnost, kakor se to pogosto dogaja. Motivi in stimulacijski dejavniki so prav tako eden od vzrokov za manjši prispevek strokovnjakov. Zanimivo je, da je na vprašanje »s koliko odstotki so na vašem delovnem mestu zastopana dela, ki bi jih radi opravljali«, okoli 47 odstotkov strokovnjakov odgovorilo, da je takih del manj kot 50 odstotkov. V takem primeru (če so seveda njihovi razlogi upravičeni), niti ne moremo pričakovati polnega prispevka teh ljudi pri njihovem vsakdanjem delu. Od strokovnjakov se prav tako pričakuje večji prispevek na področju izumiteljstva, inovacij in racionalizacij proizvodnje. Rezultati pa tudi tu ne zadovoljujejo, kar pa se lahko razloži tudi z destimuliranjem inovatorjev in izumiteljev pri nas. Po tej anketi je samo 8 odstotkov strokovnjakov odgovorilo, da so zmeraj nagrajeni in stimulirani za svoje inovacijsko delo. Manj kot 50 odstotkov jih je odgovorilo, da so nagrajeni včasih, 42,2 odstotka pa, da — nikoli. Če vemo, kakšne prihranke prinašajo izumi in kakšen je njihov vpliv na večjo učinkovitost in produktivnost v gospodarstvu, je najbolj milo re- čeno čudno, da je nagrajevanje na tem področju tako nestim®' lativno. Vse to kaže, da so visoko strokovni kadri premalo angažirani in uporabljeni, kar dela škodo ne le gospodarstvu, ampak ys®] družbi. Zato bo v prihodnje!" obdobju v sklopu akcije za P®' večanje učinkovitosti in izbolj' šanje kvalitete proizvodnje en od osnovnih nalog tudi bolj® izkoriščenost strokovnjakov, katere je skupnost vložila ogro®1' na sredstva. D. Božinovic LATELIJA FILATELIJA FILATELIJ* FllA fila FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA OLIMPIADA V MONTREA^11 IN FILATELIJA Medtem ko so se na stadionih’ v bazenih, ringih in streliščih v°' dile ogorčene borbe za vsak cen timeter, točko in sekundo, se L svet filatelije vznemiril zara bogatega filatelističnega rnateP ala, s katerim je poštna upra/^ Kanade na najboljši način obel žila ta izredni športni trenutek- V nepolnih treh letih je držanj gostiteljica 21. poletnih olimpO skih iger, izdala v njihovo P® častitev 35 znamk in pet serij r® produkcij v kovini — bronci, sr® bru in zlatu. Tako kot v preteki sti so tudi tokrat igre prispevaj ’ da se oblikujejo poštni fil®'t®.u stični dokumenti, ki bodo kma krasili vitrine svetovnih in naci nalnih filatelističnh razstav. V okviru olimpijskih manifest® cij je bilo pripravljenih 43 PV. ložnostnih poštnih žigov. Od ta velikega števila jih 21 obelez®J športne discplinine, zastopane ® igrah, drugi pa olimpijsko P* menico, odpiranje in zapira™ iger, pošte olimpijskega stadion ' olimpijske vasi in drugih nase vse do press — centra. Filatelistični servis ministrstv® pošt Kanade je izkoristil naa_® e znamke in priložnostne P® j0 žige in z njihovo kombinacij, ustvaril pet kompletov s Pe raznimi žigosnimi ovitki Prve® dne olimpiade. Vsak paket s P timi ovitki stane 2,50 kanadskeg dolarja. V njih so zastopane v discipline, to je 25 priložnost® žigov z 21 športnimi disciplin®™' Ta kanadski primer je res vre den pohvale in za zgled, kako 1® ko dobro organizirani in Pr®v.rl časno pripravljeni filatelistični poštni dokumenti ter priložnost znamke prispevajo k populari? . ciji te izredno pomembne šport manifestacije. J zato smo hiteli z organizacijo izleta na Naravske ledine in naprej na Uršljo goro. Izlet je bil 28. avgusta 1976. Do Naravskih ledin je bil organiziran avtobusni prevoz, mnogo izletnikov pa je bilo z osebnimi vozili. Po krajšem premoru na Naravskih ledinah, kjer se nas je zbralo skupno z družinskimi člani 135, se je večina podala na vrh Uršlje gore. Med izletniki je bilo mnogo tak'h, ki so prvič videl’, kako lepa je Koroška, če jo gledamo z vrha. Po povratku na Naravske ledine je kosilo dobro teknilo. Omeniti moram, da je ravenska Nama in njen dobri organizator tov. Škufca priredila večini izletnikov presenečenje, saj nam je s svojimi sodelavci dobro pripravila kosilo na prostem. Mnenja sem, da bi se tudi druga gostinska podjetja morala prebuditi, si vzeti vzgled po Nami in nuditi delovnim ljudem več takšnih piknikov. Popoldanski program je bil organiziran v štirih panogah: streljanju z zračno puško, metanju pikada, kegljanju in igranju odbojke. Večina izletnikov se je udeležila tega tekmovanja. Po končanem programu so bile podeljene skromne nagrade. Za ples in dobro voljo sta skrbela dva muzikanta, vmes pa tudi glasba s plošč. Sestop z Naravskih ledin je bil v večernih urah. Za dobro organizacijo izleta gre tudi velika zasluga predsedniku sindikalne organizacije skupnih služb tov. Gorenšku, ki je veliko pripomogel, da je naš izlet uspel. Ivan Jamnik URNIK REDNE REKREACIJSKE DEJAVNOSTI ZA DELAVCE Železarne ravne Z otvoritvijo nove športne dvorane smo pridobili na Ravnah več možnosti za športno in predvsem za rekreacijsko dejavnost. Ob letošnji delitvi obeh dvoran so imele prednost rekreacija za delavce železarne Ravne in prioritetne športne panoge. Vse delavce obveščamo o možnostih rekreiranja po določenem urniku: NAMIZNI TENIS — ponedeljek od 20. do 21.30 ženske — sreda od 19.30 do 21.30 moški do 35 let — četrtek od 20. do 21.30 moški nad 35 let REKREACIJSKA VADBA V DVORANI DTK — torek od 20 do 21.30 ženske 2R — sreda od 20. do 21.30 moški do 35 let — četrtek od 20. do 21.30 moški nad 35 let Interesne skupine v novi športni dvorani — sreda od 20. do 21.30 (rokomet ali mali nogomet) KEGLJANJE Razpored je začasen in se bo zamenjal tako, da bodo vse TOZD enakomerno razporejene. — TOZD I sobota od 9. do 11. ure in sobota od 17. do 19. ure V parku telesne kulture REKREACIJA IN ŠPORT ŠPORTNO-REKREACIJSKA dejavnost v portoroZu V letošnjem letu je bila za naše delavce, ki so letovali v počitniškem domu v Portorožu, že drugič 0rganizirana načrtna rekreacij-skošportna dejavnost. Komisiji za letovanje in rekre-®c*jo sta iskali primerno rešitev, ea bi bila športno — rekreacijska dejavnost v Portorožu primerno organizirana za vse dopustnike. v letu 1975 smo ob sodelovanju z Visoko šolo za telesno kulturo ?hgažirali študente, ki so usmerjali rekreacijo. Ker pa so delali 6 Po deset dni, ni bilo vseh želejih rezultatov. Letos pa sta obe komisiji sklenili, da pošljemo v jjortorož le enega rekreatorja, ki “o deloval v vseh izmenah. To odločitev smo sprejeli iz izkušenj, ker so lani rekreatorji odhajali že mkrat, ko so se z načinom in po-S°ji dela komaj seznanili. Sporazumno je bil za vodjo rekreacijsko — športne dejavnosti določen Drago Polanc predvsem zato, ker je priznan strokovnjak za učenje plavanja odraslih. Poleg tega je dober organizator, ki obvlada tudi druge Zvrsti rekreacijske dejavnosti. Komisija za rekreacijo je s sodelovanjem rekreatorja Draga polanca pripravila program osnovne dejavnosti, ki je bil nare-Jeh na podlagi štirih točk: 1- plavalni tečaji za neplavalce, 2- TRIM plavanje, . 3. športno — rekreacijska delavnost v popoldanskem času, C družabno življenje. . Dopoldne je bilo na programu Vključno plavanje, popoldne dejavnost in zvečer dru- Prav je, da povemo, da se je naučilo plavati 99 naših delavcev n 32 njihovih otrok. Mnogi med dopustniki pa so izboljšali svoje ~nanje plavanja. TRIM akcije v •na Van ju se je udeležilo 186 naših nelavcev. . Popoldanska rekreacijska dednost je trajala od 16. ure pa PRILOŽNOSTNE znamke »RADOST EVROPE« . Skupnost jugoslovanskih PTT v sodelovanju s svetom srečala otrok Evrope izdala dve pri-j znostni poštni znamki ob 8. sre-,ahju »radost Evrope«. Na znam-ot . so Pokazane reprodukcije roških risb in sicer: jl90 din — dan mornarice, delo 'kole Mitra, učenca 6. razreda snovne šole »Djordje Natoševič« ®vi Sad. Naklada 1,000.000. w“,00 din — otroški vlak, delo I 'gga Guldbrandsena, starega 12 q ; z razpisa revije Magasinet s’°- Naklada 300.000. j^Lrafičua obdelava znamk je de-„ akademskega slikarja iz Beo-ti„a ahalahpcrpudmiu ) r«S v’ ‘ŽLOlhi Uh pm ipete. debli a-mtau •» thpohlolabpfiAinotud.vihldLii. um odgo«* (lopaoU}9 teU&bcfcttl. Tak razglas je poslala Marija Terezija 10. maja 1754 na KorošKo> da bi jo razumeli in ubogali '1 so jo senečeni, ko smo med glavni^ sodniki zagledali našega delav Ludvika Baučeta. .n Poznamo ga kot skromnega vestnega namiznoteniškega str kovnjaka. Povedal nam je, da J letos uspešno opravil v Beogra izpit za mednarodnega sodni* ' Ta tekma gotovo ni bila njego zadnja. Pri tem odgovornem de mu želimo dosti uspeha! AVTO EN KRAJEVNI PRAZNIK Da bi bilo čimmanj takšnih posnetkov Lepa oktobrska nedelja. Pri garažah je vse pisano. Prapori, modre titovke in trenerke, godba ... saj je krajevni praznik. Tokrat so tu še novi udeleženci slavnostne povorke — osem oranžnih avtomobilčkov čaka, da bodo krajanom lahko pokazali, kaj zmorejo in znajo. Naša dobra godba na pihala zaigra koračnico in strumno odkoraka; za njo praporščaki, potem pa... le kdo je tem vsiljivim avtomobilom dovolil, da »korakajo« takoj za godbo? Glasen val negodovanja se razleže po vsem nadaljnjem sprevodu. In potem se gremo — slavnostno parado. Godba je »kilometer« spredaj, po taktu spušča pline in smrad »avto-šola«, zadaj pa kot čreda ovac vsa ostala ravenska kulturna dediščina. Godba igra s polnimi pljuči in dviguje pokonci poslednje zaspance, po oddaljenem taktu poskuša civilna zaščita ujeti pravi korak, mi zadaj pa smo že zdavnaj položili puške in samo še godrnjamo. Povorka je bila res dolga, morda celo najdaljša, kar smo jih kdaj pokazali, saj gre za prikaz dejavnosti kraja, kajne? Torej — ker nam danes kraljuje AVTO, smo ga pač soglasno uvrstili kar na začetek (ampak... kdaj pa kdaj je k nam priplaval kakšen takt, pa še ta se je takoj izgubil, ko je bilo konec ovinka). Zakaj je gasilski avto lahko počasi vozil za sprevodom — niso tako pomembni ali pa imajo prestar avto? Morda pozabljam, da je ta rada v prvi vrsti namenjena S dalcem; res je bilo bolj privlac pogledati dolg sprevod, ki se L sicer hitro skrajšal, in žive ^a.T,. urejene formacije na zač®** j Čudna je taka parada — ®Pr bili vse gladko, zadaj pa bi T ozvočenje. Ali res že mislimo mo na zunanji blišč? Kje je odgovor? * n Za konec smo tudi mi s *0< muziko in zadnji del »strunar? odkorakali. To, da so ljudje 8 dali z vsakega okna, je bilo ta predvideno. Da so se smejali canju vseh pešcev, pa ne. Pogk' je zase je tudi to, da je mali slTge čar jokal, ker ni bilo tovariša- . več poglavij bi lahko P° .,0-Avto-šola je na Navrški vrh z zila vse »onemogle«, da o ost ^ avtomobilih niti ne govorimo- ^ smo kimali; tako lepa nedeljo sprehod ... A Navrški vrh je V daleč in še prevroče je bilo-rej hop v jeklenega konjička ; sede v hladno senco. Po Pr0Tjno pa se krajevni praznik tako ve.j, zaključi z dobro klobaso in sp no zabavo. Bo društvo Partizan drugo leto še šlo v paradi? Ne verjam Lepši bo že sam sprehod brez ta izpušnih plinov. Janeta Kodrm Fotografije za to številko s° P.^ spevali: F. Rotar, F. Srebo a Jože Kotnik 1 in inf or mam3 služba. A