L«<<*2. št. 15 VIHRAJTE, RDEČI PRAPORI! V petek 24. aprila zvečer se je okrog IšOO Gradisovcev iz vseh naših edinic zbralo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani na veličastni proslavi 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije. Slavnostni govor je imel glavni urednik »Slovenskega poročevalca« tovariš Sergej Vošnjak, po govoru p« se je razvil kulturni program, najboljši, kar ga premore Ljubljana, saj so sodelovali prvaki ljubljanske opere Ladko Korošec. Miro Brajnik, Vilma Bukovec, režiser Mestnega gledališča Jože Tiran in orkester Ljudske milice. Posebno doživetje pa je bilo. ko je nastopil tudi moški pevski zbor Gradisa, ki je zelo kakovostno zapel tri delavske pesmi. »Vstanite s suženjstvu zakleti,'ki revolucije dvigmile v odločen boj za jarem vas teži gorja...«, se je zao- pravico, »Ta svet krivičnosti-razbij-rila Internacionala v prostrani dvo- mo, do tal pa j boj ga naš podre...« ; Gospodarskega _ razstavišča. - Pred najni je vsta ja 1 sporni n-na ti Strumno sino stali Gradisove!,’ žulja-vih rok, ki so se v boju p roti! kapitalu stjsnile v trdo delavsko pest ter jo prežete z idejo.’ proletarske ste slavne dni naše; zgodovine... Komunistična- partija Jugoslavije je bila.rojena iz .hoten ia revolucionarnih množic, ki so, predvsem med Gradisov moški pevski zbor, ki nam je doživeto in ubrano zapel tri delavske pesmi Nagrajeni delavci in delovodje Na podlagi sklepa Delavskega sveta podjetja na zasedanju 9. 9. (958. glede nagrajevanja delovodij, strojnikov in skladiščnikov za vzoren red na delovišču iu vzorno vzdrževanje strojev je tehn. kolegij odločil, da se nagrade: Pepelnik Leopold, delovodja na gradbišču opekarne Brdo (G. V. Ljubljana) z 8.000 din za vzoren red nu delovišču in vzdrževanje strojev Štubljar Stanko, skladiščnik gradbenega vodstva Ljubljana z 10.000 din. Vinkovič Branko, strojnik na mešalcu na stavbišču Titova 3. za vzorno vzdrževanje stroja z 8.000 din, Mavrič Jože, zidar-instruk-tor na Obratu gradb. polizdelkov. za kvalitetno izdelavo eksponata z 10.000 din. Kočar Karel, strojnik na bagru na Jesenicah, (CO Ljubljana) z 8.000 din. Zgoraj navedeni zneski s« brutto zneski in je od njih odhiti predpisane dajatve. Nagrade je izplačati z 1. 5. 1959, v breme sredstev za nagrade. v Nekatera gradbišča ue pošiljajo predlogov, zato z njihovih področij tudi ni nagrajencev. drugo svetovno vojno, občutile -bistvo izkoriščanja, ki pa so- tudi spoznale, da se je temu izkoriščanju moč upreti, ki so videle, da- je v Rusiji krenila Oktobrska- revolucija po zmagoviti poti. Komunistična partija 'Jugoslavije se je rodila na načelih veli,kih proletarskih mislecev Marksa. Engelsa in Lenina, rodila kot avantgarda delavskega razreda, kot organizator in voditelj v boju za nacionalne pravice in enakopravnost vseli narodov Jugoslavije. Na njeno zastavo je bi! zapisan boj za svobodo, boj za uresničenje boljšega življenja in socialističnih družbenih odnosov, boj za socializem. To poslanstvo je Komunistična partija Jugoslavije izpolnila tako veličastno, da si je ustvari-la mesto ne samo med jugoslovanskim ljudstvom, ampak med naprednimi gibanji v svetu sploh. Ta pot pa ni bila lahka, že v začetku je naletela na velike težave; notranja nasprotja, neizdelane smernice za posamezna pereča vprašanja, mnoge pomanjkljivosti v samem vodstvu, pritisk od z-uuaj, ko si je stalinistično vodstvo preko Kominterne skušalo iz komunističnih partij ustvariti sredstvo za izvajanje svoje politike, ogromen teror jugoslovanske buržoazije, ki je pobila ali poslala v koncentracijska taborišča najboljše partijske kadre, vse to je oviralo uspešnejše in enotno Fotograf je ujel le del velike množice, ki se je zbrala na proslavi v dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani .delo vseli komunistov Jugoslavije in vso to terjalo tudi ogromne žrtve. S prihodom tovariša Tita na vodstvo Partije pa je nastal prelom. L jasnim in izdelanim programom in pogledom na vsa nerešena vprašanja in z novimi organizacijskimi metodami se je pričela Partija pripravljati na svoje veliko posla n s| v-n. S svojim bojem m pravilno politično linijo je Partija okrepila svoj položaj ne samo pri delavskem razredu Jugoslavije ampak pri vseli delovnih ljudeh in zatiranih narodih Jugoslavije. Buržoazija se .je vedno tesneje povezovala z naj-inračnejšimi silami v svetu, takrat je Komunistična partija edina jasno postavljala« svoja načela, ki. so, nakazovala uresničenje teženj in koristi vseh jugoslovanskih narodov. Prav zato, ker je bila KPJ edina sila. ki se je borila za interese v»eli jugoslovanskih delovnih ljudi, ker je bila revolucionarna zavest ujeli ili članov neprimerno visoka, zato se je kljub temu. cla je bila prepovedana in da so njene člane z na.j-večj.-m terorjem preganjali. tako močno utrjevala med množicami in zrasla v silo. ki je ni bilo moč uničili. Bržko je začel fašizem širiti svoje kremplje po Evropi,, sc je naša Partija v poini meri zavedala, da je spopad neizbežen'. Zato se je zacelit tildi temeljito pripravljati nanj. Zato so šli jugoslovanski komunisti v Špani jo branit demokratična načela, zato je naša Partija pritegovala najširše množice delovnih ljudi; se uveljavljala v sindikatih, se po-sla-vila na čelo lx>ja za kruli in demokratične pravice, nenehno opozarjala na fašistično nevarnost in budila zavest vseli ljudi ter pozivala na boj proti fašističnim zavojevalcem. v boj za resnično svobodo jugoslovanskih narodov. Zato ni nikogar začudil sklep in pozjv Partije na boj proti okupatorjem takoj, ko šo zasedli našo domovini) Tn ustvarit1 najširšo fronto ža osvobodilni boj-.. »Nihče ne da nam .odrešenja, ne carji, kralji in ne bog; osvoboditev iz trpljenja bo delo naših lastnih rok...« se je orilci internacionala. In govornik je budil spomin na najsvetlejše strani zgodovine našega delavskega boja. Sergej Vošn jak. glavni urednik »Slovenskega poročevalca«, je orisal zgodovinsko pot naše slavne komunistične partije Vsekakor je bilo obdobje osvobodilnega boja najpomembnejše v življenju naše, Partije, kajti od pravilnosti politične linije, od zavesti in požrtvovalnosti komunistov je bila odvisna bodočnost vseli narodov Jugoslavije. Partija je dala iz svojih vrst najboljše komandante in politične delavce, s krvjo tisoče v njenih članov pa je pritegnila v boj nove .desettisoče nacionalno zavednih ljudi in jih vzgajala v zavestne borce za resnično svobodo, za socializem. Naša Partija je vodila osvobodilni boj ž jas'no perspektivo ne .le , , .. uničenja okupatorskih vojsk ampak -^ov, Jugoslavije, smo praznovali tudi rešitve tistih vprašanj, ki so Gradisovci njeno stirideseUetiuco Ob delavskem prazniku 1. maiu vsem članom naših delovnih kolektivov berbeni pozdravi l judsko oblast ter si ustvarili svojo ljudsko armado. Zato se je Jugoslavija edina v Evropi sama osvo-IkkI i la. .. Z osvoboditvijo domovine so se pojavile nove in težke naloge. V že itak zaostali deželi je bilo vse porušeno in Parlija se je tudi pogumno lotila postavljenih nalog. Povedla je množice v boj za zgraditev lepše domovine. Lolila se je gigantskega dela socialistične preobrazbe Jugoslavije, je govoril govornik 'trt pred očmi Gradisovcev so vstajale veličastne gradnje, ki so jih ustvarili s svojimi rokami- h i d ročen t ra I e,’ mostovi, ceste, tovarne, neštete žiVč priče velikanskega deleža Gradisovcev v izgradnji naše socialistične; domovine. Koliko žuljev, potu, naporov. požrtvovalnosti smo pokazali v teh velikih letih! Ti so vtisniti v to veliko obdobje gradnje’ socializma ime Gradis. Decentralizacija, delavsko iu družbeno upravljanje, novi socialistični odnosi na vasi — to so, bili novi temelji pri nadaljnjem razvijanju socialistične misli, ki jih je postavila naša Partija. Jasno je, da je taka smer zbudila nezadovoljstvo predvsem stalinistične miselnosti, . ki p je bilo tuje zaupanje v delavske množice in je videla poroštvo za uspeh samo v absolutnem centralističnem usmerjali ju To pa se je" zrcalilo v utrjevanju hegemoni je,in . v monopoliziranju socializma sploh. To je nujno izzvalo konflikte med, Moskvo in našo Zvezo komunistov. Jako je prišlo do znane inforinbb , rojevske resolucije in gonje proti naši državi ter Zvezi komunistov. Naš boj za resnico, za socializeiii^ socialistično demokraci jo .je razgalil bistvo stalinizma m visoko dvignil zastavo socialistične misli v svetli. S tem ie naša Partija izpolnjevala svojo internackmalističnoi dolžnost, kajti spoprijela se je 's problemi, ki niso zadevali samo Jugoslavijo, ampak so, bili mnogo širši problemi odnosov med socialističnimi državami, utrjevanja miru kot pogoja za socialistični razvoj.ih obsojanje kakršne koli agresije, načelo podpiranja socialistične misli . v sveiti sploh... Vse to vsak naš delavec jjrav dobro ve, saj je sam upravljavec, sam odloča v delavskem svetu, kako naj gospodarimo. »Bili smo nič — boditjio, vše..%«, poje Internacionala, Mi smo to v naši socialistični domovini ,že uresničili. V dvorani Gospodarskega razstavišča. kjer je zasedal zgodovin-, ski sedmi kongres Zveze konjtuni- , vprašanj, razkrajala .staro Jugoslavijo. Kot pogoj pa je bilo treba zgraditi novo oblast, oblast ljudstva, ki se je borilo za svobodo in razbiti stari državni aparat, ki je bodisi po-beg-nil ter prepustil ljudstvo samo selu’. bodisi se vdinjal v službo okupatorju. 2e v boju smo gradili novo trdno odločeni, da ne 'bomo varčevali z napori, da do kraja uresničimo njen program. V sklenjenih vrstah stojimo ob njeni rdeči zastavi, ki nas vodi naprej v svetlo bodoč-, nost. Vihrajte, rdeči prapo-n —- slavni Partiji v pozdrav! ' $Ldo\ Szia Vfct&h... Vsi se še prav dobro spominjamo sklepu zadnjega zasedanja osrednjega delavskega sveta, s katerim je delavski svet sklenil, da se presežek osebnega dohodka za lansko leto deli linearno vsem edinicam enako, čeprav je v tarifnem pravilniku zapisano, da je treba deliti polovico po uspehu edinice. Na tem zasedanju je bila sila dolga razprava, na kateri so se predstavniki jeseniškega delovnega kolektiva zavzemali za to. da bi se držali tarifnega pravilnika. No, niso prodrli, delavski svet jih je preglasoval. Potem pa je sklenil, da se tisti člen tarifnega pravilnika spremeni... Nekaj dni po tem zasedanju osrednjega delavskega sveta pn je bil na Jesenicah sestanek delovnega kolektiva naše edinice. Na njem so člani osrednjega delavskega sveta poročali, kako je bilo na zasedanju in da s svojo zahtevo, da se je treba držati tarifnega pravilnika, niso uspeli. Ta vest je delovni kolektiv močno razburila in se kljub prigovarjanju nekaterih članov kolektiva in šefa gradbišča niso mogli sprijazniti z mislijo, da njihovo prizadevanje v lanskem letu ne bo primerno nagrajeno, dasi je moral tudi osrednji delavski svet priznati, da si je jeseniški delovni kolektiv lani posebej prizadeval. Na tem sestanku so sklenili, da bodo poslali osrednjemu delavskemu svetu posebno resolucijo, v kateri bodo zahtevali, naj se osrednji delavski svet drži tarifnega pravilnika in da je tudi njihov sklep o spremembi tarifnega pravilnika na tem zasedanju nezakonit. To resolucijo so poslali osrednjemu delavskemu svetu, sindikalnemu odboru podjetja in Republiškemu odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Stvar torej še ni končana. Kot vse kaže, bo moral osrednji delavski svet še enkrat razpravljati o tem. Še: Hlapčevanje Na ljubo resnici moramo zapisati, da tisti član delavskega sveta, o katerem je govora v članku pod naslovom »Hlapčevanje«, ni dobil plače za tri mesece, kakor je tam zapisano, marveč le trimesečni NEPLAČAN izredni dopust. ICončon sfrokovrsi fečsj v Mariboru Trimesečni tečaj Za kvalificirane delavce v Mariboru jc že končan. Tečaj je redno obiskovalo 42 priučenih delavcev: 18 zidarske ter 22 tesarske stroke. Devet delavcev je bilo iz Raven, dva iz Ljubljane, pet iz Celja, trije z Jesenic, eden iz Škofje Loke ter 22 iz Maribora in okolice. Pouk je trajal od 8. do t2. ure ter od 14. do 16. ure. Od petih do sedmih zvečer pa so se učili sami. Dela je bilo torej kar dosti. Obvez- ni predmeti pa so bili naslednji: računstvo, gradivoznanstvo, gradbeni elementi, slovenščina, oz. srbohrvaščina, gradbena mehanizacija, organizacija podjetja, gospodarska ureditev in higiensko-tehniena zaščita. Vse predmete so poučevali uslužbenci mariborskega gradbenega vodstva. Predmete so poslušali tečajniki skupaj, le gradbenih ele-mentov so se učili ločeno po strokovnih skupinah Pukšič Uredništvo »Gradisovega vestnika« razpisuje na podlagi sklepa upravnega odbora podjetja ? nagradni natečaj za novi znak podjetja Pogoji: Znak mora obvezno vsebovali: napis »Gradis«, v ostalem pa naj po možnosti predstavlja gradbeno-industrijsko in projektantsko delavnost našega podjetja. Znak naj bo enostaven, največ v treh barvah, izvedljiv pa mora biti tudi samo v eni barvi. Pravico do udeležbe na natečaju imajo vsi člani našega kolektiva. Za najboljše predloge, ki jih bo izbrala posebna komisija, so razpisane naslednje nagrade: 1. NAGRADA: 15.000 DIN NETTO 2. NAGRADA: tO.OOO DIN NETTO 3. NAGRADA: 5.000 DIN NETTO. Udeleženci natečaja morajo dostaviti predloge v zaprti kuverti najkasneje do 15. maja 1959. centrali podjetja v Ljubljani, Bohoričeva 28. Predlog mora biti narisan in po potrebi popisan nu posebnem papirju in označen s šifro predlagatelja. En predlagatelj lahko pošlje tudi več predlogov V posebni, zaprti kuverti naj bo list z imenom in naslovom predlagatelja ter šifro. Prav tako mora biti na kuverti označena šifra. Zunanja kuverta mora imeti obvezno oznako: »Novi znak«. Rezultat natečaja bo objavljen v Gradisovem vestniku v juniju 1959. Udeleženci natečaja lahko oddajo svoje predloge tudi pri vseh naših gradbenih vodstvih. Sodelujte pri natečaju za naš novi znak! Boljša organizacija dala - večji učinek llllllll! »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno V Centralnih obratih v Mariboru smo že pri vseli lelih razen pri remontu prešli na delo po učinku. Kar se le da, se normira, bodi tehnično, bodi z izkustvenimi normami. Med delavci je opaziti večji interes za drlo. in žele pa si. da bi bil delovni proces bolj poenostavljen. Problem je še vedno v pripravi dela. Vsak delavec mora sam skrbeti za material in si ga prinesti na delovno mesto. Včasih ga niti ne more dobiti in mora čakati nan j. Tudi pri nas bi bilo treba čimprej preiti na industrijski način proizvodnje, to je, vpeljati službo priprave dela, prilagojeno našim specifičnim pogojem. Kolikor mi je znano, se že dela na tern, ker imajo v Ljubljani pripravo dela že vpeljano. S tem bi razbremenili mojstre, da bi jim ne bilo treba skrbeti za naročilo materiala in bi se v veliki meri lahko posvetili organizaciji dela in uvajanju dela po učinku. Zelo težko bo pri remontni skupini. Tu bi morali s tarifnim pravilnikom urediti tak način nagrajevanja, da bi spodbujal delavca za večji interes za delo. S tem bo samo podjetje imelo korist, stroj pa bo prej in ceneje popravljen. Naš delavski svet je o tem razpravljal i,e na več zasedan jih, o tem smo govorili tudi na proizvodnih sestankih. Edina težava je v tem, da so uslužbenci preobremenjeni, kar pa velja sicer za vse podjetje. Odgovorni organizatorji proizvodnje naj bi podrobneje proučili, kaj bi se še dalo storiti za boljšo, enostavnejšo in smotrnejšo organizacijo proizvodnje. Potem bi se tudi ne moglo pripetili, da bi bilo v Gradisovem vestniku napisano, da pri nas sploh ne delamo po učinku, kar pa še zdaleč ni res. Ne vem pa, kje je krivda, da ni podatkov o tem tam, kjer bi po organizacijski in upravni liniji morali biti. (V upravi so nam povedali, da so take podatke dobili iz Maribora in morajo pač sami pri sebi pogledati, od kod njim taki podatki. — Op. ur.) Ce že kdo kaj napiše, naj bo resnično, pa naj je še tako grenko. Še nekaj besed o sindikalni podružnici. Izvršni odbor je imel do danes pet rednih sej, na katerih so razpravljali predvsem o problematiki v podjetju, o organizacijskih vprašanjih, delit po učinku, športni dejavnosti itd. Imamo šahovsko ekipo, namizni tenis, kegljanje in strelsko družino, ki deluje samostojno. V nogometu pa srno se priključili gradbenemu vodstvu Maribor. Sodelovali bomo tudi v delavskih igrah, in to v rokometu in nogometu sku- paj z grabenim vodstvom. Na programu so tudi tekmovanja v počastitev 40. obletnice KPJ. V ta namen imamo postavljeno posebno komisijo pri izvršnem odboru podružnice. da skrbi za izvedbo in koordinacijo tekmovanj v skladu z občinski mprogramom. Posebej je treba pohvaliti mladince, ki so glede tega dokaj marljivi. Dosti pa ne zaostajajo tudi starejši športniki. Za 20. april smo priredili proslavo s krajšim referatom o zgodovini KPJ in o njenem razvoju do danes. Kolektiv Centralnih obratov v Mariboru čestita vsem Gradiisovcem k delavskemu prazniku 1. maju. Franc Tominc S SEJE ST ND1K ALNEG A ODBOR A PODJETJA Z zamudo »Današnja seja je zaradi zakasnitve izgubila na svojem pomenu,« tako je ob začetku dejal predsednik tovariš Lorenčič. No, pa kljub temu seja ni bila brez pomena, kajti obširno smo razpravljali o tarifnem pravilniku in o načinu obračunavanja. Večina navzočih je menila, da ima administrativno kot tehnično osebje veliko dela pri preračunavanju zaslužkov kot pri obračunu proračunskega prispevka. Zato se izplačuje ogromno nadur in tudi režijski stroški se večajo. Ali se ne bi dalo to poenostaviti? Tudi tehnično osebje ima mnogo nepotrebnega dola, ker so projekti še vedno nepopolni in dostikrat površno sestavljeni. Tako izgubljajo tohniki dosti časa z urejevanjem teh stvari namesto, da bi se posvetili normam in organizaciji dela. Pri uporabljanju akordnega ceni- ka je treba predvsem paziti, da ne 1k> šlo v škodo podjetja in da ne bi bili oškodovani delavci ter bi izgubili voljo do dela po učinku. Sindikalne podružnice naj strogo pazijo na te stvari in naj opozarjajo vodstva edinic na nepravilnosti ter tudi same nudijo vso potrebno pomoč tehničnemu kadru. Ce bodo delavci pri podjetju našli pravilen zaslužek, ne bodo več mislili na »fuš«. Dodatek na stalnost bi gotovo znižal fluktuacijo delavcev ter bi bilo to dobro proučiti in vnesti v tarifni pravilnik. Nudi naj se nadaljnja možnost strokovne izobrazbe delavcev in uslužbencev. Za organizacijo športnega dne podjetja so bili predlagani nasledil ji člani kolektiva: Lado Macoratti, Ljubljana. Lado Janžekovič, Maribor, ing. Bogdan Kajfež, Celje, Ludvik Šnajder, Centralni obrati, Ljubljana in Stane Simeonov, Jesenice. Poglejmo še drugo stran! V Celju so letos sprejeli že 450 novih delavcev, v Ljubljani morajo število povečati na tisoč. Pomanjkanje teh ali onih kadrov — tako se glasijo poročila posameznih gradbišč... Koliko pa jih je v tem času odšlo, najbrž ne bi mogli točno povedati. Odšli so — in zadeva je končana. Komisije za sprejem in odpuščanje delavcev niso imele hudega dela, ker v večini primerov sploh niso delale. Tak je bil položaj marsikje. Gradbišča si na vse načine pomagajo, da bi rešila pereč problem delovne sile. Nekje si pomagajo z nenehnim prestavljanjem delavcev z delovnega mesta na drugo, čeprav tudi (o ni najboljša rešitev. Na primer, delavec je na sedanjem delovnem mestu zadovoljen in tudi delovodja nima posebnih pripomb. Na mah pa ga iz neznanih vzrokov prestavijo drugam, celo brez njegove privolitve in nezadovoljstvo je tu. Delavec izgubi interes do dela. je nezadovoljen, dobi občutek manjvrednosti in kmalu ga imamo na spisku delavcev, ki so zapustili podjetje. Drugje vpliva na delavce že sam sprejem na delo. Delovodje so v večini primerov preveč zaposleni, da bi se mogli ukvarjati še z novimi delavci, marsikje tudi nimajo pravega odnosa do njih. Na razpoloženje novega delavca vplivajo seveda tudi zaslužek, prehrana, stanovanje itd. Če vse to ni v redu, potem se posledice kmalu pokažejo, seveda v škodo podjetja. Koliko stane nov delavec, če je pri podjetju samo mesec ali manj? Delavci, ki smo jih malomarno sprejeli ali so doživeli kakšne neprijetnosti ali celo nepravilnosti pri obračunu, postanejo skrajno ravnodušni in iščejo možnosti zaposlitve pri drugem podjetju. Tako nastanejo velika preseljevanja, ki povzročajo nezadovoljstvo in ekonomske posledice v podjetju. a■■BBaaaBaaaBaB BI Centralni obrati Ljubljana. — Na seji upravnega odbora, ki je bila 19. marca, so podrobno razpravljali o normah in akordih v Centralnih obratih ter sprejeli vrsto koristnih sklepov. Vpeljali bodo osebne liste akordirancev, da bodo imeli evidenco o tem, koliko je kdo delal ha akord in da bodo vsi delavci ene delavnice udeleženi pri akordu in ne nekdo več, drugi manj. Menijo tudi, naj bi debili mojstri določen odstotek preseganja norm ali akordov. Pri tem naj bi upoštevali njihovo prizadevanje za kakovost dela in naglo izvršitev del, kakor tudi varovanje strojev in da dela, ki niso akordirana. ne bi zavlačevali. Prav tako naj bi dobil določen odstotek tudi nor-mirec, da bo spodbujen za čimvečjo oddajo v akord. — Na tej seji so podrobneje razpravljali tudi o higiensko-tehnič-ni zaščiti pri delu. ® Maribor. — Na nedavni seji izvršnega odbora sindikalne podružnice so priporočili, naj bi vsak delavec prispeval po deset udarniških ur na svojem delovnem mestu za izgradnjo samskega doma, in to do prvega maja. — Na tej seji .so se podrobno pogovorili tudi o programu dela sindikalne podružnice za letošnje leto. — Toplo malico bodo kmalu kuhali v Mariboru v lastni kuhinji, v Kidričevem pa naj se priključijo tovarni. V Rušah bi lahko dobili izdatno malico, toda slano 50 dinarjev in še hladna je ter je zato vprašanje, če je ta cena dostopna našim delavcem. — Predlagali so tudi, naj bi uvedli posebne premije ali nagrade za tiste delavce, ki se vse leto ne ponesrečijo. To bi zelo spodbudno vplivalo na delavce, da bi se bolj pazili, kakor imajo to uvedeno že v drugih tovarnah. Kjer so to uvedli je močno padel odstotek bolezenskih izostankov zaradi nesreč pri delu. ■ Zalog. — Na zadnjem zasedanju delavskega sveta našega gradbišča v Zalogu, ki je bilo ob koncu februarja, so podrobneje razpravljali o higiensko-tehnični zaščiti pri delu. Posebej so opozorili na to, da je treba vsakega novega delavca, ki pride na gradbišče, posebej poučiti o varnostnih ukrepih in o predpisih HTZ. Sprejeli so tudi nekaj ostrih ukrepov za kršilcev varnostnih predpisov. — Vajencem so kupili knjigo o lepem vedenju" ter sklenili, da je treba sestaviti hišni red za vajence. W Delavski svet gradbenega vodstva v Mariboru je v začetku marca razpravljal med drugim tudi o zaključnem računu tega gradbenega vodstva. Člani delavskega sveta so posebej naglasili potreho, da bi boLi kot doslej pazili na točno izpolnjevanje planov. Mimo tega so ugotovili, da izkazuje končna bilanca manj dobička kot pa ob tričetrtletju, kar je bilo treba po mnenju članov delavskega sveta še podrobneje raziskati. Na naslednjem zasedanju pa so med drugim govorili tudi o slabi delovni di-s-cinlini. Tako prihajajo nekateri delavci tudi po četrt ure prepozno od malice, ker hodijo v naselje. Delavski svet je sklenil, da se vsakemu takemu delavcu odtrga po ena ura, če zamudi na delo po malici. Ker hodijo delavci med delom vsak čas v pisarno po razna potrdila ali po informacije, so sklenili, da smejo v pisarno le med ll. in 12. uro zaradi osebnih zadev. JUL ■ Ravne. — Trdimo lahko, da je osnovna organizacija Zveze komunistov na Ravnah ena izmed naših najboljših organizacij. Na pobudo te organizacije so skupno s sindikatom in vodstvom rešili že marsikatero pereče vprašanje in tudi študijskih sestankov se redno udeležujejo. Organizacijo vodi sekretar Stane Uhan. g Gradbeni polizdelki, Ljubljana. — Na seji sindikalne podružnice tega obrata so razpravljali o družbeni prehrani. Z otvoritvijo menze »Ilirija« se je položaj glede prehrane temeljito popravil. Kosila in tople malice dostavljajo na obrat, kjer je urejena jedilnica. Delavci so s hrano zadovoljni, le obroki so včasih premajhni. — Na pripombo delavcev, da niso bili pravočasno obveščeni o akordnih sporazumih, so naročili inženirju tov. Troštu, da čimprej objavi vse akordne cenike. Pred- lagali so še, naj bi delavcem, ki so za*po-sleni pri izpiranju patentirane žice s kislino, izplačali poseben dodatek. Delavcem pa, ki pobirajo in zbirajo prazne vreče, naj bi plačevali po en dinar od vreče’ kar mislimo, da bo uprava rade volje ustregla. ■ Poročili so se. — Martin Podlesnik, Šofer gradbenega vodstva v Celju in tovarišica Jožica Vanovšek. Čestitamo! ■ Koper. — Na peti seji sindikalne podružnice so razpravljali o akordnem delu ,in o splošnih nalogah sindikata. Med dru-Igim pravijo, da bodo v bodoče bolj skrbeli za kulturni dvig delavcev kot tudi za higieno in zdravje delavcev. Uvedli bodo redna predavanja za vajence. Organizirali so tudi blagajno vzajemne pomoči ter imajo vpisanih že 60 članov. K Celje. — Čeprav malo pozno je tudi ta sindikalna podružnica podrobno razpravljala o zaključnem računu gradbenega vodstva. Sindikalni odbor‘ni imel nobenih pripomb glede delitve sredstev na sklade. Zelo ugodno je bilo sprejeto sporočilo o možnosti najetja posojila lastnih investicijskih sredstev. Nadalje so sklenili, da bo podružnica aktivneje sodelovala pri nagrajevanju in premiranju delavcev in uslužbencev. Razpravljali so tudi o delu tarifne komisije, ki je bila večkrat vse premalo samostojna Pravijo, da so nastale razne pomanjkljivosti, ki pa bodo odpravljene z novim tarifnim pravilnikom. Predlagali so mezdnemu oddelku, naj bi v bodoče hitreje reševal rekla- macije na izplačila in odtegljaje, ne pa f da čaka na prihodnje izplačilo, ali pa še dlje. — Pričeli so že s sistematičnimi l pripravami na športni dan Gradisa, Komisijo sestavljajo: Cecilija Sever. Franc Skrabelj, inž. Bogdan Kajlež, Marijan Kopušar. — Za novega predsednika sindikalne podružnice je bil izvoljen tov Anton Petrovič. ■ Škofja Loka. — Strelska družina se je pivič predstavila javnosti v nedeljo 12. aprila. Tekmovala je v Godešiču pri Škofji Loki skupno z drugimi ekipami Škofje Loke in okolice. Tekmovanje ie priredila strelska družina v Godešiču v počastitev 40-letnice KPJ. Pri streljanju sicer nismo kaj prida dosegli, uspeh je bil v tem, da smo javno nastopili. Pri-hodnjič bomo skušali organizirati strel- * sko tekmovanje tudi pri nas. Volje ta trening je dovolj. Ovira nas le to, da nimamo za to primernega prostora, kamor bi mogli povabiti razne družine na prijateljska srečanja. R Jesenice. — v počastitev 40-letnice KPJ so z udarniškim delom uredili naselje. Mimo tega pa so še tekmovali v kegljanju, lahki atletiki, balinanju, streljanju in v šahu. Tak program so si namreč postavili na sestanku delovnega kolektiva teden pred proslavo. Na tem sestanku so tudi glasovali o tem, ali naj izvolijo nov delavski svet, ali naj posluje stari še naprej. Z večino glasov so podaljšali staremu delavskemu svetu mandatno dobo še za naslednje leto. Z gradbenega vodstva Ljubljana Delavski svet ljubljanskega graiiT-benega vodstva je na redni seji, ki je bila lil. aprila, sprejel tudi več važnih sklepov. Med drugim so sklenili, da bodo povečali stalež za-poslenili na tisoč ljudi, lemu primerno urejujejo naselje in samske domove. Bati se je le, da niso prepozno začeli. V bodoče bodo izplačevali stroške prevoza na delo in obratno samo v skladu z uredbo. Zato bodo poskrbeli, da se delavci naselijo v naj-bliižjih naseljih. V zvezi z izpolnitvijo letošnjih planskih nalog so sklenili, da bodo vsak torek, sredo in četrtek delali po štiri ure dnevno več kot ponavadi. Zoper tiste delavce, ki prejemajo terenski dodatek, pa se nadurnega dela ne bi hoteli udeleževati, bodo uvedli sankcije. Miimo drugega so odprli delovno mesto analitika, ki pa bo obenem opravljal tudi posle normirca. Za analitika so imenovali višjega gradbenega tehnika tovariša Staneta Pirca. Tudi sindikalna podružnica tega gradbenega vodstva je razpravljala o akordnem delu. Nekateri sindikalni zaupniki so celo trdili, da ua nekaterih -stavibiščih akordov ne obračunavajo točno. To je vsekakor vse graje vredno. Za kolikor je bilo delo dogovorjeno, toliko je treba pač plačati, seveda pa je treba pri tem upoštevati tudi kvaliteto. Izvolili so tričlansko komisijo z nalogo, da skupno s tehničnim kadrom pregleduje obračune in vse morebitne najpake sproti opravlja. Ra/.p na v I ja 1 i so tudi o pomanjkanju kvalificiranih delavcev, predvsem pa so grajali, da zidarji, ki so že lani obiskovali tečaj za kvalifi- kacijo in tudi opraviti izpit, še do danes niso dobili spričeval o opravljenem izpitu. Predsednik mladinske organizacije tovariš Martin Golnar je poročal, da ima mladinska organizacija razne športne igre. Težave pa imajo, ker so mladinci naseljeni po raznih krajih Ljubljane. Delo organizacije bo v kratkem dosti laže, ko se bodo vsi mladinci in vajenci preselili v novi samski dom v Bavda-kovo ulioo. -š Planira- Efekti v- •/. Zarač. •U Maksim. Stroji izven obrata no ur ne ure izkor. ur avtom. ur 15 BULDOŽERJI 1940 1174 60 1260 645 205 6 3 NAKLADACI 420 465 111 510 121 272 1 3 SKREPERU 320 270 84 427 133 135 — 2 V L A C ILC i 160 30 19 82 51 30 1 4 BAGRI 560 381 68 517 92 201 1 10 DEM PERU 1400 779 56 945 68 127 2 3 VALJAR|l 360 179 50 210 58 90 — 7 KOMPRESOR. 660 314 48 514 78 120 3 12 ŽERJAVI 2400 1394 58 1706 71 236 3 skupaj od 21. II. — 20. HI. 8320 5050 60 6240 75 skupaj od 21. I. — 20. II. 8320 4030 5051 Večja storilnost - večji zaslužek Že v prejšnji številki našega vestnika smo oitali o skupinskih normah na gradbiščih. V tem članku pa bi opisal, kako smo k temu vprašanju pristopili v lesnih obratih V Škofji Loki. Pri nas težnja po normiranju ni nova. Že leta 1957 smo pristopili k postopnemu uvajanju norm. Danes že več kot 70°/» mizarskih, tesarskih in ključavničarskih del opravljamo P° normah oziroma akordih. Težko že najdeš delavca v našem obratu, da ne bi zahteval normo ali akord, ko mu odrediš delo. Vendar pa so se s tem v zvezi pokazale nekatere te- ekma s4ole4|a Novorojena kegljaška skupina na Ravnah se je z vso resnostjo pripravljala na veliko srečanje s kegljači iz Maribora. Čim bliže je bil »veliki* dan, tem večja je bila napetost med kegljači, ki smo jih izbrali na internih tekmovanjih. Končno je napočil 20. marec. Z majhno zamudo (gumi defekt) so se pripeljali naši »nasprotniki«. V vrsto, »Zdravo« in »tekma stoletja« se je pričela. Vsi smo z mešanimi občutki čakali, kakšen bo izid prvega seta pri gostih. Ko smo videli, da jim ne gre preveč od rok, smo postali samozavestnejši in z večjim pogumom nastopili pred sila temperamentno domačo publiko. (Vsa čast našim zidarjem, ki so tako vneto navijali!). Dodrenje, vzkliki in ploskanje naših, je dalo slutiti, da so z nami zadovoljni. Kako tudi ne: 349 proti 280 kegljev, torej 69 kegljev v našo korist. Pojasnilo V reportaži s celjskih gradbišč z naslovom »Celjske razglednice« je zapisano med drugim tudi tole: »Pri planiranju stavbišča za hladilni stolp šoštanjske termoelektrarne bi .potrebovali bager. Iz Ljubljane sb jim sporočili, da ga nimajo. Oni pa trdijo, da imajo v Ljubljani štiri—« V Centralnih obratih so nam povedali, da takrat v Ljubljani res niso imeli nobenega bagra. Predvidevali so, da bodo bager dobili, vendar iz tega ni bilo nič in ga .seveda tudi v Šoštanj niso mogli poslati. Bager pa, ki ga izkazuje razpredelnica o izkoriščanju naše težke mehanizacije v aprilski številki našega lista, pa je v popravilu in ga zato ni moč poslati. Vse torej kaže, da so bili v Celju o bagrih napak obveščeni, sicer bi tega prav gotovo ne rekli, kar je napisano. Premagancem smo velikodušno.odstopili priborjeno košaro s. »tekočimi zadevami«, saj je pot do Maribora kar dolga in utrudljiva. Na prireditvi in ■ prosti zabavi smo se spoznali še z druge plati, navezali tudi osebne stike, saj smo vsi ena sama velika družina Gradisovcev. Povabili so nas na povratno srečanje in upam, da se bomo tudi takrat dobro odrezali. Nato bomo morda še enkrat gostovali, kegljišče pa bo moralo spričo sezone spot počakati na »mirnejše« dni. Marjan Prvi delavski svet našega gradbišča v Podvelki Na gradbišču Podvelka so dne 10. aprila letos izvolili svoj prvi delavski svet. Kljub temu. da je bilo volišče ves dan odprto, je večina članov volila že do sedme ure zjutraj. V delavski svet so bili izvoljeni naslednji člani kolektiva: žave. Ker se pri nas posebno mizarska dela oddajajo po izkustvenih normah, so se našli nekateri, ki so znali poveličevati težave pri delu, kar naj bi normirec upošteval pri določitvi norme. Rezultat tega se je pokazala pri obračunu. Odstotek presežka je bil previsok na račun težav, ki pa jih v resnici ni bilo. Delavski svet je, da se to ne bi več dogajalo, imenoval komisijo za sestavljanje norm ter za reševanje problemov, nastalih v zvezi z normiranjem. Tako imamo sedaj fri petčlanske komisije za mizarsko in tesarsko delavnico ter za žago skupaj z lesnim skladiščem in štiričlansko komisijo za kovinsko delavnico. Komisije so že začele z delom ter so se pokazale kot zelo praktične, saj pet strokovnjakov laže zadene pravo normo kot en sam človek. Na novo smo vpeljali norme tudi na žagi in v lesnem, skladišču, kar so delavci z odobravanjem sprejeli. Na sploh delavci norme pozdravljajo. kajti marsikdo je že ob koncu meseca odnesel domov težjo kuverto kot bi jo, če bi delal po času. Seveda pri vsem tem ne smemo spregledati koristi obrata oziroma podjetja. kajti z normiranjem dosežemo hitrejši tempo dela, večjo zmogljivost obrata ter pravočasno dobavo izdelkov naročnikom. Franc Pečenih Slike: pogled v jedilnico, osebje kuhinje. Spodaj pa so člani kolektiva, ki so nam pripravili tako pester program (tudi todi tovarišica Adi-ka), in obe kegljaški moštvi Iz foriščanje fežlte mehanizacije Kot je bilo že v prejšnji številki objavljeno, bomo mesečno objavljali podatke o izkoriščanju težke mehanizacije. Danes priobčujemo podatke za čas od 21. 11. do 20. 111. 1959. Iz priložene tabele je razvidno naslednje: 1. Celotna izkoriščenost mehanizacije se je povečala v pri- merjavi s prejšnjim mesecem 1%, to je od 59 na M%, dočim se je odstotek zaračunane amortizacije povečal od 71 na 75%. Iz tega sledi, da so stroji še vedno v celoti premalo izkoriščeni, oziroma, da jih je še vedno preveč v delavnicah v reparaturi. '<• 2. Izkoriščenost buldožerjev je padla za 1,5%. V delavnicah je 6 buldožerjev v popravilu, in sicer buldožer Fiat v Mariboru, dva D 4, en D 7, dva D 8 v Ljubljani. Tudi v bodoče se pred vi- . deva, da bo teh šest buldožerjev še nadalje stalo, ker trenutno ni na razpolago rezervnih delov. • 3. Nakladače smo, lahko rečemo, maksimalno izkoriščali, saj so od predvidenih 420 planiranih ur izvršili 465 ur. Potemtakem so bili izkoriščeni 111%. Zaračunali smo 510 ur in ustvarili 12,1,% amortizacije. Maksimalno je izvršil nakladač Caterpillar v enem mesecu 272 efektivnih ur. En nakladač Muir Hill pa še vedno čaka v delavnicah v Mariboru na rezervne dele. 4. Skreperji so bili izkoriščeni, vsaj oba motorna, dočim mehanični skreper stoji, ker ni potisnega stroja. „ 5. Stanje vlačilcev je zelo kritično. Pravzaprav jih niti ne,bomo mogli več upoštevati med uporabne stroje. Trenutno sta pokvarjena oba vlačilca. 6. Bagri so od planiranih 360 ur izvršili 381 efektivnih ur, torej so bili izkoriščeni samo 68%, zaračunali pa smo 92% amortizacije oziroma 517 ur. En uporaben bager je čakal v delavnicah na delo. 7. Od desetih Dumperjev sta bila še vedno dva pokvarjena v delavnicah, ker nimamo rezervnih delov. Ostali Dumperji, kljub temu, da so bili uporabni, niso bili dovolj izkoriščeni. V primerjavi s prejšnjim mesecem je razvidno, da ie padla izkoriščenost Dumperjev od 99% na 56%. To pa zato, ker so bili na gradbišču, na Jesenicah v preteklem mesecu znatno bolje izkoriščeni pod drugimi delovnimi pogoji kot pa sedaj na Trojanah oziroma v Podvelki. 8. Valjarje sedaj pridno izkorišča jo predvsem na gradbišču v Podvelki in bi bil odstotek izkoriščanja znatno boljši, če ne bi bil eden pokvarjen. 9. Tudi kompresorje so v tem mesecu bolje izkoriščali, saj je izkoriščenost narasla od 11 na 48%. 10. Od 12 žerjavov imamo 3 v reparaturi, in sicer enega na gradbišču v Ravnah, enega v delavnicah v Mariboru in enega v delavnicah v Ljubljani. Situacija z žerjavi se bo pa v prihodnjem znatno izboljšala, ker bodo šli tudi ti trije žerjavi v pogon. Tone Mnrtinšek Franc Bezlaj Franc Pehan Ivan Zevnik Franjo Kooačec Marijan Primožič Franc Sleme Franc Rajh 'Miho Milahooič Mate Vukovič Franc Kmetec loan Mandalehič Vinko Putrih loan Džuranec Amalija Čas Tomo Vukovič 10 zapovedi — rad zamujaš delo? — klepetaš s sosedom, ga motiš pri delu ali celo odvračaš od dela? — sodiš med tiste, ki radi med delom razpravljajo o nedeljskih dogodivščinah? — se oddaljuješ od delov, nega mesta, če te delovodja ali šef oddelka ne opaži? — rad skačeš med delovnim časom od pisarne do pisarne oziroma svojega delovnega mesta drugam? — si takoj po odmoru’ na svojem delovnem mestu? — večkrat gledaš skozi okno in se tako izpostavljaš članom kolektiva in ostalim? — ti je vseeno, če se poleg tebe sVdelavci trudijo, ti pa lenuhariš? — prenehaš delati že najmanj 15 minut pred koncem delovnega časa? — rad obravnavaš napake drugih, svojih pa ne vidiš? Ce se med naštetimi vprašanji niti eno ne tiče tebe, potem si dober in discipliniran član kolektiva. Obiski v podjetju Ne mine teden, da v podjetju ne bi dobili kak obisk. Zlasti so številni obiski inženirjev iz raznih podjetij Srbije in drugih republik. V začetku meseca je Obrat gradbenih polizdelkov po navodilih projektantov sestavil nekaj poizkusnih elementov montažne gradnje, s kakršno mislimo pričeti jeseni v Šiški. Eksponat je bil zgrajen tako, da so se v naravni velikosti mogli videti in preizkusiti vsi principi zamišljene montaže. Marsikaj nam je ta montaža pokazala. Obenem si je ta eksponat ogledal predsednik L.jubijamo tov. dr. Marijan Dermastija. Svet za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana si je ogledal vsa naša pomembnejša gradbišča v Ljubljani. Člani sveta so si ogledali tudi napredovanje del na razširitvi obta-ta gradbenih polizdelkov in eksponat montažne gradnje. Pretekli teden je obiskal nekatera naša gradbišča predsednik Zvezne gradbene zbornice general Ma-•tič iz Beograda. Vsi obiskovalci so se zelo po vol j no izrazili o naših naporih za modernizacijo stanovanjske izgradnje. Vsi pričakujejo od nas zelo veliko in na nas je, da jih ne razočaramo! ing Jože Uršič Za pošteno delo vsaj priznanje Tovariš Anton Varga, kvalificiran zidar iz Šoštanja, se je obrnil na uredništvo s pripombo, da smo pri podjetju zelo skopi s pohvalami in nagradami. Sam pravi, da bi bilo prav, če bi človek, ki se. zelo trudi pri delu, dobil za to tudi zasluženo priznanje. Mala pohvala od strani sektorskega vodje ali šefa gradbišča že precej pomeni. Se pridružujete njegovemu mnenju? na Ravnah Kolektiv Gradisa na Ravnah je praznoval zadnje dni marca jubilej naše Partije. Sindikalna podružnica je ob sodelovanju z mladinsko organizacijo Zveze komunistov skrbno pripravila proslavo 40. obletnice KPJ Na sporedu je bil celovečerni kulturni program, športno tekmovanje kegljačev, uprava gradbišča pa je ta dan odprla prenovljeno menzo. Po uvodnih besedah šefa gradbišča je spregovoril sekretar partijske organizacije o vlogi in pomenu Zveze komunistov Jugoslavije ter o njenem hudem boju za nacionalno in socialno osvoboditev, predsednik sindikalne, podružnice pa je govoril odelu sindikata na gradbišču. Nato se je odgrnila zavesa in pestro zasnovan kulturni program je stekel. Spiker, režiser in kostuner je bila znana tovarišica Adika Simon. ki ima vsekakor levji delež za tako uspel večer. Inženir Lah iz Maribora se je nad predstavo tako navdušil, da so nas Mariborčani brž povabili, naj še pri njih nastopimo s tem programom. Na sporedu so bile pevske točke, skeči, nastop folklorne skupine, ki je bila že republiški prvak, razne druge solistične točke itd. Skratka, sila zanimiv program, ki je trajal polni dve urj. Glavni junaki so se tudi slikali. Sredi med njimi stoji tudii tovarišica Adika. Ob koncu pa je bila v veliko veselje vseh še prosta zabava. Primanjkuje nam zlasti zidarjev. Po naših računih bi jih potrebovali okrog 80. Imamo jih pa le 35. Kaj zdaj? Deset smo jih poslali na tečaj v Maribor, deset jih bomo dobili še iz Prekmurja, druge bomo pa »spekli« doma. Zdaj se že priučujejo. Toda če bi jih tudi dobili, ne bi vedeli, kam z njimi, ker nimamo stanovanj. Z železarno smo v dogovo- ru, da l.io izpraznila eno barako, pa bo tudi ta problem za silo rešen. Kljub temu pa bomo morali obnoviti naselje, ker so barake že gunle. Imamo pa še 50 družin, za katere bomo morali zgraditi stanovanja Znano je že, kakšno menzo smo imeli. Sanitarna inšpekcija nam jo je hotela že zapreti. Zdaj smo jo prenovili, kot je videti na sliki. Delavci so navdušeni in je res, da tako izdatno in kulturno pri nas še nismo jedli. Jemo iz porcelanske posode in z lepim jedilnim priborom (tudi noži so zraven). Včasih je marsikaj izginilo, zdaj za čuda nič ne zmanjka. Naši stari' delavci vedo povedati, da so prva leta jjo osvoboditvi kuhali v sila primitivni kuhinji, ki je bila bolj podobna svinjski kuhinji kot pa menzi. Stregli so tako, da so stali v vrsti in s pločevinastih krožnikov Upamo, da bo za prvimi žarki posijalo med gradbince na Ravnah več sonca in prav je, da se to dogaja v letu, ko praznujemo jubilej naše Partije, katere glavni cilj je: boljše življenje našega delovnega človeka S. U. : f i L i" I 4 Pnče »lavnih dni boja gradbenih delavcev proti kapitalističnemu izkoriščanju v stari jugoslaviji: Franc Rakci, Jože Kapelj, Anton Hribar, Čadež in Jože Spacal m NAS REPORTER JE V MINULIH DNEH OBISKAL NEKAJ NAŠIH STAREJŠIH TOVARIŠEV, KI SO ŽE PRED VOJNO DELOVALI V SINDIKATU GRADBENIH DELAVCEV IN DANES ŠE DELAJO PRI GRADISU V LJUBLJANI. NJIHOVE SPOMINE JE UREDIL IN ZBRAL V TALE »ŠOPEK RDEČIH ROŽ«, KI GA UREDNIŠTVO POKLANJA BRALCEM NAŠEGA LISTA KOT SVOJE VEZILO OB OBLETNICI ROJSTVA NAŠE PARTIJE IN LETOŠNJEM PRVEM MAJNIKU. Biiržoazija je izoblikovala staro Jugoslavijo po svoji podobi in kaj kmalu je medene obljube o svobodi in demokraciji zamenjala z najhujšim nasiljem. Policaji in žandarji so zapirali in ubijali tlelavske revolucionarje, sodišča so jih obsojala na dolgoletne ječe. Vlada je dovoljevala trgovcem in fabrikantom, da so po mjli volji zviševali cene in zniževali delavske mezde. Prepove-cjala je Partijo in razredne sindikate, zaplenila njihovo, iiuovipo in časnike ter ustanavljala med delavstvom izdajalske organizacije. Izkoriščevalska gospoda ni jemala delavcem samo p ro iz vodo v njihovih rok in njihovega uma, hotela jim je vzeti tudi ponos in Čast. Država je bila mačeha delovnim ljudem in delavci so nagnali pevce, ki so jim zapeli: »Lepa naša domovina...« Dve Jugoslaviji sta bili takrat: prva je bila uradna, kraljeva in gosposka, ki ie živela na račun tujega dela in je bila lačna zlata; druga pa je bila neuradna, brez- pravna in revna, ki je kopala premog in zidala, tkala in kovala, orala zemljo, pasla živino in je bila lačna kruha; prva je učila ljudi, naj bodo pridni in pohlevni im pri tem uporabljala puške, pendreke in areste. druga pa je črpala svoje spoznanje i/. življenja in napovedovala, da bodo le žuljave roke pokazale človeštvu pot iz beznice brezčlo-večnosti in nasilja k napredku in sreči. Ljudstvo je do dna spoznalo, kaj pomeni bridkost, kaj gjad in kaj skrb; zavedlo se ie svojega suženjstva in beraštva in nedopovedljivo zahrepenelo po pravici, sreči ip lepoti. ZIMA Bleda in sestradana obličja so z upadlimi očmi zrla v okence, od koder je pričakovala rešitve, žima je bila, hlad; ljudje so se zavijali v ponošene plašče in jopiče in upali, prosili, zahtevali. Saj niso zahtevali veliko — manj od najnujnejšega; le delali bi radi. karkoli, samo da bi delali ip zaslužili tobko, da bi si lahko kupili kruha, da bi v svojih bornih stanovanjih zakurili v štedilnikih in skuhali kosilo, da bi plačali stanovanja... In če res ni dela, če ga res ni moč najti, potem ni druge, kot da nekdo pomaga, mora pomagati, saj tako govore vst zakoni, človečanski in ustavni. Toda kaj, ko od obljub ni bilo moč živeti, besed o »naši lepi domovini« niso mogli skuhati in pojesti, z zakoni ne kupiti otrokom mivka. Zima je bila, hlad; gradbeni delavci so bili brez dela. Stali so pod okencem na Borzi dela in čakali. Sto in več udrtih oči je govorilo: Dajte nam živeti kot se spodobi človeku, saj vendar nismo črna živina ... »Kolikokrat sem stal tamkaj,« pravi zidar Čadež. »Največkrat ni bilo dpla. pa tudi ne podpore. Le enkrat sem dobil 6t) dinarjev. Ip kolikokrat smo se ozirali v nebo in upali, da bo začelo snežiti in nas bodo poklicali, naj pomagamo kidati sneg z ljubljanskih ulic. Pa je bilo kot zakleto. Kadar je bilo najbolj hudo, ni otip snega.« »Pozimi sem hodil od hiše do hiše in pri jel za vsako delo«, pripoveduje tovariš Rakef. »Drva sem cepil, led sem lomil za gostilničarje in mesarje — za dva dinarja ali pa tudi poldrugi dinar na uro.« »Nekoč mi je uradnik na Borzi dela na roč ih. se s pom ruja Jože Kapelj, »naj grem k trgovcu Ver- biču v Stritarjevo ulico, ki bojda rabi delavce, gel sem, lepo pozdravil in trgovcu izročil listek, ki so mi ga dali na Borzi dela. Nekaj je godrnjal, pa me vprašal, koliko hočem na uro. Kar sami odločite, sem odvrnil. Prav, je dejal, naj bo štiri dinarje. Dobro sem se razveselil. Seveda, če bi bilo še več, bi bilo še boljše. Ko je to slišal je nekaj napisal na listek in me poslal nazaj. Na Borzi dela pa je uradnik pred vsemi pokazal name in zakričal: Glejte ga, po štiri dinarje so mu ponujali, klobaso dopoldne in popoldne, pa še noče delati.., Vidiš, takole so se norčevali iz nas«. Mnogo je bilo takih zim in gradbeni delavci jih niso in jih še dolgo ne bodo pozabili, saj so jim s svojo revščino in bedo vcepile v srca prepričanje, da bo nekdo odgovarjal za vse te krivice. In ko so molče odhajali z Borze dela, zatopljeni vsak v svoje misli, so vedeli, da bi bilo kruha dovolj, če ga siti ne bi prestregli, in da bo prišel dan, ko bo nekdo temeljito plačal račun. GOLIH ROK Ljudi, ki so si lastili pravico učiti delavce, je bilo precej: učencev, ki so poslušali njihove nauke, pa zelo malo. Bili so ljudje, ki so, zasanjani v preteklost, izgubili vero v socializem, ker so izgubili zaupanje v proletariat, v katerem so po vsej sili hoteli videti pritlikavca, čeprav je že bil velikan. Ti so pokleknili pred gospodo in v svojih sindikatih učili delavce, naj pridno delajo in naj se nikar ne upirajo. kajti država mora biti močna in bogata, da bo lahko dala delavstvu večji kos kruha. In bili so učitelji, ki so obljubljali, da bo domovina odpravila vse krivice, samo počakati je treba, potrpeti, ustvarjalno sodelovati z oblastjo. In spet drugi so trdili, da krivic sploh ni in so grozili judem, naj ne poslušajo komunistov in nastavljajo ušes skušnjavam. In njihova resnica je imela toliko različnih oblik in podob, da je ni bilo moč spozna- Stavka gradbenih delavcev leta 1936. Gradbinci so se zbirali na dvorišču Delavske zbornice (danes Dom sindikatov v Ljubljani). Puščica označuje prostor, k jer je zasedal stavkovni odbor noč in dan ti. Zato je delavci niso iskali na zborovanjih, ki so jih prirejale tedanje strokovne zveze. Gradbenih delavcev ni bilo v teh zvezah niti en odstotek. Jože Kapelj pripoveduje, da se je kmalu po prihodu v Ljubljano (tovariš Kapelj je namreč Kraševec i.n je leta 1929 pobegnil pred fašisti v Jugoslavijo) vpisal v Narodno strokovno zvezo, ki so jo vodili narodni socialisti. Vedel je, da si delavstvo lahko zboljša svoje življenje le s skupnim bojem, ni pa še vedel, kdo v tedanjih sindikatih pije in kdo plačuje. To pa je kmalu spoznal. Ko je prišel na prvi sestanek, so delavci zahtevali, naj Zveza bolj skrbi zanje in naj, če ne gre drugače, napove stavko. Rudolf Juvan, ki je bil tedaj predsednik te organizacije, pa je zmajal z glavo: Nič stavk, nič neumnosti, ne kličimo hudiča in žandarjev. pametni bodimo in vse bo prav. Takrat je Kapelj spoznal, kaj hočejo Juvan in njemu podobni in ker je vedel, da bodo ideje teh ljudi prej ali slej pobrali smetarji zgodovine, je odšel. Pa tudd drugi sindikati niso bili nič boljši. Gradbeni delavci, ki so se umazani, potni in večkrat lačni kot siti plazili po stavbah in jim je apno razjedalo roke in obraz, ki so tolkli kamen po cestah in rili po blatnem dnu Ljubljanice, so pred kapitalisti stali golih rok, brez svoje organizacije. Komunisti, ki so oznanjali vero v organiziran razredni boj, so bili na robi jab; redki, ki so ušli tej usodi, so delovali v ozkih in zaprtih tajnih celicah in kasneje v rdeči opoziciji, ki pa tudi ni rodila kaj prida sadov. Zidar Hribar se spominja, da je še precej časa po letu 1929 tajno plačeval sindikalno članarino, znamkice pa mu je prinašal tovariš Berdajs. Te ilegalne skupine pa so bile preslabotne za kakšno večje dejanje. In zato so podjetniki rezali delavcem kruli tako tenko, da se je videlo skozenj. Mezde so bile strahotno nizke, draginja vedno večja, delovni čas ni bil omejen, o socialni zaščiti ni bilo sledu. Delavce so odpuščali brez odpovedi, nezaposlenih je bilo veliko, priganjaštvo pa nezaslišano. Življenje je bilo težko, da nikoli tako; bilo je golo im pusto ko beraška dlan. ROJSTVO SINDIKATA Jeseni 1934 je tovariš Brejc (malo prej je prišel z robi je) zdramil delavce podjetnika Dakiča. ki so poglabljali Ljubljanico. Napovedali so stavko in zmagali. Vest o tem uspehu se je hitro razširila po vseh gradbiščih in delavci so jeli dvigati glave in še bolj zahrepeneli po organizaciji, ki bi jih združila in popeljala v boj. KomnTiiisti, ki so se' vračali z lojbije, in tisti, ki &o odtali doma, so se začeli vkl jučevati v legalne sindikate, kjer so si s svojimi odločnimi nastopi pridobivali vedno večji ugled. Delavci so dostikrat celo sami prihajali k njim in jih spraševali, kaj naj store, kako naj se organizirajo. Julija 1935 je Brejc organiziral pri Dakiču drugo stavko; ta pa je propadla, ker se voditelji Splošne strokovne zveze niso hoteli zavzeti za stavkajoče. Bali so se režima in govorili: -Niste pri nas organizirani.* Tedaj so komunisti sklenili, da bodo pod okriljem Strokovne komisije, ki je imela svoj sedež v Delavski zbornici, ustanovili samostojno Zvezo gradivenih delavciev. Sestoga novembra 1935 so s pomočjo tovariša Leskoška, tajnika sindikata kovinarjev, sklicali prvo zborovan je. Anton Hribar še pomni, kako je bilo na tem zborovanju. Govoril je Tomo Brejc: o delavski enotnosti in o sindikatu. Ni odkrito napadal režima, vendar s« delavci doumeli, kaj bi rad povedal. pu ni mogel, ker bi ga zaprli, oe bi udrihal čez državo. Naslednje tedne so skoro na vseh gradbiščih v Ljubljani in okolici veliko govorili o tem zborovanju in se prepirali s podjetniki in njihovimi ljudmi, ki so delavcem grozili in jih svarili, naj ie nikar ne včlanijo v rdeči sindikat. Januarja 1956 je bil ustanovni občni zbor Zveze gradbenih delavcev Slovenije, ki se je kasneje pridružila sindikatu gradbenih delavcev Jugoslavije in se preimenovala v Podzvezo za Slovenijo. Med njenimi voditelji so kili Brejc, Tratar, Gunziti. Berdajs, Prhne; predsednik je bil zidar Šušteršič iz Šiške. Tovariš Rakef pa se spominja drugega zborovanja, ki je bilo Zadnje dni februarja 1936 (torej še pred sezono) in ga je režim prepovedal. Kljub temu je prišlo v Delavsko zbornico nekaj sto gradbenih delavcev, mnogi iz oddaljenih krajev. To pravzaprav ni bilo zborovanje, ampak protestna demonstracija. Policaji so se ustrašili razjarjene množice in prosili so ljudi, naj se razidejo: »Njihov strah nas je opogumil,* Pravi tovariš Rakef, »iin uvideli smo, da je mogoče z organiziranim nastopom doseči marsikaj, lega dne se je vpisalo v sindikat precej delavcev. Kasneje smo zvedeli, da je bila na sodišču skrita četa policajev, pa je niso upali poslati nad nas, kor so se bali nemirov.« V naslednjih mesecih so vzpostavili organizacije na gradbiščih, volili zaupnike in pridobivali člane. Sredi marca in 2. junija 1936 so spet zborovali. Zlasti junija se je zbralo na dvorišču Delavske zbornice veliko l judi. Takšnega zborovanja že dolgo ni bilo. Prišli so možje in celo žene in otroci. Mnogi so hoteli govoriti. Policija sicer ni dovoljevala razprav, toda delavci so se vseeno oglašali. Govorili so — nerodno, domače, vihravo in preteče — o svojih tegobah in krivicah. Tri izkazalo se je, da tistega pridnega in pohlevnega slovenskega človeka sploh ni. da so si ga izmislili v farovžih in gosposkih dvorcih. ‘V delavcih je plamtela uporniška sla in radi bi Povedali vsem ljudem: Glejte, tako ni moč živeti. Na sovraštvu in pohlepu je zgrajeno to življenje, ogoljufali so nas za vso tisto lepoto, o kateri smo sanjali, in danes na obljube ne damo ničesar. Nekateri nam pravijo, da smo neuki in naj zato molčimo, drugi nas zmerjajo z lurnpenproletarei. Prišel pa je čas, da povemo, kaj smo, da spre- govorimo o našem delu in naši črvi revščini za vse zidarje in tesarje, za težake in delavce na cestah in v strugah rek, da rečemo gosposki: Vse smo vam zgradili — tovarne in elektrarne, razkošne vile im blesteče palače; kje bi bila brez nas vaša civilizacija. Vi pa ste nas pahnili v bedo, vzeli ste nam vse pravice, jemljete nam kruh in izobrazbo. Zato ne bomo več molče stiskali zob in se vam pokorili... Na tem zborovanju sta Leskošek in Tratar sporočila, da podjetniki odklanjajo osnutek nove kolektivne pogodbe, ki ga je sestavil sindikat, češ da gospodarska kriza ne dovoljuje zviševanja mezd. Delavci pa so glasovali za stavko in izvolili stavkovni odbor. STAVKA Stavka se je začela 3. junija zjutraj in se končala 11. junija, le na nekaterih objektih, ki so jih investirale občine (poglabljanje Ljubljanice, gimnazija za Bežigradom) se je zavlekla še za tri dni. Tovariši Hribar, Rakef. Čadež, Spacal in Kapelj se spominjajo: Hribar: »Takrat som delal pri Gabrijelčiču. Bi! sem zaupnik na stavbi, kjer je delalo 40 ljudi. Vsi smo stavkali, čeprav je bilo nekatere, zlasti kmečke ljudi, težko prepričati. Sezona se je tisto leto začela pozno, mnogi so delali komaj mesec dni in niso še poplačali dolgov, zato so se težko odločili za takšno tvegano stvar kot je bila stavka Toda uklonili so se volji večine in ostali solidarni do konca. Sodeloval sem tudi v skupini, ki je zbirala hrano in drugo pomoč za stavkajoče. Moram reči. da se je Ljubljana dobro odrezala: ljudje so nam radi pomagali in nekateri (celo obrtniki in majhni trgovci) so nas kar sami pozivali, naj pridemo po hrano.« Rakef: »Bil sem v kolesarski skupini, ki jo je vodil tovariš Kopitar. Bilo nas je kakih 20. Obiskali smo vsa gradbišča v Ljubljani, na Vrhniki, v Borovnici, Podpeči, Verdu in Kranju. Nekateri so se odpeljali tudi na Dolenjsko in na Štajersko, Redke stavkokaze smo hitro ugnali v kozji rog — tudi s trdo besedo, če ni šlo drugače. Nismo smeli dovoliti, da bi zaradi nekaj nezavednih in nahujskanih posameznikov propadla tako velika stvar,« Čadež: »Tudi jaz sem podnevi sodeloval v kolesarski skupini, ponoči pa sem stražil gradbišče na Ruski cesti za pivovarno Union. Na tem gradbišču nas je delalo 23 delavcev m vsi smo stavkali.« Spacal: »Ni bilo lahko. Govorili so nam, zlasti poročenim: S čim boste hranili otročičke, kako boste živeli, če vas bodo spodili z gradbišča? Kaj se puntate, prišli bodo žandarji ... Omahljivcev pa vseeno ni bilo veliko in še tisti redki so se pridružili večini, ko so videli, kako držimo skupaj.« Kapelj: »Podjetnik mi je dan pred stavko dejal, da mi bo dal pol dinarja na uro več, če bom šel delat nekam izven Ljubljane. Obljubil sem, da bom šel. toda začela se je stavka in njegovo ponudbo sem odklonil. Kaj vse je počel. Kričal je: Pet minut imate časa za premislek! Jaz pa: Sem že vse premislil! — Ob koncu stavke pa je tudi on moral podpisati novo kolektivno pogodbo, ki mi je prinesla dinar več na uro.« S stavko pa gradbeni delavci niso izbojevali samo višjih mezd. temveč še nekaj, kar je bilo Prvomajski izlet gradbenih delavcev iz Ljubljane na Gide leta 1939, ki se ga je udeležil tudi tovariš Frane Leskošek-Lnk« prav tako, morebiti pa še bolj važno: postavili so se na lastne noge, pokazali so, kaj zmorejo, spoznali -so moč enotnosti, solidarnosti in organiziranega boja. DEMONSTRACIJE V letih pred drugo svetovno vojno je sindikat gradbenih delavcev organiziral več demonstracij proti vladi in podietni-kom. draginji, brezposelnosti in fašistični nevarnosti. V tel) de-monstraciiab se je kalila enotnost in borbenost gradbenega proletariata in vsega delavstva. Po vsej Ljubljani so odmevali klici zidarjev, tesarjev, vajencev in težakov. Gospodje so se zapirali v svoje vile in prestrašeno spraševali služabnike, kaj se do-Ka ja. »Kruha terjajo, puntajo se, gospod ...« »Po revoluciji diši, milostljiva...« Zabrneli so telefoni in na ulice so pridrveli ooTicaji. napadli demonstrante, jih pretepali in razgan jali . .. »Največkrat smo demonstrirali pred Borzo dela. ker je odklonila izplačilo podpor nezaposlenim delavcem, pa tudi pred Magistratom in bansko upravo,« pripoveduje zidar Jože Spacal. »Nikoli se ni zgodilo, da bi nas polica ji pastil? na miru in nas ne bi napadli (bili so na konjih in motorjih): tenli so nas s nendreki in nekoč, bilo ie pred Magistratom. me je nekdo tako udaril po srlavi. da me je bolela nekaj tednov Demonstrirali smo tudi pred uredništvom klerikalnega lista »Domoljub«, ki je zmerjal vse brezposelne delavce z lenuhi in postopači, pa proti Živ ko vicu, okupaciji Češkoslovaške in Avstrije ter proti paktu z Nemčijo. Spominjam se tudi velikih demonstracij na Aleksandrovi ce-sii (Cankarjevi), ko so se nam pridružili liublianski študenti in nas je razganjalo več čet policajev.« SOLIDARNOST bleje solidarnosti, ki je delavce vedno bolj povezovala v enotno. uporno in nepremagljivo silo, pa niso mogli uničiti niti s pendreki. aresti in bajoneti in tudi kupiti je niso mogli. Gradbeni delavci so se oklenili svojega sindikata 'Vsi poskusi, da bi jih razbili s pomočjo izdajalskih sindikatov. so bili brezuspešni. Klc-rofašistična strokovna zveza (tako imenovani, zeleni sindikat) se je na vse pretege trudila, da bi pri volitvah za delavske zaupnike uničila enotnost »rdečega sindikata«. pa ni uspela, čeprav so jo podpirali delodajalci in vlada. Te skupne, enotne volje gradbenih delavcev se je režim najbolj bal in ker njihovemu sindikatu drugače ni mogel škodovati. ga je oktobra foto razpustil. Solidarnost gradbenih delavcev se je nekajkrat pokazala tudi pri pogrebih delavcev, ki so se pri delu smrtno ponesrečili. Tovariš Hribar se spominja, da so nekoč, ko se ie ponesrečil nek Dukičev delavec v strugi Ljubljanice. ustavili delo na vseli gradbiščih v Ljubljani in skupno šli za pogrebom. »Vozil je z dna Ljubljanice, pa se mu je vagonček prevrnil, padel je nanj in mu zlomil hrbtenico. Bil je poročen in imet je dve majhni hčerki. Hoteli so ga pokopati tiho in skoro tajno, ker so se bali. da bi delavci prišli na pogreb. Ko pa smo zvedeli za te namere, smo takoj zapustili gradbišča in kar v delovnih oblekah odšli na pokopališče. Nad tisoč nas je bilo in z dvignjenimi pestmi smo se poslovili od mrtvega tovariša.« Nad odprtim grobom so govorili Berdajs. Tratar in Prhne. Duhovnika ni bilo. Prišli pa so policaji in razgnali pogrebce. Zvečer je policija aretirala vse tri govornike Čez tri dni so jih delavci rešili iz zaporo, ko so zbrali dovolj denarja in plačali globo. Vdovi pa je sindikat podaril 20.000 dinarjev i.n kupil ji je šivalni stroj, »Takrat, ko so nas policaji razganjali in pretepali ob odprtem grobu, sem še bolj kot prej občutil, kako je bilo vse prazno in V Ljubljani ni bilo proslav, ker ■■ jih policija ni dovolila. Zato so delavci odhajali največ na Rožnik in Katarino. Na Rožniku je nekajkrat praznovalo prvi maj tudi Delavsko glasbeno društvo v k a te tem je bilo veliko gradbenih delavcev, mod njimi tovariš Kapelj. Hribar pa °e spominja prvomajskega praznovanja no Katarini. Delavci so se zbrali v Podutiku, tam so razvili rdečo zastavo in jb nesli na Katarino Spočetka je bilo veselo in svečano: poslušali so govore in peli delavske pesmi Delavski p ra po ■ ie vihral v vetrn, igrala ie godba in nad griči je odmevalo: ms? Povratek s prvomajskega izleta gradbincev nn Rašico leta 1936 lažnivo, kar je govorila gospoda. Človek je garal in od njegovega dela so se bogatili podjetniki. ko pa se je ponesrečil, so ga odvrgli kot smet in niti niso dovolili, da bi ga njegovi tovariši lepo in spodobno pokopali.« PRVI MAJNIK Gradbeni delavci so leta 1936 po dolgih letih spet proslavljali prvi maj. Potlej so ga proslavljali vsako leto. Podjetniki so sicer grozili, da bodo odpustili vsakogar, ki bo prvega maja izostal od dela. toda ko so videli, da praznujejo skoro vsi delavci, so na grožnje pozabili. »Hajd, proletarci, v vrste smelo, glej prapor naš, čuj bobna glas. Osvoboditi naše delo, prostost zbuditi, zdaj je čas.« Potem so jih žandarji, ki so prišli iz Medvod, prepodili s Katarine. Niso pa jih mogli prisiliti, da bi molčali, niso jim mogli vzeti delavskega ponosa, časti in zavesti, da s svojimi žuljavimi rokami utirajo pot novi dobi, ko delavec ne bo z mržnjo delal, ko bo delo uživalo vse priznanje in ko bo življenje vredno človeka. In v njih je vedno bolj zorelo novo spoznanje življenja,,na njihovih izmozganih obličjih pa je odsevala moška zrelost. Janez Voljč Na prvomajskih izletih pred vojno smo nosili s seboj rdeče zastave in prepevali delavske pesmi. Pogosto so nas razganjali žandarji. Slika je z izleta gradbenih delavcev iz Ljubljane na Katarino leta 1938 GRADISOV VESTNIK * Stran 5 Slika 1 Slika 5 Slika 6 VTISI Z RAZSTAVE ■IIIIIIB gradbenih strojev ..Bauma” Letošn ja šesta nemška razstava gradbenih strojev v Munchenu je bila |>o obsegu razstavnega prostora in po količini prikazanih strojev precej večja od dosedanjih razstav. Razstavljale so v glavnem nemške tovarne, od tujih držav so se razstave udeležile še Združene države Amerike in v neznatni meri Avstrija in Francija. Že pri prvem, bežnem pregledu razstave je obiskovalec dobil vtis precejšnjega napredka, ki je bil dosežen pri konstrukcijah gradbenih, strojev. Prav tako je bilo opaziti težnjo, da bi vse ročno delo, kolikor je le mogoče mehanizirali, saj je bila razstavljena celo motorna samokolnica, ki ima zelo lahek pogonski motor nameščen tako, da je ni težje držati v roki kot navadno. Zanimivejši in uporabnejši je motorizirani japaner. ki ga kaže slika t. Iz slike je razvidno, da se od japanerja. ki je pri nas običajen, razlikuje po tem, da ima tri kolesa. dvoje sprednjih in eno zadnje kolo. Nad zadnjim kolesom je motor, pogon je na sprednjih dveh kolesih. Tovarna teh japa-nerjev navaja razne prednosti, n. pr., da tir japanerja ne preseže, tudi če je opremljen z dvojnimi sprednjimi kolesi, širine 1,1‘5 m, kar pride v poštev predvsem za vožnjo po odrih; zaradi nizke višine (90 cm) je olajšano nakladanje. Opremljen je z avtomatično sklopko. Posoda se lahko v dveh do treh minutah zamenja s ploščadjo. Ti motorni japanerji so izvedeni ali tako. da se delavec vozi z japaner jem ali pa da hodi ob njem (slika 2). Pri demonstrirali ju uporabnosti japanerja je vozil polno naložen iz jame po strmini z naklonom 75 °. Vozi s hitrostjo 13 m v minuti. Velika privlačnost je bil seveda tudi stroj za nametavanje ometa. Razstavljeni sta bili dve tipi teh strojev. Prvi je konstruiran tako, da drži zidar posodo za malto v roki (slika 3). Na dnu posode za malto je nameščena lopatasta turbina, ki meče malto iz posode, pogonski elektromotor ima zidar pritrjen na hrbet. Lopatasta turbina, ki je nameščena v posodi za malto je vezana s pogonskim elektromotorjem z gibljivo gredjo. Posoda za malto drži tri litre. Pri delu mora biti poleg zidarja maltarka, iz katere zajema malto. S tem strojem se da nametati na zid 13 I malte v 1 minuti, t. j. nametati 60 mJ ometa na uro prt debelini ometa 13 cm, kar je vsekakor znaten napredek pri izdelavi ometov. Elektromotor se priključi na tok napetosti 22'OV in je težak 4 kg. Posebna ugodnost tega stroja za nametavanje malte je v tem, da je premičen do najvišje mere. Seveda je bilo treba preveriti, če lahko stroj meče tudi debelejša zrna. V malto nasuti pesek z zrni do povprečne debeline 1 cm je šel brez nadaljnjega skozi turbino stroja. Ker ta stroj zavzema zelo malo prostora, je uporaben tudi za ometanje majhnih ali ozkih prostorov. Druga vrsta takega stroja je razvidna s slike 4. Stroj se v bistvu sestoji iz dveh delov: iz posode za malto, ki leži na štirih kolesih (ta so gibljiva v vseh smereh) in iz samega stroja za nametavanje malte, ki je tudi gibljiv v vseh smereh. Elektromotor poganja turbino in polža, ki vleče malto iz posode do turbine. Tudi pri tem stroju se lahko uporabi pesek z zrni do debeline 1 cm. S tem strojem se lahko ometava strop do višine 3.00 m. Ce je strop višji, je treba stroj postaviti na oder. Kapaciteta tega stroja je 50 m2/uro in se posoda za malto z vsebino 130 litrov izprazni v ca. 5 minutah; poraba malte na uro je torej 600—1000 litrov. Ta stroj ni tako okreten, kot stroj, ki je opisan zgora j, in se z njim ne da ometavati majhnih prostorov. Ima pa to veliko prednost, da je njegova konstrukcija zelo enostavna. Oba opisana stroja pa imata v primeri z italijanskimi vrstami to prednost, da za obratovanje ni potreben zrak in s tem tudi ne kompresor. Mnogo obiskovalcev je imela edina francoska tovarna, ki je razstavljala na razstavi. v Niinchenu Ta je razstavila jeklene podpore, cevne odre in kovinske opže. Razumljivo je, da so tudi nemške tvrdke razstavile jeklene j>odpore in cevne odre, vendar pri njih ni bilo opaziti drugačnih oblik, oziroma sistemov, kot jih že poznamo. Te vrste jeklenih podpor in pločevinastih opažev so pokazane na slikah 5 in 6. Jeklene podpore imajo navoj, s katerim se naravnajo točne višine podpor, popolnoma zaščiten in delci betona ne morejo priti do navoja. Zelo važno je tudi, d„ navoj ni urezan v cev, temveč ima cev nastavek (odebelitev) z urezanim navojem. Tako je nosilnost stojke neokrnjena. Na sliki 5 se tudi vidi, da imajo jeklene podpore na vrhu posebne konzole z vertikalami iti oporami, ki služijo za postavitev opaža za nosilce. Širina konzol je 99 cm in 125 cm, razdalje med vertikalami in oporami na konzolah pa se lahko regulirajo. Tovarna izdeluje te opore v velikosti od 1.70 m do 3.75 m. Isti sistem jekle-nih podpor je uporabljen tudi za opiranje izklopov pri kanalizaciji, vodovodu in slično. Dolžina teh opor pa je od 0.60 m do 2.30 m. Razumljivo je. da se prihrani s takimi podporami veliko časa in lesa. Zdi se mi, da je opaž, ki ga je pokazala ta tovarna, res dognan, njegova konstrukcija se delno vidi na sl i k i 6. Ko so iz teh jeklenih opažnih plošč sestavljali opaž za steber, se je zdelo tako, kot Slika 13 da bi sestavljali »matador«. Uporablja se samo ena velikost opažnih plošč: KM) X 50 cm, zaradi česar odpadejo posebne oblike plošč, ki se malokdaj uporabljajo. Pri postavljanju opažev za stebre in stene normalnih velikosti niso potrebne opore, ker je konstrukcija sama po sebi dovolj trdna; sestavi pa se lahko vse velikosti sten in stebrov. Pri opažanju in razpažanju se prihrani 80 % časa, pri tem pa ni potrebno kvalificirano delo; odpadejo tudi vijaki, ključi in podobno. Eden najbolj uporabljanih strojev v gradbeništvu je betonski mešalec. To se je videlo tudi na razstavi. Nam znane in neznane tovarne so razstavile veliko število betonskih mešalcev starih, dobro poznanih oblik in tako imenovane protitočne mešalce. Seveda so stare oblike mešalcev zelo izpopolnjene. Vsak mešalec je pravzaprav mala betonarna. Pri nobenem mešalcu ne manjka ročni skreper, strojniku pa se ni treba več mučiti z vzvodi in paziti na to. koliko vode je treba dodati suhi mešanici. Vse delo se opravi s pritiskom na gumb. Količina potrebne vode se določi s posebnim števcem za vodo. Pritisneš na gumb in določena količina vode steče v mešalec. Tudi posoda za gramoz in cement se ne zvrača več tako kot smo navajeni pri naših mešalcih, temveč se dvignjeni posodi dno avtomatično odpre in material se iztrese v boben brez razbijanja po posodi (slika 7). Na sliki 7 je prikazan protitočni mešalec, ki se vedno bolj uveljavlja v gradbeništvu. saj zmanjša čas mešanja ene mešanice na 15 sekund do 30 sekund, tako da traja celotna, operacija mešanja-1—3 minute. Mimo- tega pa je beton še botje zmešan kot pri klasičnih mešalcih. Velika prednost takih mešalcev je tudi,, da bolj tiho tečejo in da so bobni manjši kot pri starih oblikah mešalcev. Naj omenim še to, da imajo vsi.mešalci gumijasta kolesa, polnjena z zrakom; kar omogoča hiter prevoz. Taka kolesa so tudi pri pralnih bobnih, namesto zobnikov. Tako je uspelo zelo zmanjšati ropot stroja in doseči 50% prihranka pri pogonu. Zanimivo je, da noben od razstavljenih transportnih trakov ni imel gladkega gumijastega traku. Vsi trakovi so imeli rebra raznih oblik, kar omogoča uporabo transportnih trakov pri mnogo večjih naklonih. Slika 8 kaže viličasto dvigalo na horizontalni prijem, ki je zelo priročno za prenos raznih vrst zidakov. Stroj prime zidake od strani (ne od spodaj) in jih naloži na kamion ali prenese drugam. Slika 9 pa kaže podoben ' način dviga in transportiranja zidakov. Ta stroj je še toliko boljši, ker se lahko košara, ki prijemlje zidake, obrača za 360 stopinj. Nosilnost teh strojev je 1.0 do 2.0 tone. 'Vse večje tovarne so razstavile tudi bagre in stolpne žerjave. Novejše konstrukcije bagrov imajo hidravlično upravljanje stroja, Slika 14 konstruktorji pa jim skušajo dati poleg čim večje ekonomičnosti in uporabnosti tudi čim lepšo zunanjost. Sliki 10 in 11 kažeta dva j taka stroja. Izbira je tako velika, da bi se bilo res težko odločiti, kateri tip je na jbol jši. ; Večina razstavljenih stolpnih žerjavov je bila lažjega tipa, ki se dajo hitro postaviti in razstaviti in ki dosežejo obenem zadostno višino. Razne potrebe so ustvarile najrazličnejše tipe in velikosti, večina lažjih tipov je | pa že tako konstruirana, da se lahko giblje tudi v krivinah okoli stavbe. To je seveda velikanska prednost, saj se obseg dela ta- ' kega žerjava zelo poveča. Ena izmed tovarn je razstavila specialni žerjav, ki se uporablja za zelo visoke stavbe ali pa na stavbišču, kjer je zelo malo prostora.(glej sliko 12). Ta žerjav se postavi približno v sredo stavbe, j tja, kjer je predvideno stopnišče ali dvigalo, in se z napredovanjem del sam dviga obenem s stavbo. Ročica tega stolpnega žerjava je dolga 30 m, dvigati pa se prične, ko so zgrajene tri etaže in se lahko vpne v spodnji dve etaži. Ročica žerjava je 12 m nad najviš- 1 jim nadstropjem. Velik del razstavišča so zasedli tudi stroji za nizke gradnje kot buldožerji, nakiadaci, seraperji, graderji, finišerji za beton ih asfalt, rezalci fug za betonske ceste, vibracijski valjarji itd. Največji razvoj je bil viden pri nakladačih. Poleg nakladanja s čela, kot ga poznamo pri naših nakladačih Caterpilar, nakladajo ti stroji tudi preko glave in na desno ali na levo stran (glej sliko 13 in 14). Kdor je kdaj gledal naše, sicer odlične na-kladače, ve, da se mora nakladač vedno zasukati za približno 90 stopinj, da lahko material naloži na kamion. Pri nakladaču, ki naklada tako, da nese material čez glavo. pa to ni potrebno. Da pomeni obračanje nakladača izgubo časa, je jasno vsakomur in nakladač, ki naklada čez glavo, lahko naloži material še drugič, kar bi se reklo, da naklada dvakrat hitreje. Nekateri stroji so grajeni tako, da imajo za vse manipulacije j samo en vzvod, vsi pa so grajeni zelo robustno in so sposobni nakladati tudi težak material. Tovariši, ki so in ki še delajo pri cestnih delih, vedo, da je vedno dosti skrbi pri kom-primaciji nasipov. Novi vibracijski valjarji pa to delo opravijo zelo temeljito in se da njihov učinek menjati tako, da odgovarjajo teži valjarja od 4 ton do 20 ton. Za razgri-njanje drobljenca pa so bili razstavljeni posebni razdelile! za drobljenec, ki razgrne drobljenec enakomerno in v točno določeni višini. Na tej obširni razstavi gradbenih strojev je bilo še mnogo drugih novosti in izboljšav in so v zgornjem opisu prikazane samo najznačilnejše novosti in izboljšave Ing. M. Šircelj Slika 11 Slika 3 Slika 4 Slika 7 Slika 12 ING. POGAČNIK fe Zožena Perulninarskn farma t ! Zalog leži severnovzhodno od središča Ljubljano ob progi Ljubljana—Zidani most in ob izlivu Ljubljanice v Savo. Zveza z Ljubljano je možna z avtobusom ali z vlakom, vendar so te zveze sorazmerno drage in preveč poredko, da bi poslovanje nemoteno potekalo. Vse poslovanje je vezano na Ljubljano, le ambulanta je v štiri kilometre oddaljeni vevški papirnici. Tudi trga na v Zalogu in je treba za menzo skoraj vso hrano pripeljati iz Ljubljane. Kadar imamo opravka s socialnim zavarovanjem. z banko, z obrtniki itd., vsakokrat moramo v Ljubljano. Teren v trikotu med Ljubljano, Savo in Ljubljanico je v glavnem ravnina, ki se v nekaj ježah spušča od Ljubljanice proti Savi. Ravnina je rodovitno obdelano polje z neka j pašniki in gozdovi. Geološko je svet naplavina, v kateri prevladuje apnence. Posamezna zrna pa tvorijo kremenjaki, ke- industrija v glavnem dograjena. Takrat je prevzelo gradbišče Ljubljana spet dela v Zalogu. Gradili naj bi novo klavnico. Jesena t'9'34 smo začeli postavljati naselje in zemeljska dela na 1200 metrov dolgem industrijskem tiru. Drugih del tedaj ni bilo moč začeti, ker še m bilo načrtov. Podoben polo/.a j je bil tudi spomladi PDT leta. Naselje še ni bilo pripravljeno ni bilo elektrike, vode, niti kanalizacije. Nekako sredi marca je začelo podjetje sElektro-Lj ubij a na c graditi daljno vod, obenem so gradili tudi vodovod. Določili so prostor, kjer naj bi stale pisarne, garderobe in skladišča, načrtov zn klavnico pu še ni bilo nikoder ter ni nihče vedel, kakšni bodo objekti, kje bodo stali, Le svet za Mesno industrijo je bil že odkupljen. V tein zastoju se je odprlo drugo delo — nova hladilnica za sadje s kapaciteto >04) vagonov z vsemi pritiklinami. Sredi maja je b:la skle- ratofirji. porfirski oziroma kerato-firski tufi in drugi minerali. Na nekaterih mestih naletimo na kompaktno glino ter na metamorfni konglomerat. Ljubljanica je nanesla med agregate v tisočletjih mnogo drobnih odplakijivih delcev, največ glinastih. Odstotek teh za betam škodljivih snovi je pri Šentvidu še malenkosten, proti Zalogu pa v povprečju vedno bolj narašča. Zato moramo agregat za beton že v Ljubljani prati. Sedanje pralne naprave pa odnašajo tudi koristne fine delce, ki jili potem primanjkuje v sicer dobri naravni krivulji, ki leži med Fidlerjem i n EM PO Gradis je zgradil na tem področju že kmalu po osvoboditvi moderen žitni silos. Kasneje smo začeli graditi »Gumico«, delo pa je iz neznanih vzrokov obstalo, ko je začela stavba komaj rasti iz zemlje. Leta W54 so se začele investicije preusmerjati, ker je bila bazična Spodaj: poslopje klavnice in hladilnice sadja njena gradbena pogodba in delo se je začelo kakih "(X) metrov slran od kraja, kjer smo začeli s pripravljalnimi deli za klavnico. Postavili smo polirsko barako s skladiščem, lesarsko in ž.cle/.okriv-sko lopo ter opravili tudi vsa druga pripravljalna dela. Mimo tega smo morali postaviti še provizorični transformator, od koder smo napeljali elektriko na delovišče in v naselje. Montirali smo tudi visokotlačno črpalko s tlačnim kotlom na vodnjak, ki je bil že izkopan, ter napeljali vodo na stavbišče. Prvega junija tega leta |e začela obratovati tudi menza. Približno takrat smo zgradili zidano barako s pisarnami in skladiščem ter garderobami na področju bodoče klavnice. Pošta je začela napeljevati telefon in prve dni julija smo imeli že telefonsko zvezo z Ljubljano. Druga polovica maja pa je za začetek gradbenih del ž.e prepozna. Gradbeni delavci so že razporejeni po gradbiščih, tako sta bili dve stanovanjski baraki povsem prazni, menza s kapaciteto 200 abonentov pa nereiitahilnu. Delavcev nismo mogli dobiti drugače, kot da smo jih nabrali iz ljubljanskih stavbišč. Ti so se vsak dan vozili z vlakom, avtobusom ali kolesom v Zalog. Zgodaj jeseni, ko je že za samo hladilnico manjkalo delavcev, je hotel začeti investitor gradnjo štirih stanovanjskih blokov, Tovarno namakalnih naprav »Agroindust, ki bi stala na temeljili opuščene »Gumice«. ter z gradnjo svinjskega in govejega hleva za bodočo klavnico. Razuml jivo je, da naše gradbišče ni moglo prevzeti vseh naštetih del. razen hlevov, saj smo s pripravljalnimi deli za klavnico v glavnem ž.e zaključili Hlevi pa so sestavni del Mesne industrije, ki smo jo nameravali prevzeti. Vse drugo je prevzelo podjetje »Obnova«. Delavcev pa nam je tako manjkalo, da smo morali v sporazumu z investitorjem delo na obeh hlevih prekiniti, ljudi pa premestiti na stavbišče hladilnice sadja. Tako nam je uspelo, da smo hladilnico kljub dodatnim delom pokrili pred mrazom in vsaj v glavnem zavarovali. To je bi I vsekakor velik uspeh, saj je bilo v ta trinadstropni železobeton-sk; skelet vgrajenih dobrih 3000 m3 betona. Vsekakor moramo posebej omeniti sedaj že upokojenega delovodjo Briclju, ki je s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo prispeval k temu delovnemu uspehu. Rn tej gradnji smo v večjem obsegu prvič preskusili betoniranje stebrov po vakuum postopku, ker ima stavba v prvem in drugem nadstropju v prerezu vse stebre enake. Poskus je pokazal, da so vakuum opaži cenejši od opažev po normah. Pri zelo pogosti uporabi pa so celo cenejši od montažnih opažev. Oblika je konstantna in izdelki zelo lepi. Prav tako je tudi beton pri takem postopku trdnejši, suj se zaradi vakuum i ran ja zmanjša količina vode in s tem vodocementni faktor. Tako je moč zmanjšati dodajanje cementu, ne da bi s tem padla trdnost betona pod predpisano. Ta postopek pa ima tudi svoje senčne strani: opaže lahko uporabi jamo le za določeno dimenzijo in se jih ne da uporabiti na primer pri dilata-cijskih stebrih. Mimo tega pa je vsa zadeva zelo občutl jiva za nizke temperature. Kadar pade temperatura pod T 3® C, se ne da vakuumi-rati. Po dolgotrajni in mrzli zimi so se odprle za gradbeništvo kaj pičle perspektive. Investicije je bilo treba slvrčiti. Leto 1936. bi lahko imenovali »recesijsko« leto v gradbeništvu. V Zalogu se to ni preobčutno poznalo. Poleg že prevzetih del je bilo treba graditi za hladilnico še industrijski tir, sanitarni prizidek, črpališče hladilne vode ter urediti tudi zunanjost. Predvidevali pa smo, da bolno začeli graditi glavno obratno poslopje Mesne industrije. Zato smo postavili v naselju še eno barako. Toda načrtov kljub ž.e zagotovljenim finančnim sredstvom še ui bilo. Tako so investitorju bremenila pripravljalna dela (lope, skladišču in delavsko naselje), medtem ko nismo zanj gradili ničesar novega. To in težaven finančni položaj, v katerem se je zaradi skrčenja investicij in ostrih licitacij znašlo naše podjetje, nam je narekovalo. da smo prodali investitorju delavsko naselje pod pogojem, da ga brezplačno uporabljamo, dokler bomo zanj gradili. S tem smo napravili podjetju precejšnjo uslugo, obenem pa smo si zagotovili nova dela. Pozno jeseni smo klavnico res tudi izlicitirali in pričeli z delom. Načrti so bili slabi in močno pomanjkljivi. »Srbija-projekt« jih je pošiljal na revizijo sproti in smo jih že potrjene dobivali prek investitorja. Kljub vsemu pa smo listo kritično leto 1936. bilančno uspešno zaključili. Leta 1937. smo že v februarju izlicitirali zbirni kanal, ki odvaja odplake celotne industrije in novih stanovanjskih blokov. Ker smo mi prevzeli kanalizacijo, m ostalo za »Obnovo« nobenega dela in je to podjetje zaprlo svoje gradbišče v Zalogu. Tega leta je začela obratovati hladilnica za sadje. S prevzemom gradnje upravnega poslopja za Mesno industrijo so bile naše kapacitete že zasedene. Kanalizacijo smo zgradili v pravem času, da je mogla začeti hladilnica obratovati. Do konca leta pa je bilo pod streho tudi glavno obratno poslopje klavnice z upravnim traktom. V oboje smo vgradili več kot 3006 ni’1 betonu oziroma železobefo-na. Poleg drugih manjših del smo prevzeli še kotlarno za »Agroindus« in uspeli, da je začela obratovati še pred mrazom. Tudi to leto smo finančno uspešno zaključili. Leta 1938. smo imeli dosti dela za Mesno industrijo in »Agroindus«. Da bi mogli prevzeti še gradnjo perutninske farme (valilnico, vzre-jališče, perutninsko klavnico trafo postajo itd.), smo razširili naselje še za dve baraki. Uspelo nam je, da smo se držali v glavnem vseh |K>-godbenih rokov. Začetek obratovanja se je zakasnil zaradi zamude pri izdelavi načrtov za instalaci je in opremo ter zaradi naknadnih sprememb. Bilanca za lansko leto je pokazala, da smo tudi to leto uspešno zaključili. Lahko pa bi bili še uspešnejši, če nas ne bi ovirali oprema in instalacije. Letos moramo dokončati že začete objekte ter zgraditi še eno perutninsko vzreja-lišče. Postaviti bomo morali še eno stanovanjsko barako. To je v glavnem vse, kar je ta kolektiv doslej napravil. Leta 1934 so ga sestavljali v glavnem domačini, ki so bili zaposleni pri pripravljalnih delih. Zanimivo pu je, da v vsej bližnji okolici v vseh letih nismo mogli dobiti kaj prida kvalifi- ciranih delavcev, čeprav je bilo tu pred vojno zelo veliko zidarjev in tesarjev. Leto kasneje so predstavljali jedro kolektiva tisti, ki so se vozili i/. Ljubljane. Nuslednje leto pu se je podoba temeljito spremenila. Večina kolektiva je stanovala ž.e v naselju, kvalificirani delavci pa so se še vedno vozili. Lela 1936. je postal Zalog samostojno gradbišče z obratnim delavskim svetom in sindikalno podružnico. Središče delavskega upravljanja in sindikalnega dela je vedno bolj postajalo samo naselje. Tako se je gradbišče polagoma razvijalo v življenja sposobno enoto, hi je sposobna prevzeti na tem področju vse vrste gradbenih del. Slabost pa je v tem, da nima družinskih stanovanj, kjer bi stanovalo kvalificirano jedro. Tako meni vsak delavec, da dela tu le začasno, v kolikor ga splošno stanovanjska stiska ne primora, da si skuša urediti družinsko stanovanje v samskem naselju. Druga slaba stran pu je kvalifikacijska struktura delavcev. To vprašanje rešujemo uspešneje kot pa stanovanjsko. Gradbeništvo terja danes vedno manj nekvalificiranih ter vedno več kvalificiranih delavcev. Zato omogočamo delavcem, da si pridobe poikvalifikacijo s praktičnim delom, štipendiramo polkvalificirane delavce v tečajih za pridobitev kvalifikacije, prav tako pa tudi kvalificirane v tečajih za pridobitev visoke kvalifikacije. Posebno močno skrbimo tudi za vzgojo vajencev. Kolektiv plačuje vsakogar po delu, pač. pa z nižjo postavko, dokler ne predloži spričevala. da je dosegel ustrezno kvalifikacijo. Danes imamo 12 visokokvalificiranih, 44 kvalificiranih, 43 polkva-lificiranih, 27 vajencev m 90 nekvalificiranih delavcev. Tarifna komisija pa predlaga, naj bi jih 18 pastili k izpitu za poikvalifikacijo. Posebej kaže pripomniti, da je od vseh 96 nekvalificiranih delavcev le 6 iz naše republike, od tega štiri delavke. Visokokvalificirani delavci se sami Slovenci. Komisija za razdelitev stanovanj v Ljubljani je upoštevala tudi težave našega gradbišča ter ugodno rešila 14 prošenj za družinska stanovanja. To je vsekakor precej, potrebe pa so vsak dan večje. Ce pogledamo našo dosedanjo realizacijo, dobimo naslednjo sliko (glej tabelo). Za letos imamo pogodbeno prevzetih tlel v vrednosti 308.483.371 dinarjev. V tej številki je vključenih 103,145.787 dinarjev obrtniških del. Predvidevamo, tla bomo prevzeli še za kakih 74 milijonov dinarjev del. S tem bo naša kapaciteta letos v glavnem zasedena. Dela nam tudi v bodoče ne lxi manjkalo in bo treba razmišljati o gradnji stanovanj za naše delavce tudi na tem področju. REALIZACIJA - GRADBIŠČA ZALOG Grtid]>ctia Storitve DUH 1934 1933 1936 15.461.533 175.692.167 116,144.818 1,055.656 v sklopu Ljubljane 3.266.174 1957 241.492.238 2,897.853 8.202.420 1938 19fl.542.425 4.09;).722 11.38.2.903 757,153.221 8,044.253 22,831.499 Prod« ja materialu 1/ičdii i duhodek Izrodili izda tok Skupaj 7,157.151 8,912.964 7.297.112 40.902 7 tl.997 754.227 538.304 52.744 749.151 13,461.553 173.692.167 127,106.197 262,164.750 215 088.240 23,537.227 1,487.126 1,340.399 791,512.907 ML CEMENTNE VREČE Koliko hude krvi je bilo že zaradi teh vreč. V centrali pravijo, da bi bilo treba cementne vreče zbirati in jih knjižiti, kadar jih prodajo, pa izkupiček evidentirati. Na gradbiščih pa najraje, cementne vreče skrijejo, jih prodajo, iz tako zbranega denarja pa oblikujejo nekakšen »črn fond«, ki ga uporabljajo pač po svoje. 'Seveda ne bi mogli trditi, da gre ta denar v kakšne »črne« namene. Največkrat vzdržujejo iz teh sredstev menze, ponekod so dajali delavcem celo malice. Navidez to'- ni nič slabega, toda če stvar dobro premislimo, le ni čisto v reda. Ta denar namreč največkrat ni evidentiran in so možne razne manipulacije, za katere ne more nihče priseči, če so vedno tudi poštene. Ali ne bi bilo bolje, da določimo normativ, koliko vreč se pokvari in koliko vreč ostane uporabnih. Mimo tega pa ni nikakor moč zagovarjati tega., da bi tako zbranega denarja ne evidentirali. Ves direndaj okrog teh vreč pa nastaja zaradi tega, ker si gradbišča na ta način ustvarjajo neka sredstva, s katerimi sama razpolagajo in nad katerimi ne more centrala držati roke. Če je stvar v tem, potlej se dogovorimo in prepustimo izkupiček za prodane vreče gradbiščem, kako pa bo ta denar uporabljen, o tem naj sklepajo obratni delavski sveti, ali pa dajmo vreče sindikalni podružnici, naj jih ona zbira in ona gospodari z (jena r jem. -oc Opoldanska »zabava« na ju v šiški Mariborska tajnica se smehlja ob misli, da bo dobila nov pisalni stroj in se ji ne bo več treba baviti poleg tipkanja še s — ključavničarstvom Prvoaprilske potegavščine Samo za »kratek čas« V naši zadnji številki smo objavili nekaj prvoaprilskih potegavščin. Nekatere so res »ožgale« Tako je dobil inž. Sever nekaj brzojavnih čestitk k poroki, drugi so se razveselili mopedov, tretji so se razburjali zaradi tega. ker naj bi šefi dobili avtomobile na osebno uporabo in podobno. Vsem tem naj povemo, da je od vsega tega ostal le — dolg nos. Vse fotografije na zadnji strani in zadnje vesti so bile prvoaprilske. Pa tudi znotraj jih je bilo nekaj. Tista, da bodo v Celju zgradili upravno poslopje za gradbeno vodstvo, je bila prav tako bosa. š<> naibolj pa so verjeli oni. da smo dobili pet novih buldožerjev. To je le naša pobožna želja, žal. je bila le prvoaprilska. Vse drugo pa je res. Tudi tisti oalas. da potrebujejo v Škofji Loki tesarje in da naj se vsak tesar, ki bi rad stalno živel v Škofji Loki, prijavi sekretariatu podjetja, kakor je v oglasu- napisano. šilili Ta del Švice je del francoske Švice. Po odhodu iz Montreusa smo kmalu prešli po široki dolini VVallis v nemško govoreči del Švice, kjer smo se ustavili za dobro uro v trgu Brig, preden smo se vzpeli prek visokega gorskega venca v Italijo. Simplonski prelaz je ena izmed redkih prehod-mili točk iz severa v laliijo. Čez ta prelaz so prodirale že razne vojske na osvojevalnih pohodih. Pred dobrimi 150 leti je tod korakal Napoleon s svojo lačno in raztrgano vojsko in še danes se lahko čudimo, kako mu je uspelo prodreti in osvojiti vso severno Italijo. Sedaj teče gladka cesta do vrha prelaza, ki je močno utrjen s starimi rn novejšimi utrdbami. Vrb prelaza je visok preko 2000 metrov. Ivo smo izstopili iz avtobusa, nas je zajel oster mrzel zrak ter snežni metež. Zato smo kaj hitro nadaljevali pot in se spuščali strmo v Italijansko nižino. V dobre pol ure 'smo iz ostrega gorskega podnebja prešli, v topel kraj. kjer so rasle palme, oranže in drugo južno drevje. Vozili smo se ob prelepem italijanskem jezeru Lago Maggiore. ki je glavna izletniška točka Milančanov in ki ga obiščejo vsi petični tujcj, ki potujejo po Italiji. Krog in krog podolgovatega jezera so nanizane vile. lepi hoteli in gradovi. Vmes šd posejane skupine cipres, temnih boreče v in palm, kar vse nudi čudovit videz romantičnosti. Proti večeru smo zavozili na široko avtomobilsko cesto, ki vodi v Milan, kjer smo prenočevali. V Milanu je bril oster veter, ki smo ga močno občutili v nasprotju z blago toplino ob jezeru. Milao je lepo moderno mesto, ki se naglo razvija in ki je trgovsko ter industrijsko središče Tfalije. Če hodiš po ulicah, slišiš resnično samo 'Stfdijahsko govorico. Vendar ljudje sami spominjajo bolj na Nemce ali na Slovane in nimajo po videzu ‘ničesar skupnega z malimi in črnimi Italijančki. kakor smo jih bili navajeni gledati za časa okupacije. Dobršen del gornje Italije so preplavila za časa preseljevanja narodov razna severna ljudstva, se tu naselila in je še sedaj vidno njihovo nasledstvo v tukajšnjih prebivalcih. ' Naslednji dan smo si • ogledovali mesto, predvsem znamenito milansko stolnico, ki so jo zidali •polnih 600 let, .tako da je prešlo v italijanski pregovor. da se vsaka za vlače va na st var .gradi kot 'milanska stolnica. Druga znamenitost Milana je •depi stari grad grofov Sforza, ki leži skoraj sredi -Milana in v katerem so sedaj nameščeni razni kulturni 'Inštituti. Že od prejšnjih udeležencev enake poti smo •zvedeli, da je Milan najcenejše mesto na naši poti. 'Zato -smo vsi hranili preostali drobiž iz raznih držav, skozi katere smo potovali ter ga prelili v Ure. Ne da bi se domenili, smo se skora j vsi udeleženci potovan ja znašli v veliki trgovski hiši poleg stolnice, da izberemo kake obvezne spominke in darila za domače. Nervoza je bila velika in izbira težka, denarja pa malo. Kljub temu smo se po-| poldne vsaj deloma zadovoljni zbrali v avtobusu, pomirjeni!, da ne bomo prišli povsem praznih rok domov. Iz Milana nas je pol vodila po lepi ravnini, ki so jo na severnem robu obkrožale visoke in deloma zasnežene planine. Vozili smo se skozi zgodovinska mesta Brescia, Verona, Mantova, ki so bila še pred skoraj 100 leti v avstrijski lasti in kjer je marsikak slovenski snldat služil cesarja in tamkaj pustil svoje kosti. V Veroni smo se ustavili za uro ter si ogledali rimsko areno ter stavbo, kjer je sta- /kivči 1 a znana Julija ui kjer ji je pod njenim l>aIkunam igral ljubezenske pesmi Romeo Balkon je bit precej visok m smo intenzivno ugibali kako je mo-gel po fasadi priti Romeo do J uit te. Ver jetno so imeli že takrat konzolna dvigala. V Veroni smo si. po uspeli zbiralni akciji, kupili trebušasto steklenico italijanskega vina, da smo malo poplahntl: prah dolge poti. Zvečer smo se že vozili mimo Benetk, katerih soj luči je odseval na morju, proti I rstn. Trst je bil že ves v pokoju, vendar smo le malo pokrižani po ulicah, da dojamemo tudi nekaj vtisov s tega mesta. V zgodnjem jutru smo pribrenčali na kraško planoto in na našo mejo v Sežani. Ribala je ostra burja. kar smo smatrali za nelep pozdrav naše domovine, izgubljenim sinovom. Nekoliko je bilo nemira v naših vrstah, ko je vestni, carinik brskal po,prtljagi. Pa ni bilo nobenih težav. Zjutraj smo prispeli v Ljubljano, kier se je ves konvoj razšel.- Ko sem se vozil v družbi proti Mariboru, se nam je zdelo, da vozi vlak po polževo. Vagoni so bili neudobni in okolica tu bila tako urejena, kakor smo se razvadili. Vendar smo bili že blizu.doma, okoli nas se je prelivala domača govorica in v naših žepih smo imeli naše dinarje s katerimi smo lahko kupili, kar smo hoteli. Pot smo zaključili polni vtisov in duševno osveženi ter obogateni in pripravljeni, da z večjim veseljem poprimem« za v tem času' zaostalo delo. KONEC '!!! MED PR L E K I V servisni delavnici v Kidričevem stoji pri delovni mizi ključavničar Hanza in nekaj meri. V delavnico priteče ves zasopel in rdeč kot mako-. cvet Vincek. po domače mu pravijo tudi »Krčmar«. Med njima se razvije pogovor, kdo je ta dan več napravil.. Dolgo se nista mogla sporazumeti, končno sta si le povedala svoje mnenje: Hapza: »Ti Vincek. to pa uede držalo, ke ti zde praveš!« Vincek: »Ke? Ke tiho bode! Prekleto. gnes sen dela, da me že vse boli.« Hanza: »Vraga se dela! Ke se te dela?? V liift st zija. Ke je to delo! Bode rejše tiho, da te gdo ne čiije!« Vincek: »Probe še ti zijati v liift tak cele den. kak sn jas. pa boš vjda, da te bo bolelo, ali ne. Če druga ne, šijak te bo bola!« Milka Zgodovina se ponavlja Ko je bil Janezek še mlad pobič, je najbolj nerad sekal drva in pasel krave. Pa mu je oče dostikrat spodbudno dejal: »Daj no, če boš veliko drv nasekal, boš pa lahko potem gnal še krave na pašo!« Sedaj pa, ko je Janez postal razgledan možakar, mu pravijo: »Daj no, če boš blagajno samopomoči skrbno vodil, boš lahko še tajniške posle sindikata opravljal!« Milo za drago Kolektiv gradbišča v Rogaški Slatini nam je poslal tole pismo: »V zadnji številki našega vestnika smo prebrali veselo novico. Pišete. da imate na razpolago ntope-de, ki ga lahko dobi vsak član kolektiva Gradisa za 45.000 dinarjev. Naš kolektiv se zelo zanimal zanje. Da bi jih lahko kupili še več, smo sklenili, da bomo nabrali a (dva) vagona belih polžev, ki jih* boste lahko drago izvozili.« ? Odgovor uredništva: Sprejemamo ponudbo! Ko nam boste poslali polže, dobite mopede. Za stalno zaposlitev v lesnem obratu v Škofji Loki potrebujemo 8 tesarjev Interesenti naj se prijavijo preko gradbišč sekretariatu podjetja