STRAN 8 STRAN 10 ŠTEVILKA LETO Lil, 18. DECEMBER 2020 CENA 1.80 EUR Mleko in mlečni izdelki Razstava Ex tempore V Grušcvljah voznica z osebnim Tonkec znani daleč Mozirski gaj, kot je avtom prebila ograjo na mostu naokoli še ni bilo in zdrsnila v potok Povečana trgovina KEA na Ljubnem obogatena z lastno pekarno Gasilci kličejo na pomoč Pomagajmo gasilcem pri zbiranju sredstev za delovanje STRAN 12 STRAN 16 STRAN 23 Oglasi Zahvaljujemo se vam za zaupanje. V letu, ki prihaja, vam iz srca želimo predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Kolektiv optike Ukeb Ternik ¡z Mozirja Tel.: 639-49 53, 620-98-64. GSM; 031-388-070, Faks: 839-49-54 2 Savinjske novice št. 50, 11. december 2020 Vsebina Sproščanje ukrepov v štirih regijah Savinjska regija ostaja zaradi slabe epidemiološke slike z istimi ukrepi............................6 Spremembe volilnih okrajev Volilni okraj Zgornje Savinjske doline se ne spreminja....................7 Občinski svet Občine Nazarje Občina bo v družbi Golte prodala svoj delež..............................11 Zavod za gozdove Jerebika - drevo leta 2020 ...........14 DEOS Center starejših Gornji Grad Darilca in pozornosti za stanovalce in zaposlene...............14 Božiček za en dan Darila bo prejelo več kot 8400 otrok in 2000 starostnikov...........17 5. Božična bajka Slovenije Med pravljičnimi lučkami skoraj polovica Mozirjanov..........17 Kulturno društvo Jurij Mozirje Otroci do daril s pomočjo angelov in skavtov...........................17 100-letnica rojstva Aleksandra Videčnika Neizbrisen pečat pustil v pisnem in ustnem izročilu Zgornjesavinjčanov.......18 Planinsko društvo Ljubno ob Savinji Kljub okrnjenemu programu planinci uživali na izvedenih pohodih...................20 Planica Polete zasenčila izključitev Zajca in odhod trenerja Bertonclja......21 Dobrovlje Moški se je smrtno ponesrečil med delom s traktorjem...............23 Tretja stran Vztrajanje pri nečem, kar preverjeno ne deluje, je ... Predpredzadnji teden v letošnjem letu smo preživeli, v primerjavi s preteklimi štirimi, z nekoliko manj radikalnimi omejitvami. Priznam, da sem možnost obiska frizerke izkoristil takoj v torej zjutraj. Zdaj, ko sem si v ogledalu spet bolj všeč, se tudi počutim bolje in verjetno zaradi tega delam bolje. Tako pač ljudje funkcioniramo in točno to je imel v mislih gospodarski minister Zdravko Poči-valšek, ko je predlagal drugačen pristop pri spopadanju z epidemijo od dosedanjega. Zdaj je res čas, da nekaj spremenimo, saj je ponavljanje istih stvari, ki preverjeno ne delujejo, enako definiciji norosti. Bodimo realni, tudi če se v začetku novega leta začne cepljenje, se bo epidemija (upajmo, v manj izraziti obliki) vlekla vsaj do toplih spomladanskih dni, zato bomo morali živeti z upoštevanjem zaščitnih ukrepov. Treba je torej vzpostaviti kar najbolj »normalne« pogoje in hkrati poskrbeti (bistveno bolje kot doslej) za zaščito najbolj ranljivih skupin. Ob vseh »stresnih« informacijah, ki smo jih v tem času deležni s strani medijev, so pozitivne zgodbe prava redkost. Ne zato, ker bi jih bilo tako malo, ampak zato, ker v medijskem prostoru ne dosežejo toliko pozornosti kot slabe novice. Mi se trudimo, da smo pri poročanju pozitivno orientirani. V tokratni številki Savinjskih novic objavljamo intervju z Mirkom Straškom, direktorjem podjetja KLS Ljubno, kjer znova poslujejo zelo uspešno in celo podirajo rekorde. A žal ima tudi ta zgodba senčno plat. Mirko Strašek zaradi nerazumnih administrativnih ovir obžaluje, da v širitev proizvodnih kapacitet niso investirali v kakšnem gospodarstvu in podjetništvu bolj prijaznem poslovnem okolju. Tam bi njihova nova tovarna že stala, pri nas pa ... Želim vam zanimivo branje. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik POJASNILO IN OPRAVIČILO NAROČNIKOM Spoštovani naročniki in naročnice Savinjskih novic, obveščeni smo, da v zadnjem času prihaja do zamud pri dostavi časopisa na vaše naslove, kar iskreno obžalujemo in se vam za vse nevšečnosti vljudno opravičujemo, vendar pa moramo poudariti, da do tega prihaja izključno zaradi organizacije dela v Pošti Slovenije. Kot so zapisali v nedavnem sporočilu za javnost, »Pošta Slovenije zaradi epidemije posluje v zelo oteženih pogojih in je zato poslovanje zaradi spoštovanja ukrepov ter odsotnosti sodelavcev primorana nenehno prilagajati razmeram. Čeprav so vselej pripravljeni na decembrsko povečano količino pošiljk, je ta letos presegla vsa pričakovanja, kar terja ustrezno prilagoditev rokov prenosa pošiljk«. Iz tega razloga vas, cenjeni naročniki in naročnice Savinjskih novic, prosimo za potrpljenje in razumevanje, dokler se razmere ne uredijo. Hvala. ISSN 0351-8140, leto LII, št. 51, 18. december 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinji novice št. ¡31,18. december 2020 3 Tema tedna POMAGAJMO GASILCEM PRI ZBIRANJU SREDSTEV ZA DELOVANJE p «I« I «I ...II.V • v Gasilci ob epidemiji kličejo na pomoč Janko Žuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornjesavinjske doline: »Približuje se konec leta, to je čas, ko gasilci vedno obiskujejo domove krajanov, ki so člani domačega gasilskega društva. Obisk izkoristijo za čestitko ob novem letu, navadno prinesejo s sabo koledar, ljudje pa ob tej priložnosti poravnajo članarino društvu. Letos takšen pristop ni mogoč in društva razmišljajo, kako naprej. Sploh za manjša gasilska društva denar pridobljen s članarinami predstavlja pomemben del sredstev, ki jih gasilci zberejo sami. Obiskov na domu, četudi bi predaja koledarja in denarja za članarino potekala pred hišnim pragom, seveda ne priporočamo. Hitro lahko pride do neupoštevanja zaščitnih ukrepov, četudi nenamerno. V PGD Pobrežje ob Savinji smo se odločili, da svojim članom letos pošljemo položnico, na kateri bo znesek v višini članarine za vse družinske člane, ki so v prejšnjem letu poravnali članarino. Priložili bomo spremni dopis in v njem razložili, zakaj se na njih obračamo na takšen način. Verjamem, da bodo ljudje članarino poravnali, saj nas podpirajo pri našem delu. Vsa društva zagotovo beležijo velik primanjkljaj sredstev, do katerih so prejšnja leta prišla z raznimi nabirkami. Zato bo treba z denarjem ravnati skrbno in nabavljati zgolj najbolj nujno opremo, ostalo bo moralo počakati na čas, ko bo pridobivanje sredstev spet stabilnejše. Je pa v tej situaciji moja glavna skrb, da sredstva, ki nam jih izplačujejo občine za našo redno dejavnost, tudi v letu 2021 ostanejo vsaj na višini letošnjih. Vem, da se ponekod v Sloveniji že dogaja, da želijo župani v naslednjem letu znesek, ki ga namenijo redni dejavnosti gasilcev, znižati. Zupani zgornjesavinjskih občin k sreči niso pokazali takšnega namena in verjamem, da ga tudi ne bodo.« Preventivni ukrepi proti širjenju novega koronavirusa so letos ustavili številne dejavnosti in posledično izvajalcem raznih dejavnosti povzročili hudo pomanjkanje finančnih sredstev. Tudi prostovoljna gasilska društva (PGD) se zaradi tega spopadajo s pomanjkanjem tistega dela denarja, ki ga sicer zberejo sama. Velik upad financ so povzročile odpovedi poletnih gasilskih veselic, v decembru pa ostajajo tudi brez sredstev, ki jih prejmejo za svoje koledarje. GASILCI BELEŽIJO TUDI DO 70 ODSTOTKOV PRIMANJKLJAJA Gasilska društva se soočajo z opaznim pomanjkanjem tistega dela denarja, ki ga sicer zberejo sama. Odpovedana so bila vsa tekmovanja, druženja in prireditve, ki so predvsem za društva iz manjših krajev, kot je večina zgornjesavinjskih, zelo pomemben vir dohodka. 5-odstotno povišanje sofinanciranja gasilske dejavnosti za prihodnje leto načrtuje vlada. Posledično imajo nekatera društva tudi do 70 odstotkov primanjkljaja lastno zbranih sredstev. Visok odstotek lahko v prihodnjem letu povzroči hujše posledice pri osnovnem delovanju društev. Na to opozarja tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Janko Cerkvenik, ki je povedal, da bodo nekatera društva težko opravljala osnovno dejavnost, če se položaj ne bo izboljšal. Že sedaj je namreč opaziti, da po načrtih ne poteka niti zamenjava stare opreme, zastaja tudi nakup nujne nove. POMANJKANJE VAJ OGROŽA KAKOVOST INTERVENCIJ Zelo omejena so vsa izobraževanja, sploh praktični del, saj gasilci po navodilih GZS v času epidemije vaj ne smejo opravljati. Na GZS opozarjajo, da je to v primeru, če bo prepoved še dolgo veljala, z vidika kakovosti intervencij precejšen problem. Pomanjkanje izobraževanj in vaj se najbolj pozna prostovoljnim gasilcem, saj le-ti nimajo vsak dan intervencije, zato je tudi ohranjanje veščine lahko okrnjeno. Epidemija je ustavila tudi pridobivanje činov in nabor članov med operativce. VLADA NAČRTUJE NADOMESTILA ZA IZGUBLJENE PRISPEVKE Vlada je v oktobru zavrnila predlog Levice, naj pomaga gasilcem z vsaj 7,8 milijona evrov in jim zagotovi dodatna sredstva v rebalansu proračuna za leti 2021 in 2022. Vendar za prihodnje leto načrtuje petodstotno povišanje sofinanciranja gasilske dejavnosti in 29-odstotno povišanje za sofinanciranje zaščitno-reševalne opreme in vozil. Poleg tega vlada v času epidemije gasilcem izplačuje po 30 evrov dodatka na intervencijo. Sedaj je PGD-jem prisluhnila tudi glede izgube zbranih prispevkov in v sedmem protiko-ronskem zakonskem paketu za njih načrtuje nadomestila v višini zbranih prostovoljnih prispevkov v lanskem letu. 4 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 Tema tedna, Anketa, Iz občin i Naša anketa Kaj za gasilce pomeni pomanjkanje vaj in sredstev zaradi epidemije? Boštjan Robnik, PGD Luče Pomanjkanje vaj za izkušene gasilce ne bo problem, ker si jih ti nabirajo tudi v delovnem okolju in s pridom nato uporabijo na kakšni intervenciji. Bo pa velik problem pri pripravnikih in mladini, ki nimajo izkušenj iz okolja. Prav tako nam bo primanjkovalo sredstev za nabavo nove opreme. Ta ima določen rok trajanja In jo je potrebno posodabljati. Lahko se zgodi, da prav zaradi pomanjkanja sredstev ne bo mogoča nabava in posledično ne bomo ugodili zakonskim predpisom oziroma z zastarelo opremo ne bomo mogli na intervencijo. Darja Acman, PGD Šmartno ob Dreti Praktičnih vaj, ki bi jih mladi pripravniki še kako potrebovali, žal ne smemo izvajati in tako nam ta kader stagnira. Prav tako se bojimo, da nam bodo mladi gasilci pobegnili, ker se nič ne dogaja. Mislim, da se bo to gasilskim društvom poznalo šele v prihodnosti. Samo teoretično znanje je žal premalo. Za dobro usposobljenega gasilca je potrebno veliko vaj in usposabljanj. Na intervencijah potrebujejo zanesljive in odgovorne osebe. Naši gasilci so se pripravljeni izobraževati na daljavo, vendar do te izvedbe še ni prišlo. Za nabavo opreme je pri nas zadolžena lokalna skupnost. Za opremo, ki jo nabavljamo ali menjamo z lastnimi sredstvi, pa se bo ta primanjkljaj poznal in bomo morali nabavljati sorazmerno s financami, ki nam bodo v danem trenutku na razpolago. Matija Vavdi, PGD Solčava Vaje, usposabljanja in izobraževanja so še kako pomembni za vsakega operativnega gasilca. Letos je žal koronavirus poskrbel, da so odpovedani vsi termini tečajev in praktičnih vaj, ki bi se drugače odvijali skozi leto. Kot kažejo trenutne razmere, zaenkrat ne bo možno izvajati izobraževanja na takšen način, kot smo bili navajeni do sedaj. Vseh izobraževanj se bo potrebno po vsej verjetnosti za nekaj časa udeleževati na V_ daljavo oziroma preko spleta, a si ne bo mogoče nabrati izkušenj, le obdelati teorijo. V letošnjem letu smo gasilsko tovorno vozilo renovirali z novo nadgradnjo, kar je za društvo predstavljalo zelo velik finančni zalogaj. V Solčavi gasilske veselice že kar nekaj let nismo imeli, letos bomo morali na žalost tudi odpovedati nošenje koledarjev po domovih. Vsak prispevek oziroma donacija za naše društvo je velikega pomena. Barbara Žlebnik, PGD Pobrežje ob Savinji Za ravnanje in odziv posameznika na intervencijah največ znanja nudijo praktične vaje. Z urjenjem namreč pridobi samozavest, pogum in razsodnost, ki jo v stresni situaciji potrebuje. Izobraževanje na daljavo nam nudi neko obliko pridobivanja ali obnavljanja znanja, ki je nujno potrebno. Za članice gasilskih društev naše zveze smo ravno v teh dneh organizirali tako obliko izobraževanja na temo bontona nošenja uniform ter gasilskega kodeksa, in udeležba je bila dobra. Seveda je problem glede pridobivanja finančnih sredstev. Vemo, da se društva vsako leto trudijo, da si sama zagotovijo velik del sredstev za različne dejavnosti, izobraževanja in opremo. Letos je na tem področju zelo velik izpad. Pripravljenost in pomoč pa morajo gasilci zagotavljati v vsakem trenutku. To stanje se bo nekje sigurno poznalo. Gašper Slatinšek, PGD Radmirje Pomanjkanje vaj se definitivno pozna, pozna se predvsem pri delu z mladimi, ker ti na tak način lahko spolzijo celotne generacije, kar se seveda pozneje pozna. Glede izobraževanja se lahko naredi teoretični del, praktični del pa je nesmiseln, ker je vsekakor potrebno zadevo obdelati fizično. Sredstva, ki smo si jih nabrali z organizacijo veselic, smo s pridom uporabili, a teh letos ne bo. Kar se tiče delitev koledarjev, se mi zdi, da je to akcijo mogoče izpeljati tudi brezstič-no. Kakšne bodo dejanske posledice, bo razvidno šele, ko bomo začeli spet normalno funkcionirati. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo MOŽNOST DONIRANJA GASILCEM BREZ LASTNEGA VLOŽKA Decembrski praznični čas je za gasilce navadno pomenil obisk občanov z voščilom za novo leto in koledarjem. S tem so bili gasilci deležni prispevkov in donacij, ki so pomemben del prihodka za društva. Kot kaže epidemiološka slika, obiski letos ne bodo prišli v poštev. A ta sredstva so zanje preveč pomembna, zato si poskušajo gasilci pomagati drugače. GZS je tako v sodelovanju s podjetjem Kovanček Group in njiho- vo platformo E-Donacije pripravila možnost doniranja brez lastnega vložka donatorja, in to kar od doma. Občani lahko na spletni platformi https://edonacije.si/zaga- silce-si/ 0,5 odstotka svoje dohodnine namenijo gasilcem in tako pomembno pomagajo pri zbiranju sredstev potrebnih za delovanje gasilskih društev. Vsako leto namreč ostaja približno polovi- ca sredstev iz 0,5 odstotka dohodnine državljanov (več kot 5 milijonov evrov) nerazporejenih, kar pomeni, da se sredstva vrnejo v državni proračun. Dostop na platformo in donira-nje je mogoče prek mobilnega telefona ali računalnika v dveh minutah, brez digitalnega potrdila, z enostavnim podpisom na ekranu telefona ali z miško po raču- nalniku. Vsak lahko donira društvu po svoji izbiri, na platformi so prijavljena tudi vsa zgornjesavinjska prostovoljna gasilska društva, prav tako Gasilska zveza Zgornjesavinj-ske doline. Akcija se izkazuje kot zelo uspešna. 2e v prvih dvanajstih urah od poslanega obvestila je bilo zbranih 1395 donacij dohodnine. Na GZS so prepričani, da s skupno vseslovensko akcijo, ki je usmerjena v zbiranje donacij, lahko nadomestijo večji del izgubljenega prihodka v tem letu. Tatiana Golob Občani lahko na spletni platformi https://edonacije.si/ zagasilce-si/ 0,5 odstotka svoje dohodnine namenijo gasilcem in tako pomembno pomagajo pri zbiranju sredstev. Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 5 Aktualno V ŠTIRIH REGIJAH SPROSCANJE UKREPOV V OMEJENEM OBSEGU Savinjska regija ostaja zaradi slabe epidemiološke slike z istimi ukrepi Po več tednih nespremenjenega stanja glede ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 je v torek, 15. decembra, le prišlo do nekaj sprememb, ki začasno veljajo do 23. decembra. Jasno je tudi že, da letos pouka v šolah ne bo, ampak ostaja na daljavo, zaprta ostajajo tudi vrata vrtcev. V štirih epidemiološko ugodnih regijah, med temi ni Savinjske, je od torka sproščena omejitev gibanja med občinami, a le z na mobilnemu telefonu naloženo aplikacijo OstaniZdrav. SPROŠČANJE NEKATERIH DEJAVNOSTI Od torka je v omejenem obsegu sproščen javni potniški promet, odprle so se cvetličarne, av-topralnice in kemične čistilnice. V salonih po vsej Sloveniji se lahko opravljajo frizerske storitve, storitve pedikure in kozmetične storitve, pogoj je 30 kvadratnih metrov na stranko. Se vedno ne smejo opravljati dejavnosti saloni za nego 6. mesto na svetu zaseda Slovenija po umrlih na milijon prebivalcev. telesa, kot so savne in kopeli, so-lariji, saloni za masažo, solne sobe ter dejavnosti piercinga, tetoviranja in drugih podobnih postopkov. 260 OKUŽENIH V DOLINI V Zgornji Savinjski dolini je bilo v nedeljo, 13. decembra, 260 primerov okuženih s koronavirusom, 17 več kot pred tednom dni. Po številu okuženih si sledijo občine: Gornji Grad (54), Mozirje (51), Rečica ob Savinji (46), Luče (40), Ljubno (35), Nazarje (23) in Solčava (11). V DEOS Centru starejših Gornji Grad je bilo ta ponedeljek 14 okuženih, od tega devet stanovalcev in pet zaposlenih. Okužbo je prebolelo že 45 stanovalcev. V nedeljo je bilo na območju Slovenije 25,7 odstotka testov pozitivnih. Testirali so 1679 oseb, 431 je bilo pozitivnih. Umrlo je 44 bolnikov s Vnos okužbe v lekarne v manjših krajih pomeni, da lahko ljudje čez noč ostanejo brez zdravil v svoji občini. (Foto: IS) covidom-19. Hospitaliziranih je bilo kar četrtina. Vnos okužbe v te le- 1320 bolnikov, intenzivno nego jih je potrebovalo 208. Doslej je v Sloveniji umrlo skoraj 2200 ljudi, kar nas uvršča na zelo slabo 6. mesto na svetu po umrlih na milijon prebivalcev (vir: worldometers.info). V naši dolini je od začetka epidemije umrlo enajst ljudi s covidom-19. NOV NAČIN OBVEŠČANJA S ponedeljkom je Nacionalni inštitut za javno zdravje začel z obveščanjem pacientov o rezultatih testiranja na virus SARS-COV-2 preko SMS sporočil. Po opravljenem testiranju pacient na svoj mobilni telefon prejme SMS sporočilo, na katerega mora pravilno odgovoriti, da dobi rezultat testiranja. Ob pozitivnem rezultatu pacient prejme tudi kodo TAN za vnos v mobilno aplikacijo OstaniZdrav. V LEKARNO LE ZDRAVI Lekarniška zbornica Slovenije je opozorila na vse večjo stisko med farmacevti, saj so ti kljub upoštevanju strogih ukrepov vsak dan izpostavljeni velikim tveganjem. Po vsej državi se namreč v tem času soočajo z velikim pomanjkanjem kadra, zato na zbornici poudarjajo, da lahko neodgovorno ravnanje in vnos okužbe v lekarno privedeta do resnih posledic in tudi do zaprtja lekarne. Še posebno v manjših krajih, kjer v lekarni dela le en magister farmacije. Takšnih lekarn je v Sloveniji karne pomeni, da lahko ljudje čez noč ostanejo brez zdravil v domačem kraju. HISENSE GORENJE NEKATERE DRŽAVE ZAČELE S CEPLJENJEM V svetu je število okuženih z novim koronavirusom večje od 74 milijonov, preko 1,6 milijona jih je umrlo. Po številu umrlih na milijon prebivalcev je prva Belgija, sledijo ji San Marino, Peru, Italija, Bosna in Hercegovina ter Slovenija ... V Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so začeli s cepljenjem. Nemčija je uvedla nove, strožje ukrepe, ki veljajo od 16. decembra do 10. januarja. Šole in vrtci so zaprti, prav tako večina trgovin. Odprte so lahko le nujne živilske trgovine, lekarne, pa tudi banke. Štefka Sem Zaposlili okoli 800 delavcev, še 300 jih bodo do konca leta V Gorenju, ki je del kitajskega Hi-sensa, so od sredine poletja zaradi povečanih naročil zaposlili okrog 800 delavcev, do konca leta jih bodo še okoli 300. Potrebe po dodatnih delavcih se pojavljajo tudi za nadomeščanje prehodov lastnih zaposlenih v novo tovarno televizorjev, ki bo z obratovanjem pričela v januarju. Predstavniki sindikata Skei Gorenje niso naklonjeni zaposlovanju preko agencij, v Hisense Gorenje pa napovedujejo, da bodo zaposlovali direktno v družbi brez posrednikov. Z NOVIM LETOM V VELENJU PROIZVODNJA TELEVIZORJEV Po spomladanskih črnogledih obetih, ko so napovedovali množična odpuščanja, družba od sredine leta beleži znaten porast naročil. Poleg tega bo Hisense Gorenje v Velenju januarja v okviru nove družbe Hisense Europe Electronic zagnalo proizvodnjo televizijskih aparatov blagovne znamke Hisense za evropski trg. Po napo- vedih bodo za delo v novi tovarni v prvi fazi zaposlili 330 proizvodnih delavcev. Vključno s strokovnim kadrom pa bodo do januarja v novi tovarni odprli okrog 400 delovnih mest. Z usposabljanjem zaposlenih za tovarno televizorjev bodo začeli v drugi polovici decembra. Načrtujejo, da bodo v prvem letu izdelali dva milijona televizorjev, še dvakrat več pa do leta 2023. Z ZAPOSLOVANJEM POKRIVAJO TUDI IZPAD ZARADI KARANTEN Poleg tega v Gorenju z dodatnim zaposlovanjem v tem času pokrivajo izpad zaradi odrejenih karanten, povezanih z epidemijo. Kot navajajo v družbi, se okužbe ob uvedenih preventivnih ukrepih znotraj podjetja ne širijo. A ob splošni epidemiološki sliki po državi obolevajo zaposleni, ki se okužijo zunaj podjetja, posledično beležijo izpad tudi zaradi karanten njihovih bližnjih sodelavcev. Barbara Rozoničnik 6 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 Politika, Iz upravne enote i SPREMEMBE VOLILNIH OKRAJEV V OBRAVNAVI V DRŽAVNEM ZBORU Volilni okraj Zgornje Savinjske doline se ne spreminja Ministrstvo za javno upravo je v začetku decembra koalicijskim poslanskim skupinam poslalo predlog novele Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (DZ). V predlogu so spremembe, ki zadevajo 16 volilnih okrajev. Zgornjesavinjske občine v spremembe sicer niso vključene. ROK ZA ODPRAVO NESKLADJA DO KONCA LETA Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je dejal, da verjame, da bodo s predlaganimi spremembami meja volilnih okrajev zadosti- 16 volilnih okrajev zadevajo spremembe v noveli Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor. li ustavni odločbi. Kot je za naš časopis pojasnila poslanka SDS Nada Brinovšek, gre za odločbo, »ki jo je Ustavno sodišče RS izdalo v novembru 2018 in v njej v izreku ugotovilo, da je Zakon o določitvi volilnih okrajev v neskladju z Ustavo RS. V nadaljevanju svoje obrazložitve pa je ustavno sodišče zapisalo, da je potrebno zakonodajo pripraviti tako, da se okrepi vloga volivcev. Rok, v katerem se mora odpraviti to neskladje, je dve leti, torej do konec leta 2020.« MINISTRSTVO IZHAJALO IZ VELJAVNE UREDITVE Pri pripravi predloga je pristojno ministrstvo izhajalo iz veljavne ureditve, spremenili so jo v delu, za katerega je ustavno sodišče odločilo, da ne ustreza več merilom za oblikovanje volilnih okrajev. Merila predvidevajo približno enako število prebivalcev, geografsko zaokroženost in skupne kulturne ter druge značilnosti. Odstopanje med najmanjšim in največjim volilnim okrajem je zdaj 1:2,7 Po obstoječi ureditvi je to razmerje 1:3,7. Delo ministrstva naj bi bilo tako končano, bodo pa še na voljo za morebitne tehnične popravke, če bo to potrebno med obravnavo v DZ. Tatiana Golob Nada Brinovšek, poslanka državnega zbora: »V zvezi z volilnim sistemom so v tem letu potekale številne razprave. Dileme, ki so se pojavljale med stroko in politiko, so bile: ali naj gre sprememba zakonodaje v smeri preoblikovanja volilnih okrajev ali v smeri ukinitve volilnih okrajev. V Sloveniji imamo po veljavni zakonodaji osem volilnih enot, v vsaki volilni enoti je 11 volilnih okrajev. Ti okraji se glede na število volivcev razlikujejo. Ministrstvo za javno upravo RS je pripravilo predlog sprememb zakona, s katerim se spreminjajo meje nekaterih volilnih okrajev glede na število volivcev, in s tem sledilo odločbi ustavnega sodišča. Ta predlog v SDS podpiramo in bomo tudi sopodpisniki predloga za spremembo zakona, ki bo vložen v proceduro DZ. Po tem predlogu se volilni okraj Zgornje Savinjske doline ne spreminja. Opozicija pa je v mesecu novembru vložila v proceduro predlog sprememb zakona, na podlagi katerega bi se volilni okraji ukinili. Tega predloga v SDS ne podpiramo. Po tem predlogu bi bili predstavniki podeželja v DZ sčasoma le še izjema. To za Zgornjo Savinjsko dolino pomeni, da bi ostala v DZ brez svojega predstavnika, pa naj gre tu za predstavnika katere koli politične stranke. V SDS zagovarjamo sistem in način volitev, ki bi ga naši državljani razumeli, ki bi volivce spodbudil, da bi se udeležili volitev in imeli občutek, da lahko o nečem preko svojega predstavnika odločajo, ne glede na to, kje živijo - na podeželju ali v regionalnih središčih. To naše mnenje pa sledi tudi odločbi Ustavnega sodišča RS, in sicer, da se okrepi vloga volivcev.« SPREMEMBE »VOJNE ZAKONODAJE« Znižanje starostne meje za vojne veterane Zakon o izvrševanju proračuna RS za leti 2021 in 2022 prinaša spremembo tudi na področju tako imenovane vojne zakonodaje. Spreminjajo oziroma dodajajo se določbe po zakonu o vojnih invalidih, vojnih veteranih in zakonu o žrtvah vojnega nasilja. SPREMEMBI SE ZAČNETA UPORABLJATI S 1. JANUARJEM Med večji spremembi za državljane se štejeta predvsem dve določbi. Prva se nanaša na pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. Slednja se vrača v vse tri zakone. Druga sprememba se nanaša na znižanje starostne meje vojnim veteranom za uveljavljanje pravic. Doslej so vsi, ki so imeli urejen status vojnega vete- Načelnica UE Mozirje Milena Cigale: »Omenjeni spremembi že veljata, uporabljati pa se začneta s 1. januarjem prihodnje leto.« rana, pravice lahko koristili po do- VLOGE VLOŽITI PISNO ALI SE polnjenem 55. letu starosti. Po no- NAROČITI PO TELEFONU vem je ta meja postavljena na sta- »Omenjeni spremembi že velja- rost 50 let. ta, uporabljati pa se začneta s 1. januarjem prihodnje leto,« je razložila načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale. V praksi to pomeni, da imajo vsi z urejenim statusom vojnega veterana ob izpolnjenem pogoju 50 let starosti možnost pridobitve oziroma uveljavitve pravice do plačila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna RS. Pravica jim pripada od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve na upravni enoti. Zaradi epidemije spremenjenih pogojih poslovanja na mozirski upravni enoti svetujejo, da upravičenci vloge vlagajo pisno ali se za osebno vložitev vloge predhodno naročijo po telefonu. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 7 Intervju GENERALNI DIREKTOR KLS LJUBNO BOGOMIR STRAŠEK V prvem polletju znižanje naročil, v oktobru rekordna prodaja Generalni direktor KLS Ljubno Bogomir Strašek: »Oktobra smo imeli rekordno prodajo. Nikoli v zgodovini podjetja še nismo v enem mesecu prodali toliko.« (Foto: ŠS) Podjetje KLS Ljubno, zlata gazela leta 2011 in največja strojna tovarna v Sloveniji, je specializirano za izdelavo obročev za zagon motorjev in pogon električnih avtomobilov. V podjetju, ki ima 220 robotov in kjer uvajajo novo generacijo digitaliziranih robotov v logistiki, jih kriza, ki jo je prinesel novi koronavirus, ni preveč hudo prizadela. Kljub slabim obetom v spomladanskem času jim je v mesecu oktobru uspelo doseči rekordno prodajo. Obdobje, ko naročil ni bilo veliko, so izkoristili za razvoj novih proizvodnih procesov in proizvodov ter usposabljanje sodelavcev. O poslovanju, načrtih in tudi o projektu gazele smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Bogomir-jem Straškom. - Lani v takšnem času ste ugotavljali, da imate v podjetju KLS Ljubno za sabo odlično leto, še boljše rezultate ste pričakovali letos. Kaj lahko sedaj v decembru rečete, kakšno leto je za vami? Ni veliko več neznank, kakšno bo letošnje leto. Za nami je dobro leto glede na to, kako težke so bile letošnje razmere. Imeli smo dve izstopa- joči težavi, veliko zmanjšanje naročil v spomladanskem času in velika odsotnost sodelavcev v drugem valu epidemije covida-19. V času od marca do junija smo izgubili 50 odstotkov načrtovane prodaje. V mesecu maju so nam naročila padla na 25 odstotkov. Takrat zaradi bolezni nismo imeli veliko odsotnih sodelavcev. Sedaj imamo dvakrat več odsotnih ljudi, veliko več je bolniških izostankov, pa ne-le zaradi covida-19, naročila pa so velika. Nekaj dela smo v jesenskem času celo prevzeli konkurentom. - Kakšen bo letošnji promet v primerjavi z lanskim? Velik padec prodaje v prvem polletju smo z dobrim delom v drugem polletju ublažili. Letos bomo končali leto z desetodstotnim padcem prodaje glede na lansko leto. Ob vseh težavah z naročili in z delom zaradi novega koronavirusa smo z rezultati zadovoljni. Pomembno je, da smo tudi v teh težkih razmerah obdržali odličnost na svetovnem trgu in da zaposlenih nismo odpuščali. Prejšnji mesec smo celo zaposlili dvanajst novih sodelavcev. Spomladi smo ocenjevali, da bo naša prodaja okrog 25 odstotkov nižja od lanske, sedaj kaže, da bo padec le desetodstotni. Od julija dalje smo delali dobro na osnovi povečanih naročil. Oktobra smo imeli rekordno prodajo. Nikoli v zgodovini podjetja še nismo v enem mesecu prodali toliko. - Ste letos kaj gradili, postavljali nove linije? V tem času smo dokončali objekte, ki smo jih začeli graditi lani in letos. Do konca leta bomo zgradili še parkirni prostor. Na delu obstoječega parkirišča bomo naslednje leto postavili »Naši kupci so že postavili cilje in imamo njihove usmeritve za leto 2021. Na osnovi teh podatkov računamo, da bomo imeli rast in da bomo boljši kot v letu 2019.« novo proizvodno halo. V posodobitev strojev in opreme smo tudi veliko vlagali. V glavnem smo zaključili prvo fazo tehnološke opreme tudi za novi program zobatih obročev za pogon za električna vozila in še za druge proizvode s tega področja, osvojili smo tudi več novih procesov. Pripravljeni smo na serijsko proizvodnjo novih proizvodov. Proizvodni postopki za nov pro- gram so zelo zahtevni in zato smo za razvoj in nabavo strojev porabili veliko sredstev. Veseli nas, da smo že bili nominirani za dobavitelja pri velikem globalnem proizvajalcu električnih avtomobilov. V to smer gre naš nadaljnji razvoj. V naslednjih desetih letih bo program zobatih obročev za pogon električnih vozil naš nosilni program. - Kakšna je bila višina vlaganj v tem letu? Letos bomo v razvoj in investicije vložili okrog deset milijonov evrov. Mislili smo, da bomo več, a se zaradi težav s pridobivanjem dovoljenj za gradnjo objektov ne bo izšlo. Morali bi že začeti »Morali bi že začeti gradnjo nove hale, a moramo zaradi novih zahtev narediti študijo vpliva na okolje, in to traja že celo leto. Halo nujno potrebujemo, dve liniji bi že morali prestaviti, a jih ne moremo.« gradnjo nove hale, a moramo zaradi novih zahtev narediti študijo vpliva na okolje, in to traja že celo leto. Halo nujno potrebujemo, dve liniji bi že morali prestaviti, a jih ne moremo. Večkrat se spomnim, da smo razmišljali, da bi naš nadaljnji razvoj prestavili na drugo lokacijo, in vedno bolj razmišljam, da smo naredili napako, ko tega nismo storili. S težavami se spopadamo pri vsem, pri nakupu zemljišč ter dolgotrajnem pridobivanju soglasij in dovoljenj. Se najbolje sodelujemo z občino, žal le-ta ni bila pripravljena na naš velik in hiter razvoj. Škoda je, da se pri vsem zgublja nepotrebna energija in povzročajo zamude, ki negativno vplivajo na naš razvoj. Po drugi strani pa mislim, da se je zaradi ljudi in lokalnega okolja treba razvijati in vztrajati na tej lokaciji na Ljubnem. - Ali letošnji upad prodaje kaj vpliva na gradnjo in širitev podjetja? Letošnji upad prodaje ne bo vplival na naš nadaljnji razvoj. Naslednje leto bomo zgradili dve hali, saj nimamo prostora za postavitev novih proizvodnih linij. Pri novih investicijah smo sicer bolj previdni, ne bo pa to ustavilo našega razvoja. - Zaradi koronavirusa je bilo potrebno kar nekaj sprememb v podjetjih za zaščito zaposlenih, kar je povezano tudi s stroški. Kaj vse ste morali urediti pri vas? 8 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 Intervju Veliko stvari smo uvedli, nekatere povzročajo dodatne stroške, druge nas ovirajo pri delu. Izvajamo striktno kontrolo nad prihajajočimi v podjetje. Merimo jim temperaturo, skrbimo za razkuževanje rok in opreme ter nošenje »Večkrat se spomnim, da smo razmišljali, da bi naš nadaljnji razvoj prestavili na drugo lokacijo, in vedno bolj razmišljam, da smo naredili napako, ko tega nismo storili.« zaščitnih mask, predvsem pa vztrajamo pri čim manj osebnih stikih. Zaradi preprečitve osebnih stikov smo zaprli garderobe, sedaj morajo zaposleni na delo prihajati v delovnih oblekah. Delovna mesta smo zaščitili, v jedilnici smo postavili pregrade, zaposlene razporedili bolj narazen, kjer se je to dalo, redno razkužujemo opremo ... Pri preprečevanju okužb smo bili uspešni. Imeli smo le en primer, ko se je okužba razširila znotraj našega podjetja, večina okužb sodelavcev prihaja od zunaj. Naročili smo robota, ki bo razkuževal prostore. Dobili smo ga v tem tednu. S posebnim ultravioletnim sevanjem robot uniči viruse in bakterije v prostoru. - Bolezen covid-19 se je razširila po vsem svetu. Na katerih trgih, kjer poslujete, se to najbolj pozna? Covid-19 je imel velik vpliv na poslovanje v avtomobilski industriji. V spomladanskem delu je bilo vse zaprto in v določenih državah je bilo popolna ustavitev prodaje. Sedaj se proizvodnja in prodaja odvijata po vsem svetu. Manjša rast prodaje je že vidna v Evropi in Združenih državah Amerike, Kitajska se je odlično prilagodila in ima za sabo uspešno leto, tam imamo letos veliko rast prodaje. Velik padec imata Japonska in Brazilija. Tudi v Kanadi se pri naročilih pozna upad. - Se je zaradi upada naročil spremenilo število sodelavcev in kako ste organizirali delo v najbolj kritičnih mesecih? V času, ko naročil ni bilo oziroma so naši kupci odpovedovali naročila, smo sodelavce dali na čakanje. Odpuščali nismo. Bilo je nekaj fluktu- »Sedaj imamo dvakrat več odsotnih ljudi, veliko več je bolniških izostankov, pa ne-le zaradi covida-19, naročila pa so velika. Nekaj dela smo v jesenskem času celo prevzeli konkurentom.« acije, kljub povečanemu številu brezposelnih v državi pa imamo še vedno težave s pridobivanjem novih sodelavcev. Naša želja je, da naši bodoči sodelavci prihajajo od blizu. Za prihodnje leto ne načrtujemo velikega povečanja števila sodelavcev, bomo pa potre- bovali okrog dvajset novih za nadomeščanje upokojitev. Za naš nadaljnji razvoj pa potrebujemo tudi večje število inženirjev. - Je bil ta čas priložnost za usposabljanja in razvoj novih produktov, mogoče na področju delov za električne avtomobile? V spomladanskem času smo veliko časa porabili za ureditev zadev, s katerimi smo vedno odlašali. Pospešili smo razvoj in izboljšave obstoječih procesov ter razvoj novih produktov. Veliko smo imeli tudi usposabljanj. Več kot 50 ur usposabljanja na zaposlenega smo že imeli, pa se bo to število do konca leta še povečalo, saj načrtujemo še nekaj usposabljanj. Tudi pri novih sodelavcih opažamo, da je usposabljanje zelo pomembno. - Kakšna so vaša pričakovanja za leto 2021? Pričakujemo dobro leto. To sloni na tem, da bo na dan prišlo cepivo, in upam, da bo učinkovito. S tem bomo problem koronavirusa zmanjšali, ne bomo se ga pa znebili. Menim, da je to osnovno. Po vsem svetu so države v krizi reagirale tako, da so veliko vložile v razvoj, da ne bo gospodarskega zastoja. »V naslednjih desetih letih bo program zobatih obročev za pogon električnih vozil naš nosilni program.« Naši kupci so že postavili cilje in imamo njihove usmeritve za leto 2021. Na osnovi teh podatkov računamo, da bomo imeli rast in da bomo boljši kot v letu 2019. Seveda pa je treba pustiti času čas in videti, kakšno bo prihodnje leto. Od naslednjega leta pričakujemo veliko. Glede na letošnje podatke računamo na rast prodaje več kot 10 odstotkov. Investicije za gradnjo objektov in za nove stroje ter opremo bodo med deset in dvanajst milijonov evrov. - Dotakniva se še projekta Gazela. Ste predsednik sveta Gazela in v svetu ste se odločili, da letos projekta ne izvedete. Tudi praznovanje 20-letnice gazel ste premaknili na naslednje leto. Kot predsednik sveta Gazela zlatih gazel ne spremljam v podrobnostih, to ni moja vloga, niti nadzor njihovega poslovanja. Bolj gre za to, da v svetu vsako leto po postopku naredimo izbor dobrih kandidatov, da koordiniramo celoten projekt in na koncu izberemo slovensko zlato gazelo. Najbolj pomembno pa je, da izvajamo motivacijsko vlogo tako, da spodbujamo podjetništvo, da dajemo korajžo začetnikom in tistim, ki dvomijo o svoji podjetniški poti. Letošnjega izbora ni bilo, saj so imela podjetja možnost kasnejše oddaje poslovnih rezulta- tov. V času, ko bi že morali delati izbor, zato nismo imeli seznama sto najhitreje rastočih podjetij v posamezni regiji, zato izbor z nepopolnimi podatki ne bi bil objektiven in pravičen do vseh. Druga težava je bilo obiskovanje kandidatov in regijski izbori. Namen regijskih dogodkov je, da povečujemo motivacijo z zgodbami o dobrih praksah. Trenutno se največ trudimo s promocijo podjetništva, saj je okoli podjetništva še vedno veliko negativnega razmišljanja zaradi posameznih ekscesnih primerov, kar ni prav. Pod- »Naročili smo robota, ki bo razkuže-val prostore. Dobili smo ga v tem tednu. S posebnim ultravioletnim sevanjem robot uniči viruse in bakterije v prostoru.« jetnike je treba motivirati za razvoj, saj to vpliva na razvoj države in boljše življenje ljudi. Upali smo, da bomo ob 20-letnici lahko pripravili vsaj srečanje bivših zlatih gazel na omizju, a tudi to se glede na zdravstveno situacijo ni izšlo. - Znana so vam številna hitro rastoča podjetja, Kako so se na splošno odzvala na ko-ronakrizo? So upravičila svoj sloves najboljših? Nimam podatkov, da bi v kateri od zlatih gazel poslovali slabo. Narejena je bila analiza vseh 18 zlatih gazel do sedaj in vse izkazujejo nadpovprečne rezultate. Vse te firme napredujejo dobro, so vpete v izvoz in imajo bistveno boljšo dodano vrednost, kot je slovensko povprečje, prav tako so v teh podjetjih boljše plače. Kažejo dobro finančno stanje, kar dokazuje, da smo izbirali prave kandidate oziroma podjetja. - Tudi v Zgornji Savinjski dolini je kar nekaj hitro rastočih podjetij, a jih vidimo le na regijskem seznamu, ko je objavljen. Zakaj mislite, da je tako? Razumeti je treba lestvico hitro rastočih podjetij. Med stotimi je po indeksu rasti marsikatero podjetje, ki izkazuje veliko rast. Hitra rast pa ni dovolj. Gazele morajo imeti še nekaj več, vsebino in trajnostno rast in razvoj, etično poslovanje, visoko dodano vrednost, kar je nekaj drugega kot indeks rasti. Med najboljšimi so lahko tisti, ki res dosegajo vse kriterije. Sami finančni podatki niso dovolj. Pomembno je, kdo ima razvojni potencial, kdo ima primerne plače, kdo posluje trajnostno ... Z vidika nominacij je za gazelo treba imeti vsaj pet milijonov evrov letne prodaje in najmanj 20-30 zaposlenih ljudi. Takih podjetij v Zgornji Savinjski dolini ni ravno veliko, so pa nekatera, ki so dobra in rastejo hitro kot gazele. Podjetja, ki želijo rasti, morajo prodajati tudi v tujino, tega pa si vsi ne upajo ali ne želijo. Pogovarjala se je Štefka Sem Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 9 Gospodarstvo, Oglasi ODPRTJE PRENOVLJENIH PROSTOROV TRGOVINE KEA NA LJUBNEM OB SAVINJI Povečana prodajalna obogatena z lastno pekarno V sredo, 9. decembra, je trgovska družba KEA po šestih tednih renoviranja na Ljubnem ob Savinji odprla povečano in prenovljeno trgovino. Bogato založene police, predvsem na precej večjem oddelku sadja in zelenjave, vitrine z mlečnimi izdelki, vitrine z zamrznjenimi izdelki in seveda izdelki iz pekarne so prebivalce Ljub-nega in okolice navdušile. V KEI pa so presene- tili tudi prvih petsto kupcev z vrečko izdelkov. ENKRAT VEČ PRODAJNIH POVRŠIN Trgovina ima sedaj okrog 300 kvadratnih metrov in je enkrat večja kot prej. Posebnost trgovine je lastna pekarna. V ponudbi je več kot 70 odstotkov izdelkov slovenskih in kar nekaj lokalnih dobaviteljev iz Savinjske doline, med njimi kmetija Petek, kmetija Špeh in podjetje Vias. Števi- Odprtja so se poleg direktorja družbe Boštjana Kukovičiča (levo) udeležili namestnik direktorja Darko Kukovičič (desno), področna vodja Martina Čeh (druga z leve). Z njimi je poslovodja Jožica Krivec. lo zaposlenih v trgovini se je povečalo s pet na osem trgovk, poslovodja je Jožica Krivec. PRENAVLJAJO ŠE ZGORNJE NADSTROPJE Prenova celega objekta (strehe, fasade, oken ter elektro in strojnih inštalacij) je bila vredna okrog 300 tisoč evrov, prenova trgovine (hladilne tehnike, polic, razsvetljav) pa dodatnih 200 tisoč. V podjetju KEA s prenovo objekta, ki so ga kupili, še niso zaključili. V zgornjem nadstropju dokončujejo ureditev prostorov. Poleg trgovine s tekstilom Ljubenka bosta prostor dobila še gostinski lokal s teraso in salon pedikure. ZADOVOLJNI Z VTISI KUPCEV »Zaenkrat smo bili deležni veliko pozitivnih vtisov, kupci so presenečeni nad večjo trgovino in boljšo ponudbo. Vsekakor obljubimo, da se bomo maksimalno potrudili, da zadovoljimo pričakovanja naših kupcev tudi v prihodnje,« je po odprtju trgovine povedal direktor Boštjan Kukovičič. KEA je družinsko podjetje, ki ga sestavlja 31 živilskih trgovin. V Zgornji Savinjski dolini jih je šest, štiri večje, ki so že prenovljene, in dve manjši, ki po besedah Kukovičiča še čakata na prenovo. Tekst in foto: Štefka Sem 30 let podjetja Input d.o.o. Nazarje Z leve: Patricija, Jasmina, Matej, Mojca, Tatjana, Barbara in Tanja Podjetje Input d.o.o. Nazarje sta leta 1990 ustanovila Štefka in Ivan Purnat. Štefka s svojim znanjem in izkušnjami iz računovodstva, Ivan pa z izkušnjami vodenja sta se odločila, da privarčevani denar vložita v podjetje za opravljanje knjigovodskih in računovodskih storitev. Ker je bilo to obdobje hitre rasti novo nastalih podjetij, ki so te usluge potrebovala, sta kmalu morala zaposliti dodatno delovno moč. Tako se je podjetju leta 1992 pridružila Tatjana. Da bi bolj ločila poslovno in zasebno življenje, sta istega leta poslovne prostore preselila iz domače hiše v najete prostore v gradu Vr-bovec. Tam sta se jim čez nekaj let pridružila Mojca in Matej. Ker so želeli na svoje, so izkoristili priložnost ob prodaji zgradbe v centru Nazarij. Zgradbo je podjetje kupilo in adaptiralo, tako da so poslovanje decembra 2000 prestavili v nove, lastne prostore. Tekom naslednjih let so se kolektivu pridružile še Tanja, Barbara in Jasmina ter nazadnje še Patricija. Vodenje podjetja sta leta 2007 od staršev prevzela Matej in Tanja, ki uspešno nadaljujeta njuno delo. Input je majhen, a kakovosten in strokoven računovodski servis, ki nudi celovite poslovne storitve in strokovno svetovanje za gospodar- ske družbe, samostojne podjetnike, društva in zavode. S kvalitetnim delom in strokovnostjo so pridobili stranke, s katerimi dobro poslovno sodelujejo; z nekaterimi že od vsega začetka - torej 30 let. Razvoj informacijske tehnologije jim je omogočil, da lahko sodelujejo s strankami iz vse Slovenije. Z nenehnim dodatnim izobraževanjem, izpopolnjevanjem ter spremljanjem zakonodajnih in drugih sprememb na vseh področjih, imajo znanje, da zagotavljajo kakovostne in pravočasne informacije, ki pripomorejo k uspešnosti poslovanja komitentov tako z davčnega kot poslovnega vidika. 10 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 Iz občin, Gospodarstvo LETUŠKI MOST PRED CELOVITO OBNOVO Velik investicijski, konstrukcijski in prometni zalogaj Most čez Savinjo v Letušu že od nekdaj predstavlja vez med Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino. Vzporedno z naraščanjem prometa, še zlasti tovornega, se je njegova obremenitev odražala kot ozko grlo naselja v občini Braslovče, v času prometnih konic pa je bil nevaren tudi za pešce in kolesarje. Z dotrajanostjo je postalo jasno, da je njegova obnova, ki predstavlja velik finančni in prometno organizacijski projekt, neizogibna. Na decembrski seji je nadzorni svet Cinkarne Celje Aleša Skoka imenoval za predsednika uprave z mandatnim obdobjem od 1. januarja 2021 do 30. junija 2025. Cinkarna, katere del je tudi poslovna enota Kemija Mozirje, je sicer s hitrimi in učinkovitimi ukrepi minimalizirala vplive globalne epidemije na poslovno leto 2020. V LETO 2021 PREVIDNO, A AMBICIOZNO Leto 2020 je zaznamovalo padanje prodajnih cen titanovega dioksida, kar je podjetje nadomestilo s povečanjem prodanih količin. Povpraševanje je stabilno, a na trgih blizu Evropske unije je še vedno zaznati pritisk cenovno ugodnejših kitajskih proizvajalcev, pričakuje se tudi povečevanje cen titanonosnih surovin. Kljub temu bo podjetje predvidoma preseglo zastavljeni načrt dobička za letos, glede na medpanož-ne primerjave pa Cinkarna ostaja med najboljšimi podjetji v panogi titanovega dioksida. Podjetje se trenutno nahaja v spodnjem delu cikla panoge, a bo plan za prihodnje leto vseeno zastavilo ambiciozno, predvidene prihodke pa bo tudi vlagalo. Barbara Rozoničnik MOST, KROŽIŠČE IN KRIŽIŠČE V zimskem času je bilo zaradi snega cestišče še dodatno zoženo in ga je bilo moč prečkati le po cestišču. Preko mostu poteka tudi šolska pot, zato braslovškega župana Tomaža Zohar-ja po pisanju Našega časa še toliko bolj veseli, da se je že več let načrtovana milijonska obnova v novembru vendarle pričela. Direkcija za infrastrukturo, ki bo financirala projekt, je podpisala pogodbo z izvajalcem Markomark Nival, ki Cinkarna Celje s predsednikom uprave Alešem Skokom v leto 2021 vstopa previdno, a ambiciozno. (Foto: Andraž Pušnik) naj bi most obnovil v roku enega leta. Izvajalec bo ojačal temelje mostu, razširil cestišče, ki bo po novem dopuščalo sočasno vožnjo dveh večjih vozil. Ob vsaki strani mostu bo urejen pločnik za pešce in kolesarska steza. V križišču Mozir-je-Smartno ob Paki, tik pred mostom, bo manjše krožišče, za mostom pa trikrako križišče, ki bo omogočalo urejen dostop do tamkajšnje podružnične šole. POPOLNA ZAPORA MOSTA Obnova mostu z okoliško cestno infrastrukturo je velik projekt, ne zgolj po investicijski in konstrukcijski plati, ampak tudi kar zadeva prometno ureditev. Prvotno je bila predvidena delna zapora, ki po naknadnih ugotovitvah zaradi slabih temeljev ne bo možna. Most bo tako med obnovo zaprt za ves promet, obvoz pa je predviden skozi Rečico ob Paki in Podvin, navajajo v Našem času. Občina Braslovče poskuša z direkcijo za infrastrukturo najti rešitev za postavitev začasnega mostu čez Savinjo vsaj za pešce in kolesarje. Vsekakor pa bo sprememba prometnega režima močno vplivala tako na lokalni kot na tranzitni promet. Barbara Rozoničnik OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE Občina bo v družbi Golte prodala svoj delež Občinski svet Občine Nazarje je na 14. seji, ki je bila v četrtek, 10. decembra, med drugim sprejel odločitev, da občina proda svoj poslovni delež, ki ga ima v družbi Golte d.o.o. Občina ima v lasti 0,0921 odstotka osnovnega kapitala omenjene družbe, kar nominalno znaša 540,84 evra. Ta delež je nazarski občini pripadel, ko je, kot tudi druge zgornjesavinjske občine, pred leti dokapitalizirala družbo Golte z namenom, da se na območju Zgornje Savinjske doline ohrani turistična dejavnost. Občina Nazarje je prejela ponudbo za odkup s strani družbe Sicom Invest, ki je večinski lastnik družbe Golte, svetniki pa so bili v razpravi mnenja, da je v tem trenutku smiselno izstopiti iz lastniške strukture. Sicom Invest je za odkup ponudil 50 odstotkov nominalne vrednosti osnovnega kapitala, kar znaša 270,42 evra. Nastasja Kotnik Most v Letušu bo med obnovo zaprt za ves promet. (Foto: Barbara Rozoničnik) CINKARNA CELJE Družbo bo še naprej vodil Aleš Skok Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 11 Gospodarstvo KMETIJA TONK IZ DELC Mleko in mlečni izdelki Tonkec znani daleč naokoli Urška in Lovrenc Kočnar sta sedem let gospodarja na eni večjih kmetij v Zadrečki dolini. V Delcah pri Tonku, kot se tam reče po domače, sta se popolnoma posvetila kmetovanju. Urška je na kmetiji odraščala s tremi sestrami, ki so odšle vsaka na svoje. Lovrenc prihaja s kmetije iz Logarske doline in je za delo vedno rad poprijel. Ko sta prevzela kmetijo, se je odrekel službi. Mlada gospodarja sta ob prevzemu zavihala rokave in naredila načrt, kako bosta z delom preživljala družino. Njihov delovni dan se začne ob štirih zjutraj in konča pozno zvečer. VSAK IMA SVOJE DELO Ukvarjata se z mlečno proizvodnjo in predelavo mleka. Mleko, iz katerega izdelujejo mlečne izdelke, ustreza najstrožjim higienskim kriterijem. Zanj so pridobili priznanje izbrana kakovost Slovenije in je brez gensko spremenjenih organizmov. Kvaliteto potrjujejo tudi vsakoletna najvišja priznanja Zgornjesavinjskega go-vedorejskega društva. Za mlečne izdelke tonkec uporabijo le najboljše surovine. Jogurti so iz polnovrednega mleka, sadne baze pa najboljše na trgu. Gospodarita na naravi prijazen način, ne da bi ob tem trpelo okolje in narava. Obdelujejo 30 hektarov površin in večino krme za živali pridelajo sami. Na kmetiji sta poleg mladih gospodarjev aktivna še Urškina mama Jožica in oče Lojz ter njuni štirje otroci - najstarejša Neža, dijak Matija in osnovnošolca Maja in Jakob. ZALAGAJO 17 ŠOL IN VRTCEV S pridelavo mleka sta se pred več kot 40 leti začela ukvarjati Urškina starša, seveda v manjšem obsegu kot danes. Leta 2000 so zgradili nov, zelo zračen hlev, v katerem se živali prosto gibljejo. Redijo 45 krav molznic in 45 plemen- Lovrenc in Urška Kočnar sta vesela, da tudi otroci radi pomagajo pri delu na kmetiji. skih telic. Na dan pridelajo okoli tisoč litrov mleka. Prodajajo ga posredno preko Kmetijske zadruge Dreta, veliko tudi neposredno. Pred petimi leti so ga prvič ponudili domači šoli in vrtcu, danes ga vozijo v kar 17 različnih šol in vrtcev, tudi v Ljubljano. V veliko veselje jim je, da so otroci domače mleko in mlečne izdelke tako navdušeno sprejeli. DESET RAZLIČNIH OKUSOV JOGURTOV Registrirano imajo dopolnilno dejavnost -predelavo mleka. Izdelujejo jogurte, skuto, sveži sir in kremno maslo. Predelava mleka je v domeni najstarejše hčerke Neže, ki je zaključila študij živilstva in prehrane na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter pokazala veliko veselje do tega dela. Neža je že kot študentka domače izdelke vključevala na fakulteti za potrebe šolskih analiz. Profesorji so bili navdušeni nad njihovo izredno kvaliteto. Tako so njihove jogurte vključi- Pri Tonku redijo 45 krav molznic in 45 plemenskih telic. li tudi v prodajo v zelo dobre in znane domače prodajalne biotehničnega centra v Ljubljani. Z njimi dobro sodelujejo. Jogurti z imenom Tonkec so v posebnih lončkih, po njih še posebej radi posegajo otroci, saj so polnega okusa in prikupnega videza. Izbira sadnih jogurtov je velika, poleg klasičnih okusov v ponudbo redno dodajajo sezonske. Trenutno so na voljo cimetovi z lešniki, pečeno jabolko s cimetom in standardni okusi. Vedno je na voljo deset različnih okusov jogurtov. ŠIRITEV TRGA S PRODAJNIMI AVTOMATI Enako je tudi pri ponudbi svežih sirov. Poleti je zelo priljubljen sir za žar, drugače pa mu dodajajo sezonsko zelenjavo, orehe, poper, semena. Odkar so šole in vrtci zaradi epidemije zaprti, so povečali prodajo s pomočjo prodajnih avtomatov. Imajo jih v Gornjem Gradu, Mozirju, Malih Braslovčah, Šempetru in Lokovici pri Velenju. Nakup avtomatov se je izkazal za dobro poslovno odločitev, saj se domači izdelki dobro prodajajo. Dodajajo še, da je k temu pripomoglo tudi zaprtje občin in vedno večji interes ljudi po nakupu kvalitetnih domačih proizvodov. Za svoje izdelke namreč uporabljajo le najboljše surovine. Jogurti so iz polnovrednega mleka, sadne baze pa najboljše na trgu. HVALEŽNI POTROŠNIKI Lovrenc in Urška sta poudarila, da so kmetje v teh težkih časih res hvaležni za podporo. Saj se zdi, da je trdo delo slovenskega kmeta ravno v teh časih dobilo višjo ceno. Če že ne v obliki odkupnih cen s strani države, pa toliko bolj v obliki hvaležnosti s strani potrošnikov. Štefka Sem, foto: arhiv družine Kočnar 12 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 Zgodovina in narodopisje PETER WEISS V drugem delu besedila Ignaca Orožna o cerkvi Device Marije v Kokarjah (iz njegove nemške knjige Dekanija Gornji Grad iz leta 1877) prihajamo do še nekaterih drugih dogodkov iz zgodovine podružnice v župniji Rečica ob Savinji. - Besedilo je večinoma iz nemščine prevedel in ga v oglatih oklepajih, kjer je nujno, poko-mentiral urednik te strani, ki je prispeval tudi fotografiji in nekaj pojasnil, predvsem k ustanovitvi lokalije Nazarje ob koncu 18. stoletja. Leta 1612 je bila tu na pokopališču pokopana gospa Eva Zofija von Dietrichstein, rojena von Gallenstein. Njen nagrobnik je vzidan na severni zunanji cerkveni steni in napis na njem pra- Nagrobnik grofice Eve Zofije von Dietrichstein, umrle leta 1612 vi [izvirnik je nemški]: »Tu počiva blagorodna gospa, gospa Eva Zofija Dietrichstein, rojena Gall von Gallenstein, ki je preminila v Gospodu 28. februarja 1612 in je pokopana tule. Vsemogočni naj ji nakloni radostno vstajenje. Amen. Ta nagrobnik je dal narediti svoji ljubi soprogi v večni spomin gospod baron Jurij Albreht von Dietrichstein, njegovega presvetlega kne- Ignac Orožen o podružnični cerkvi v Kokarjah (2) ževskega veličanstva, vojvoda Ferdinanda Avstrijskega, izplačevalec in proviantni mojster v Petrinji.« Baron Jurij von Dietrichstein je imel leta 1615 zastavni vpis 10 tisoč goldinarjev na Vrbovec, torej se zdi, da je imel v času, ko je bila dežela lastnica gradu Vrbovec (1603-1615), ta grad zastavljen. (Gornjegrajski arhiv) 1622, 8. julija. »Bil sem v Kokarjah [v izvirniku: in Kokryah] in sem tam maševal,« si je v koledar [po latinsko] zapisal škof Tomaž Hren. 1668 sta bila na novo zgrajena prezbiterij [= prostor z glavnim oltarjem] in zakristija, kot smo že navedli. 1783 se je zahtevala ustanovitev kuracije Ko-karje; prošnjo je vlada leta 1785 uslišala, vendar je bila kuracija leta 1786 od tod prenesena v Nazarje. 1838, v ponedeljek, 9. julija, ob enih ponoči je strela udarila v tukajšnji zvonik, ki je zgorel, stopila pa sta se tudi zvonova, ki sta bila v njem. Manjša dva [nova] zvonova sta bila priskrbljena leta 1838, veliki pa leta 1840. 1852, 13. februarja, je gornjegrajski dekan Franc Brunner posvetil razširjeni prezbiterij, nov veliki oltar in novo prižnico. 1868 je neznani dobrotnik daroval nove slike križevega pota, namesto majhne lesene cerkvene kajže pa je bila sezidana prostorna mežnarija. Skrivnostna vdolbina v stopnici pred glavnim vhodom v kokarsko cerkev NEKAJ POJASNIL Ferdinand Avstrijski ali Ferdinand II. Habsburški je bil avstrijski cesar (in naš vladar v letih 1595-1637). Proviantni mojster je bil v vojaški hierarhiji zadolžen za zagotavljanje in razdeljevanje hrane vojakom. V Petrinji, mestu na Hrvaškem blizu Siska, je bila v začetku 17. stoletja trdnjava v sklopu Vojne krajine, ki je nastala za obrambo pred Turki. Zastavni vpis pomeni, da je lastnik zastavil grad kot jamstvo, da bo denar vrnil. Tomaž Hren je bil ljubljanski škof od leta 1599 do smrti leta 1630 v Gornjem Gradu, kjer je tudi pokopan. Kokarje ali Nazarje? Za časa avstrijskega cesarja Jožefa II. (1780-1790), ki je bil tudi vladar našega ozemlja, je prišlo do sprememb v odnosu svetnih oblasti do cerkve, v kokarskem in na-zarskem primeru pa tudi do nekaterih hitrih odločitev. Ignac Orožen v knjigi Dekanija Gornji Grad piše (na straneh 256-257): Leta 1783 se je ljubljanskemu knezoškofijskemu ordinariatu in cesarsko-kraljevemu okrožnemu uradu zazdelo potrebno v Kokarjah ustanoviti lokalijo. Prošnjo je vlada 18. junija 1785 potrdila, toda že 20. maja 1786 je v nasprotju s prejšnjo odločitvijo in brez pristanka škofijskega ordinariata odre- dila, da je treba novo lokalijo ustanoviti ne v Kokarjah, temveč v Nazarjah. Ljubljanskega škofa je vlada 12. marca 1787 pozvala, naj postavi za kurata v Nazarjah primernega človeka iz na-zarskega samostana, škof pa je 11. aprila 1787 za kurata začasno imenoval župnika Antona Mače-radnika, beneficiata na Rečici ob Savinji. Cesar-sko-kraljevi dvor je prenos lokalije Kokarje v Nazarje potrdil šele 29. aprila 1788, tako da je lahko bil potem 2. novembra 1789 za kurata dokončno imenovan pater Donat Samlen, gvardijan v nazarskem samostanu. Se pred tem je bil razrešen Anton Mačeradnik, kateremu se je zaradi starosti (59 let) zdelo upravljanje lokalije Nazarje z Rečice prenaporno. Orožen nam je ohranil tudi izvleček iz Mače-radnikove oporoke iz leta 1795. Kuratu v Nazarjah je zapustil 2700 goldinarjev in lastni vinograd pri Rudeneku (v Poljanah pri Rečici) skupaj z lopo za stiskanje (grozdja) in nepremičninami. - Dva časovna podatka iz njegovega življenja sta povezana s šolstvom v Zgornji Savinjski dolini: v letih 1758-1761 je bil bogoslovec Marijanskega kolegija v Gornjem Gradu, kot beneficiat na Rečici pa je 20. avgusta 1785 prejel veliko zlato medaljo za sodelovanje pri ustanovitvi šole na Rečici. Tu je umrl 31. decembra 1801. Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 13 p Nasveti Jerebika - drevo leta 2020 63 cm je merila najdebelejša izmerjena jerebika v Sloveniji leta 1995 pri Zgornjem Špehu pod Velikim Rogatcem. zraste visoko in debelo, tudi živi ne dolgo. V Sloveniji je bila najdebelejša izmerjena leta 1995 pri Zgornjem Špehu pod Velikim Rogatcem. V prsni višini je merila 63 cm. Njeni najbližji sorodniki (rod Sorbus) so mokovec, brek in skorš. Prvi je pogost, predvsem na karbonatnih podlagah, zadnja dva sta veliko redkejša in zahtevnejša glede toplote, še posebej skorš. MNOGONAMENSKA VLOGAV GOZDU Zaradi svetloljubnosti, hitre rasti v mladosti in učinkovitega razširjanja semen s pomočjo ptičev je jerebika izrazita pionirska drevesna vrsta, zlasti v gorskih in podgorskih gozdovih, in omogoča razvoj novega gozda. Velikokrat se na ogolelih površinah zaraste tako na gosto, da postane nadležna za razvoj gospodarsko zanimivih vrst, če pravočas- no ne opravimo negovalnih del (čiščenja). Ima dobro razvit koreninski sistem, ki globoko prodre v tla, zato je uporabna za zadrževanje usadov, zemeljskih in snežnih plazov. Njeni plodovi so od zgodnje jeseni do pozne zime prava paša za gozdne ptice in druge živali, tudi srnjad in jelenjad se jih ne branita. Gozdarji jo zato uvrščamo tudi med plodonosne drevesne vrste. Njeni cvetovi prav nič lepo ne dišijo, pravzaprav imajo neprijeten vonj, od tega njeno ljudsko ime smr-dljička, vendar žuželk to ne moti, medičina je zanje odlično hranilo. JEREBIKA IN ČLOVEK Marsikateri narodi jerebiko čislajo kot drevo ljubezni, sreče in zlasti zaščite, odganjala naj bi zle duhove, danes bi rekli negativne energije. Vzrok za to so njene zdravilne in druge učinkovine. Sadili so jih ob domove, z listjem so pokrivali krompir za preprečevanja kaljenja, s plodovi razkuževa-li vodo in konzervirali živila, iz njih delali marmelade in različne pijače. Iz jerebikovine so izdelovali amulete, sprehajalna palica je bila zakon. Zaradi rdečih plodov, belih cvetov, zanimive skorje, nizke rasti, ozke krošnje z malo listja, medovito-sti in svetloljubnosti postaja jerebika vse bolj priljubljeno okrasno drevo v urbanem okolju. gozdove, zlasti gozdni rob in ogo-lele površine. Raste celo nad zgornjo gozdno mejo, saj odlično prenaša nizke temperature in sneg. Ne MARIJAN DENŠA, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Letos smo v našem območju za drevo leta izbrali jerebiko (Sorbus aucuparija). Večina ljudi jo prepozna po njenih rdečih češuljastih so-plodjih, ki jeseni krasijo drevo. NAJDEBELEJŠA JE RASLA POD ROGATCEM Razširjena je skoraj povsod po Evropi, tudi pri nas jo najdemo praktično v vsakem gozdu, saj glede tal ni zahtevna. Najraje ima svetle Rdeče plodove jerebike so nekoč uporabljali kot vabo za ptice. (Foto: MD) DEOS CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Darilca in pozornosti za stanovalce in zaposlene Stanovalci domov starejših so že dlje časa brez obiskov sorodnikov in prijateljev. Zal telefonski pogovori ne nadomestijo osebnega stika, stiska roke ali objema. So pa zelo dobrodošli in v gornjegraj-skem centru omogočajo tudi vi-deoklice. Čas pred prazniki je priložnost za drobne pozornosti in v centru so jih deležni tako stanovalci kot zaposleni. DARILCA IN POZORNOST Različna podjetja se odločajo, da jih presenetijo z izdelki za podporo imunskega sistema. Med drugimi sta stanovalce in zaposlene centra presenetila Sensilab in družinsko podjetje Nadlučnik iz Radmirja. Podjetje Sensilab je zaposlenim in stanovalcem podari- Drobnih pozornosti so v DEOS Centru starejših Gornji Grad deležni tako stanovalci kot zaposleni. (Foto: arhiv centra) lo vitamine D3, podjetje Nadlučnik Sorodnica ene od stanovalk centra pa je poskrbelo za dodatno krepi- je zaposlene, ki se trudijo za to, da tev imunskega sistema s kefirjem. stanovalcem nič ne manjka, obda- rila s sladkimi dobrotami. Z mlečnimi izdelki so vse obdarili v Ljubljanskih mlekarnah. Stanovalce na varovani enoti pa je obiskal tudi Miklavž. ČESTITKE, LEPE MISLI Otroci iz vrtca in Osnovne šole Nazarje so stanovalce presenetili s čudovitimi voščili za stanovalce. Podobnih akcij za stanovalce poteka še več in mesec december bo kljub novemu koronavirusu, ki je prinesel marsikatero spremembo v naša življenja, lep zaradi drobnih pozornosti, ki veliko pomenijo. Zaposleni so bili izredno veseli, ker so se poleg stanovalcev spomnili tudi nanje in so za pozornost vsem iskreno hvaležni. Štefka Sem 14 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 Nasveti, Oglasi i PRAZNIČNE DEKORACIJE IZ RECIKLIRANIH MATERIALOV Božični angelček V teh prazničnih dneh si lahko polepšamo okensko polico ali omarico z doma narejenim angelčkom, ki nas lahko napolni z radostjo in nam vlije veliko energije, ki jo v tem času vsi potrebujemo. Za še bogatejšo okrasitev pa lahko dodamo okrasni venček, ščipalko za praznična sporočilca ali pa božično kroglico (glej prejšnje SN) ... Potrebujemo: • prazno plastenko poljubne velikosti • drobno kamenje (za obtežitev) • stiroporovo ali pingpong žogico • blago ali servieto dimenzije 15 x 10 cm in 13 x 10cm • okrasni trak • polnilo za vzglavnike, vato ali volno (za lase) • ravnilo • pištolo za vroče lepljenje • svinčnik • škarje • sukanec ali tanjši trak Postopek za izdelavo: IV prazno plastenko stresemo kamenje, ki bo služilo kot ob-težitev našega angelčka. Nato okoli zgornjega dela vratu plastenke nanesemo vroče lepilo in nanj prilepimo pingpong žogico. 2 Okoli vratu plastenke nane-semo lepilo s pištolo za vroče lepljenje in nanj prilepimo blago dimenzije 15 x 10, ki bo služilo kot obleka. Na predel vratu nato z istim postopkom prilepimo okrasni trak za ovratnik. 3 Blago dimenzije 13 x 10 cm zložimo v harmoniko in ga na sredini zavežemo s sukancem. Tako dobimo krilca iz blaga, ki jih prilepimo na hrbtni strani našega angela. 4 Na pingpong žogico s pištolo za vroče lepljenje nanesemo nekaj lepila in nanj prilepimo pričesko iz polnila za vzglavnike ter jo oblikujemo po lastni želji. Nastalemu božičnemu angelčku po želji dodajte bleščice, zvezdice, pentlje ... Pozabavajte se in pustite vaši ustvarjalnosti prosto pot. Naj vas prav ta popelje v čudovite praznične dni. Ida Kotnik, vodja ročnodelskega krožka Vrba Nazarje 1fap 1 U' 1 t» j . ■ - sBbiii^V^j 1, SNS v •. M L PkJIi [P3 MM s 4 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 15 Kultura, Ljudje in dogodki RAZSTAVA EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ, KOT JE ŠE NI BILO Svojevrstna kulturna popestritev na pročelju hiše Ob letošnjem Ta veselem dnevu kulture se je ponudba kulturnih ustanov, kjer je mogoče, preselila na splet ali v druge medije. V Mozirju pa se je Jure Repenšek, predsednik Kulturnega društva Jurij, izvirno domislil, kako del umetnosti ljudem približati v živo, a ob spoštovanju vseh v epidemiji sprejetih ukrepov. Nekaj izbranih del, nastalih na letošnjih 26. slikarskih študijskih dneh Ex tempore Mozirski gaj, je razstavil kar na pročelju svojega doma v Mozirju in jih tako na ogled ponudil mimoidočim. MIMOIDOČI LAHKO UŽIVALI V LIKOVNI PROVOKACIJI Razstava je letošnje leto zaradi epidemije odpadla. Ker pa KD Jurij v letošnjem letu, ki nikakor ni naklonjeno kulturi, praznuje četrt stoletja Jure Repenšek ob svojevrstni razstavi, ki je zagotovo nagovorila mimoidoče. BOŽIČEK ZA EN DAN Darila bo prejelo več kot 8400 otrok 2000 starostnikov V prvih dneh decembra se je zaključila akcija zbiranja daril v dobrodelni akciji Božiček za en dan. Med več kot 60 zbirnimi mesti po Sloveniji je bila tudi Medgen borza na Rečici ob Savinji. Tu so zbrali več kot 80 daril za otroke in starostnike. Slednje so prepeljali v Ljubljano, kjer so jih pregledali in po potrebi dopolnili. Darila bo prejelo 8400 otrok in kar 2000 starostnikov. AKCIJA VELIK IZZIV ZARADI ŠTEVILNIH OMEJITEV Akcija, ki je nastala na pobudo Savine Golič-nik, je lani uspela pričarati nasmehe na obraze trinajst tisoč posameznikom. »Akcija je zaradi razglašene epidemije in različnih omejitev velik izziv, za nas, za zbirna mesta, za vse božičke, ki nimajo zbirnih mest v svojih občinah, za vse, ki ne vedo, kje in kako opraviti nakupe ali pridobiti škatle, v katere bi nato zapakirali vse dobrote, ljubezen in dobre želje,« je med drugim povedala Goličnikova in poudarila, da bodo aktivnosti s skupnimi močmi uspeli zaključiti na najboljši možen način in poskrbeti za čim bolj brezskrbne in razigrane praznike tistih najšibkejših. Tekst in foto: Marija Šukalo V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so zbrali več kot 80 daril za otroke in starostnike. svoje dejavnosti, si člani društva še toliko bolj prizadevajo, da njihov tradicionalni kulturni program ne bi bil preveč okrnjen. Repenšek, organizator vsakoletnih slikarskih študijskih dni, je tako na pročelju svojega doma v Mozirju, ki se nahaja ob cesti poleg pošte, razstavil umetniška dela, ki so jih ustvarili udeleženci ex tempora. S tem je obeležil praznovanje Ta veselega dneva kulture. LJUDEM PRIBLIŽAL UMETNOST »Glede na razmere sem želel na drugačen način poskusiti približati umetnost prebivalcem Mozirja in seveda ostalim naključnim mimoidočim. Dejstvo je, da je razstava v prostorih mozirske galerije navadno precej slabo obiskana, mogoče pa bo ta način mimoidočim v spodbudo, da delček svoje pozornosti vendarle naklonijo tudi tej kulturni zvrsti,« je dejal Re-penšek. Tekst in foto: Tatiana Golob VIRTUALNA RAZSTAVA ŠTIRJE LETNI ČASI - JESEN Med razstavljavci tudi Jerajeva in Orešnikova Zveza kulturnih društev Celje, Šola za horti-kulturo in vizualne umetnosti ter celjska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so na ogled postavile virtualno razstavo Stirje letni časi - jesen. Med 26 likovniki in štirimi fotografi sta tudi Jožica Jeraj z Rečice ob Savinji in Špela Orešnik iz Solčave, sicer članici Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. AVTORJI USTVARJALI V DOMAČEM OKOLJU Razstava običajno poteka v parku šole, kjer ustvarjalci ujamejo podobe parka v vseh letnih časih, a so jo zaradi epidemioloških razmer tokrat postavili virtualno, avtorji pa so dela pripravili v svojem domačem okolju. DELA BODO KASNEJE RAZSTAVILI V ŠOLI Virtualno razstavo je postavil Sebastjan Vo-lavc, fotografije zanjo je iz originalnih predlog izdelala Nuša Ofentavšek. Strokovno oceno slikarskih del je likovnikom izdelal mentor celoletne likovne kolonije, slikar in likovni pedagog Tomaž Milač. V fizični obliki jo bodo postavili v Soli za horti-kulturo in vizualne umetnosti takoj, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki 5. BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE Med pravljičnimi lučkami skoraj polovica Mozirjanov Upravljavci Mozirskega gaja bi morali v skladu s tradicijo zadnjih let v času prvega decembrskega vikenda odpreti vrata parka in vanj povabiti širno Slovenijo. Kot vse podobne dogodke je tudi tradicionalno Božično bajko Slovenije ustavila epidemija covida-19. Kljub temu so snovalci predpraznične zgodbe v parku namestili kar 1,6 milijona barvnih lučk. Ob četrtkovi sprostitvi ukrepov, ki je omogočila odprtje parkov in podobnih objektov, se je Darko Bele s sodelavci odločil, da Gaj odpre na nedeljski večer in vanj povabi Mozirjane. Ker omejitev gibanja na občine še vedno velja, so domačini trenutno edini, ki smejo občudovati zgodbo, ki jo v parku gradijo že peto leto zapored. Na dan otvoritve vsakič najprej povabijo domačine na brezplačen ogled. Snovalci predpraznične zgodbe v parku so namestili kar 1,6 milijona barvnih lučk. GAJ DOSLEJ NAJLEPŠE OKRAŠEN Priložnost za sprehod med letos še posebno pisanimi okrasitvami objektov, dreves, različnih aranžmajev je izkoristila skoraj polovica občanov, seveda z upoštevanjem navodil in priporočil NIJZ. Zadovoljstvo ob ogledu zato ni bilo vi- dno z obrazov, ki so jih pokrivale zaščitne maske, marsikdo pa se je ob odhodu zahvalil Bele-tu za res prekrasne osvetlitve. KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE Priložnost za sprehod med pisanimi okrasitvami objektov, dreves, različnih aranžmajev je izkoristila skoraj polovica občanov. ZA DVA MESECA PODALJŠAN ČAS BAJKE Ob morebitni sprostitvi ukrepov prepovedi prehajanja občinskih meja bo bajka sprejela obiskovalce tudi od drugod. Glede na obisk iz preteklih let se je dogodek več kot odlično prijel. Organizatorji so se zato odločili, da se letošnja zgodba ne bo zaključila že prve dni januarja, ampak bo trajala še prva dva meseca novega leta. Seveda če in ko bo to dovoljevala epidemiološka situacija. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Otroci do daril s pomočjo angelov in skavtov Utrinek iz Začarane vasi Prvo soboto v decembru so otroci težko pričakovali dobrotnika Miklavža. Ta je moral zaradi epidemije ubrati drugačna pota za obdarovanje. Tisti, ki mu pomagajo, so se znašli po svoje in otrokom pričarali vesele v očeh in pri tem upoštevali navodila vlade in NIJZ. Kot je povedal predsednik Kulturnega društva Jurij Jure Repenšek, so otroci v mozirski občini prejeli darilca ob pomoči angelov in njihovih pomočnikov skavtov. Miklavž se je bežno oglasil le po ulicah Mozirja. Da mu je bilo težko slediti, je dokaz, da ga nihče ni uspel ujeti v objektiv. Pred fotografa se je postavil le parkelj Lucifer, ki si je za prevažanje omislil kolo. Marija Šukalo Pred objektiv se je v Mozirju postavil le parkelj Lucifer. (Foto: arhiv društva) Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 17 Čestitke, Voščila, Oglasi 18 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 Ljudje in dogodki, Oglasi OB 100-LETNICI ROJSTVA ALEKSANDRA VIDEČNIKA (1920 - 2019) Pustil neizbrisen pečat v pisnem in ustnem izročilu Zgornjesavinjčanov 11. decembra je minilo 100 let od rojstva Aleksandra Jakoba Videčnika, Zgornjesavinjčanom dobro poznanega ljubiteljskega zgodovinarja, poznavalca zgornjesavinjskega izročila, publicista in urednika Savinjskih novic. Bil je častni občan občin Mozirje, Nazarje, Ljubno in Gornji Grad. Umrl je v svojem 99. letu, 6. marca 2019, v Celju. V MOZIRJE PRIŠEL, KO SE JE UPOKOJIL Videčnik je bil rojen 11. decembra 1920 v Celju. V Mozirje se je preselil leta 1977 kot upokojeni direktor Celjske mestne hranilnice. 2e v svojih mlajših letih je razvil spoštovanje do kulturne dediščine, zato je s skromnimi prihranki začel zbirati najrazličnejšo narodopisno gradivo. V Celju je raziskoval zadružništvo in hranilništvo, za Banko Celje je pripravil Zgodovino Celjske mestne hranilnice in Zgodovino hranilnikov. Tudi pisati je pričel zelo zgodaj. Pisal je za Novi tednik, sodeloval je z radijem Celje, pripravljal je prispevke o celjski preteklosti. 2e takrat pa je občasno objavljal prispevke v Savinjskih novicah, ki so bile v tistem času bolj občinsko glasilo kot pravi časopis. Po prihodu v Mozirje je nadaljeval z dopisovanjem za celjski Novi tednik, kmalu pa so »njegovo« glasilo postale Savinjske novice. DESETLETJE V VLOGI UREDNIKA SAVINJSKIH NOVIC 2e kmalu po prihodu v Mozirje je prevzel vlogo urednika Savinjskih novic in sprejel nalogo, da glasilo prilagodi potrebam takratnega časa. Novinarsko in uredniško delo sta mu kot novincu v dolini predstavljala pravi izziv, saj je bilo zanj poročanje o ljudeh in dogodkih v neposrednem lokalnem okolju vendarle nekaj novega na njegovi delovni poti. A tudi tej nalogi se je povsem predal, kar je bilo opazno tako v njegovih prispevkih kot pri razvoju Savinjskih novic. V skoraj desetih letih urednikovanja je nekdanje zgornjesavinjsko glasilo skupaj z nekaterimi dopisniki spremenil v za dolino pomemben informativni tiskani medij. Aleksander Videčnik (tretji z leve v prvi vrsti) s sodelavci Savinjskih novic leta 2009 ob 40-letnici njihovega izhajanja (foto: UK) S SVOJIMI RUBRIKAMI JE ANIMIRAL IN IZOBRAŽEVAL Tudi zaradi Videčnikove rubrike Med našimi občani so ljudje takratno glasilo vzeli še bolj za svoje. In, ko se je pojavila nevarnost, da bi Savinjske novice postale zgolj priloga enega od regionalnih časopisov, je prav priljubljenost časopisa pri krajanih Videčniku pomagala pri njegovem trudu, da je takratno glasilo še naprej ostalo samostojno vse do prehoda iz proračunskega na tržni sistem financiranja. Njegova rubrika Zgodovina in narodopisje je ves čas izhajanja sodila med najbolj brane, Vi-dečnik pa je dodatno animiral bralce z objavo starih fotografij, ki se še vedno najdejo v zgor-njesavinjskih domovih. Njegovi zapisi so Zgor-njesavinjčane poučevali o življenju prednikov in hkrati nekdanje življenje v naši dolini zavarovali pred pozabo. NAPISAL PREKO 30 SAMOSTOJNIH KNJIŽNIH DEL Videčnikova zasluga je v veliki meri tudi ohranjanje starih stavbnih elementov, na primer vhodnih vrat na kmečkih hišah in celotnih objektov, kot so na primer kašče. Kot strasten raziskovalec in zbiralec pričevanj zgornje-savinjske kulturne in zgodovinske dediščine si je zadal nalogo, da bi se za njegovo celotno etnografsko zbirko našel ustrezen prostor v dolini. Ker to ni bilo povsem izvedljivo, je pretežni del njegove zbirke prevzel zgodovinski arhiv v Celju, del pa je na ogled v Mozirju. Osebna zbirka Aleksandra Videčnika je tako od leta 2004 skupaj s stalno razstavo Mozirje in Mozirjani sestavni del Knjižnice Mozirje. Napisal je 32 samostojnih knjižnih del, za svoje raziskovalno delo, predvsem v Zgornji Savinjski dolini, je prejel številna državna in občinska priznanja. Objavil je tudi številne strokovne članke. Tatiana Golob Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 19 Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Kljub okrnjenemu programu planinci uži izvedenih pohodih na Člani Planinskega društva Ljubno ob Savinji so letos primerno preprečevanju širjenja novega koronavirusa okrnili program dela, a jim je v obdobjih, ko druženje ni bilo prepovedano, uspelo speljati osem izletov. Zelo aktivni so bili tudi v društveni koči na Travniku. Markaci-sti, ki skrbijo za planinske poti društva, so opravili veliko prostovoljnega dela. Vodniki so se udeležili izpopolnjevanj pri Planinski zvezi Slovenije. Eden izmed njih je opravil usposabljanje za vodenje invalidov in otrok s posebnimi potrebami, je povedal predsednik društva Bernard Štiglic. ZIMSKI POHODI USPEŠNI V januarju in februarju so speljali Acotov pohod v spomin na dolgoletnega člana društva Franca Atelška - Aca iz Radmirja. Njihov drugi pohod je bil pohod z Lipe na Čreto do Mozirja. V januarju so obiskali najstarejšega člana Franca Bruneta, ki je dopolnil častitljivih 90 let. Na Travniku so člani društva izvedli delovno akcijo, v kateri so pripravili drva in kočo za sezono. Utrinek s pohoda z Lipe na Čreto do Mozirja stezi mimo opuščene kmetije pri Sišerniku do planinskega doma. Povzpeli so se mimo cerkve sv. Uršule na sam vrh (1699 m.n.v.), od koder so uživali v krasnem razgledu proti Pohorju, avstrijskim planinam in Karavankam ter Alpam in šli do skale z odtisom Uršinega stopala. Vračali so se po poti proti Žerjavu. Pred jesenjo so se povzpeli na Križevnik v Kamniško-Savinjskih Alpah. V septembru so se podali na Čaven in Golake. S šolsko mladino so izvedli pohod z Ljubnega do kmetije Trbovšek v Savini, nato so pot nadaljevali do kmetije Krebs v Florjanu, povratek je bil mimo radmirskega športnega igrišča nazaj na Ljubno. Zadnji letošnji pohod je bil ob Dnevu Smrekovca, ko so se pohodniki s Hlipovca podali do Črnega jezera. Pot so nadaljevali na Smrekovec in proti Rastkam na Ljubno. Štefka Sem, foto: arhiv društva Februarja so se podali na Košutnico ali Ljubeljsko babo. Pot so začeli na mejnem prehodu Ljubelj, nadaljevali po cesti do starega mejnega prehoda Ljubelj in naprej na vrh Košutni-ce - Ljubeljske babe. Vračali so se preko planine Korošice. Društvene aktivnosti so bile po koncu februarja prekinjene zaradi prvega vala novega koronavirusa. IZKORISTILI TUDI JESENSKI ČAS V maju je odpadel tradicionalni pohod na Travnik, zagotovili pa so dežurstva v koči na Travniku ob sobotah in nedeljah in izvedli delovno akcijo, v kateri so pripravili drva in kočo za sezono. Konec junija so izvedli pohod na Uršljo goro. Začetek poti je bil na Slemenu, nato po gozdni Zadnji letošnji pohod je bil ob Dnevu Smrekovca. 20 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 Šport, Oglasi SVETOVNO PRVENSTVO V POLETIH V PLANICI Polete zasenčila izključitev Zajca in odhod trenerja Bertonclja Svetovno prvenstvo v poletih, ki so ga v Planici pripravili od 11. do 13. decembra, je prineslo novega svetovnega prvaka Karla Geiger-ja ter zmagovalno norveško ekipo, odneslo pa 20-letnega člana SSK Ljubno ob Savinji BTC Timija Zajca in glavnega trenerja slovenske reprezentance Gorazda Bertonclja. Tekmovanje je prvič potekalo pod žarometi in brez obiskovalcev zaradi pandemije koronavirusa. EKIPA ČETRTA Slovenski letalci so bili v Planici vedno zelo konkurenčni, letos pa se ne morejo pohvaliti z dobrimi rezultati. Najboljši v posamični preizkušnji je bil Anže Lanišek na dvanajstem mestu, ekipa je osvojila četrto mesto. Timi Zajc je prvi dan tekmovanja opravil dva slaba poleta in po polovici boja za naslov svetovnega prvaka končal šele na 27 mestu. To je bil tudi razlog njegovega kritičnega sporočila na In-stagramu. ZAJC VALI KRIVDO NA TRENERJE Zajc je zapisal, da je za slabo pripravljenost kriv trener Gorazd Bertoncelj in bi za to moral tudi odgovarjati. Vodstvo Smučarske zveze Slovenije (SZS) se je še isti večer sestalo in Zajca izključilo s svetovnega prvenstva, trener Bertoncelj pa je prvenstvo zapustil na lastno željo. Zajc je pozneje v izjavi za RTV Slovenija povedal, da so tekmovalci že aprila izrazili svoje nezadovoljstvo, a niso nič dosegli. Prav tako je povedal, da si je že SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Tina Robnik med dobitnicami Tina Robnik je na veleslalomu v Courchevelu zasedla 16. mesto. Po dveh veleslalomskih odstopih v tej sezoni je v ponedeljek, 14. decembra, Tina Robnik na drugi tekmi v svetovnem pokalu v Co-urchevelu dosegla 16. mesto. Na prvi tekmi se zaradi napak na progi ni uvrstila med trideseterico. Z razpletom ponedeljkove tekme je bila zadovoljna in želi si, da bi formo le še stopnjevala in bila na naslednjih tekmah še bolj suverena. V PODOBNEM TEMPU NAPREJ Po tekmi je Robnikova povedala: »Po zelo slabi vožnji v soboto mi Timi Zajc za slabo pripravljenost tekmovalcev javno krivi trenerja, SZS ga je zato sredi tekmovanja poslala domov. (Foto: BoBo) pred dvema letoma prizadeval za samostojno ekipo. ŽELEL VEČ TRENINGOV Med vrsticami je mladi tekmovalec dal vedeti, da je želel še več trenirati, a ni smel, izpostavil je pomanjkljivo fizično pripravljenost. »Vse poletje sem treniral, da bi danes letel proti zadnji črti. Mislim, da morajo tukaj veliko odgovornost prevzeti trenerji. Zal moraš pri nas delati tako, kot rečejo, sicer si izključen iz reprezentance. Zato hočem, da glavni trener prevzame odgovornost za slabe nastope vseh slovenskih skakalcev,« je bil brez dlake na jeziku. Zanimivo je, da se je v njegov bran postavil nekdanji skakalec Primož Ulaga, Zajčevi sotekmovalci pa dogajanja niso želeli komentirati. OPRAVIČILO ZAJCA V ponedeljek se je Zajc preko svojega matičnega kluba opravi- čil za izjavo, ki je, kot je povedal, bila zapisana v afektu po velikem čustvenem razočaranju nad skoki. Opravičilo je v njegovem imenu javnosti posredoval generalni sekretar ljubenskega kluba Raj-ko Pintar. V klubu so ravnanje tekmovalca ocenili za nesprejemljivo, so pa mnenja, da mu je vseeno treba omogočiti nadaljevanje športne poti. Z Zajcem se je vodstvo lju-benskega kluba sestalo v torek, kaj so se dogovorili in kakšne sklepe so sprejeli na disciplinski komisiji SZS v četrtek, bomo poročali prihodnjič. So se pa na smučarski zvezi odločili, da se Bertoncelj ne bo vrnil na mesto glavnega trenerja, ampak bo skakalce do konca sezone vodil njegov pomočnik Robert Hrgota. Štefka Sem je bilo v ponedeljek kar težko, v bistvu sem morala po soboti kar dobro »razpucati« glavo, se lotiti čisto drugače in mislim, da mi je dobro uspelo, da sem se dobro pripravila, da sem ene dele odpeljala že na pravem nivoju in sem od sobote naredila korak naprej. Poskušala si bom zapomniti te dobre dele, so pa bili zagotovo tudi slabi deli, kjer mi vožnja ni tako dobro uspela. Ta rezultat mi daje neko mirnost, da mi bo sedaj malo lažje naprej.« Štefka Sem, foto: Gepa + OZRK Zgornje Savinjske doline Vabimo vas na krvodajalsko akcijo v sredo, 23. decembra^ od 8. do 12. ure v Osnovno šolo Rečica ob Savinji. Obvezna je predhodna prijava na ZTM Ljubljana na tel. številke 051/389-270. 051/671-147. 030/716i med 7. in 15. uro vsak delovni dan S sabo prinesite osebni dokument s fotografije Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 21 Voščila, Oglasi VESEL d O Z C SREČNO NOVO LETO t/ J? GRAFIKA kj gracer oblikovanje / ofset tisk. / digitalni ir vdikoformatni tisk / dodelava ^ v v v v ' \ 22 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • MED DELOM S TRAKTORJEM SE JE SMRTNO PONESREČIL Dobrovlje: 9. decembra ob 19.46 je v Dobrovljah pri Mozirju prišlo do delovne nesreče, v kateri je preminula ena oseba. Policisti so na kraju nesreče ugotovili, da se je moški med delom s traktorjem stegnil med kolo traktorja in vitlo čez komande za upravljanje vitla, pri tem pa je pritisnil ročko za dvig hidravlike. Stroj ga je stisnil v predelu prsnega koša. Zaradi poškodb je umrl na kraju. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, s tehničnim posegom rešili ukleščeno osebo ter pomagali zgornjesa-vinjski ekipi nujne medicinske pomoči in pogrebni službi. • VOZNICA Z AVTOM V POTOK Grušovlje: 10. decembra ob 21.56 je v Grušovljah voznica z osebnim avtom prebila ograjo na mostu in zdrsnila v potok. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so ji pomagali na breži-no, izvlekli vozilo iz potoka in nudili pomoč policiji, cestni službi ter avto vleki. • POOSTREN NADZOR PROMETA S POUDARKOM NA PREVERJANJU HITROSTI Na območju policijskih postaj Žalec in Mozirje so policisti v ponedeljek, 14. decembra, izvajali poostren nadzor prometa s poudarkom na preverjanju hitrosti po sistemu veriga. Izven naselij so zaznali sedem kršitev, v naseljih pa 24. Osemindvajsetim voznikom so izdali plačilne naloge, trem pa opozorila. Kronika, Zahvale, Oglasi Ko prebujalo se jutro, tiho si odšla, pustila si le sledi svojih rok, zdaj naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče Marije KARLATEC 13. 11. 1945 - 2. 12 .2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam bili v oporo in pomoč. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovane maše, sveče in cvetje. Posebej se še zahvaljujemo zdravnici Karmen Fürst, župniku Sandiju Korenu, pogrebni službi Morana, g. Marjanu, g. Karlu in praporščakom. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 23 Pogrebna služba - cvetličarna MORANA N/^ Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 ^ sj GSM: 041 672 115 amtirt.moranj.si E-mail: info(Simarai>a.ji AI«Kas"der Stebluviiifc s jj . Hanilje Hu, 331 i BraatoVte Za razvedrilo Mozlrjanka: "Dokler ne bodo omejili svingerskih zabav, glede epidemije ne bo nič bolje " Sotčavan; "To se mene ne tiče. Mi, ki poslušamo jazz, se ne družimo lako lesno, kol listi, ki plešejo swing." IMazarčarika: "Se vnrr ne zdi, da cd vsa d no skupine za komuniciranje ves čas prihajajo nasprotna mnenja?" GomjegrajOanka: "Jaz se s tabo ne strinjam. Menim, da delijo same mnenja, ki se ne skladajo med sabo." Lučanka: "Jaz pa se s tabo ne strinjam. Menim, da vsak od njih dobro komunicira z nami. a je potrebno ves čas poslušati samo enega." Rečicanka: "S tem pa se jaz sploh ne strinjam, saj menim, da i mas prav samo v točki, ko jo treba poslušati samo enega izmed njiih. a samo do točke, dokler si ne začne nasprotovali.' Mami. saj zdaj so pa frizerji že odprli svoje salone. A to s o 1/5J čiani istega gospodinjstva? Lopov; "Od slej kradem samo še telefone z naloženo aplikacijo tfOslaniZdrav za prehod občinskih mej. Pravzaprav sem že začel. Prvi lelefon že imam." Tat: "Mislim, da si se zmolil. Tale telefon gotovo nima nafožene aplikacije." Lopov; "Kako moreš to vedeti, ne da ga bi preizkusil?" Tat: "Tile tskrini telefoni so Se na žice." Končno bomo tahko še kaj pojedli! Odprli so trgovine s tekstilom. Zdaj si lahko kupimo večje pidžame in trenerke. Stranka: "Zakaj pa je sedaj pedikura dražja?" Pedikerka; "Ker tako dolgo nismo delali, da smo morali dokupili fleks, da vam lahko sedaj skrajšamo nohte/ Naši strokovnjaki za neobvlactovanje epidemije se spet kažejo v najlepši slabi luči. RAZLOGI ZA USPEH SO NA DLANI Z MALICO Milan Kučan (desno), nekdanji predsednik države, letos februarja na Ljubnem ob Savinji: »Povejte mi recept, kaj je tako specifičnega pri vas, da privabite toliko gledalcev k skakalnici pod Rajhovko, ko so na vzletišču ženske.« Mirko Strašek, generalni direktor KLS Ljubno: »Nadaljujemo tradicijo prednikov Lju-bencev. Želeli smo le pokazati, kako je potrebno organizirati ženske tekme na najvišjem nivoju. Seveda pa ne gre brez flosarske malice. To dobijo dekleta, preden se spustijo po smučini, in uspeh ne izostane.« VIZIJA PRIHODNOSTI, Matej Pečovnik (v sredini), župan občine Nazarje, septembra ob občinskem prazniku: »Vaše podjetje beleži pet desetletij dela v našem kraju. Predstavite nama vaše začetke, vizije, projekte, ki vplivajo in oblikujejo vašo in našo prihodnost.« Matija Petrin (desno), direktor BSH Hišnih aparatov Nazarje, odgovoren za tehnično področje: »Težko bi komentiral začetke, a se lahko pohvalim, da sem otrok BSH, in danes lah- KI BO KMALU SEDANJOST? ko rečem, da so sodobni hišni aparati spremenili naša življenja in ljudem dali več časa za delo, kariero in zasebno življenje.« Bojan Štrukelj, podžupan občine Nazarje: »Želite povedati, da se tudi na tem področju svet spreminja in bomo v prihodnje dobili še take aparate, ki bodo namesto nas hrano skuhali in potem tudi pojedli?« Petrin: »Ha, ha! Mogoče bomo tega v bodočnosti veseli, če bomo na kakih dietah.« 24 Savinjske novice št. 51, 18. december 2020 Križanka, Oglasi Si. iGftALlC •■'JULEj BOJOTSHI KRÍUJ W10L bma.IÍL UMRLI1 ULLMA« uv mm Ir,.".". MA fiASJKANQt FlhiAlíiA 71KUA OJ^S U¿íi »LilKO nKRFTTJU KA6JPRI RADímjpc; iBÍHai 1L lüí/LKA iMIUJAWi RDHÍll ífl-f t. KSmit* {KAJQAl RIUSKi MODO*- NOPlSEC rmjíi fi.CftiWÍ vrini.c-, UJ STOEí-.r UKECfTY JT10ÍIZLM ushow. ra.cvo («V LUPlNICf SV.REM KREYIW. íGiprj STíítM DneuA Ni ^ IVAÍIÍ KílfclíX; FL FJLIF h T mu ost4J,;KV TUtlNICMf EL UESTO U LViKHl KAROLINE YBM DKAvM FU.ACjl.IN4 PítVWM* I k CÍATE. LJA GÍIHUMA RQMUNA pp Y**"} Modo Bonito fm /fj trgovino z obločili Nazarje mm NAKUPUJTE SPI ETNO J | ,„ -----------._.„---- n * > V www.modabonita.si V meiecu deiembru bre.spla¿na püitnrna