Bratislavska Skromno okrašene izložbe trgovin, v katerih prodajalci še vedno kažejo pristna čustva. Prost pretok turistov. Nikjer do zob oboroženih policistov. Streljaj od mestnega središča medla razsvetljava, v težek mraz zavite opustele ulice z gostilnami, ki so za praznike zaprle vrata, in s stavbami s toplimi domovi. V našem, samo začasnem, star pisalni stroj, singerica, gramofon … Kako sladka je včasih nostalgija! Aleš Mustar O ježu in vranah 1250 Sodobnost 2017 Sodobna slovenska poezija O ježu in vranah Včeraj zjutraj je nekdo na cesti pred mojo hišo povozil ježa. Že od mladosti v našem naselju živi njegov rod, a njegove družine nisem nikoli spoznal. Celo dopoldne je ležal tam. Ker ne prenesem pogleda na nobeno truplo, nisem zbral dovolj poguma, da bi ga pobral, zato je stvar v svoje roke vzel sosed, ki ga zavoljo smradu ni vrgel v smetnjak, ampak v živo mejo. Navkljub dolgoletnemu sobivanju pogreba ne bo. Včasih smo otroci iz soseščine za hišne ljubljenčke po vrtovih urejali lične grobove. V meji ni ostal prav dolgo. Črne vrane so ga kot na pare prinesle na sveže pokošeno travo, kjer ga počasi kljuvajo – za zajtrk, kosilo in večerjo. Kot edini kandidat za bdenje dogajanje opazujem z varne razdalje, a znanilk smrti ne preženem, ker se jih od ogleda Hitchcockovega filma preveč bojim. Vedno sem se bolj kot resničnosti bal fikcije in tudi strah pred žuželkami sem dokončno premagal. Danes mi ga lahko v kosti naženejo le še klòpi z encefalitisi in boreliozami. Sodobnost 2017 1251 O ježu in vranah Aleš Mustar Ne da bi prav dobro videl ježev obris, poskušam videti, koliko ga je še ostalo. Vsake toliko v njegovo bližino prileti kakšna sinička, ki se ji tudi cedijo sline. Vrana vrani ne izkljuje oči, samo človek človeku volk, zato na sosedovo ozemlje ne stopim. Žuželkam dovolim, pobrati ostanke, da bi se sklenil življenjski krog. Ko sem kot majhen obiskoval vrtec, je bila moja najljubša pesmica Ježek teka, teka. 1252 Sodobnost 2017 Aleš Mustar O ježu in vranah Morje Nekoč spanje pod milim nebom, v spalnih vrečah, kupljenih pri Čehih, ali v šotorih, ki so jih prodajali Poljaki – prvi zametki današnje združene Evrope dveh hitrosti. Sladki takti motorjev na ribiških čolnih. Nemške turistke na plažah zgoraj brez in pogumne sonarodnjakinje tudi. Čez dan sonce brez škodljivih učinkov in ob večerih drugorazredni pevci na terasah, ob vrčkih piva, deitu z radensko in mišmašu. Danes strah pred melanomi in hrup vodnih športov. Samo kričanje galebov še vedno enako spominja na dojenčkov jok ali parjenje mačk. Vonj po oleandrih se meša z vonjem po apokalipsi. Kosovel postaja vse bolj aktualen. Jadranski ribiči opozarjajo na drastičen upad števila sardonov in sardel. Res je že skrajni čas, da pride Jezus in z nekaj ribami nahrani množice ljudi, predvsem pa, da naredi mir. Sodobnost 2017 1253 O ježu in vranah Aleš Mustar Še ena o smrti Dušanu Čeprav sem si ničkolikokrat zabičal, da časopisa ne bom več bral od zadnje strani, ker gre potem ves dan vse narobe, preberem, da je preminil moj prvi duhovni učitelj in jogijski brat, ki sem se mu izneveril zaradi nejevernosti. Po najnovejših statističnih izračunih bi po starosti sodil v skupino moških srednjih let. Navkljub velikemu optimizmu je zapustil ta svet, so v osmrtnici zapisali njegovi sodelavci iz podjetja, ki izdeluje sredstva za zaščito lesa. Le kako so morali ostri laki in premazi dražiti njegove na dišeče palčke navajene nosnice. Morda je prav zaradi velikega neravnovesja med tem in onim svetom omahnil v neskončnost. Ima me, da bi se pokrižal. Križanje pred mrliči je edino, kar mi je ostalo od verske vzgoje. Na upravi tovarne premazov, v kateri je delal, niso izobesili črne zastave, kakršna je nedolgo tega visela na Emini osnovni šoli ob smrti hišnika, ki je domoval kar v šoli in sva ga s hčerjo oba preživela. Zazidal je velika garažna vrata v telovadnici in si na šolskem igrišču pod oknom uredil zelenjavni vrtiček, pravi dom, zdaj pa bodo njegovo vdovo vrgli na cesto. 1254 Sodobnost 2017 Aleš Mustar O ježu in vranah Takšen je danes ta svet. Ne znam se posloviti v etru, dragi brat. Ker sem pozabil vse rituale in mantre, obnavljanje znanja na you tubu pa nima smisla, to storim z besedo. V nobeno versko skupnost nimam zaupanja, da je vera opij ljudstva, pa tudi ne verjamem. Naj ti bo dobro, kjer koli že si. Sodobnost 2017 1255 O ježu in vranah Aleš Mustar Modus Vivendi In vendar se vrti. Ob 6.30 elektronski zvok budilke na mobilnem telefonu, ki še mrtvega zbudi iz spanca. Kuhanje kave za dva, eno v džezvi in eno v kafetjeri – obred s pridihom različnosti, najin jutranji upor proti globalizmu. Čeprav je moj materni jezik eden redkih, ki je ohranil dvojino, ob jutrih z besedami skoparim. Neizogiben zajtrk za dobro zdravje v družbi še vedno tiskane izdaje časopisa, z omamnim vonjem po črnilu in vsebino, ki blagodejnost zajtrka hipoma izniči. Priganjanje otroka k pouku v mešanici jezikov. Spremljanje do šole, peš, med mrkimi pogledi, uprtimi v tla, ali hupanjem, psovkami in kriljenjem, če dežuje. In delo, lezenje drugim avtorjem pod kožo iz ljubezni, na robu shizofrenije, ali pretapljanje suhoparnih besed iz enega jezika v drugega za ljubi kruhek. Točno opoldne preglasno bitje zvonov v bližnji cerkvi, kot bi naznanjalo hudo uro, če že ne sodnega dne. Potem tišina. In spet se vrti. 1256 Sodobnost 2017 Aleš Mustar O ježu in vranah