I nekaj misli z RADOVLJIŠKEGA posveta o oddihu in rekreaciji OMOGOČITI CENEN IN MNOŽIČEN ODDIH r'f. ' ■•'* /% W ^ »Večje pristojnosti delovnih kolektivov v delitvi do-hodka ter v urejdnju medsebojnih odnosov omogočajo gospodarskim in ; de|oynim organizacijam, da smeleje urejajo različne, potrebe delavcev tudi pri njihovem dnevnem, tedenškeito dri letnem- oddihu : iso ugotav ljali predata vniiri jugoslovanskih sindikatov na radovljiškem posvetovanju o oddihu in rekreaciji, ki ga je minuli teden organiziral odbor za rekreacijo in oddih pri Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije v sodelovanju z republiškimi odbori. Nekatere spremembe v našem družbenem in gospodarskem življenju so namreč tudi predstavnikom sindikata narekovale, da se temeljito pogovorijo o organizaciji oddiha in rekreacije v novih pogojih gospodarjenja. Ne bo odveč, če na kratko Povemo, za katere spremembe °re> ki bodo neizbežno vplivale na rekreacijo zaposlenih: • Menja se status počitniških uomov, ki bodo v poslovanju Izenačeni z gostinskimi organizacijami. • Počitniški domovi bodo poslej poslovali s čisto ekonomsko računico, se pravi, da bodo samostojno oblikovali cene svo- i Če ni formule... V večini naših podjetij še vedno prelivajo sredstva enih delovnih enot v druge delovne enote, ne da bi pri tern omogočili neposrednim proizvajalcem, da povedo svojo besedo. Ali se je torej država z gospodarsko reformo v veliki meri odrekla nasilnega prelivanja sredstev neposrednih proizvajalcev in koncentriranja teh sredstev v svojih rokah samo zato, da se bo to prelivanje sedaj odvijalo znotraj delovnih kolektivov? Razširjeni plenum Centralnega sveta ZSJ, ki je ob koncu decembra razpravljal o poglabljanju samoupravljanja in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, je ugotovil naslednje: 'proizvajalci ne morejo biti vsestransko zaintresirani za proizvodne probleme in za sodelovanje v samoupravljanju, če ne morejo vplivati na odnose, ki opredeljujejo delitev rezultatov njihovega dela. Kako torej proizvajalce mobilizirati za čimboljšo proizvodnjo na temelju čim neposrednejšega samoupravljanja? Odgovor na to vprašanje smo v razvojnem procesu delavskega samoupravljanja že davno našli z organizacijo delovnih, oziroma ekonomskih enot. Vse pa kaže, da smo se zaustavili na pol poti tako glede razširjenosti delovnih enot kakor tudi glede njihovih pristojnosti. Poglejmo, kakšno je v tem pogledu stanje v Sloveniji: Medtem ko smo še leta 1961 imeli delovne enote v 69 % vseji podjetij industrije in rudarstva, smo lani takih Podjetij imeli samo še 52 "It. O vzrokih tega stagniranja, oziroma celo nazadovanja tu ne bomo razpravljali. Želeli bi poudariti le naslednje: da formiranje delovnih enot in določanje njihovih pristojnosti razumemo kot proces, ki zaradi objektivnih okol-nosti poteka ponekod hitreje, drugod počasneje; da mora med pristojnosti delovnih enot soditi tudi odločanje o vseh sredstvih, ki jih te enote ustvarjajo. Torej tudi vpliv na uporabljanje sredstev za investicije; Kaže, da prav tu leži zajec, kar zadeva nadaljnji raz-PpJ delovnih enot, namreč v strahu, da bo prišlo do drobljenja sredstev, potrebnih za planirane investicije. Naj takoj poudarimo: Ni odločilno, ali je v podjetju er}a blagajna za investicijska sredstva, ali pa deset takš-uih blagajn. Neposredni proizvajalci niso proti prelivanju teh sredstev. Zahtevajo pa, da se o njihovi, uporabi ne °d!»črt mimo njihove volje. To je odločilno! Znn.no je. da. je nrav nezaupanje proizvajalotede Unombe sredstev nnhoveoa nres^žneaa dela rodilo in še. pojeva nalve* težav v raznih vndietjih in da rman to *•?-af-unanje leH v koreninah večine dezinteomcii. Na dan :r;j z jasnimi računi, na se ne bo treba bati. da N v -".ovnih enotah nasprotovali investicijam, ki so tudi v phryi,~m ivteresu! dot npknj na račun tistih, ki se bovlo težav zaradi delovnih enot: Res ie, da še nimamo formule, te v urej°la vsa vprašania delovnih enot. Toda. če Se ni n Jončno veljavne formule, — ali naj potem zamrznemo rp™°j delovnih enot vse dotlej, ko bo neki Žan- C *?n(T^e* formulo, ki bo odgovorila na vsa vpra- 10, na katera danes že ne vemo odnnvora. katera danes še ne vemo odnnvora. MILAN POGAČNIK *♦♦♦♦< jih uslug na osnovi dejanskih stroškov, bodo torej samostojno ustvarjali ter delili dohčdek. • Ukinjen je popust v potniškem prometu. ® En in pol odstotka sredstev od bruto osebnih dohodkov, ki so jih doslej delovne organizacije odvajale v zvezni sklad za olajšave v potniškem prometu, ostaja poslej delovnim organizacijam, da z njimi samostojno razpolagajo. Našteli smo le nekatere spremembe s področja oddiha in rekreacije delavcev. Vse to pa je spodbudilo udeležence radovljiškega posvetovanja, da so največ razpravljali o bodočem financiranju tovrstne dejavriMi' v delovnih organizacijah, kajti prav lahko bi se primerilo, da bi vse te spremembe močno Zavrle oddih in rekreacijo, namesto da bi jo pospešile. KAKO SO BILA SREDSTVA DOSLEJ PORABLJENA? »V. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je postavil jasna načela o financiranju in odvajanju sredstev za potrebe oddiha, rekreacije in telesne kulture, tako neposredno v delovnih organizacijah kot v okviru komune ...«, je bilo še rečeno na radovljiškem posvetu. »Financirati je treba tiste akcijske programe rekreacijske dejavnosti in tiste objekte, ki največ in najpopolnejše zadovoljujejo potrebe delavcev za dnevni, tedenski in letni oddih.« Omenjena načela so mnogim delovnim organizacijam že pomagala, da so začele bolje skrbeti za oddih in rekreacijo delavcev. Vendar pa so izkušnjo (Nadaljevanje na 2. strani) "I'-* RAZŽARJENA KAČA FOTO SLUŽBA DE ‘ V KRANJSKI komuni ZASTAVLJAJO ŠIROKO RAZISKAVO S PODROČJA KULTURE Pozdravljena iniciativa Iz Kranja je prispela zanimiva vest: V predlogu proračuna občinske skupščine Kranj za leto 1966 je predviden tudi denar za široko raziskavo s področja kulture. ^ Novica je spodbudila našo radovednost. V novih prostorih Kluba kulturnih delavcev v Delavskem domu smo razpletli razgovor. V njem so sodelovali: tov. VONČINA, podpredsednik občinske skupščine, tovariš ZUPANČIČ, ..predsednik sveta za prosveto in kulturo, MILAN BATISTA, predsednik kluba . kulturnih delavcev, in predsednica občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij ’ tov. DANILA GRIL. V razgovor se je vključil tudi tov. SLAVKO BOHA-NEC, predsednik komisije za kulturo, izobraževanje in tisk pri RS ZSS. Prihodnjič bomo objavili drugi del razgovora: O gledališki kulturi v kranjski komuni. — Menda bi lahko na prste ene roke našteli tiste slovenske komune, ki razpolagajo z raziskavami s * področja kulture. Tudi le-te pa so zelo parcialne. Kakšni nagibi' so spodbudili vaša prizadevanja za takšno raz- V iskavo. Tov. ZUPANČIČ: Povedati moram, da nam, je takšna raziskava potrebna kot osnova za (Nadaljevanje na 7. strani) GLAVNA NALOGA NOVOGORIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Poceniti življenje občanov Udeleženci razgovora so najprej povedali, da so velike, gospodarsko čvrste organizacije na območju občine, kot sta npr. Tovarna pohištva Meblo in Tovarna cementa in salonita Anhovo, uspešno »pomerile svoje moči« z učinki novih gospodarskih ukrepov, tako da jim bo dosledno uresničenje reforme, če ne že letos, pa prav gotovo v prihodnjih letih bistveno povečalo materialno osnovo. Ce je občinska skupščina kot družbeno politično telo, ki je dolžno usklajevati interese občanov in delovnih skupnosti na svojem območju, predvsem pa skrbeti, da bo življenje občanov čim cenejše, relativno zadovoljna z gospodarsko rastjo podjetij na njenem območju, pa nikakor ril zadovoljna z razvojem storitvenih dejavnosti, ki občutno zaostajajo za industrijsko razvitostjo občine. Podatek, ki to dokazuje: gospodarstvo ustvarja 84,3 % narodnega dohodka v občini, vse storitvene dejavnosti skupaj pa 15,7 %. Normalno bi bilo, da bi sproščanje ekonomskih zakonitosti pospeševalo razvoj trgovine, gostinstva in obrti na Goriškem in najbrž bi se te dejavno- | Vse več znamenj priča, da se z uresničevanjem reforme | bistveno izboljšuje tudi odnos predstavnikov družbeno terito-| rialnih skupnosti do občanov. Člani skupščin ne prihajajo na | zbore volivcev le zato, da bi prisluhnili njihovim željam in | predlogom, ampak predvsem zato, da bi jih pri svojem delu I upoštevali in uveljavili. Dejstvo, da čutijo predstavniki po-| litično teritorialnih skupnosti po reformi večjo potrebo po | stikih z javnostjo kot pred reformo, se izrazi morda še naj-| bolj očitno v njihovih spremenjenih odnosih s, predstavniki | tiska. Čeprav je'na Goriškem že v navadi, da gostoljubno | odpirajo vsa vrata pred novinarji in jim dajo vso možnost, | da se temeljito prepričajo o tistem, o čemer nemaravajo | Pisati, sem bil vendarle prijetno presenečen, ker se je našega | razgovora o gospodarskih problemih novogoriške občine ude-| ležilo toliko-njenih predstavnikov oziroma strokovnjakov, zali Poslenih v njeni upravi. Razgovora so se udeležili podpred-| sednik občine Dimitrij Furlan, načelnik oddelka za analize e in načrtovanje Gabrijel Majer ter diplomirani ekonomisti, | zadolženi za razvoj posameznih panog storitvenih dejavnosti, ! trgovine, gostinstva in turizma in obrti (o čemer smo največ e govorili): Danilo Brezigar, Tone Slapernik in Rudi Simac. \ faradi skopo odmerjenega prostora posredujemo le bistveno I vsebino razgovora o tem, s kakšnimi problemi se ubada novo-| goriška občinska skupščina v času reforme. Nitlllllllll||||||||||||||||||||pi||||||||||||||||||||||!|||||||||||j||||!|{!j|||!||||{|||||||||j||||||||||||||i|i|j||||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||j|||||^ S stupod vplivom-ponudbe fn po-ypraševanja tudi hitreje raz vi-' jato kot se — če bi ekonomske zakonitosti na. Goriškem ne.de-1 tovale precej bolj neizrazito; kot drugje, največ zaradi maloobmejnega prometa. Ker leži novo-goriška občina ;ob„ rrjejr, jo^bi-skuje oziroma ootuje preko nje vsako leto več turistov z za- hoda. Velik del teh turistov pa si? odloča za nakup našega blaga že kar: v Novi Gorici. V ilustracijo, da ne gre za majhne nakupe, .velja omeniti podatek, da so zamenjali lani turisti na Goriškem za dinarje milijardo in pol lir, del tega denarja pa so porabili že v novogoriški občini pri nakppih mesa, bencina, kožuhovine in tekstila — vsega* kar' je bilo po reformi pri nas zanje' ceneje, kot v Italiji. Takšen naval v tistih nekaj trgovin v Novi Gorici je sicer prisilil delovne kolektive teh podjetij, da so morali več delati, seveda pa so tudi več zaslužili (podatki govorijo, da dohodki zaposlenih v trgovini — ne glede na kvalifikacijsko strukturo zaposlenih — precej presegajo povprečne dohodke v občini), večji osebni dohodki, ki so si jih kolektivi trgovskih organizacij lahko delili ob zastareli organizaciji dela in nespecializiranosti, pa ne pospešujejo kaj prida integracijskih teženj. Nič čudnega, če potem' propade sleherni referendum, če je le v naslovu beseda integracija,- Tudi primerjava, da so lani namenila trgovska pod-(Nadaljevanje na 6. strani) f-;r 7 f#m v stnftttettlifi- • VELENJE: Še kar naprej po domače Ena izmed ugotovitev sindikatov v Velenju, ki so jo pred dnevi izrekli tudi na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta, je, da si v marsikateri delovni organizaciji sila enostavno zamišljajo svoje gospodarjenje. Kot da bi reforme siploh ne bilo, kot da bi ne-trkala na vraita našega celotnega gospodarstva nuja po vključitvi v mednarodno delitev, v nekaterih delovnih organizacijah še kar naprej trmasto vztrajajo piri gospodarjenju »od tika«, kot pravijo sosedi. Saj ne, da bi zsanikavali potrebo po zniževanju proizvodnih stroškov, po višji produktivnosti dela, po veliko.se-r.'jski proizvodnji. Tega res ne počenjajo — recepti so, po katerih snujejo svoje gospodarjenje, vendarle še močno spominjajo na nekdan jo obrtniško kuhinjo. Povsem jasno je, da lahko zagotove višjo produktivnost dela, nižje stroške proizvodnje, velikoserijsko proizvodnjo le korenite spremembe v organizaciji dela; te spremembe pa so spet odvisne od tega, koliko in kako strokovno usposobljen kader ima sleherna delovna organizacija. In prav tem kadrovskim prizadevanjem —. pravzaprav tej kadrovski slepoti nekaterih delovnih kolektivov v velenjski občini je veljala kritika sindikatov. Tako je v občini od kakih 30 delovnih organizacij kar štirinajst takih, ki nikogar ne štipendirajo, čeprav ponekod med zaposlenimi še ni nikogar, ki bi imel vsaj višjo strokovno izobrazbo, da ne govorimo o inženirjih, ekonomistih. Ponekod so svoje predstave o gospo, dairjenju izpričali t|udi s tem, da so sicer imeli nekaj štipendistov, ki pa jih po reformi niso več hoteli zaposliti, po navadi kar z izgovorom, češ, ni še prostega delovnega mesta, poiščite si zaposlitev kje drjugje. Vendar velenjski sindikati te svoje kritike niso posplošili. Nasprotno, ob rudniškem primeru so nakazali nadaljnje naloge sindikatov v delovnih organizacijah. Vedenjski rudnik je namreč znan po tem, da mu je izredno uspelo povečati produktivnost dela, da je tu modernizacija proizvodnih procesov pomenila tudi bistvene premike na področju ekonomičnosti in rentabilnosti proizvodnje in poslovanja. Zato je rudnik prav gotovo za vedenjsko občino tisti potokaz, k= naj najbolje pokaže, kam se naj razvija organizacija dela. Toda zato ima rudnik v Velenju tudi svoj izobraževalni center, kjer štila in strokovno Izpopolnjuje kakiih 800 dijakov razen tega pa ima na višjih in visokih šolah tudi približno 60 štipendistov najrazličnejših strok. To pa je hkrati tudi največje poroštvo za kolektiv, po njihovih lastnih izjavah, da bodo v prihodnje uresničili svoje načrte o nadaljnji mehanizaciji rudarskega dela, boljši organizaciji proizvodnje in poslovanja, s tem pa tudi samim sebi zagotovili višjo življenjsko raven. Velenjski sindikati so zato pristavili: kadrovska politika v rudniku je dobra. Hkrati pa so lahko tudi rezultati gospodarjenja v tem kolektivu zgled vsem tistim upravnim vodstvom ^in samoupravnim organom, ki še vedno nočejo ali ne znajo gledati malo dlje kot ped pred nosom. S. B. I Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani List Je ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni ln odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 68 72. 31 24 02 In 31 00 33, uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-365 - Posamezna številka stane N. 50 par — 50 starih din — Naročnina je četrtletna N. 6.50 din — 650 starih din — polletna N. 13 din — 1300 starih din' in letna N. 26 din — 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica* LJubllana (Reelekcija?! Reelekcija je proces, ki smo ga šele začeli. O tem je bilo že veliko povedanega in napisanega. Vendar je uspeh ali neuspeh tega procesa tudi v tesni odvisnosti od takega ali drugačnega začetka, od boljše ali slabše zastavljenega dela. Delo se je začelo pri oblikovanju statutarnih določil o reelekciji, pri oblikovanju/pogojev, ki jih mora izpolnjevati tisti, ki kandidira na razpisano vodilne- delovno mesto. Delovni kolektivi so iskali merila, s priporočili so jim pomagale občinske statutarne komisije. Statuti so bili sprejeti, delo občinskih statutarnih komisij pa je zamrlo. Brez analiz, kako je v notranji zakonodaji delovnih organizacij urejeno področje reelekcije, ali zagotavljajo ta določila solidno kadrovsko politiko, so občinske skupščine lani sprejele priporočila, naj bodo v začetku tega leta razpisana vsa delovna mesta direktorjev v tistih de- secu. Rok, ki so ga občinsk« skupščine sprejele kot zadnjega, ko morajo biti objavljeni razpisi, se je že močno približal. In kaj so ugotovile te skupne komisije? Vrsto pomanjkljivosti, ki bodo komisijam onemogočale, da bi »po svoji zakoniti pravici in družbeni odgovornosti, SPRIČO SPREMEMB V GOSPODARSKEM INSTRUMENTARIJU POSTAJA LETOS AKTUALNO VPRAŠANJE: KAJ POSLEJ Z ODDIHOM IN REKREACIJO DELAVCEV. NEKAJ SE BOMO MORALI V TEM PRIMERU DOGOVORITI, SICER BODO PEJSAZI OSTALI PRAZNI, KOT JE TA NAS, REKREACIJA IN ODDIH PA PRIVILEGIJ TISTIH Z VIŠJIMI OSEBNIMI DOHODKI. FOTO SLUŽBA DE OMOGOČITI CENEN IN MNOŽIČEN ODDIH Oddih in rekreacija delavcev v novih pogojih ® V nekaterih podjetjih oddih in rekreacijo delavcev zapostavljajo ali celo zanemarjajo ® Financirati je treba tiste rekreacijske dejavnosti, ki največ in najpopolnejše zadovoljujejo potrebe delavcev za dnevni, tedenski iz letni oddih ® V delovnih organizacijah naj bi čimprej ustanovili posebne sklade za oddih m rekreacijo lovnih organizacijah, kjer so bili na osnovi osvojenih kriterijev, do uveljavitve temeljnega za- aktivno sodelovale pri iskanju ’--- —'—*- — najboljših kadrovskih rešitev«. Kajti osnova osvojenih kriterijev za razpis vodilnih delovnih mest je slaba, enostranska, največkrat prikrojena pogojem, ki jih izpolnjujejo tisti, ki sedaj zasedajo vodilna delovna mesta. (Nadaljevanje s 1. strani) v zadnjem času tudi izpričale, da v nekaterih podjetjih pojmujejo oddih in rekreacijo še zmeraj kot manjvredno dejavnost, in priznati si je treba, da je tudi malo delovnih organizacij, ki so začele kompleksno obravnavati oddih in rekreacijo svojih delavcev. Doslej namenjena sredstva za oddih in rekreacijo so bila precejšnja. Lani so znašala v državi več kot sto milijard starih dinarjev. V koliko pa so bila ta sredstva v resnici porabljena za oddih in rekreacijo delavcev, je vprašanje zase, vprašanje, ki so si ga zastavili tudi udeleženci radovljiškega posvetovanja. Nanj niso mogli popolnoma odgovoriti. Zato morda v ilustracijo samo nekaj podatkov. Lani je bilo za regresiranje v potniškem prometu, kq so v ta namen odel vaj ale delovne organizacije 1,5 % sredstev od bruto osebnih dohodkov, zbranih 56 milijard starih dinarjev, predlanskim pa 43 milijard. Od tega je bila prometnim podjetjem izplačana manj kot polovica sredstev za prevoz koristnikov tako imenovane K15, medtem ko je bila preostala vsota porabljena za druge popuste v prometu in za gospodarske rezerve federacije. Nadalje smo v minulih desetih letih porabili za izgradnjo počitniških domov približno 5 milijard starih dinarjev, športna društva pa so od gospodarskih organizacij prejela 10 milijard starih dinarjev. Toda če ob teh podatkih upoštevamo, da so bili počitniški domovi doslej letno izkoriščeni le tri do štiri mesece in da se udejstvuje v športnih društvih kaj malo neposrednih proizvajalcev, so bile te dosedanje investicije v oddih in rekreacijo proizvajalcev zelo drage. S tem smo vsaj delno spoznali, koliko smo lani v Jugoslaviji zbrali sredstev za oddih in rekreacijo, in seveda, kako so bila ta sredstva tudi porabljena. USTANOVITI SKLADE ZA ODDIH IN REKREACIJO Udeleženci radovljiškega posvetovanja o oddihu in rekreaciji so zavoljo omenjenih razlogov živo razpravljali, kako v novih pogojih zagotoviti in organizirati financiranje oddiha in rekreacije delavcev. Iz razprave smo lahko razbrali, da večini delovnih organizacij še ni jasno, kolikšna sredstva naj poslej namenijo skladu za oddih in ali naj razen 1,5 % sredstev od bruto osebnih dohodkov v ta sklad naložijo tudi druga sredstva. V nekaterih delovnih organizacijah se tudi zavzemajo, da bi 1,5 % sredstev od bruto osebnih dohodkov prenesli kar na osebne mesečne prejemke delavcev, drugje se spet navdušujejo, da bi zbrana sredstva za oddih izplačali vsem delavcem v enaki višini, tretji pa se ogrevajo, da bi ta sredstva ostala delovnim enotam, ki naj bi z njimi tudi samostojno razpolagale. Na radovljiškem posvetovanju pa so se sindikati zavzeli, da naj bi delovne organizacije namenile v poseben sklad za oddih tudi več kot samo 1,5 % sredstev od bruto osebnih dohodkov, kar tudi omogočajo predpisi. Hkrati pa so menili, da bi ta dodatna sredstva za oddih in rekreacijo delavcev ne smela biti obremenjena z družbenimi dajatvami v tolikšni meri, kot so osebni dohodki. Ne glede na pomanjkljivosti v predpisih pa so na radovljiškem posvetovanju udeležehci priporočili sindikalnim organi; zacijam, da naj spodbujajo samoupravne organe, da bi čim- prej ustanovili sklade za oddih in vanje namenile za začetek vseh 1,5 % sredstev od bruto osebnih dohodkov. In ne samo to. Sindikalne organizacije si morajo prizadevati, da bi se v ta sklad natekla tudi tista sredstva — in vsaj v tolikšni višini — ki so jih že doslej delavci dobivali v obliki najrazličnejših regresov za dopuste in rekreacijo. »Do veljave morajo priti skupni napori sindikata in delovnih organizacij za oblikovanje kar najpopolnejše in najširše materialne osnove za oddih in rekreacijo. Omogočiti je treba cenen in množičen oddih delavcev ter članov njihovih družin,« so udeleženci radovljiškega posvetovanja ob koncu še dodali v zaključkih. M. 2. Kako uskladiti dejansko stanje s priporočili občinskih skupščin? Četudi M samoupravni organi sprejeli priporočila in spremenili razpisne pogoje, da bi postali dejanski odraz zahtev in specifičnih pogojev delovne organizacije, predvsem pa da bi postali perspektivni instrument boljše kadrovske politike, je sedaj skoraj nemogoče. Kajti postopek za spremembo starta je enak postopku za njegov sprejem. Predlog za spremembo razpisnih pogojev morajo obravnavati delovni kolektivi In organi upravljanja. Delavski svet mora o predlogu spremenjenih pogojev^obvestiti statutarno komisijo pri občinski skupščini. Te komisije pa se niso še niti »ogrele«, kaj šele, da bi začele delati s polno pa' re. Roki, ki so jih sprejele občinske skupščine za prvo reelekcijo, pa so tik pred »zdajci«-Razpisov je vsak dan več. In pri večini so to le formalnosti, ki bi se jih radi čimprej od-križali. Ali je spričo takšne praks' NAŠE IZKUŠNJ Čemu komisija, če... 7\ T a vse načine si prizade-/ "V varno, da bi pomagali -l ’ odpraviti tegobe in krivice, ki se dogajajo našemu občanu. Sprejemamo napredne demokratične zakone, uvajamo vedno nove oblike soodločanja in informiranja občanov. Pri sindikatih, občinskih skupščinah in republiških organih imamo na primer komisije za prošnje in pritožbe in pravne svetovalnice, kamor se lahko obrnemo vsak. hip za pravno pomoč in pouk. Vse to imamo! In vendar naši občani največkrat ne iščejo pravic po tej poti. Morda zato, Ker je delo teh komisij neučinkovito ali zato, ker sploh ne vedo, da je, denimo pri občini, takšen forum. »Menim, da občani vedo, da je pri občinski skupščini komisija za prošnje in pritožbe,« je odgovoril na moj pomislek tov. Mekinda, tajnik komisije, ki je hkrati tudi vodja administrativno tehnične službe pri občinski skupščini Bežigrad. »Občutek pa imam, da občani komisiji prav ne zaupajo, češ: ,vrana vrani oči ne izkljuje'-Vse bolj pogosto se zato obračajo na višje forume, konkretno na komisijo za prošnje in pritožbe pri izvršnem svetu. Tako so v minulem letu naslovili na nas trinajst prošenj, leta 1964 dvaindvajset, medtem ko se je na republiške upravne organe in politične forume obrnilo lani 25 prosilcev, predlanskim pa 22. V naši pristojnosti obravnavamo seveda ene in druge, kajti republiški forumi odstopijo vse primere najprej nam.« »V kakšnih primerih pa se zatekajo občani na vašo komisijo?« »Letno obravnavamo približno 50 prošenj in pritožb. Lani smo sicer pričakovali, da bo število pritožb ngraslo, zlasti s področja delovne zakonodaje. Vendar ni bilo tako. Se vedno se občani obračajo na našo komisijo v glavnem s prošnjami za stanovanje in v različnih gradbenih zadevah. Tako odtehtajo prošnje za stanovanje 50 % vseh prošenj, kar pomeni, da je stanovanjsko vprašanje še vedno osnovni nerešeni družbeni problem. Vložene prošnje predstavljajo namreč le majhen delček dejanskih stanovanjskih potreb, saj smo imeli pri raznih občinskih organih evidentiranih več kot 800 nerešenih stanovanjskih problemov.« »Ste uspeli v minuli praksi katero prošnjo za stanovanje tudi rešiti?« »Ne! V takšnih in podobnih zadevah smo vselej brez moči. Vse, kar moremo storiti, je to, da prosilcu svetujemo, naj se vključi v stanovanjsko gradnjo. S takšnim nasvetom pa ga samo vznejevoljimo, kajti vsakdo nam zabrusi: ,Kaj pa ta in ta, si je, tudi stanovanje sam kupil?1 ali: ,Vsi ste enaki!'« Podobno je z gradbenimi zadevami. Mimo urbanističnega načrta ne moremo. V mnogih primerih se seveda občani pritožujejo zavoljo počasnega reševanja gradbenih zadev na prvostopenjskem občinskem organu, Tu včasih rešujejo zadeve več mesecev in celo leto, Del krivde za takšno zavlačevanje bi seveda mogli pripisati občinskim upravnim organom. V glavnem pa zavira hi- kona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, direktorji na teh delovnih mestih že več kot 8 let. Potem so občinske skupščine sklicale predstavnike samoupravnih organov delovnih organizacij in jim priporočile, naj po zakoniti poti ponovno proučijo v statutih zapisane pogoje za delovna mesta direktorjev in jih spremenijo povsod tam, kjer je to potrebno. Takle je resume občinskih skupščin: pravilno izvedena reelekcija lahko predstavlja sestavni del prizadevanj za uspešnejše uveljavljanje gospodarske refbrme, boljše gospodarjenje in poslovanje, krepitev samouprave ter urejanja notranjih odnosov. Delovni kolektivi in njihovi delavski sveti naj v pripravah na reelekcijo razpravljajo o kriterijih in pogojih za zasedbo vodilnih delovnih mest z vidika dosedanjega, predvsem pa perspektivnega razvoja delovnih organizacij 4A te pogoje formulirajo tudi v svojih statutih. Vse lepo In prav. Vendar je bilo večinoma v praksi tako: Predstavniki samoupravnih organov delovnih organizacij so se razšli in čakali. Čakale so tudi občinske skupščine, občinske statutarne komisije — okrnjene zaradi kadrovskih sprememb, saj jih lani niso dopolnjevali — so spale. Vse dotlej, da občinske skupščine niso letos imenovale tistega dela komisij za razpis - delovnih mest direktorjev, ki ga čudno, če se na objavljene ral' morajo po zakonu Imenovati, piše ljudje ne javljajo. Tudi n» Razposlali so odločbe o Imeno- take ne, kjer kolektivi resnično vanju razpisnih komisij in na- iščejo kandidate. Kdo bi ob tei vodila za delo teh komisij. poplavi razpisov vedel, kje gr® Komisije so se prvič sestale zares ^ kje resnično želijo »no-in skupaj pregledale statutarna vega« človeka, določila o reelekciji v tem me- Kdo bi vedel, kakšno bo izhodišče komisije, ko bo ocenjevala sposobnosti kandidatov za direktorja trgovskega podjetja na Gorenjskem. Takole se glasi razpis: »Kandidat mora razen splošnih pogojev izpolnjevati naslednje: višjo komercialno, ekonomsko, tehnično ali pravno izobrazbo in tri leta prakse na vodilnem delovnem mestu trgovske stroke; ali: srednjo komercialno, ekonomsko, tehnično ali popolno splošno izobrazbo in tri leta prakse na vodilnem delovnem mestu trgovske stroke! ali: visoko kvalifikacijo trgovska stroke in tri leta prakse na vodilnem delovnem mestu trgovske stroke. Kandidat mora ime« tudi pet let prakse v trgovsk* stroki podjetja, v katero se ne všteva triletna delovna doba n® vodilnem delovnem mestu g»' spodarske organizacije.« Razpisna komisija tega trgovskega podjetje je vzela pogoje, ki jih za mesto direktor)® vsebuje statut. Odprte so Vse možnosti od popolne splošne izP' brazbe (beri dončane osemletke) do srednje, višje ali visoke izobrazbe. V ta razpis ni vključen le pogoj znanstveno raziskovalnega dela. V trgovski stroki seveda! Vsekakor bo treba počakat' na končno analizo, da bomo lahko ocenjevali efekt prve reelekcije, 2e sedaj pa lahko na konkretnih primerih ugotovimo, d.a je bil start v največ Pomeriti slab in da bo efekt neučinkovit, Kaj lahko Izluščimo iz dosedanjih izkušenj? Da je bila reelekcija preslabo pripravljen® zlasti zato, ker povezava na relacijah delovne organizacije-^ občinske statutarne komisije .Jj bila sinhronizirana. Preostal® nam torej le, da izboljšamo i/J pospešimo delo občinskih komisij, ki naj pomagajo samoupra^' nim organom v delovnih organizacijah in da z razpisi ne hitimo tam, kjer je očitno, da >e treba pogoje dopolniti ali -praviti. Sicer nam ne bo Pre' ostalo drugega, kot da pri v®' čini sedanjih reelekcij ugotovimo, da nam je za nadaljnje leta namesto reelekcije ostala t »lekcija«. N. LUZAR trejše reševanje gradbenih za- § dev neizdelan urbanistični na- 1 črt razvoja občine.« »Iz sodne prakse ugotavlja- J mo, da se število sporov iz de- M lovne zakonodaje vendar po- fj večuje. Vaša komisija, kot H pravite, tega ne občuti. Pomeni to, da se v teh zadevah občani sploh ne obračajo na vašo komisijo?« »Nekatere primere smo imeli. Vendar ima naša komisija zelo omejene možnosti. Vse, kar lahko sploh storimo, je to, da svetujemo, posredujemo in se dogovarjamo s samoupravnimi organi. Medtem pa teče čas in lahko se zgodi, da stranka zamudi zakoniti rok za pritožbo po redni pravni poti. Vidite, to je verjetno tudi vzrok, da se občani v teh zadevah ne zatekajo k nam, ker menijo, da samo izgubljajo čas...« »Zakaj imamo potem sploh komisijo?«, bi najraje povprašala tovariša Mekindo, toda, potem bi morala začeti najin pogovor znova. I. V. !!!ll>ll!!lll!l!!ili!li!!!!!ll!llllllll!lllllll!llllllll!lllllll!|llll!llllllllllllllltt!!!!li!ll!lllll!!in>!llll!!!l!j!!ll!!llll!l!!!!!ill!l!llll!llll!lll!!!lllllll!I|l!!l!ll!>!!lll!l! 7 dni v sindikatih Sindikati zahtevajo široko izobraževalno dejavnost Ko je v minulem tednu zasedalo predsedstvo RS ZSJ za Srbijo, je prišla na dnevni red tudi problematika družbeno ekonomskega izobraževanja proizvajalcev. Toda analiza je razkrila, da kljub dolgotrajnim zahtevam po tovrstnem izobraževanju upravljavcev, rezultati še zdaleč niso taki, kot bi morali biti. Tako je tudi v enem izmed zaključkov rečeno: »Ze leta poudarjamo v sindikatih, da družbeno ekonomskemu izobraževanju proizvajalcev ne posvečamo dovolj pozornosti. Bilo je veliko sestankov, sprejeli smo številne zaključke, rezultat pa je slab!-« Spričo tega je predsedstvo srbskih sindikatov poudarilo, da družbeno ekonomsko izobraževanje delavcev ni le naloga sindikatov, temveč tudi dolžnost vseh drugih družbeno političnih organizacij in vseh institucij, ki bodisi vplivajo na izobraževanje bodisi same izobražujejo. Tako naj bi ta problematika bila ena izmed osrednjih tem na skupni plenarni seji sindikatov, Zveze mladine, Socialistične zveze in Zveze delavskih in ljudskih univerz. Predsedstvo srbskih sindikatov pa je sklenilo še Predlagati kulturno prosvetnemu zboru, da bi sprožil razpravo o tej problematiki tudi v skupščini SR Srbije. Delitev je okrepila kolektiv Pirotska tovarna konfekcije in trikotaže Prvi maj je minulo poslovno leto zaključila z naravnost zavidljivo bilanco. 'Pako je podjeje izpolnilo svoj proizvodni plan že 40 dni Pred rokom, do konca leta pa ga je preseglo za celih 15 %. V podjetju pripisujejo uspeh predvsem boljši organizaciji dela in izpopolnjenemu sistemu delitve. Tako so tudi vse delovne enote podjetja dosegle znatno boljše rezultate kot v Povprejšnjem poslovanem letu in medtem ko so se poprejšnja leta proizvodni rezultati med posameznimi enotami močno razlikovali, te razlike zdaj skorajda ni bilo. Zato so v Prvem maju tudi z optimizmom sprejeli svoj letošnji proizvodni program, čeprav povečujejo obseg proizvodnje za 18 % in bo tako njena vrednost znašala 30,5 milijonov novih dinarjev. In razen tega — v Prvem maju so že Pred štirimi meseci prešli na 42-urni delovni teden. Komunalne organizacije v zagati Ko so se minuli teden sestali na skupno sejo predsedstvo sindikata delavcev uslužnostnih dejavnosti, Odbor za ž°munalna vprašanja Stalne konference mest ter predstavni zvezne gospodarske zbornice, je bilo izhodišče za na-?alhjo razpravo precej kritično. Tako so vsi po vrsti ugo-?uijaZi, da položaj komunalnih dejavnosti še zdaleč ni v ,yadu z gospodarstvom in še veliko manj s potrebami pre-, lvalstva. Zato tudi, • tako pogoste zahteve komunalnih dednih organizacij, da se jasneje opredeli njihova funkcija n sploh ves nadaljnji razvoj tovrstne dejavnosti. Osnutek plana gospodarskega razvoja pa predvideva, da naj bi znašala naložba v komunalije približno 30 % od vlaganj v stanovanjsko izgradnjo v popolnih naseljih. Toda nekatere analize izpričujejo, da vlaganja v omenjeni višini ne bi zadostovala, morala bi se gibati nekje med 35 in 40 %, Ponekod pa bi morala biti celo višja. Odjuga v lokal-patriotizmu je Morda bolj kot za katerokoli drugo panogo gospodarstva T pila prav za gozdarstvo doslej značilna izredno močna l Atonalna zaprtost tržišča, ki bi se ji lahko reklo tudi kar ^patriotizem. Gospodarska reforma pa je tudi na tem otočju prinesla odjugo. Tako je nedavno tega na posvetu tednih gospodarjev v Karlovcu predstavnik iz Gospiča n«; e reaBiral: »Bojimo se, da bi s tem, ko bi odprli komu-si k rnei°’ ^es odšel v Slovenijo. Toda, kaj pa je v tem tako je Je0a? Produktivnejša slovenska lesna industrija nam „ Popravljena les bolje plačati, tako bo tudi naše gozdno-tosPodarstvo postalo bolj akumulativno, ne pa da mi zdaj l akumulacijo prelivamo v nerentabilno lesno industrijo. v tem primeru tudi komuna ne bo ničesar izgubila.-« j Za zdaj še vedno »heretična« izjava, zlasti V gozdarstvu ti0rPreskrbi z lesom. Toda misel, ki jasno potrjuje, da je aaljnji razvoj možen ob svobodnem formiranju cene za les. POSVET PREDSTAVNIKOV SINDIKATA SLOVENSKIH PTT IN ŽELEZNIŠKIH TRANSPORTNIH PODJETIJ IZHODIŠČE NOVIH STATUTOV: NEPOSREDNO UPRAVLJANJE Na stežaj odprta vrata v snovanje novih ekonomskih odnosov • Ni sledu reforme na področju samoupravljanja @ Pred sprejetjem novih statutov združenih podjetij Minuli teden so se na pobudo Republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez sestali predstavniki sindikalnih organizacij PTT in železniških transportnih podjetij. Udeleženci so ugotavljali, da sta obe dejavnosti sedaj že bistveno izenačeni z drugimi panogami gospodarstva, kar zadeva samostojnost v formiranju in delitvi dohodka, čeprav morda zlasti za železniška podjetja še vedno velja, da jih nekatera nerazrešena protislovja še vedno potiskajo na rob ekonomičnega in rentabilnega poslovanja. Zato pa je zdaj toliko bolj odločilno, da začno kolektivi intenzivno oblikovati notranje sisteme formiranja in delitve dohodka, ki so po mnenju sindikatov eden izmed prvih pogojev za prehod na in- tenzivnejše gospodarjenje. S POLNO PARO V EKONOMSKE ODNOSE Nekaj je gotovo: gospodarska reforma je tudi v PTT in železniško transportni dejavnosti sprostila delovanje ekonomskih odnosov. Ne sicer v celoti niti se ti novi odnosi še ne odražajo v polni meri, kar pa je navsezadnje razumljivo, spričo še nedavnih močno centralističnih elementov v sistemu formiranja in delitve dohodka v teh dejavnostih. Druga značilnost pa je v tem, da je v obdobju po uveljavitvi novega gospodarskega instrumentarija bistveno porasla stopnja akumulativnosti poslovanja v PTT prometu, čeprav statistični podatki za nekatere usluge izpričujejo padec. Veliko nižja pa je še vedno stopnja akumulativnosti v železniško transportnih podjetjih, kar je posledica še vedno ne povsem ekonomičnih tarif, s pretiranimi stroški obremenjenih uslug, ki pa so spet posledica dosedanjih minimalnih vlaganj. In če bi hoteli ob tem poiskati še tretjo značilnost, potem je treba reči, da so se vendarle za obe dejavnosti na stežaj odprla vrata v smotrnejše gospodarjenje in uspešnejše poslovanje. Padec nekaterih uslug v PTT službi že zdaj sili k razmišljanju, da bi bilo morda le koristno »narediti nekatere korekture navzdol pri posameznih tarifah« ter si večji dohodek zagotavljati z večjim obsegom dela. Železniško transportna podjetja pa so kot prvi ukrep za prehod na ekonomske odnose napovedala ukinitev nerentabilnih pro'g in postaj; zdaj bo potrebno poseči še po drugih notranjih rezervah: boljši organizaciji dela, poslovnejšem odnosu do koristnikov, konkurenčnem odnosu do cestno transportnih podjetij. IZOBLIKOVATI SISTEM NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA Možnosti za prehod na intenzivnejše gospodarjenje — ponekod seveda bolj, drugje spet manj — so torej dane. Toda sindikati k tej ugotovitvi pristavljajo novb: zlasti od odnosov znotraj podjetij je odvisno, kako se bo poslej razvijalo gospodarjenje v PTT in železniško trans- portni dejavnosti, predvsem pa bodo te spremembe dobile svojo polno veljavo šele z oblikovanjem sistemov formiranja in de- ZA ŽELEZNIČARJE JE TA CAS SE POSEBNO ODLOČILEN. V LETOŠNJEM LETU BODO SPREJELI SVOJ NOVI STATUT. IN OD TEGA, KAKO BODO IZOBLIKOVALI TO SVOJO INTERNO USTAVO, JE ODVISNO, KAKO BODO POSLEJ ŽIVELI IN DELALI. NA NASI SLIKI: EKIPA PROGOVNIH DELAVCEV NA LJUBLJANSKI POSTAJI Čaka svoj vlak. FOTO SLUŽBA DE litve dohodka znotraj delovnih kolektivov. Vsaj v tem primeru pa reforma za zdaj še ni povzročila bistvenih premikov. Novo se tako prepleta s starim. In čeprav je očitno, da bo gospodarjenje tako na pošti kot na železnici dobilo svojo polno veljavo šele z neposrednim upravljanjem v delovnih enotah, s prenosom vseh stroškov poslovanja na neposredne proizvajalce, z oblikovanjem in delitvijo dohodka na ravni ekonomskih enot in ne le na ravni posameznih podjetij, pa je ta proces več kot počasen. V mariborskem PTT podjetju imajo sicer sedem ekonomskih enot — sistem formiranje in delitve dohodka pa je še vedno zasnovan na ravni podjetja. V nekaterih drugih podjetjih so celo ukinjali delovne enote, namesto da bi materializirali njihove pristojnosti. Podobno v železniškem prometu. In vendar spet primer mariborskega železniškega transportnega podjetja jasno izpričuje, kam naj bi se poslej razvijali sistemi formiranja in delitve dohodka, nagrajevanja po delu, kako naj bi se razvijali ti ekonomski in s tem tudi družbeni odnosi znotraj kolektivov. VSA POZORNOST NAJ VELJA NOVIM STATUTOM Razvoj samoupravljanja v PTT in železniško transportni dejavnosti ne le da zaostaja za V Novi zunanjetrgovinski zakon, tako vsi pričakujemo, bo dal delovnim organizacijam, ki se vključujejo v mednarodno delitev, večja izvozna in uvozna pooblastila. Liberalnejši devizni režim naj bi jih spodbujal k večji mednarodni izmenjavi tržnih viškov in jih postopno pripravil na naslednji, težko pričakovani korak — na sproščeno devizno gospodarstvo, ko bo deviza postala blago, kakor vsako drugo, s katerim boš svobodno razpolagal, ga uporabljal zase ali prodajal... Istočasno, ko Se počasi in z velikimi težavami rojeva ta novi zakon, pa se dogaja naslednje: 1. Matrez — podjetje, ki skrbi za materialne rezerve jugoslovanske tekstilne industrije, ni niti vprašal proizvajalcev, kakšne provenience bombaža potrebujejo za realizacijo svojih proizvodnih planov in izpolnitev pogodbenih obveznosti do domačih in tujih kupcev. 2. Sekretariat za zunanjo trgovino pri Zvezni trgovinski drugimi gospodarskimi panogami, tudi sicer je v marsičem zastal. Sindlikati zato kritično pristavljajo, da so v marsikaterem podjetju še pred leti imeli bolj razvito samoupravljanje, kot pa ga imajo danes. In če je razvoj ekonomskih odnosov neposredno odvisen od nadaljnjega uveljavljanja samoupravnih odnosov, potem je prav v tem trenutku še posebej važno, kako bodo v PTT in železniško transportni dejavnosti izoblikovali svoj samoupravni mehanizem. Tako združeno PTT podjetje kot združeno železniško transportno podjetje pa prav zdaj uzakonjujeta nadaljnji razvoj ekonomskih in družbenih odnosov v novih statutih. Kako ga bosta dokončno formulirali, je za zdaj še težko reči. Sindikati pa vztrajajo pri zahtevi, da mora biti izhodišče ne združeno podjetje, temveč delovna enota, da se dohodek formira in deli ne samo v združenem podjetju in v matičnem podjetju, temveč v delovni enoti, da se samoupravljanje ne začne pri centralnih organih združenega podjetja ali pri organih upravljanja posameznih podjetij, temveč pri neposrednem gospodarjenju proizvajalcev v ekonomskih enotah. Vsakršno drugačno izhodišče pa bi pomenilo samo novo centralizacijo — namesto zvezne, republiško. Kako učinkovite pa so lahko centralistične težnje v gospodarjenju, smo se lahko doslej že nekajkrat prepričali. S. B. zbornici pa je — brez poprejšnjega posveta s proizvajalci — razposlal ob koncu decembra okrožnico, v kateri med drugim piše:, *»Posebej poudarjamo, da je Jugobanka odobrila centraliziran uvoz sintetičnih in stanič-nih vlaken preko izvozno-uvoznih podjetij Centrotekstil v Beogradu, Tekstil v Zagrebu in Jugotekstil v Ljubljani.« Doslej so mnogi tekstilni kolektivi te surovine samostojno uvažali... 3. Sekretariat za zunanjo trgovino pri Zvezni gospodarski zbornici je prav taifo z okrožnico in brez konzultacije s predstavniki industrije centraliziral uvoz utenzilij in repro-materiala za konfekcionarje in trikotažerje preko podjetja »Teking-invest« v Beogradu. 4. Tekstilci trdijo, da bo imel sekretariat za zunanjo trgovino pri ZGZ — kljub novemu zunanjetrgovinskemu zakonu — skupno 22 do 24 uvoznih in izvoznih pooblastil. Komentar o svobodnejšem zunanjetrgovinskem poslovanju v tekstilni industriji po sprejetju novega zunanjetrgovinskega zakona pa naj napiše oni, ki je o tem prepričan... MARIOLA KOBAL 'x^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v SjPravna posvetovalnica DE 28 VPRAŠANJE: !ovn-eia _po izvidu zdravnika sposobna za delo s skrajšanim de-lej „,tn časom do konca letošnjega leta. Ker še nisem izkoristila £ Snjega rednega letnega dopusta, me zanima, ali mi le-ta pri-dvoi1’ ■ali mi ga delovna organizacija dolžna omogočiti z kalni bajanjem, saj polovico delovnega časa plačuje Komu-j),.-11 zavod za socialno zavarovanje in kakšno nadomestilo mi pada za čas koriščenja letnega dopusta. ^ j ___RAVNE č&s e]avec, ki po odredbi zdravnika dela s skrajšanim delovnim Svoit?’ *ma pravico, da do konca koledarskega leta izkoristi k0y ietni dopust, ker bi ga sicer delovna organizacija, v koli-tega ne bi odobrila, prikrajšala za to pravico, ki mu Pada po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih. Izredno deln*10^ koriščenja letnega dopusta v času dela s skrajšanim Zsvar m časom določa drugi odst. čl. 63 zakona o zdravstvenem doour?Vaniu> ki pravi, da tudi takemu delavcu, ki koristi letni st> Pripada ustrezno nadomestilo dela osebnega dohodka. donu®!avcu> ki dela s skrajšanim delovnim časom, pripada letni hje„ st v dolžini, določeni po osnovah in merilih splošnega akta Ye delovne organizacije, zato za odobritev dolžine letnega pUstS‘a v_ dvojnem trajanju ni nobene osnove, saj se letni do-skraix .°®a v delovnih dnevih in ne delovnih urah; delo s an*m delovnim časom pa je le pravica, določena po za-lavCa ^ Nravstvenem zavarovanju, namenjena usposobitvi de-dei0 ’ da bo delal s polnim delovnim časom. Dejstvo, da prejme delava organizacija za polovico delovnega dneva za takega Vanje a nadomestilo od Komunalnega zavoda za soc. zavaro-na dolžino letnega dopusta, ne vpliva. delaveč, nLora delovna skupnost določiti nadomestilo za čas, ko c koristi letni dopust i» kateri znaša najmanj toliko, kolikor znaša povprečna akontacija delavčevega osebnega dohodka za minule tri mesece, pripada to nadomestilo iz člena 70 temeljnega zakona o delavnih razmerjih delavcu v celoti in ne samo za čas, kolikor po izvidu zdravnika lahko dela. V kolikor pa bi bilo nadomestilo delovne organizacije določeno po členu 70 TZDR manjše od nadomestila, ki ga delavec prejema od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, pa bi delavcu pripadala tudi razlika med nadomestilom delovne organizacije in nadomestilom Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. A. POLJANŠEK • 29 VPRAŠANJE: Ali v smislu člena 103 temeljnega zakona o delovnih razmerjih delovna skupnost v času delavčeve nezmožnosti za delo (bolniški stalež) ne more skleniti, da delavcu preneha delo v delovni organizaciji, ali pa mu v tem času ne more samo vročiti odločbe o prenehanju dela? Z. K; — KRŠKO Po členu 103 temeljnega zakona o delovnih razmerjih ne more delovna skupnost skleniti, da preneha delavcu proti njegovi volji delo v delovni organizaciji, kadar je po zdravniškem izvidu začasno zdravstveno zadržan oziroma nezmožen za delo, dokler je na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji, na katero ga je napotila delovna skupnost, dokler je na letnem dopustu, na mladinski delovni akciji, na vojaških vajah ali na do-služitvi vojaškega roka do treh mesecev, in dokler je delavka noseča ali ima otroka, starega do 8 mesecev. Ne glede na to, da ta člen izrecno določa le, da delovna skupnost v -naštetih primerih ne more skleniti, da bi delavcu proti njegovi volji prenehalo delo v delovni organizaciji, lahko iz smisla določil tega zakona (člen 102, 106, 109, 110, 112, 118 in 120) sklepam, da delavcu v primerih iz člena 103 TZDR ni mogoče vročiti sklepa o prenehanju dela niti ne more v teh primerih pristojni organ upravljanja delovne organizacije skleniti, da mu preneha delo v delovni organizaciji. Delovna organizacija namreč v primerih odsotnosti delavca oziroma v primerih nosečnosti delavke ne more skleniti, da takemu delavcu delo preneha, kpr bi mu tako odvzela pravico iz člena 117 TZDR, po kateri ima delavec pravico biti navzoč na seji organa upravljanja, kadar se odloča o njegovi pravici ali dolžnosti v delovni organizaciji, ali pa bi delavko, ki je noseča oziroma ima otroka starega do 8 mesecev, spravila v času njenega psihofizičnega stanja v negotov položaj, kar bi za tako delavko imelo škodljive posledice. Prav tako pa delovna organizacija delavcu v naštetih primerih ne more vročiti niti odločbe o prenehanju dela proti njegovi volji, ker bi mu bila tako odvzeta ali vsaj otežkočena pravica do ugovora, saj takrat delavec ni spoznan z dejanskim stanjem in z razlogi, ki so narekovali izdajo takega sklepa in tako ne bi mogel konkretno in podrobno utemeljiti svojega ugovora zoper tak sklep. A. POLJANŠEK Si fe *M§e družbe Najprej analiza \ nato ukrep 1 Zakaj mrziišaost v pripravah na 42-nmi delovni teden? ® Bo sedmega aprila letos moralo delovne organizacije sprejeti le načrte in programe za ta prehod @ Zakon predvideva, da morajo kolektivi izpolniti pogoje za prehod na skrajšani delovni teden do leta 1970 V času reforme je precej gospodarskih organizacij, iti so se že začele pripravljati na uvedbo 42-urnega delovnega tedna, priprave preložilo na kasnejši čas, nekatere med njimi, ki so celo že skrajšale delovni teden, so ponovno vpeljale 48-urni delovni teden, kar neposredno dokazuje, da so se na skrajšanje delovnega časa premalo resno pripravile. Takšno ukrepanje daje vtis, kakor da reforma nasprotuje skrajšanju delovnega tedna, čeprav gre pri skrajševanju delovnega tedna za enaka hotenja, ki si jih prizadevamo doseči tudi z ukrepi gospodarske reforme. Tudi pred uvedbo skrajšanega delovnega tedna, je treba temeljito proučiti gospodarjenje in poslovanje v podjetju in širši politično teritorialni skupnosti. Le takšna temeljita analiza je lahko osnova za ukrepe, s katerimi je moč doseči izboljšanje organizacije proizvodnje, naraščanje produktivnosti dela ter večjo ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Šele uresničitev ukrepov, s katerimi je moč to doseči, pa lahko rezultate proizvodnje in poslovanja toliko izboljša, da lahko delovne organizacije brez škode za akumulativnost in osebne dohodke delavcev skrajšajo delovni teden. V zadnjem času so začele gospodarske organizacije in celo nekatere občinske skupščine mrzlično iskati možnosti m načine, kako bi v kratkem času izpeljali vse potrebne priprave in še pred aprilom letošnjega leta uvedli 42-urni delovni teden. Pri tem gre očitno za zmoto in celo škodljivo razlago določil temeljnega zakona o uvedbi 42-urnega delovnega tedna. Razlikovati je treba namreč pred rokom, ki ga zakon določa za sprejetje programov in načrtov priprav ter ukrepov, s katerimi bi potem ustvarili pogoje za skrajšanje delovnega časa, in končnim rokom, do katerega morajo delovne^ organizacije pogoje izpolniti in uvesti 42-umi delovni teden. V enem letu po sprejemu zakona, to je do 7. aprila 1966, morajo delovne organizacije sprejeti načrte in programe, po katerih bodo potem izvajali ukrepe in priprave za dosego pogojev, da bi jim bilo mogoče najkasneje v petih letih po sprejemu zakona, tj. do 7. IV. 1970, priti na 42-urni delovni teden. Da zakona mars>ftje ne razumejo tako, kaže dejstvo, da doslej gospodarske organizacije v splošnem še sploh niso sprejele takšnih dolgoročnejših programov in načrtov priprav, za kar je vzrok zmotno mnenje, da mora izdelava načrta in programa ukrepov biti hkrati že tudi dokaz, da gospodarska organizacija izpolnjuje vse pogoje in da se lahko takoj, ko je tak elaborat sprejet, uvede 42- urni delovni teden. Razlika je namreč v tem, da je do aprila, kakor predvideva zakon, rok za pripravo načrtov in programov za izpolnitev pogojev, da bi lahko skrajšali delovni čas, za to delo na razpolago še dovolj časa; gotovo pa ni dovolj časa, da bi vse gospodarske organizacije lahko te pogoje tudi že izpolnile. Načrti in programi, ki jih morajo gospodarske organizacije sprejeti in pred tem predložiti tudi v mnenje občinskim skupščinam, vsebujejo pri tem le analitično ugotovitev sedanjega stanja gospodarske organizacije in konkretizirani plan ukrepov, ki jih je potrebno izpeljati, in še kdo bo skrbel za njihovo izpeljavo, ter na kakšen način in do kdaj bodo uveljavljeni. Za priprave in izvajanje ukrepov po takšnem načrtu in programu je dovolj časa. Zakon predvideva, da mbrajo pogoje za uvedbo 42-urnega delovnega tedna izpolniti vse delovne organizacije tio leta 1970. Napačno pojmovanje priprav za skrajševanje delovnega časa, enačenje načrtov in programov za priprave in ukrepe z dokončnimi elaborati o doseženih pogojih za skrajšanje delovnega časa ter ne dovolj pretehtane ijE nedozorele odločitve pa imajo lahko za naše gospodarstvo zelo težke posledice. Skrajševanje delov- nega časa za 6 ur v tednu je resen in zelo odgovoren poseg v gospodarstvo, zato mora biti vsaka odločitev o tem rezultat obsežnih in poglobljenih priprav, temeljiti mora na izčrpnih in tehtnih elaboratih in analizah možnosti in stanja poslovanja gospodarske organizacije. Vsako kampanjsko pripravljanje elaboratov in hitro ter ne dovolj premišljeno skrajševanje delovnega časa, ko dejansko še niso z izvedbo predvidenih ukrepov zagotovljeni pogoji, da bi v krajšem delovnem času lahko dosegli vsaj dosedanje, praviloma pa boljše proizvodne in poslovne rezultate, bo nujno povzročilo poslabšanje poslovnega uspeha. Delovni kolektivi se morajo zavedati odgovornosti, kajti skrajšanje delovnega časa delavcev za 12,5 % ob sedanji organizaciji proizvodnje in gospodarske moči, ki smo jo doslej dosegli, ni tako preprosto. Če bo razvoj našega gospodarstva zaradi slabo pripravljenega skrajševanja delovnega časa stagniral, potem tudi samo skrajšanje delovnega časa. delovnim ljudem ne more dati tistih pozitivnih pridobitev, ki bi jim jih po namenu moralo dati. Kajti nobeni zdravstveni, psihofiziološki, sociološki, družbeno-politični in drugi ugodni učinki skrajšanja delovnega časa za delavce ne morejo odtehtati stagnacije ali celo nazadovanja gospodarske moči, življenjske ravni in s tem perspektiv našega razvoja. PAVLE BRGLEZ ti o a O s ti O o e o 3 ti O ti o. e 3 ti O ti O e s ti O s o ti o e 5 ti O O Sj o ti o ti O ti O s o ti O D ti O s o ti O PREPOVEDANE IGRE v ;$8 FOTO SLUŽBA DE S kladivom... Račun brez krčmarja Menda ne bo nihče trdil, da so računi brez krčmarja prijetna stvar. Toda vsi vemo, da taki računi so. In celo zanj so plačali tudi v šoštanjski Galanteriji. Pa da ne bi modrovali v nedogled, za tole gre: v Galanteriji so se že leta nazaj pritoževali nad zastarelim strojnim parkom, zastarelimi proizvodnimi procesi. Se pritoževali, pri tem pa kljub vsemu razmeroma dobro živeli, saj so iz teh res nekoliko preveč postaranih strojev iztisnili, kar se je pač dalo. In razen tega tudi domače tržišče ni kdo ve kako razkošno založeno z galanterijskim blagqm. Vendar pa v šoštanjski Galanteriji niso hoteli več biti skromni in so se odločili, čeprav pod precej ostrimi pogoji, za nakup sodobnejše strojne opreme pri sosedih Italijanih, mojstrih v tovrstni proizvodnji. Toda vsa predvidevanja o boljših rezultatih so ostala samo na papirjit, razen tega pa bi prišli šoštanjski galanteristi skorajda »na kant« zaradi teh novih avtomatov. Kaj se je pravzaprav primerilo. Hoteli so imeti boljšo kvaliteto svojih izdelkov, hoteli so povečati obseg proizvodnje, hoteli so osvojiti tržišče, ja, vse to so hoteli, stroji pa so bruhali celo po 70 %. škarta, škarta — iz uvoženih surovin! Pa da se ne bi napak razumeli. Ne zato, ker bi bili novi avtomati slabi, ker bi šlo za kako gospodarsko sabotažo, preprosto zato, ker so šoštanjski galanteristi pri tistih .preračunavanjih pozabili, kdo bo delal na teh novih strojih, pravzaprav, ali bo sploh znal kdo delati. Tako je »ceha« za tale računček brez krčmarja bila prisilna uprava, Res pa je tudi to, da zdaj prisilni upravitelj le napoveduje, da bo ta račun kmalu storniran. Zgodba o avtomatih in računih brez krčmarja pa seveda ostane. S. B. ... po prstih IZ RAZGOVOROV NA TEMO: VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO DELITEV DELA KAKO SI GOSTOL PRIDOBIVA ZAUPANJE Goriške strojne tovarne in livarne — GOSTOL izva* žajo približno desetino celotne proizvodnje. Šestina izvoza — 30 milijonov dinarjev — odpade na kooperacijo z italijansko tovarno usnjarskih strojev »Officine di Car-tigliano« iz Vicenze. Prav ta podatek je služil kot okvir za razgovor o načinih in poteh, kako se vključujemo v mednarodno delitev d£la in — kar je nemara še važnejše, predvsem kot pogoj uspešnejše izmenjave — kako si pridobivamo zaupanje na tujih tržiščih. Velja povedati, da GOSTOL v zadnjem obdobju svojo proizvodnjo specializira za potrebe livarn in da licenčna proizvodnja vakuum strojev za sušenje kož v bistvu pomeni postransko dejavnost; še posebej v zadnjem času, ko te stroje precej težko prodajajo, ker ušmarne nimajo sredstev za modernizacijo. Na- vzlic temu pa so v Goriških strojnih tovarnah in livarnah nadvse zadovoljni, ker menijo, da so si odprli zanesljivo pot na zahodni trg. Dejstva so enostavna, da bolj biti ne morejo: po vsej državi in v tujini, tako na zahodu kot v vzhodnih državah so iskali kooperante, s katerimi bi skupaj Na temo REFORMA so rekli v - • : • PAVLE BENEDIK, dipl. inž., glavni direktor kombi-^ nata Rudnik Mežica, v razgovoru: »Za obdobje pred gospodarsko reformo je značilno, da je imela več možnosti za razvoj predelovalna industrija, in sicer na škodo rudnikov in proizvajalcev osnovne surovine. Zato je denarja za raziskave v rudnikih vedno primanjkovalo. Reforma nam je omogočila, da že v njenem prvem obdobju vložimo v raziskave in aktiviranje novih jam približno 800 milijonov starih dinarjev. Vendar je zmotno pričakovati, da bomo že v šestih mesecih povečali proizvodnjo svinca, ko pa raziskave, kje ga je moč izkoriščati, trajajo več let. Nerazumljivo pa nam je še vedno, zakaj moramo svinec domačim potrošnikom prodajati veliko ceneje od cen svinca na svetovnem trgu, s čimer jim ustvarjamo znatno akumulacijo, naši skladi pa so s tem seveda manjši. Pri toni svinca izgubimo tako od 50 do 70 tisoč starih dinarjev.« • FRANJO JURJEC, glavni direktor Tovarne meril »TRISO«, Slovenj Gradec, v razgovoru: »Lani smo se usmerili v izvoz še močneje kot prejšnja leta. Izvozili smo za več kot 500 tisoč dolarjev izdelkov, plan pa je bil 220 tisoč dolarjev. Tudi letos posvečamo precej pozornosti izvozu. Vendar pa je naš izvoz odvisen od dobav lesa, s katerimi pa izredno slabo kaže. Skrbi nas tudi uvoz izdelkov, ki jih pri nas izdelujemo ceneje in tudi boljši so, kljub temu pa smo nekatere uvozili za tri leta vnaprej.« Illlilllllllllllllllllllllllllillllllllillillilllll Pripombe in predlogi !!illlllllllllllll,!l!ll!!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l Naj bodo tudi ponesrečenci zaposleni? V dzlažikii tovarni elektro-porcelaina se poškoduje največ delavcev na rokah. Gre v glavnem za lažje poškodbe, kljub temu pa so delavci onesposobljeni za delo. Ugotovili pa so, da se mnogi zaposleni poškodujejo tudi na poti na delo, vsaj talko navajajo ponesrečenci v prijavah o nesreči. Kajpak pa nesreče pri delu in izven dela povzročajo dokajšnje preglavice rednemu proizvodnemu procesu, a tudii sredstva za plačevanje dopolnilnega prispevka zavodu za socialno zavarovanje bi lahko uporabili v druge namene. Prav zavoljo tega je njihov predlog, naj bi lažji ponesrečenci prišli nazaj v tovarno, vsega spoštovanja vreden. Takole menijo: razmišljali smo o tem, kako naj bi, nam te vrste bolniki na ta ali odi način vendarle pomagali. Vsi lažji poškodovanci bii, brž ko bi minile bolečine, prišli nazaj v tovarno. Toda v tovarni ne bi delali, vsaj ne tisto delo, ki so ga opravljali pred nesrečo, pač pa bi lahko nadzorovali pri tem ali onem delo, saj je narava našega dela taka, da je pozornost vseskozi bujno potrebna, opravili bi kako lažje delo, ki ne terja rok, in kii ga je v tovarni na pretek. In kar je najvažnejše: vse to ne bi zdravljenju rok v ničemer škodovalo. Čeprav je predlog nekoliko nenavaden, pa vendarle kaže o njem razmisliti. V Izlakah tudi poudarjajo, da v nobenem primeru ne nameravajo okrniti pravice do zdravljenja, tovarno, ki so si natanko ogledali vsa delovna mesta. Skrb za zdravje zaposlenih se kaže tudi v vzorno urejeni družbeni prehrani, v. sklepu, da v zimskih mesecih povrnejo delavcem prevozne stroške na deilo in z dela, v tem, da vsi ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, brezplačno prejemajo mleko, in končno se ta skrb razkriva tildi v tem, da vsem tistim proizvajalcem, ki jih zdravniške komisije pošljejo na okrevanje ali preventivno zdravljenje, priznavajo več kot polovico dni za izredni plačani dopust, medtem ko vsem tistim delavcem, ki jim zdravniki predlagajo spremembo delovnega mesto, nudijo ustrezno zamenjavo. M. V. saj konec koncev vsak posameznik plačuje sredstva za zavarovanje in zdravljenje, sodijo pa, da bi tudi tak način odkrivanja notranjih rezerv prispeval majhen delež n zmanjševanju vseh tistih vzrokov, ki ovirajo boljšo in učinkovitejšo proizvodnjo pa tudi višje osebne dohodke. In samo od sebe se ponuja novo vračanje: čemu pa v tej delovni organizaciji raje ne poskrbe za temeljitejše preventivne ukrepe, ki bi onemogočili vsakršne, pa tudi lažje nezgode? Resnici na ljubo je treba povedati, da so izlaški keramiičarji že veliko storili. Mimogrede povedano; celo zdravnike iz zagorskega zdravstvenega doma so povabili v lillllliillllllllllllliilllllllliilllBlIlllllllilllilllllll* llllllllllllllllllllllllifflllllllllllllllillllllllli™ razvijali osnovni proizvodni program. Kot že rečeno gre pri tem za proizvodnjo opreme, potrebne lirarnam. Kooperanta, ki bi ustrezal njihovim potrebam in razmeram, niso našli. Cisto brez uspeha pa njihovo iskanje le ni bilo. Z italijanskim proizvajalcem so se dogovorili za licenčno proizvodnjo. Tovarna »Officine di Cartagliano jim pošilja najzahtevnejše sestavne dele, ki jih GOSTOL plačuje z izvozom tistih sestavnih delov, ki jih lahko izdela, čeprav so zanj surovine in reprodukcijski materiali dražji kot v tujini. In ne samo to: z izvozom ne pokriva samo uvoza, pač pa zadovoljuje skoraj vse potrebe italijanskega proizvajalca po tistih sestavnih delih, ki mu jih GOSTOL lahko do-bavi. Gre torej za izvoz, ki —• čeravno ni visok — presega obseg običajne kompenzacije. Razen tega pa je italijanski kooperant zadovoljen s svojim jugoslovanskim partnerjem, ker je tako v kvaliteti kot ceni in rokih zanesljivejši od dotedanjih domačih — italijanskih — kooperantov. Oba partnerja sta torej s to kooperacijsko pogodbo pridobila ugodnejše poslovne in delovne pogoje, razširila pa sta si tudi trg. Po tej pogodbi GOSTOL lahko prodaja svoj — li' cenčni — proizvod v naši in v vseh vzhodnih državah,’ kar je v tej obliki zelo privlačno za oba proizvaj alca-kooperanta. Lahko bi rekli: zakaj malenkosti obešati na veliki zvon! Vendar ni tako. Primer Goriških strojnih tovarn in livarn opozarja na možnosti, predvsem pa tudi na pota, ki lahko pripeljejo do širšega mednarodnega sodelovanja in delitve dela. Vendar ne gre samo za to. Že dosedanje enoletno sodelovanje Goriških strojnih tovarn in livarn z italijanskim proizvajalcem je opozorilo na marsikatero bogato izkušnjo in samo vprašanje je> kako bo GOSTOL to znal izkoristiti. Skoraj pa bi lahko verjeli, da kolektiv tega podjetja ne bo zamudil priložnosti, ki se je ponudila. Prvič že zato ne, ker se je zavestno odločil z® kooperacijo z inozemskim proizvajalcem, ker je potreboval odskočno desko v svet. Drugi® pa zato ne, ker bi bilo,škoda, 2® bi se pretrgale že navezane veZ1 s številnimi tujimi, predvseh1 italijanskimi proizvajalci; zatOi ker so vsaj malo spoznali org8' nizacijo tujih trgov, način P0" slovanja njihovih izvozno-uvoz-nih podjetij, carin in podobo0’ To pa je tisto, kar je po prepih' Čanju tovarišev iz podjetja GOSTOL najbolj dragoceno. P°' vsod, kamor so prišli, so nami'®® občutili znatno poslovno nez8' upanje, kar je posledica na|® vsesplošne nesolidnosti prej®' njih let, medtem ko v tehni®' nem pogledu, glede tehnolgU in kvalitete njihovih izdelk0^ ni bilo pripomb; skratka: obču' tili so utrip tujega .trga in sp,0' znali svoje možnosti, če bi i^ prilagodili zahtevam tujih kup' cev. Poslovno nezaupanj^ P8) mogoče omajati le s pošteni/8 delom in solidnostjo. Samo tak^ si bodo ustvarili svoje »ib1® in kakor je že bilo zapisano, 5 dobro začeli. -mu Iz naše družbe ffllllllllllllll!llllllEIIIII!!l Pogovori z upravljavci ® Pogovori upravljavci !!iiil!!!|li|!l»||||ll|l|||||lll|i||!||liiiillllll!ll|||||||||l!!il|||il|||||||!il|||||||||IHi;iiiii;i:iii!iiM BESED NE STRESA IZ ROKAVA Zelo redki so pri nas ljudje, M svoje misli dokazfujejo s svinčnikom in papirjem. Veliko več je ljudi, ki svoje trditve stresajo iz rokava. Do tega spoznanja mi je pomagal Stefan Kadoič, ki sem ga po nasvetu mnogih kranjskih mož potegnil za rokav. Stefan Kadoič ni izjemen človek glede konjičkov. Zaposlen je na višji kadrovski šoli v Kranju. Strokovnjak je za organizacijo dela v podjetjih. Ker veliko hodi po tovarnah, točno ve, lcaj pri nas gre in kaj ne gre. Začel sem z razčiščevanjem pojmov. Ker nisem vedel kakšen bo odziv, sem ponovil, kar sem zvedel od drugih. »Slišal sem za vaš revolucionarni skok!« Uganil je, kaj hočem, vendar me je odločno zavrnil, da pretiravam. Naj pojasnim, kaj sem imel za bregom. Skupina strokovnjakov v višji kadrovski šoli v Kranju je izdelala načrt o ustanovitvi mehanografskega centra za kranjsko industrijo. Ta center bi opravljal različna dela za več kranjskih tovarn. »Kaj je pravzaprav naloga centra?« »Z različnimi mehanograf-skimii sredstvi, ki jih v svetu poznajo, bi želeli tudi v Kranju nekoliko avtomatizirati administracijo v tovarnah. V industrijskih državah že precej časa uporabljajo različne stroje za zbiranje in urejanje podatkov. Ker so to dragi stroji, ki po navadi v posameznih podietjih niso ^dovolj izkoriščeni, smo menili, da bi zbrali sredstva in za več podjetij opravljali naročena dela« »In kako so v tovarnah sprejeli vaš načrt?« »Stvari so pri nas še tako neznane, da smo morali začeti najprej s prosvetljevanjem. Naleteli pa smo na precej zadržanosti pri vodilnih uslužbencih. Nezaupanje je v tovarnah tudi do stvari, pri katerih ]e treba združevati sredstva.« »Torej razbijate trde lie?« cre- Štefan Kadoič je stresel na mizo obširno gradivo, ki so ga zbrali. Računi kažejo, da denar ne bo vržen vstran. »Ko se v podjetjih pri kavi pogovarjamo o našem delu, ni večjih nasprotnikov. Teže pa je takrat, ko se pogovarjamo o nakupu potrebnih strojev in o denarju. Toda zdaj smo že tako daleč, da vemo, katera podjetja bodo pristopila. Od kranjskih tovarn in podjetij so se za načrt izrekli v Tek-stilindusu, v Savi, v Standar- du, v Kovinarju v kmetijskem kombinatu, v Merkurju, v Kokri, pridružila pa sta se tudi Peko iz Tržiča in Veriga iz IvCSC.« »Kakšna opravila bo center opravljal za različne tovarne?« »Delo, ki smo ga pripravljeni prevzeti, je različno. Za Peko bi prevzeli dnevno evidenco prodaje in kontrolo zalog gotovih izdelkov, blagovno knjigovodstvo in še kaj. Vzemimo nekoliko pod drobnogled tr-žiško tovarno. Znano je, da ima Peko okoli 100 prodajaln v državi, kjer prodaja svoje izdelke. V tovarni nimajo točne podobe, kateri izdelki se najboljše prodajajo, recimo na makedonskem tržišču in kateri v Sloveniji. Stroji bi te podatke z lahkoto obdelali. Točno bi lahko ugotovili, koliko izdelkov imajo na zalogi. Temiu primerno bi tudi lahko načrtovali proizvodnjo. Zdaj pa delajo vse to po zdravi pameti. »Kaj pa druga podjetja?« »Za Tekstilindus bi opravljali obračun osebnih dohodkov, ker imajo veliko število zaposlenih, za Savo skladiščno knjigovodstvo, za druga podjetja pa različna dela.« »Z ustanovitvijo centra bo najbrž nastal višek delovne sile v podjetjih, ki se bodo znebila velikega dela, ki ga sedaj opravljajo »ročno«. Stroji so pa hitrejši. Ali imate o tem kakšne podatke.« »Podatkov o tem nimamo, brez dvoma pa za isto delo ne bo več potrebna takšna številna armada uradnikov. Rabili pa bomo več ljudi, ki bodo znali podatke spremljati in analizirati. Važno je tudi, kakšne bodo odločitve v tovarnah. Avtomatizacija administracije lahko veliko prispeva, da se storilnost dela poveča, če bodo odločitve pravilne.« ZDRAVKO TOMAŽEJ •sraassa* »iiiiii!!;miii[i;::;tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii!iiiiii[iiiiiiiiiiiniBiai;iaiiiiiiiiimiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ S ^ red meseci sem v našem resnem tisku prebral do-kaj kritično oceno našega zabavnega tiska, ki je zbudila v meni tolikšno radovednost, da sem tistega -dne prvič prebral vse, kar so objavili naši zabavni časopisi. Tudi horoskop. In sem se pošteno nasmejal. V horoskopu je namreč pisalo: ‘■'■Uspeh na vseh področjih, razen v družini. Zena bo zelo ljubosumna.« Dotlej sem bil dobro vzgojen občan in nikoli nisem dopustil, da bi vplival name kakršenkoli misticizem. Zato sem na to horoskopsko napoved pozabil, koj ko sem jo prebral, in sem se nanjo spomnil šele čez nekaj dni, ko sem kasno prišel domov in mi je žena med običajnim oštevanjem tudi očitala, da jo varam. Dokazoval sem nasprotno, ona pa je vzela enega izmed tistih zabavnih časopisov, ki sem jih pred dnevi prvič prinesel domov, da bi jih prebral, in mi s svinčnikom v roki, ob reševanju kviza, objavljenega v tem listu, dokazala, da skačem čez zakonski plot. In zgodilo se je — sam ne vem kdaj in kako — da sem poslej pred vsakim odločilnim dejanjem v svojem življenju pomislil na horoskop in na rezultate krizov. Ondan mi je horoskop napovedal: »Imaš ugodne možnosti za dokončno rešitev vseh problemov, ki težijo tebe in tvoje prijatelje. ^Odločilni ljudje Ugotove, da imaš prav.« Ob reševanju kviza, ki ga je tisti dan objavil eden izmed naših zabavnih časopisov, pa sem ugotovil, da moram biti v bodoče bolj korajžen, če hočem, da me bodo ljudje spoštovali. Potem sem šel na sestanek krajevne skupnosti. V bifeju pred dvorano, kjer se navadno sestaja krajevna skupnost, sem srečal nekaj starih znancev, vodilnih . . -V/.: tlSli«! . '• \ tovarišev naše skupnosti, in v tistih nekaj minutah pred sestankom so mi povedali stvari, zaradi katerih mi je bilo tako hudo, da potlej, na sestanku, sploh nisem poslušal, kaj je pripovedoval predsednik; mislil sem le na njihove pripovedi. Ko je predsednik končal, sem se spomnil na prerokbe horoskopa in na rezultate kviza, ki sem ju prej Prebralx vstal in dejal: »Tovariš predsednik, dovolite nekaj vprašanj. Pred našim današnjim sestankom mi je nekaj vaših sodelavcev Pripovedovalo o zadevah, ki me zelo bolijo. Prosim, da rni poveste: Ali je res, da so nekateri vodilni tovariši v podjetjih dobili pred reformo po več milijonov dinarjev, da bi si kupili avtomobile, dokončali svoje vile ali počitniške hišice? Ali je res, da so med nekaterimi nekdanjimi vodil-uimi tovariši v občinskih skupščinah in v upravah, ki so Po rotaciji zasedli bolj odgovorne položaje izven občin, tudi ljudje, ki z intrigami in z grožnjami skušajo preprečiti demokratično razpravo o njihovih napakah na prejš-ujih delovnih mestih? Ali je res, da živijo med nami tovariši, ki so tudi sami neposredno urejali vse dosedanje reforme v našem šolstvu, pa zdaj ne zaupajo tem šolam, ki so jih reformi-T1° denarja vedno pre-V0 °' Zato bi denar za raziska-a® smel iti iz naslova sred-prza redno dejavnost. Ce-o 0uv.ie pred nami še razprava ■ha ^iskem proračunu, pa nam to ~ . ni zagotavljajo, da bodo han-aZisk;avo financirali. Za fi-hiv c,n° soudeležbo smo se obr-p0sir,tadi na republiški sklad za sti. p avanie kulturnih dejavno-3 do cCUPamo> da bi potrebovali Tog-^.hrilijonov starih dinarjev. b0 v. Pa bomo to vedeli, ko delavrn's'ia Pri Klubu kulturnih t°vi®®v napravila načrt in ugo -govoi’kolikšen denar je za nje-bekavZV?dbo potreben. To pa bo K° čez mesec dni. _ . Kdo vse bo sodeloval kn* lei raziskavi? Ali boste niS , ei ualogi le s strokov-sodelavci z vašega območja? cev ŽUPANČIČ: Sodelav-kov -1 bilo več, posamezni-^erjetnnSt^ucii *n organizacij, dottiafin? pa bomo morali poleg rePubl ji pritegniti tudi nekatere turbih H i institucije. Klub kul-ho D0D'ri?1;avcev kot organizator Toda v°dbena stranka z občino, dclovan raziskavi bo morala so- roka. Zajeti bi morala vsa bistvena vprašanja, ki kakorkoli vplivajo na kulturno zavest ob- Tov. DANILA GRIL: Smatramo, da ne bi bilo prav, če bi tako raziskavo zaupali le strokovnim institucijam izvčn komune. V raziskavo naj se vključijo kulturni delavci Kranja in rezultat bo gotovo drugačen, kot če bi delo prepustili le institut cijam, ki so odtrgane od življenja v Kranju. Tov. BATISTA: Kolikor bo potrebnih anket, jih bomo izvedli sami. Tiste strokovne so- To so glavne misli iz razgovora o tem, zakaj in kako se bodo v Kranju lotili raziskave s področja kulture. Za prihodnjič pa smo prihranili tisti del razgovora, ki smo ga razpredli na temo: GLEDALIŠKA KULTURA V KRANJSKI KOMUNI, v katerem so sodelovali še nekateri drugi sogovorniki. delavce, ki so pri takem delu nujni, pa jih nimamo v Kranju, bomo poiskali tudi drugje, tudi na institucijah v Ljubljani. Tov. ZUPANČIČ: Iz republiškega središča bi morali pritegniti ljudi, ki bi nam lahko pomagali, da se bomo pri izdelavi programa vključili tudi v program razvoja celote, naroda. Tov. SLAVKO BOHANEC: Zdi se, da je kranjska občina res prva, ki jo je razvoj pripeljal tako daleč, da mora celovito raziskati področje kulture. Zelo pozitivna je misel, naj bi ta analiza nastala ob ljudeh, ki so zrasti! v tej sredini. Ob ljudeh, ki bodo tudi nosilci realizacije kakršnegakoli kulturnega programa. A ker je ta naloga nova in zahtevna, bo verjetno res treba poiskati nekatere za to najbolj usposobljene strokovne sodelavce tudi izven občine. — Katere elemente kulturnega razvoja menite raziskovati? Tov. BATISTA: Če je zdravstvo v komuni napredovalo, družba vidi ta napredek. Na kulturnem področju je treba stvari dokazovati. Na primer, kaj se dogaja na delovnem mestu, če je proizvajalec bolj ali manj kultiviran. Govorimo le o tem, da je človeku kultura potrebna, dokazov pa ne prinašamo tako vidno na plan. Zato mora taka raziskava zajeti mnogo več kot le dejavnost kulturnih institucij. Dobiti moramo sociološko podobo našega prebivalstva, kaj vpliva nanj, kateri so tisti elementi kulture, ki ga najhitreje dosežejo. Toda ne gre le za pokazatelje najrazličnejših anket. Na prvo mesto je treba postaviti tisto subjektivno silo v človeku, ki jo imenujemo kultura. V zadnjem razgovoru v okviru TV kulturne panorame sem slišal mnenje, da bi morali napraviti neko prioritetno listo kulturnih dejavnosti. S tem se ne strinjam. Nikakršne apriori prioritetne liste ne more biti, če ne poiščemo tistih vzgibalnih elementov pri človeku, ki vplivajo na njegovo kulturno zavest, takšno ali drugačno, kakršno pač manifestira kot proizvajalec in samoupravljavec. Prav tako se ne strinjam z mnpnjem, izraženim v omenjenem razgovoru na TV, da bi morali določiti neki apriori odstotek narodnega dohodka za kulturo. Raziskati moramo tudi dosedanji delež osebne potrošnje za kulturo. Zdi se mi, da ljudje na podeželju prispevajo več kot oni v mestu. Tov. SLAVKO BOHANEC: Raziskava bo morala biti res zelo vsestranska. Analiza kulturnih potreb, ki naj nam pokaže resnični nivo prebivalstva na vsem območju komune, kajti potrebe so lahko ponekod zelo zahtevne, drugod izredno nizke. Potem si bomo lahko zastavili vprašanje, kaj storiti, da bi ta nivo postopoma dvigali. Ugotoviti moramo, kako je z možnostmi občana, da se vključi v svojo kulturno sredino, tako glede na p j egov prosti čas, žep in standard. Kako ljudem prilagoditi vse tisto, kar neka sredina postavlja kot smoter svoje kulturne politike. Nujno se bo seznaniti z demografskimi vidiki občine. Kako organizirati kulturno življenje glede na to, da je center industrijsko razvit, da tu ljudje ustvarjajo največji del narodnega dohodka, a da žive na vsem teritorije občine. Kulture res ne moremo obravnavati ozko: kot nekaj, kar je domena ozkega kroga ljudi, ali kot nekaj, za kar se široke plasti prebivalstva ne zavzemajo. Zanimati nas morajo rezultati izobraževanja, stopnja pismenosti, kako kulturna zavest posameznika vpliva nanj kot samoupravljavca, kakšen je njegov odnos do odgovornosti, do kolektiva, do predpostavljenega, kako se vključuje v amaterska kulturna prizadevanja, .kako koristi vse tisto, kar v naši nacionalni sredini že ima na razpolago, radio, televizijo, tisk. Najti bi morali relacijo med osebno in družbeno potrošnjo za kulturo, ki pogojena z dinamiko celovitega družbeno-ekonomskega razvoja kranjske sredine. In še vrsta drugih vprašanj terja odgovor. V programu, ki bo sledil raziskavi,. bi seveda morali tudi opisati pot, po kateri naj bi dosegli, da se bo kulturni nivo prebivalstva postopoma višal. Moč argumentov raziskave pa bo gotovo vplivala tudi na razvoj subjektivnega mišljenja samih kulturnih delavcev. SONJA GAŠPERŠIČ Občinska zveza kulturno-prosvetnjh organizacij Kranj je v preteklem letu organizirala v Delavskem domu za vajensko in delavsko mladino 18 tečajev za družabne plese, 7 tečajev pa tudi na podeželju Sie pred leti izražena bojazen se uresničuje: pretirano administrativno delo resno ogroža naposled tudi šolske zavode. Namesto manj, več obrazcev, poročil, potrdil, spisov in podobne pisarniške navlake. »Papir postaja sveta vladar!« je oni dan vzkliknil predstojnik nekega šolskega zavoda v Zasavju in dodal: »Se malo, pa si bomo lahko stisnili roke z zdravstvenimi ustanovami, češ, zdaj smo si bot. Zt£hj se je vsem znanim in neznanim težavam našega delovanja pridružil še sv. Birokracij; zeleni signal je odprt! Sam bog se nas usmili, kajti v tej neenaki bitki je zmagovalec znan vnaprej!« Čeprav je po vsej priliki vzklik nekoliko pretiran, pa primerjava šolske administracije z zdravstvom ni povsem slučajna. Spomnimo se samo začetka pretiranega administriranja v zdravstvu pred desetimi leti, pa skušajmo ugotoviti te začetke tudi v šolstvu, pa zgoraj omenjena skrb ni in ne bo odveč. Dejansko so zdaj tudi šolske ustanove na podobni poti, kolikor seve ne bomo z vso energičnostjo in doslednostjo opozorili na primer zdravstva, ki je bilo komajda pred nekaj meseci ponovno obogateno s serijo novih obrazcev in poročil, ki naj bi jih, oziroma jih že mora sestavljati, kot to predpisuje Uradni Ust SFRJ št. 50. V šolskih ustanovah utegne sedanje pretirano administriranje povzročiti še dosti več zla in nepopravljivih posledic. Znano je, da smo v večini osemletk, pa tudi v drugih učnih ustanovah, opustili mesto pomočnika■ ravnatelja Prižgana zelena luč! oz. direktorja šole, ki so, imeli do začetka uveljavljanja gospodarske reforme med drugim tudi na skrbi vodstvo administracije in računovodstva. 2e tako pičla sredstva, namenjena šolam, bi bila ali so bila na račun teh delovnih mest še bolj obremenjena. Prav je tako: šola je šola, in njen namen nam je vsem dobro znan. Toda zdaj večina predstojnikov učnih zavodov odkrito opozarja, da ji čedalje večja bremena administrativnega dela jemljejo nad vse dragocen čas za pedagoške namene in potrebe. Po domače povedano: Ker so v največji meri vodje šole osebno odgovorni za te ali one obrazce, poročila, analize in spise, jih morajo pač sami sestavljati, če pa že ne sestavljati, pa vsaj pripraviti. Tu ne pomagajo niti najbolj vešče administrativne moči, ki delajo v šolah; ravnatelji so spričo čedalje večjih zahtev prisiljeni jemati zadeve v svoje roke. K vsemu temu zlu pa je treba prišteti še kopico najrazličnejših sestankov, sej, posvetovanj, razprav in obravnav, ki se jih ravnatelji šol morajo udeleževati. Njihova odsotnost se največkrat šteje kot nerazumevanje ali nezanimanje vodij šol za te ali one občinske in druge zadeve. Po pravilu pa nobena seja ni kratka, pač pa dolga, razvlečena, čas pa beži. In ker pač časa ni moč vskladiščiti, kot druge dobrine, ga primanjkuje za osnovne namene. Zato so delavniki mnogih predstojnikov učnih zavodov prilagojeni po tistem znanem filmu: Najdaljši dan! Kajpak ni dvoma, da današnje šole v nobenem primeru ne moremo primerjati s tisto, pred vojno; danes poudarjamo neločljivo povezanost družbene skupnosti s šolo in narobe. Toda nikar pozabiti, da je šola vzgojna in izobraževalna ustanova hkrati, da živi sebi lastno notranje življenje, ki se odraža seveda tudi na zunaj, toda ta zunanjost naj ji omogoči vse potrebne pogoje njenega delovanja, ne pa da ji nalaga bremena, ki so, milo povedano, večinoma brez vsakršnega haska. Naši šolniki zdaj tudi potujejo v zamejstvo in tako spoznavajo prilike in pogoje šolstva v tujih deželah. Ko so n. pr. pred kratkim skupine šolnikov iz Zasavja obiskale svoje kolege v sosednjem Grazu, so po vrnitvi enodušno priznali: Ni primerjati naših šol z njihovimi. Tamkaj še venomer velja pravilo: bogatejši so že po rojstvu prede-stinirani za obiskovanje posebnih višjih šol, selekcija se navadno stori že sredi obveznega šolanja, medtem ko smo pri nas uzakonili enakopravno osemletno obvezno šolanje za vse, ne glede na poreklo in stan. Toda ko so se zasavski šolniki zanimali tudi za vodenje šol in obseg administrativnega dela, so hočeš, nočeš morali pritrditi avstrijskemu vzgledu. Vse je kar najbolj poenostavljeno, pa tudi poceni. In pri nas? Administriranje dobesedno »žre« sredstva in pa čas, ki bi jih morali nameniti za osnovno dejavnost, za vzgojo in izobraževanje naših otrok. MILAN VIDIC lllllllllllllllllliu Mala škppščinsk^lribuna Šolstvo je del nacionalne kulture ok javne razprave o splošnem zakonu o financira-t nju izobraževanja in vzgoje je neformalno podaljšan do 31. januarja. Tako je pretekli četrtek razpravljal o zakonu še začasni odbor za visoko šolstvo Skupščine SRS. Predsednik tega odbora ing. Marko Bulc je med drugim uvodoma zastavil nekaj vprašanj: Katere so novosti in prednosti tega zakona glede na že obstoječo zakonodajo, namreč, temeljni zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti in zakon o zavodih. Ali niso družbene obligacije do izobraževanja. in vzgoje formulirane že v teh zakonih? Šolstva ni mogoče izdvojiti iz splošnega usmerjanja družbenega razvoja. Zakaj nančne vire. Kaj bo za Slovenijo pomenila kvantifikacija od- čanje Odstokov v zveznem merilu bi včasih imenovali administrativno planiranje. Saj ko začneš računati, se vse postavi na glavo. Dr. Vojan Rus je med drugim menil, da bi zvezno določanje minimalnega odstotka sredstev sto tka, ki ga bomo uzakonili kot za šolstvo lahko preprečilo sicer jugoslovanski normativ? In, ali znane negativne pojave, prepuščanje drugostopenjskega šolstva dobri volji gospodarstva. Republika pa bi morala imeti možnost, skladno s pogoji svoje 'sredine in na osnovi izkušenj in proučevanja dolgoročnejših potreb, zvišati ta odstotek. Tov. Ludvik Zajc je opozoril, da se težnje po predpisovanju zveznega odstotka pojavlje- ne prinaša novi zakon elemente Odrekanja skrbi družbeno-političnih skupnosti za šolstvo? Po sedanjih predvidevanjih obstaja nevarnost, da z določenim odstotkom sredstev iz gospodarstva v Sloveniji ne bi zbrali toliko denarja kot v preteklosti. Ing. Marjan Tepina je opozoril, da ustava govori, o dveh veznega šolstva, republike same pa bi se morale odločati, katero drugo šolstvo jim je predvsem potrebno. V Sloveniji bodo v prihodnje pptrebni čisto določeni dodatni napori: npr. na 1000 prebivalcev imamo pri nas letno samo 0,6 diplomantov s tehniških in naravoslovnih fakultet, v Jugoslaviji 0,3, v SZ 9, v ZDA pa 10. Prof. dr. Bajt je opozoril, da skupnostmi, proces, ki smo ga začeli z reformo. Seveda je treba ugotoviti, da za strokovno šolstvo ni mogoče več vnaprej zbirati sredstev na političen način. Predlagatelji zakona so hoteli zagotoviti stabilnejši vir sredstev in zbiranje denarja izven proračunov in njihovih skladov, kar bi naj omogočalo nove povezave med teritorialnim in proizvodnim principom upravljanja s temi sredstvi. Seveda je vprašanje^kaj nam zakon v resnici omogoča. V Sloveniji nam manjka 7 milijard starih dinarjev. Ali nam bo novi zakon omogočil, da bomo na avtomatizem zbiranja sredstev organizirani način zbrali sred- ki ga določa ta zakon, pogojuje razbijanje sredstev na vrsto malih proračunov, kar pa je za neko celovitejšo politiko na tem področju slabo. In če družbenopolitične skupnosti zakon razvezuje skrbi za šolstvo, ali ne ob- stva, ki so v naši sredini že na razpolago? Na kratko bi lahko na koncu strnili še glavne predloge tega odbora: Javna razprava o zakonu naj bi se. podaljšala, dokler se ne opravi primerjava z ob- potemtakem izdvajamo njegovo kategorijah šolstva: obveznem jo tudi na področju znanstveno- staja nevarnost, da se skupščj- stoječo zakonodajo in novim za- j?:___t^ ^ O z*«,-* notTrtni DSPlTlI ptui Pm in rtc+nlpm '7. a Ir OTI T*fl 7i clrrol n ocro Hal o TV\ Ki Kil n P si Grimm om" in xi nnnnin. , x. ’ ... financiranje? Če je novost zakona le zgornja meja sredstev, ki naj jih iz gospodarstva izdvajamo za šolstvo, zakaj to urejati z zveznim zakonom? Ali ne sprejemamo novega zakona le zaradi tega, ker je zlasti strokovnemu šolstvu stalijo primanjkovalo denarja in mu je osemletnem in ostalem. Zakon o katerem razpravljamo, pa izzveni kot nekakšna državna intervencija; če gre zanjo, lahko gre le v odnosu do obveznega treba zagotoviti stabilnejše fi- prečnih normativih. Tako dolo- šolstva. Karti to sicer vodi? Na da vseh institucij vzgoje in izo-odboru za izobraževanje stalne braževanja ni mogoče obravna-konference mest že razpravljajo o splošnih jugoslovanskih pov- ne počasi spremenijo v neučinkovite koordinatorje? ' Tov, Ivo Tavčar, predsednik zbora za prosveto in kulturo, je dejal, da se v javni razpravi o tem zakonu odpira vrsta vprašanj, ki presegajo domeno šol-vati enako. Zvezno določen mi- stva: delitvena vprašanja med raziskovalnega dela. To bi bil vsekakor korak nazaj ob že razvitem interesu gospodarstva za raziskovalno dejavnost. Prof. dr. Černe je opozoril, nimalni odstotek sredstev naj bi zagotavljal predvsem razvoj ob- gospodarsko in negospodarsko sfero, med družbeno-političnimi konom. Če gre za sistemska vprašanja, bi morali proučiti zlasti delitvene odnose. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo naj bi tudi izračunal, kakšna bi bila v Sloveniji kvantifikacija predvidenega zveznega maksimalnega odstotka sredstev za šolstvo. S. G. REFORMA V KOLINSKI TOVARNI • REFORMA V KOLINSKI TOVARNI Nič novega ne bom povedal, če bom rekel: »Zdaj gre predvsem za to, da proizvajalec zaživi kot samoupravljavec.« O tem pišemo in govorimo, in ni bilo referata, ki so jih brali naši predsedniki na nedavnih občnih zborih občinskih sindikalnih svetov, v katerem ne bi bilo rečeno nekako takole: »Skrbeti moramo, da bo človek vedno bolj sodeloval v upravljanju in vedel, da si le tako lahko zagotovi — hkrati z večjim proizvodnim učinkom — tudi pravilno vrednotenje svojega dela na delovnem mestu in svojega prispevka v gospodarskem uspehu delovne enote in kolektiva. Če odnosi pri delitvi res temelje na vloženem delu, če večji gospodarski uspehi res prinašajo višje osebne dohodke, potem je vsak še kako zainteresiran za večjo storilnost in boljše poslovanje. V takšnih razmerah postaja samoupravljanje stvar slehernega proizvajalca. Spreminja pa se tudi vzdušje v delovnih organizacijah; odnosi med ljudmi postajajo izredno važna komponenta v samoupravnem udejstvovanju.« Ko poslušamo te družbene resnice in jim kimamo, je marsikomu med nami nerodno, ko pomisli, česa še nismo storili, da bi jih vsak v svojem kolektivu uveljavil v praksi. Ondan sem bil na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Mostah in vsi smo se strinjali z ugotovitvijo, da se moramo sindikati z vso svojo družbeno veljavo zavzemati za krepitev samoupravljanja. Le nekaj tovarišev pa je vedelo povedati več, kot samo te načelne ugotovitve. Med tistimi, ki so govorili o tem, kaj so že storili, da bi reformo uveljavili — ne samo v odnosih med gospodarskimi organizacijami in družbo, pač pa tudi na vseh delovnih mestih, v odnosih pri delitvi in pri gospodarskem odločanju, je bil Hinko Zeilhofer, predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice v Kolinski tovarni v Ljubljani. Nekaj dni kasneje sem obiskal Kolinsko tovarno in poprosil ljudi, ki delajo v njej, naj mi pomagajo napisati tele vrstice. »Nihče nam ni ničesar na krožniku prinesel« Tega mi niso rekli zato, ker bi zavidali tistim delovnim organizacijam, ki so v pogojih starega gospodarskega sistema uživale privilegije. V tej izjavi, ki sem jo v Kolinski večkrat slišal, je bil ponos. »Vse, kar imamo, smo si mo- Sklenili so, da bodo v prihodnjih nekaj letih nabavili kopico novih strojev in modernizirali svojo proizvodnjo. Kaj kmalu pa so ugotovili, da novi stroji niso edino zveličaven instrument našega na- rali narediti — popraviti, zboljšati, kupiti ali na novo postaviti — sami, s svojimi sredstvi.« Ponos proizvajalca, ki ob svojem izdelku ugotavlja: »Glej, tole sem jaz naredil!« Najbrž bi bilo v Kolinski povsem drugače, če bi jih kdo poprej ujčkal. Ker niso imeli nobenega administrativnega strica, danes pravijo: »Še sreča, da ga ni bilo. Smo vsaj spoznali, kaj zmoremo sami.« »Naša notranja reforma« Sicer pa so to spoznali že pred reformo. Ne nekega določenega dne, ob nekem gospodarskem Ukrepu. Postopoma, vsak dan malo, ob strojih in v laboratoriju, na tržišču. »Še najbolj nas je pri tem spodbudila možnost, da bi uvedli skrajšan delovni čas.« Bilo je leta 1963. Takrat smo v vseh naših delovnih organizacijah veliko govorili o uvedbi 42-urnega delovnega tedna. Tudi v Kolinski. Uresničili pa so ga le tisti kolektivi, kjer so kljub skrajšanemu delovnemu času naredili toliko kot poprej. »V tistih dneh smo začeli še bolj kot dotlej razmišljati o proizvodnji, o njeni organizaciji, o nakupu surovin in prodaji izdelkov; o tem, kako bi v manj delovnih urah naredili več. Nič novega nismo odkrili; nekaj takega, kar bi lahko patentirali. Skušali smo uresničiti le tisto, o čemer smo govorili že prej, na vseh velikih in majhnih sestankih.« predka. Kaj pomaga, če človek zamenja star stroj, na katerem dela, za novega, je pa nejevoljen, ker lahko samo dela, ne more pa sodelovati pri odlo-t čitvah o dejavnosti kolektiva. Tudi na Zahodu imajo veliko novih strojev. Pa zato tiste dežele še niso socialistične. Mi potrebujemo, razen modernih strojev, novih hiš in avtomobilov ter skrajšanega delovnega časa, nekaj več, Morebiti res povsem ne vemo, po čem vse se bo naš Iskali so tak način delitve osebnih dohodkov, da bi pri oblikovanju in razdeljevanju sodelovalo čimveč ljudi. Stari kriteriji delitve po učinku — ko je vsak, ki je delal po normi, dobil ob stalnem delu še odstotek preseganja norme, drugi, ki niso delali po normativih, so v glavnem dobivali stalne plače, vsi skupaj pa delež od gospodarskega uspeha kolektiva v enakem odstotku od prej omenjenih mesečnih prejemkov — jih niso več zadovoljevali, ker na plačilni dan niso občutili svojega konkretnega prispevka v sklad osebnih dohodkov. (Primer: dva delavca delata na enakem stroju, enake proizvode; delovni pogoji so isti. Oba imata enako osnovo, denimo 40 Lani so na Vseh tistih delovnih mestih, kjer je moč meriti delo po količinskih pokazateljih, uvedli sistem progresivnega obračunavanja norm. To konkretno pomeni, da vsak odstotek preseganja norme pomnožijo s štiri. Ce jo, denimo, kdo preseže za 10 odstotkov, dobi 40 odstotkov več kot tisti, ki jo je Je dosegel. »Prej smo povprečno presegali delovne normative za 6 do 7 odstotkov, nikoli več. Ni bilo zanimanja za večjo delovno prizadevnost; kaj bi se človek trudil, če pa trud ni plačan, Lani poleti smo norme na novo uredili, sklenili in tudi zapisali, da jih ne bomo več popravljali, če se ne bodo spremenili tehnološki pogoji, in zdaj vsak ve, da mu nihče ne more striči norme, če bo naredil več. Zato več delamo. Nekateri presdgajo norme tudi za 15 odstotkov. Prej so bile razlike v prejemkih na enakih delovnih mestih minimalne, čeprav je nekdo precej več naredil. Zdaj so velike (tudi do Obenem pa so hoteli spremeniti tudi način delitve osebnih dohodkov v strokovnih službah in v upravi, kjer je za osnovo še vedno veljala tarifna postavka, čeprav so ji rekli drugače; delež, ki naj bi ga delili po delu, pa so dobili tako kot vsi drugi — enak odstotek od plače. Tak spjošni učinek pa je bil tako zelo oddaljen, da v ničemer ni vplival na delovno vnemo strokovnjakov in uslužbencev. socializem še razlikoval od kapitalizma čez dvajset in več let, vemo pa, da moramo že sedaj urediti delovne odnose tako, da bomo proizvajalci lahko kar najbolj neposredno odločali o svojem delu in o njegovih rezultatih. Precej časa so iskali boljši način nagrajevanja teh proizvajalcev in upajo, da so ga našli. V minulih nekaj mesecih so ga preizkusili v praksi. Zdaj pri njih ni človeka, čigar gibljivi del osebnih dohodkov ne bi bil odvisen od njegovega osebnega delovnega prispevka. »Šef prodaje dobi na primer ob stalnem delu še 4.000 din za vsak odstotek preseganja plana prodaje; če plana ne dosega, do- bi za vsak odstotek 2.000 din manj. Če je dinamični plan prodaje, ki ga predlaga in po katerem dela proizvodnja, realen, dobi še 10.000 din. Če ni, se mu za toliko odstotkov zniža gibljivi del. Ali pa, denimo, vodja tehničnega sektorja: za vsak odstotek zvišanja delovne storilnosti dobi še 5.000 din, za en odstotek zvišanja dohodka še 3 tisoč din; če sta produktivnost in dohodek nižja, kot je bilo predvideno, ne dobi ničesar in še nekaj plača.« Pravilnik zagotavlja tak način delitve na slehernem -/delovnem mestu izven neposredne proizvodnje, seveda pa so merila za delitev gibljivega dela na vsakem delovnem mestu različna. »V oktobru in novembru smo kljub reformi dosegli rekordno proizvodnjo in prodajo. Nad pol milijarde dinarjev samo v enem mesecu. Še sanjalo se nam ni, da bomp doživeli Jcaj takega. Ze ob koncu novembra smo izpolnili letni plan. Ker pa smo v teh mesecih tudi prvič delili prejemke v strokovnih službah Ko si razdelijo gibljivi del osebnih dohodkov, ki je odvisen od uspehov na delovnih mestih, si delijo tudi delež od skupnega učinka delovne enote, ki mu pravijo »splošni pokazatelj«, toda šele tedaj, če presežejo plan za več kot pet odstotkov. To je tisti nekdanji višek, ki pa spričo prej zapisanih sprememb v osnovnem variabilnem delu, bolj koristno vpliva kot nekoč. Primer: Če sta imela dva delavca enako osnovo 40.000 din in je prvi le dosegel normo, drugi pa jo je presegel za '15 odstotkov, je prvi dobil pri delitvi skupnega učinka, ki je zna- Vsi, s katerimi, sem se pogovarjal, so mi rekli: »To je šele začetek.« Hkrati pa: »V minulih dveh letih smo podvojili proizvodnjo, število zaposlenih pa povečali le za nekaj več kot 20 odstotkov. Sodimo, da jo bomo letos povečali še za 15 odstotkov, čeprav delamo le 42 ur na teden in ne bomo povečali števila zaposlenih. Še bomo kupovali nove stroje, toda levji delež tega povečanja bo odvisen od izpopolnjevanja našega sistema delitve, od tega, če bo interes za proizvodni uspeh še večji.« Predvidevali so, da bodo lani delili čisti dohodek v razmerju 70:30 (30 odstotkov za sklade), pa so namenili za sklade kar 40 odstotkov in si brez kreditov že dokaj mehanizirali proizvodnjo. V mesecih pred reformo so si delili povprečno po 58.000 din na mesec, v decembru je bil njihov povprečni osebni dohodek 88.000 dinarjev. V tem času so povečali delovno storilnost za kakih 10 od- in upravi po novem, so nekateri dobili toliko gibljivega dela, kot znaša njihova osnova. Razpravljali smo o tem, ker je bilo slišati mnenje, da so dobili preveč in da naj v pravilniku določimo najvišjo mero.« To je kaj lahko storiti. Vendar — kdo ve, če jih tista meja ne bi ovirala, čeprav je tudi res, da jim prevelike razlike v prejemkih, ki nastajajo zaradi nepravilnega vrednotenja dela, lahko podrejo ves sistem, ki so ga zgradili s tolikšnim trudom. »Nobenega vzorca nismd imeli in naš zdajšnji način nagrajevanja je šele ogrodje, v okviru katerega moramo še marsikaj storiti. Pomembno je predvsem to, da na oblikovanje osebnih dohodkov vplivajo vsj elementi, ki so sestavni del prizadevanja za večji učinek, če so merila nepravilna, jih bomo popravili. Vendar mora vsak tak popravek zagotoviti nekaj boljšega; nov korak k uresničitvi načela, da nihče ne sme sodelovati pri delitvi tistega dohodka, ki ga sam ni soustvar: jal.« šal refcimo 10 odstotkov, le 600 din manj kot drugi. Sedaj dobi prvi 40.000 plus 10 odstotkov skupnega učinka, torej 44.000 din. Drugi pa 40.000 plus presežek norme krat 4, kar znese 24 tisoč din, torej skupno 64.000 plus 10 odstotkov — je 70.400 dinarjev. Vsakemu delavcu, ki ne prihaja redno na delo, »dela pla-ve«, kot pravimo, večkrat zamuja in sploh rad disciplinsko greši, lahko komisija delavskega sveta vzame delež od tako imenovanega. splošnega pokazatelj* Takih delavcev je bilo v decem' bru dvanajst. stotkov. Pa delajo v stroki, v kateri je doma močna konkurenca. Nimajo nobenega konjukturnega artikla. Vsak izdelek, ki ga pošljejo na trg (razen redkih), pro' izvaja v naši deželi še nekaj podjetij. »Zato je za nas toliko boli pomembno, da vsi skupaj iščemo možnosti za boljše poslovanje. Res še ni vse tako, kot ta moralo biti. Drži pa, da skupaj odločamo veliko bolj kot prej-*1 Zapisal sem, da hočem v socializmu nekaj več kot sarn° nove stroje, hiše -in avtomobile ter skrajšan delovni čas. Ne morem reči, da so tisto, čemui pravim »nekaj več«, v Kolins^ tovarni že dosegli. Se pa trudijo, da bi lepe besede, ki jih pripovedujemo na velikih in majhnih sestankih, uveljavili v praksi. JANEZ VOLJČ (Pri pisanju tega sestavk3 so mi še zlasti pomagali i°' variši Hinko Zeilhofer, Mira3 Heric in Friderik Kele.) / »Samo z rokami ni bilo moč veliko več narediti« »Eno izmed sredstev za uresničitev teh naših želja je nov način nagrajevanja« »Zdaj človek raje dela« »Za vse naj velja načelo o delitvi po delu« tisoč dinarjev. Prvi naredi svojo normo in dobi osnovo, drugi preseže normo za 15 odstotkov in dobi 6.000 Več. Ko pa si delijo tako imenovani višek gospodarske organizacije ali obrata, ki so ga ustvarili samo tisti tovariši, ki so presegali delovne normative, dobi prvi enak odstotek od svoje osnove kot drugi. Recimo 10 odstotkov. Prvi, ki ni dal ničesar v tisto blagajno, iz katere delijo višek, dobi 4.000 dinarjev. Drugi, ki j£ višek ustvaril, pa 4.600 dinarjev.) »Skušali smo najti tak način nagrajevanja, ki bi bolj upošteval osebni prispevek slehernega delavca v proizvodnji, upravi in v strokovnih službah.« V proizvodnji so ga najhitreje našli. 15.000 dinarjev in več.)« In so mi zatrjevali: »To je pošteno. Človek raje dela. Zraven pa razmišlja, kako bi z manjšim trudom več naredil. Skrb za višjo storilnost postaja naša skrb. Saj je vendar jasno: kolikor več narediš v normalnem delovnem času, toliko manjši je delež proizvodnih stroškov pri ceni izdelka. Naj delavec, ki je k temu prispeval, to tudi vidi v svoji kuverti.« Pa še za nekaj gre. V minulih mesecih, odkar delijo osebne dohodke po novem, so se mnogi, ki so poprej hodili na sestanke zgolj zato, da so tam molčali, začeli oglašati. Zanimajo sq za vse tisto, kar je nekoč bilo samo zadeva mojstrov, preddelavcev in drugih strokovnjakov. Kajti od tega, kako je delo organizirano, koliko je surovin, kakšne so in če jih pravočasno dobijo, kakšna je kakovost izdelkov in koliko jih prodajo, je odvisen tudi njihov delovni uspeh in s tem osebni dohodek. »Dobro delo je že dobro plačano« »Naj govorijo naši proizvodni uspehi« V korak z modo-v korak s časom-kdor obiskuje... PRODAJNI SERVIS' LJUBLJANA • MARIBOR Dopisna delavska univerza v Ljubljani Zavod za dopisno izobraževanje .ki«--*. -• ••• - •.v.aa«*r™ VPISUJE V — pripravljalne tečaje s seminarji za sprejemne iz* pite na vse višje šole — tečaj za skladiščnike — tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinski stroki — knjigovodske tečaje (začetniški, finančni in tečaj analitične evidence) — jezikovne tečaje nemščine in italijanščine — tečaj za izpopolnjevanje slovenskega jezikovnega izražanja — začetniški tečaj tehniškega risanja - •:«'**» — tečaj za varnost pri delu Na željo delovnih organizacij organiziramo tudi druge tečaje. v Interesenti dobe pojasnila na sedežu zavoda, Parmova 39, tel. 312-141 Prijave sprejemamo do 20. februarja 1966. &š€'<