Delbvanje institucij političnega sistema je za naš nadaljnji družbenoekonomski razvoj vsekakor zelo pomembno. Izvršni sveti m upravni organi družbeno-političnih skupnosti imajo pri tem posebne naloge, nosijo pa tudi odgovornost: da so odprti do Ijudi, da so sposobni, racionalno organizirani in učrnkoviti. Vprašanjs njihove odgovornosti je vprašanje druž-bene prebbrazbe državne uprave.
OB  PREDLAGANIH  SPREMEMBAH ZAKONA O DR-ŽAVN\ UPRAV\
Učinkovitost državne uprave
Do tega vprašanja smo večkrat kritični v ugotavljanjih, ki pa niso vselej poglobljena. Neke analize uresničevanja si-stemskega zakona o državni upravi nimamo, vemo pa, da vsebine zakona ne uresničujemo tako, kot bi bilo treba!
Te dni razpravljajo delegati vseh samoupravnih sredin o informaciji o uresničevanju že omenjenega republiškega za-kona: ugotavljajo sicer pomembne premike pri organizirano-sti izvršnih svetov, ki so se že uveljavili pri izvrševanju funk-cije spremljanja stanja in odgovornosti za stanje na vseh področjih družbenega dela v občini; zaustaviio se je zaposlo-vanje v upravnih organih itd; ugotavljajo pa tudi slabosti.
Delegati menijo, da izvršni sveti premalo razvijajo funkcijo usklajevanja in usmerjanja dela upravnih organov, da pomen te funkcije podcenjujejo, nadalje, daje učinkovitost upravnih organov še vedno nezadovoljiva, da upravni organi v ra-zmerju do skupščin družbenopolitičnih skupnosti premalo-krat nastopajo samostojno in neposredno prevzemajo odgo-vornost za predlagano rešitev.
Tudi delovanje upravnih organov v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti delovnih (judi in občanov v upravnih zadevah ni zadovoljivo, prepočasi se uveljavljajo dohodkovni odnosi v delovni skupnosti, strokovni izobrazbi zaposlenih v državni upravi se posveča zelo malo pozornosti itd.
Informacija, o kateri razpravljajo delegati, vsekakor naka-zuje sprejem nekaterih odločnejših ukrepov za pospešitev preobrazbe državne uprave. Ta informacija je bila dana v razpravo kot sestavni del predlaganih sprememb sistem-skega zakona o državni upravi, izvršnem svetu in upravnih organih. Med spremembami velja opozoriti na predlog, da je izključena možnost izjemnegaponovnega imenovanjasekre-tarjev in predsednikov komitejev ter njihovih namestnikov po preteku dveh nnandatnih dob, da je za funkcionarje, ki vodijo druge upravne organe, določeno, da so lahko največ dvakrat zapored imenpvani na isto funkcijo, ter da je za sprejemanje odločitev v izvršnem svetu uvedena večina glasov članov. Te spremembe- pravzaprav izhajajo iz ustavnih dopolnil, vezane so na uresničevanje kolektivnega dela, odločanja in odgo-vornosti pri izvrševanju funkcij državne uprave.
Temeljno izhodišče drugih sprememb pa je vsekakor ra-, cionalizacija dela v upravnih organih. Spremenjene so pred-vsem določbe, ki predstavljajo izhodišče za ustanovitev upravnih organov: pri določapju njihoveorganizacije je treba upoštevati obseg, vrsto, medsebojno povezanost in način izvrševanja nalog.
Č.S.