------ 263 ----- Narodne stvari. Glasi domorodni o novem času. V Gorici 7. avgusta. X+Y. Že spet je nekakošen električen tok narode avstrijske pretresel. Zlate besede novega državnega ministra Belkredi-a v znani okolnici od 30. julija t. 1.: „Urad in posamni uradnik mora z ljudmi v njihovem j eziku občiti (to je, govoriti in dopisovati jim)u, koga bi ne bile z veseljem navdale? Gledati pa bo zdaj treba na to, da te ministrove besede tudi med nami Slovenci resnica postanejo. Vrli primorski namestnik baron Kellersperg je bil vsled pri-tožeb že lani meseca oktobra vsem okrajnim predstojnikom v Istri in po Goriškem skoraj v enakem zmislu prav resno okolno pismo poslal. Rečeno je v njem, da uradniki morajo ljudi, s kterimi imajo opraviti, razumeti; daje sramotno, če kdo, ki že veliko let med Slovani služi, še jezika slovanskega ne zn&; naj bi se toraj kar brž učenja lotil; da se bode pri povišavanji na to gledalo itd. itd. Do konca marca t. 1. so imeli predstojniki sporočiti, kako uradniki v slova(e)nščini napredujejo. O tem pa, da bi bila ta okolnica kaj sadu obrodila, ni bilo nič slišati; ne manjka se še vedno vsake baze uradnikov , neslovenskih in — „kranjskih" , v slovenskem živalstvu tako malo izvedenih, da še celo rogatih naših živali c, ž, š ne poznajo, da bi vsaj imena slovenska pravilno pisali. Pa saj dokler je Šmerlingov duh vladal, so morale okolnice njegovih poglavarjev mrtva črka ostati. Prizadevajmo si, da bo odsehmal bolje. Smemo se li nadjati, da bo bolje? Kar biti mora, bode, samo da vozu, na kterem se ima nova gospodinja, slovenščina, v pisarnice pripeljati, za časa pot gladimo. — Mi Goričanje smo se že zoper baterije znanih puhlih izgovorov in ugovorov glede na rabo slovenščine v urad-nijah s tehtnimi djanskimi razlogi oborožili — „facta loquuntur." Ni nam druzega treba, kot da cesarske urade na deželni odbor in na županije zavrnemo rekoč: Tako delajte! — Deželni odbor goriški dopisuje laškim občinam (županstvom) po laški, slovenskim pa po slovenski. Laškim županstvom so sicer tudi že poprej cesarske uradnije laški dopisovale, slovenskim pa je začel še le deželni odbor dekrete in vsakoršna pisma v slovenskem jeziku pošiljati, česar so občine prav vesele. Skoraj vsa županstva odpisujejo na slovenske odborove dopise po slovenski. Po slovenski pišejo -- in sicer časi prav dolga — sporočila; slovenski so njih letni preračuni in inventarji, ki jih odboru pošiljajo, z eno besedo, vse njihovo uradno dopisovanje je slovensko, in dasiravno so občinski predstojniki večidel možje, ki niso druzih, kot domačo šolo obiskovali, vendar vse, kar jim odbor piše, prav dobro razumejo, in ne, da bi jim besedi zmanjkovalo, njegovim vprašanjem natančno in primerno odgovarjajo. To je resnica. Imamo pa tudi res še peščico zlasti bolj ^gosposkih" županov, kteri na slovenske dopise po italijanski ali po nemški odpisujejo. Odbor jim tega ne brani, ker noče nikogar siliti, da naj v tem ali tem jeziku piše; česar pa odbor tudi noče, je to, da bi kdo njemu kratil pravico — šteje si pa to tudi v svojo dolžnost — z ljudmi, ktere zastopa, v njih maternem jeziku govoriti, jim v njihovem jeziku dopisavati. Zatoraj je nekemu županu , kteri je zahteval, naj se mu po italijanski ali po nemški piše, češ, da „novega(?!) slovenskega jezika" ne razume, s tem-le dekretom odgovoril : „K županii *ski spada sedem katastralnih občin, namreč: —- — — —, kterih prebivavci so skoraj vsi Slovenci. Deželni odbor ima tedaj za svojo dolžnost, pošiljati svoje dekrete in ukaze tudi *skemu županstvu, kakor jih pošilja drugim županstvom slovenskih krajev grofije goriške. Ni pa res, kakor piše slavno županstvo v svojem sporočilu pod številko 162, da med jezikom, v kterem odbor piše, in med onim, ki se govori v *ski županii, je tak razloček, da prvega (odborovega) v celi županii nobeden ne razume, ker odbor piše svoje dekrete v tistem jeziku, v kterem je pisan pričujoči dekret, v tistem jeziku , v kterem so pisane bukve, ki jih otroci v ljudskih šolah *skih berejo, in v ravno tistem jeziku, v kterem se po cerkvah županije *ske zbranim kristjanom bere in razklada sv. evangeli. Gospod župan *ski, ki mu tak jezik ni všeč, in ki tirja, da naj se mu piše po italijanski ali nemški, nima pravice sam od sebe kaj tacega tirjati v imenu občinskega namestovavstva ali v imenu volivcev vseh gori omenjenih katastralnih občin. Deželni odbor dobro ve, da gospod župan ni svojega sporočila, ki je v nemškem jeziku pisano, sam sestavil, temuč, da je je spisal njegov sekretar ali tajnik. Al sekretar, ki dobiva svojo plačo od Slovencev, je dolžan, slovenski jezik popolnoma znati, tako, da, če ga ne zna ali ga znati noče, ni vreden, da ostane na svojem mestu." „Neogibno potrebno je, da dobiva slavno županstvo dekrete in ukaze od deželnega odbora v maternem jeziku svojih soseščanov, ker je njega dolžnost, jim jih v polnovernih (avtentičnih) besedah oznanovati, in ker po ------ 264 ----- postavi ima vsak soseščan pravico, take dekrete in ukaze sam pregledati in brati v občinski pisarnici." „Ni prav tedaj, da se slovenskemu jeziku vrata v občinske pisarnice zapirajo." „Po tem takem bo deželni odbor, zvest svoji dolžnosti , slavnemu županstvu tudi prihodnjič, kolikor bo mogoče, svoje dekrete in ukaze v slovenskem jeziku pošiljal." Ta dekret je poslal odbor ne le dotičnemu županu, temuč tudi zastopnikom vseh k županii spadajočih ka-tastralnih občin. Na ta dekret je županiin tajnik hitro po slovenski odgovoril! — Kako veselo in lepo bi bilo, ako bi cesarske uradnije naš slavni odbor posnemale! Pa kaj odbor? saj je cesarski uradnik tisti mož v odboru, kteri je — kakor je v vseh druzih zadevah njemu in tukajšnji c. k. okrajni gosposki glavni steber — tudi začetnik omenjenega čudovitega prevrata po naši grofii, kakoršnega bi se še pred tremi leti nihče nadjal ne bil. In vse to se godi pri nas na tihem brez hrupa. Res je včasi „vox populi, vox Dei"; sama previdnost Božja nam je, posluživši se ljudskih volitev, g. Winklerja na tako mesto postavila, da ves upljiv, ki mu ga nenavadna spretnost in izvedenost v opravilih in uradna oblast daja, le v to obrača, da bi naše ljudstvo sramotne duševne in materijalne sužnosti rešil. Slava!