Tečaj IV. List 23. V GORICI, v petek 4. VJ ;f>. List izhaja vsak petek in velja b poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 golil., za pol leta 1 gold. 50 solil., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni. Dopis slavnega namestništva v Trstu. „ Denar je glavar" pravi star pregovor, ki zlasti v sedanjih časih določno trdi svojo veljavo. Ker so velike osebe, — visoki krogi — bili zapeljani od »krivičnega Mamona", bi radi tudi duhovščino po tej poti ob veljavo spravili. Če dalje bolj se zmanjšujočo »čedico" bi radi od pastirja ločili in razkropili, na to meri menda, oni dopis slavnega c. k. namestništva tržaškega d. 13. aprila t. 1. št. 3927/11, v kterem beremo, da škofovo plačilo ima biti 10.000 fl.; domkapitelna pa nič ne omeni, kakor da ga ne bilo ; pri kollegiat kapitel (v tr-žaškej škofiji Koper, Piran,) ima à dignitàr (prošt ?) 1000 fi. in kanonici 600 fl. Mestni župniki (v Trstu?) po 1200 fl. zunaj mesta do dve milje (4 ure oddaljeni) 800 gl., bolj daljni pa 600 gl. Čudno je, kar dopis pristavi: »Unter dem Worte »Pfarrer" sind alle selbststàndigen Seelsorger oline Unter-schied eter Bezeichnung begriffen". Torej kakor protestantski »pastor", in ni razločka med dekanom, župnikom, vikarjem, kaplanom, saj so vsi duhovni. (Buldog, hrt. pinč, šek, vsi so psi, naj si bo tudi drug od druzega različen po velikosti in nravni c lastnosti). Sploh je ta namestniški dopis tako nerazumljiv, da mi ga nobeden mojih bližnjih sosedov ni znal raztolmačiti. Vsled tega dopisa je menda sopet letos, kakor lani, naš c. k. okrajni glavar sežanski razposlal vsiin duhovnom nalog za »general-spoved" vsili dohodkov. Saj je letos sveto leto, in vernim kristjanom se priporočuje „nerejal-spoved", kakor mi je rekel nek kmet, zato ne bo škodila niti duhovnom, samo ta razloček je, da verni vdobè popolnoma odpustke, a mi le po milosti in po mnogem pisarenji se udeležimo odpustka denarne kazni. Dva formulara (lista) smo dobili, da je do konca meseca napolnjene istemu glavarstvu odpošljemo. Posebno je zanimiv „obrazek" za izkaz dohodkov, kte-rega je sam glavar napisal s temi vprašanji: 1. Koliko dobiva duhovnik v denarji? 2. Koliko mernikov pšenice ? 3. Koliko ječmena? 4. Koliko rži? 5. Koliko ajde? Koliko koruze in soci va je izpuščeno, 6. Koliko čebrov vina ? 7. Koliko proste bire? 8. Koliko štole? 9. Koliko štipendij za sv. maše? 10. Koliko olja? Kaj ne po Krasu v sežanskem okraji je vse polno oljk, kakor po Ipavskcj dolini po besedah laškega tržaškega lista »Mente e Cuore" ki pravi: »La valle di Vipacco è al riparo della Bora e tutta piena di olivi" (»Vipavska dolina je pred burjo dobro zavarovana ter vsa z oljkami posajena''). Kdo ne bo občudoval take silne geografične učenosti ? Ako je v Ipavi oljka, toliko bolj mora biti na bolj južnem Krasu. 11. »Koliko sira?" Kakšnega? ali kravjega? saj ovce so skoro vse občine zatrle po želji onih ljudi ki v svetem evangelju velikokrat omenjeno ovco in torej tudi jančike sovražijo ter bi jih hoteli povsod zatreti. 12. Koliko drv? 13. I. t. d. to če reči, vse kar koli dobivate, vse natanjko izpovejte. Kdor hoče eno stvar, posebno denašnji čas, edino pripoznano »materijo" (tvarino) prav do dna poznati, jo mora razkrojiti na prvine. Po nauku materijalistov prvine obstoje iz »molekilov," molekili se razkrojè v »atome" a ti sopet razpadejo v »monade". Po istih pravilih bi moral tudi duhoven vse natanjko povedati razločiti : materija : bira, molekili : merniki, atomi : bokali, monade : kosi in koščeki. Kdo se ne bo zmislil na izrek Kristov : »Gorje vam pismarji in farizeji, hinavci, ki desetino dajete od mete, aneža i kimlja, pa opuščate kar je v postavi bolj važno pravico, usmiljenje, vernost" (Mat. XXIII, 23.). Pod št. 13. je mesto vprašanja pisan i. t. d, torej nadaljujmo : 14. Koliko soli dobiš na leto ? Kaj meniš da duhoven bo jedel pustobno neslano jed ? Župnik na O. dobiva o sv. Štefanu po starodavnej navadi, ko ljudje prinesejo sol blagosloviti, pest soli od vsake solnice. 15. Koliko popra? Se smejaš? Pa glej v zgodbah tržašk. mesta berem: 1. 1365 je izročil dekan tržaški Alberti cerkev sv. Kocijana v Gerljanu, Marinu Prosečkemu s pogodbo da ko zajemščiuo posestev prinese : o sv. Mihelu eno libro popra, o Voznin kozliča, in o Velikem Šmarnu (15. avgusta) štiri butare lavrovega perja". 16. Koliko pirhov o Veliki noči? Koliko piščet in kokoši ? kajti znano je, da duhovniki jedo kokoševno, ako jo imajo, ter ako greš v Trst le pazi dobro po ka-kej stranski ulici boš koj slišal : »guarda un mangia galline!" (»glej ga kokošejedca! tako včasi tržaški paglavci vpijo za duhovniki"). 17. Koliko klobas, jezikov, re-berc (s kislim zeljem so kaj okusne) in sploh »koline" dobivaš na leto? Povej, da bo kak prijatelj glavarjev znal, ako ima priti keclaj na klobase v gostje. 18. Rediš kakšno rogato ali kako ščetinasto žival ? Povej kaj dobiš mleka, masla, koliko za tclčika? ali, kakor vnet za kmetijstvo, si morda imel »migliče", po čim sije prodal? In, skoro bi pozabil, za kmetijstvo silno važnega gnoja koliko pridelaš? 19. Gotovo rediš tudi svilne červiče, saj v duhovskem zapisniku berem : »N. membrum societatis agronomicae Goritiae": to je da, kot družnih kmetijstva si tudi kaj »galete" pridelal. Povej koliko ? 20. Koliko dobiš za raz-tolmačenje nemških in italijanskih kmetu nerazumljivih uradnih dopisov? Nič ne taji, po pravici povedi. Ta dobiček ti bo kmalo « po vodi splaval, ker v nekaj letih se bodo Naročnina in dopisi naj se blagovoljno pošiljajo opravniltfm v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljat v e naj se fnuiknjejo. \ Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se prejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., è 2 dvakrat, 12 15 soldov. sold., če trikrat, otroci po šolah nemškega in italijanskega naučili, da te bodo prekosili, in te za tolmača nič več ne potrebovali. Kdaj so že prešli časi, da so duhovniki za tolmačenje plačilo dobivali pa vendar so ga, kakor berem v župniškem arhivu na O...: »Leta 1777 je tožil župnik kmete v T... ki mu za tolmačenje italijanskih uradnih dopisov niso hoteli več kakor njih predniki, odmeriti naj lepših hrastov za drva". Hodi zdaj! za isti »dinst", ki ga še več ko nekdaj opravljati moraš, ne dobiš ne lesenih ne medenih nc kostenih dohodkov. 21. Koliko dobiš za pisma, pogodbe, pobotnice i. t. d. ki je kmetom zapisuješ ? I ta zaslužek bo kmalo „fuč!", kajti učitelji te bodo spodrinili, ki so »altro che" bolj iznajdeni kot bore kaplanček. Čuj kaj pravi »Glasilo* nam nasprotne stranke: »Z vsakim dnevom raste naše število, z vsako šolo, ki jo dobi naš narod, zadobi naša stranka (liberalcev?) novo postajo" (Soča št. 7.). 22. Koliko dobiš ? za ... dopise v časnike ? Kaj ni morda časnikarstvo studenec dohodkov? Se vé da nam klerikalcem ne vrže dosti, kedaj le zaničljiv posmeh, ošabno preziranje, “grdob-no natolcevanje od nasprotne stranke, ki se ne sramuje zajemati v liberalcem vsili jezikov odprte predale dispositionsfonda (vide »Nation"). Tako bi te vprašanja lahko nadaljevali »sine fine dicentes" brez konca in brez kraja, kajti dohodki so po raznih duhov-nijab jako različni, neki starodavni, mnogi so se že zatrli, a v poznejib časih kakor vse kaže. se bodo še bolj skrajšali. Ali nima postava nijeduib stalnih določb ? Saj menda velja tudi še danes Horacijev izrek: »Sunt certi denique fines" (so neke stalne meje), po kterem bi se moralo ravnati pri določbah davkov. Duhovnom poslani »obrazek" pravi, da se ima napraviti : »Das Einbekenntniss aller Bezilge ohne Unterschied (vse dohodke brez razločka ima spovedati). Na drugem formularu pa stoje sete pomenljive besede: »Da so gori postavljene podvedbe čez dohodke po moji najboljši vednosti in vesti storjene potrdim z letim na mesto prisege in pod zvestobo poštenega državljana z svojim podpisom". (Slaba prestava). Ako ti je prisega najsvetejše in najmočnejše potrdenje resnice, ne smeš čisto nič vtajiti, ker prisega ni otroška igrača, ali prazna formalnost kakor fra-inasonom (vide Klun). Ako pa vestno in na tanjeno vsakoršne dohodke, ktere koli dobivaš izpoveš, onda ti poreko en dan : Dosti dobiš od ljudi še čez svojo »kompetenco" (postavno plačo), torej ti v prihodnje nič več ne damo dopolnitve plače iz c. k. kaše. Ali spremenijo vse dohodke v naturi (biro, žito itd.) v denar ter na-lože kmetom toliko veče davke, da jih ne ! - m 6>r- M m «W 6» m ostanemo na cedila, kakor sedaj učitelji, - stoj ‘ : m? dip' * W W » ki od početka lota ne dobivajo plače. Ravno tako bi znala liberalna vlada, ako bi vnikf vse prihodke iz kaše dobivali v rji, po prusaškem izgledu kuj plačo onim duhovnikom, ki bi kljubovali im pa od vlade potrjenim postavam, ida tje je meril predlog nemškutarskih )slancev v Ljubljani v 12. seji let. dež. il srečno odložen, ali vendar ovržen. Saj beremo v sv. evangeliju: _ samo postavo, in po postavi mora umreti1“ (Iv. 10. 7). Kaj misliš ti brate v tej za naš stan jako važnej zadevi, piši kaj, da _ va • * • • mi s ig * se porazumemo, kako nam je ravnati i se m boriti proti vsestranskim navalom grozečim A .K« našemu stana. 7 ’ÌP ’VH' ' .. vi',; Skalovič. 5 r>n > b Jki kič 5 kMf. I>Opisi. HM .'«V* m Iz Rihenharga 25. maja. — Preteklo ne- • « •• m « • ••• deljo je bil za nas poseben dan. Dobili smo novega fajmoštra, v. č. g. Andreja Brezovšček-a in ta dan je bil slovesno vpeljan in predstavljen Rihenberški fari. Že par dni pred je veselo pritrkovanje zvonov oznanovalo posebno slove-* | _ snost Dan vpeljanja so vihrale iz visokega stolpa štiri zastave, slovenska, dve deželni, pa tv avstrijanska. Na farovžu je stala * avstrijanska zastava. Lep prizor je ponudil na nasprotnem IM Uk ti- hribu vzdigajoči se gorenji grad grofa Lanthieri-a. Iz starodovuega stolpa in iz vseli oken drugega CA nadstropja majala so dolga mnogobrojna bandera — Sešlo se je 22 duhovnov, med njimi 5 faj-mostrov, ljudstva pa toliko, da ga je v sicer prostorno, pa za Rihenberško faro posebno o shodih vender pretesno cerkev komaj polovica priti zamoglo; bil je tudi somenj kakor navadno vsako kvaterno nedeljo. — Pričujoč je bil dvorni svesovalec baron Re c h ba e h, kot namestnik Nj. Veličanstva; grof L ant hi eri Karol je tudi došel iz oddaljenega Vipavskega trga. Vpeljal je novega fajmoštra v. č. g. monsign. Janez Budal, korar in dekan stolnega kapiteljna. Po tem ko je mons. Budal izpred altarja fari predstavil novega fajmoštra, stopi na lečo ter govori z njemu lastnodomačo pa prepričalno besedo I. o veliki potrebi, da mir in edinost vladata med dušnim pastirjem in med igegovimi ovčicami, H. kako se lepa zastopnost ohrani in pospešuje. Govor je bil sedanjemu času prav primeren. — Slovesnost je povzdigovalo lepo ubrano petje pod vodstvom vrlega učitelja Poniža (peli so slov. mašo) in skor nepretrgano pokanje mož-narjev. — Pri obedu, — h kateremu so bili povabljeni župan z vsem starašinstvom, ključarji farne cerkve in štirih poddružnic, pevci in drugi — so se glasile razne napitnice. Prvo je napil A. Robič, župan, — mož veljaven in znajden kakor redko kedo njegovega stanu, novemu faj-moštru, s ponosom spominjaje, da Pdhenberška fara ni nikdar zdražeb imela z dušnimi pastirji ker spoštuje svoje duhovne. Potem napije novi fajmoštr Nj. Veličanstvu in Nj namestniku baron Reckbach-u, Sv. Očetu in knezonadškofu ; baron Rechbach še posebej Nj. prevsvizenosti Goriškemu nadškofu, itd. — Prav Židane volje je bilo vse, h kojemu je veliko pripomag&la uljudnost dvora, svetov, bar. Rechbach-a. Iz sv. Križa pri Ajdovščini, L junija. (Prof. Fr. Kuraltovo razlaganje ovino-reji in uspeh.) Kar je bilo s zaduji številki vašega lista napovedano, se je tudi v nedeljo godilo. Prišel je k nam veleučeni g. professor F. Kuralt, posebna hvala gre tedaj slavnemu vodstvu kmetijske šole, da je blagovolilo vstrcči naši želji. Zadovoljnost Občinarjev bila je splošna, posebno pa se je to videlo, ko jé že zbrane g. K. prelepo in prijazno pozdravi ter se izrazi da je to nalogo prevzel iz ljubezni do napredka in zboljšanja revnega položaja kmečkega stanu in sploh za povzdigo vinskega pridelka. Videlo se je pa tudi gospodu, da je v resnici vnet za stvar. Poslušalcev se je vse trlo; velika šolka dvorana bila je vkljub neugodnemu vremenu natlačena, kar dovolj dokazuje ukaželjnost kvižkih kmetovalcev o nar važnišem vinskem pridelku. Predavanje se je vršilo o vinoreji. Gospod K. je z drobnogledom pokazal več-sortna neki pokvarjena vina t. j. glivice v vinu, ktere bdlezni in vsled teh popolnoma pokvarjen-je vina vzrokujejo. Razjasnil je to bolezen tudi po fotografičnih podobah tacili glivic, ter jako razumljivo in temeljito dokazal njih življenje iu rast. Navedel je zraven tudi razna sredstva tem v okom priti; opomnil je pri tem poslušalce na napako, da vino predolgo na drožih drže, ter grajal nekak znan predsodek, da drože so matica vina, ker s tem se one glivice narbolj množe in vino spridijo. Govoril je o tej stvari jako natančno okoli tri ure. Analizovala so se potem razna vina, in vdobilo se je, da imajo okoli 90 alk., kar obilno upanja daje, la se tukajšnja vina bodo dala zdatno zboljšati. Popoldan pa je gospod K. obširno poduče-val o kletih, čiščenji sodov, posebno pa je pri tem povdarjal potrebo žvepljanja trt in man-danja. To je posebno kmete zanimalo. Govoril je dobri dve uri. Konečno pa je gospod še s tehtnimi razlogi dokazal, da stanovitnega napredka v tem obziru ni pričakovati, ako posestniki in gospodarji kakega društva ne osnujejo ter z druženimi močmi začeto delo podpirajo. V takem društvu bi se udje skupno podučevali, v tesno zvezo prišli s kmetijskim društvom, od tam bi pa poduk in pomoč prejemali. Vrli možje bili so za to hitro vneti, in upisalo se jih je v prvem hipu v kmetijsko družbo 21 posestnikov med njimi taki, kteri zarad premoženja, omike in dnizih lastnosti slove. Upamo in se nadejamo, če prej ne, vsaj o trgatvi bode drugo praktično nadaljevanje v tem obziru, kar se nam je tudi obljubilo. Polagamo našim vinorejcem na srce, naj v obilnem številu v družbo pristopajo, ker le potem se bode vspešno zamoglo napredovati v preimènitnem dohodku in le tako nam bo mogoče v kratkem morda osnovati vinorejsko društvo. Priporočujemo tukaj tudi drugim kmetovalcem naše okolice in občinam, naj si* hitro tacili predovanj omislijo, ako želijo zdatno napredovati. Pri nas, mislimo, se je s tem prvim podukom položil temelj k zboljšauju vina, zdravlju trte in k pospeševanju blagostanja. Bog daj, da bi se iz višin v sredi doline vzdigujoče se občine, kinalo raznesel dobrodejni sad praveva napredovanja v tem, kar edino sko-ro živi Jpavskega kmeta. Uspeh ta, da je ua gospod Kuraltovo priporočilo toliko veljavnih mož pristopilo h kmetijski družbi, ki bodo zdaj ravno toliko iztisov «gospodarskega lista4 prejemali, potem navdušenje za vinorejsko društvo in želja, da bi gospod Kuralt še O trgatvi k nam prišel — je ob enem naj lepše spričevalo zmožnosti g. profesorja pa tudi priporočilo, da ga povsod tako ukaželjno sprejmejo, kakor so ga naši možje brez izjeme sprejeli. Hvala toraj gospodu Kuraltu, slava vrlim ukaželjnim možem ! Ogled, Avstrija. Komaj je ena ministerska kriza pri kraji, že se o drugi govori. Zdaj naj bi odstopil posebno na Češkem dobro znani Koller, državni vojni minister. Pa Dunajčanje niso imeli časa zadnje dni misliti na ministerske krize, vsa njihova pozornost je bila obrnjena na novo strugo reke Donave. Cesar je 14. maja 1870 prvo lopato zasadil in velikansko delo je v petih letih končano in kakor je minister Las-ser rekel, Dunaj je obvarovan pred povodnji. Cesar, kterega so spremi je va'i nadvojvodi, veliko drugih imenitnih oseb in nezmerna množica ljudstva, se je zahvalil za imenitno delo in na parobrodu „AriadneM prvi se peljal po novi strugi. V Hermanstadtu so imeli Rumimi 23. maja velik shod. Okoli 200 najodličnejših oseb je bilo pričujočih. Namen zborovanja je bil pogovor, ali se Rum uni novih volitev na Sedmogradskcm za peštanski državni zbor udeležijo ali ne. Madjari, kakor pri nas nemška in nemškutarska večina v d n- - > najskem drž. zboru, vse druge narodnosti prezirajo. Rumimi so skoraj enoglasno sklenili da so za absolutno pasivno politiko, to je, da se volitve sicer udeležijo, da pa njihovi poslanci ne gredo v peštanski zbor, ampak da skupno postopajo z drugimi narodi, kterim je enaka osoda. Volitve na Ogsrkem pa so se že začele. Sam minister Tisza je šel v svoj volilni okraj in je tako rekoč volitve oficielno začel. Vse je radovedno, kak izid bodo i-mele, in ali bo konservativna stranka kaj pridobila, ali celo zmagala. Na Kranjskem je postal dosedanji voditelj vlade Widmann načelnik, in deželni glavar Kaltenegger dvorni svetovalec. Ce je to stopinja na bolje, smo pač še daleč do sprave, sreče in miru v Avstriji. Zunanja države. Srbski knez potuje : po svoji deželi, povsod ga z navdušenjem sprejemajo. — Na Španjskem Karlisti vedno napredujejo, te dni se je o večih zmagah poročalo. — Kralj in kraljica Švedška sta prišla v Berlin obiskat pruskega kralja in nemškega cesarja. — V Rimu je bil Garibaldijev nasvet zastran zboljšanja struge Tibere po priporočilu ministra v prevdarek vzet. Narodno gospodarstvo. Banka Slovenija. [Izvirno sporočilo.] Dne 31. maja 1.1. bil je občni zbor; dnevni red obsegal je : Društveno sporočilo ; sporočilo pregledovalnega odseka; račun za leto 1874; nasveti o spremembi §. GO in 61 društvenih pra- vil, da bi namreč zarad čistega letnega dobička le občni zbor proti odločeval; o prenaredbi §. 73 društv. pravil ; volitev predsednika, upravnih svetovalcev, namestnikov in pregledovalcev. Za predsednika je bil izvoljen gosp. Miha Starò, grajšak v Mengišu in za upravne svetovalce : gg. Andrej Jeglič, Peter Kozler, Valentin Krisper, France Potočnik, Karol Rudež, dr. J. Poklukar, Peter Graselli, Hugo Turk in Josip Zenari ; za namestnike : Primož Ribnikar, Jožef Matevže, Pavel Skale in ^Dragotin Florian ; za pregledovalce : Dragotin Žagar, Luka Robič in Janez Vičič ; dva pregledovalna namestnika i Josip Lozar in Ant, Verhune. Iz vsega posnemamo, da na dobrem obstanku našega domačega zavoda ne moremo več dvomiti, ampak gotovi smo si, da ga ne'bodo le delničarji, ampak vsi pravi rodoljubi moralično podpirali. Ce pomislimo velikanskega primanjkljaja, kojega nam je občni zbor v preteklem letu objavil, nam je nemogoče pričakovati velikega dobička v računu leta 1874, ampak zadostuje nam že trohica prigospodarjene istinc, koja nam je v dokaz, da pridemo kmalo do boljše nade, ako le posebne nesreče našega zavoda ne zadenejo. Priobčujemo tu še društveno poročilo pri občnem zboru dne 31. maja t. 1. koje se glasi: V občnem zboru 28. maja 1874 novoizvoljeni opravilni svet je delovanje banke s težkimi in neugodnimi razmerami prevzel, tako da je njeni obstanek bil dvomljiv in je njeno delo? vanje zaviral. Moralo se je na sredstva misliti, po kterih bi se neugodnosti odstranile. Pred vsetn se je za potrebno spoznalo, da se morajo razni trgovinski oddelki popolnoma pregledati (revidirati). Nasledek tega je bil, da so se drage poddružnice na Dunaji, v Pragi, v Pešti in v Trstu odstranile in nezmožni in nezanesljivi uradniki odslovili. Draga režija (stroški), ki se je le po dolgem Času in z velikimi stroški odstraniti zamo-gla, potem mnogi požari, posebno iz prejšnjega Časa, so gotovino banke tako znižali, da je k njenemu obstanku in k povzdigi oslabelega zaupanja bilo treba, da je iz van redni občni zbor delničarjev 17. avgusta pr. 1. 150/0 doplačila na delnice sklenil. To doplačilo se je le za 2337 delnic vplačalo in opravilni svet je moral prvih 1356 med-časnik listov neveljavnih proglasiti, ker se na nje vkljub več dovoljenih vplačilnih obrokov ni doplačalo. Odstranjenje poddružnic in razvoji obširne in zavozljane trgovine je zahteval centraliziranje delovanja, ktero je zopet časa in stroškov tirjalo. Ta je bil trgovinski stan s sklepom leta 1874 kterega leta račun Vam danes spoštljivo predlagamo. Iz naslednjih številk o velikosti zavarovane ištine in od nje spadajočih premij o ognju kakor življenju in o likvidiranih in poplačanih škodah se bodo gg. delničarji o vspehu cele trgovine razločno prepričali. a. Oddelek ognja, neposredna trgovina. Število izdelanih polic znaša 8640 z zavarovalno istino gld. 10.774.263, za ktero se je prejela premija po odbitih v gotovini................... . gld. 52.487.04 v zapadlih menjicah . t . . „ 34.356.70 v reserviranih.................„ 100.371.66 Skupaj gl. 187.215.40 h. Oddeleh ognja, protimvarovalna trgovina. Protizavarovanje je dalo gotove premije po odbitih storni...................gld. 10.847.40 v zapadlih menjicah .... „ 5.277.31 Skupaj gld. 16.124.71 Plačalo se je raznim (retroeesijskim) proti-zavarovalnim zavodom požarnih škod gl.' 27.084.60 ob v neposredni trgovini pa smo imeli 243 škod, ktere so se v posameznih deželah tako le pripetile : 53 škod na Kranjskem . . . gh 18.568.78 13 » na Dunaji iu okolici . n 3.849.05 113 , na Češkem, Moravskem i Šleziji n 22.458.24 1» , v Trstu, Gorici, Istriji i Dalmaciji it 6.566.18 45 , na Ogrskem .... it 13.003.52 Celi znesek gl. 64.445.77 po odbitem pozavarovanji z gl. 28.176.S3 ostaja na lastni račun gl. 36.269.14 Razun tega se je v bilanci za začasne škode po odbitih pozavarovalnih zneskih gl. 13.936.22 vračunilo. c. Oddeleh življenje. Konec leta 1873 bilo je za vsem veljavnih polic 1103 z gld. 471.300 zavarovalnega in podpisanega kapitala. Od 1. januarja do 31. decembra 1874 se je zavarovalnih ponudb na življenje vložilo in sicer razne ponudbe po tarifu I-XV 589 z gld. 262.150 zav. istine asocifac. ponudb. 460 z gl. 135.840 „ „ Skupaj 1049 gl. 397.990 zav. istine • Od teh po tarifih 1—15 se vsled zdravniškega spoznanja ni sprejelo 25 komadov z 29.760 zav. fet. Bilo je toraj po tar. 1—15 izdelanih 564 polic z gld. 232.390 zav. istine asocijacij 460 „ „ 135.840 Skupaj 1024 polic z gld. 368.230 zav. istine K temu iz leta 1873 1103 polic z gld. 471.300 „ Vsega skupaj 2127 polic z gl. 839.530 zav. istine Od teh je odpadlo v 1. 1874 skoz storni-ranje zavoljo nedoplačila ali vsled smrti 1105 p. z gld. 459.620 Konec leta 1874 bilo je tedaj veljavnih . . 1022 p. z gld. 379.910 in sicer po tar. 1—15 517 p. z gld. 213.830 asocijacij ..... 505 p. z gld. 166.090 Omenjeni račun za pretečeni trgovinski čas kaže le mali dobiček................gld. 206.63 za ogenj in . .......................... 71.63 za življenje in težko, da bodo gg. delničarji z njim zadovoljni, ker se julikupon 1.1. ne bo plačati mogel ; pa če se prevdarijo okoljščine, po kterih se v celem cesarstvu raztegnjeno, vsled nerazumnosti in slabega gospodarstva zavoženo zavarovalno društvo ne da tako lehko na pravi tir spraviti in zgubljeno zaupanje zopet povzdigniti in da našej zavarovalni trgovini napredka odreči ne moremo, smejo gg. delničarji pomirljivo zagotovilo sprejeti, da na dobrem obstanku našega domačega zavoda ne smemo več dvomiti, posebno ker se nadjamo, da ga bodo gg. delničarji tudi za naprej z vso svojo moralično močjo podpirali. Domače stvari. (Slovesnost v semenišči.) Prevzvišeni nadškof so blagovolili odobriti po odboru sestavljen program, po katerem se bo slovesno odgrnila oprsna podoba rajnkega dr. Janez Hrasta. Pri- hodnji četrtek to je. 10. t. m. bo v semeniški kapeli velika črna maša o 9. uri in pol po maši v obedovalnici (refektorji) slovesen latinsk govor, na to se odgrne podoba in h koncu se bo nalašč z& to zložena kantata. Odbor je odločil četrtek za to slovesnost zarad tega, da se lahko duhovščina z dežele u-deleži. To naznanilo je ob enem tudi vabilo. Pri tej priliki tudi naznanjamo, da vsi tisti, ki so za spominek kaj darovali, pre„ po prof. Štef. Koclančiču spisan životopis in . gospej Šantelnovi na kamen risano podobo rajnkega. (Obravnave pred porotniki) bodo naslednje dni : 8. t. m. zoper Fr. H. zarad posilnega os-krunenja in zapeljevanja. — 12. t. m. zoper T. B. zarad razžaljenja časti. 16. t. m. zoper A. C. zarad razžaljenja časti. — 18. t. ra. zoper S. L. zarad razžalenja časti. (Konfiskacija.) Zadnjo številko 44. Ison-zo-a je policija konfiscirala ... » -i - -, .rK' (Odlikovanja.) — „Wiener Zetg.“ je prinesla v svoji 121. številki najviši sklep pre- . '* ■M 9 - svetlega cesaija od 27. maja t. L, vsled kterega je Nj. apostoljsko veličanstvo o priliki potovanja, v Trst, Gorico, Istrijo in Dalmacijo za skazano udanost Njegovi najviši osebi in celi cesarski rodbini, posebno zasluženim osebam blagovolilo podeliti razna odlikovanja, zmed kterih so prejeli: . Čast tajnega svetovalca: Cesarski namestnik v Trstn Feliks baron Pino Frièden-thal. -.v; ■M Red železne krone U. razreda: Deželni glavar v Gorici France grof Coronini-Cronberg. Komturni križ Franc-Jožefovega reda: Janez grof Attems v Gorici, Karol vitez Porenta v Trstu. Baronstvo: Henrik žl. Bitter - Za-hony, posestnik fabrike. Red železne krone Ul. razreda: Deželnega glavarja namestnik v Gorici dr. Alojzij Pajer, župan v Gorici dr. Karol Pennèllo. Tl e m en iti stan: Podpredsednik obrfc-nijske in kupčijske zbornice v Gorici Andrej Pavletič. Vitežki križ Franc-Jožefovega reda: Veliki posestnik vRonkih Anton Dottori, nadškofijski tajnik v Gorici Monsig. Janez Globočnik, vodja gluhonemih v Gorici Monsig. Pavletič, župan v Sežani Karol Pollej, župan v Savodnjah Gavdencij Tosi. Zlati križ za zasluge s krono: Vodja zavoda zapuščenih otrok v Gorici Anton Kumar, župan v Ajdovščini Daniel Godina, župan v Kanali France Malnič, župan v Menu Janez S cale t tari, župan v Grado Anton Scaramuzza, nadzornik deželne komisije za urav- *. č navo zemljiščinega davka v Gorici Janez Schmidi n g er, veliki posestnik in fabrikant v Gorici Henrik Windspach. Zlati križ za zasluge: Župan v Cirk-liem Peter Podobnik, hišni posestnik in trgovec v Gorici Alojzij Se pp e n ho f er, cestni pod-vzetnik v Tornimi Andrej Šorli, učitelj v Gorici Vincencij Sp ang h er, župan v Gradiški Alojzij Z a nu tič, Sreberni križ za zasluge s krono: Župan v Ročinji Janez Brezigar, občiuski svetovalec v Šebreljab Jožef Klemenčič, župan v Čepov&nu Anton Kafol, župan v Heifenbergu Andrej Robič, župau v Trnovem Anton Win ki er. Razun tu navedenih oseb iz naših krajev prejelo je še veliko drugih oseb v Trsfti, Istriji in Dalmaciji razna odlikovanja. (Kmetijska družba) je pripoznala v svoji seji 31. maja t 1. od 8 daril po gl. 50 za napravo izglednih grojnišč sledečim gospodarjem : J. Pahorju v Renčah, Iv. Kulotu v Št. Roku pri Gorici, Andreju Kocijanu v Žirjah pri Povirju, J. Goliju v Zatominu, Ant. Cujču v Doljah, I-vanu Kendi vPolubinu iu Blažu Božiču na Beki-Ravni. Castitamo tem gospodarjem ne toliko zavoljo gl. 50, ampak zavoljo dobrih gnojnišč, s katerimi si bodo v malo letih prigospodarili o-bilniši darilo. Zavoljo tega priporočam živo drugim sosedom, naj bi si kolikor prej popravili svoja slaba gnojnišča — v lasten dobiček. (Žalosten konec.) — Ana Magnaz, 30 let stara in Anton Ziana, 51 letin mož prišla sta iz Trsta v Gorico in v gostilnici „pri jelenu" sta si zavdala se strupom.^Magnaz je umrla hitro 2. in so mrtvo prenesli v mrtvašnico, Ziana pa so živega prenesli v bolnišnico, kjer je tudi umrl. Naveličala sta se slabega življenja in storila žalosten konec. Razne vesti. — S Komna se nam piše: Že lansko leto so se g. Strekelj-u sviloprejke prav dobro spo-nesle iu tako hitro zapredle, da je že na eden in dvajseti dan svilodni mešiček našel, čeravno je bilo vreme silno nevgodno in listje slabo. Letos pa pri bolj ugodnem vremenu in boljem listji je že v devetnajstih dneh svilod pokazal in sicer pšeničnega plemena. To je lep dokaz, koliko izda in pripomore umna izreja (po znanstvenih pravilih). Ko je tedaj letos oni gospod o sviloreji podu če val, se je toliko ljudstva sešlo, da je bila šolska soba prenapolnjena in jih je moralo veliko zunaj poslušati. To mi daja upanje, da se bodo tudi poduka v kmetijstvu v obilnejšem številu udeležili, kakor do sedaj. * — Hrvatska opera i dramatično društvo. Odkar je Hrvatska svojo avtonomijo, akoravno ne popolne od Madjarov dobila, razvija živahno svoje zdrave moči na vseh poljih. Drama, vrhunec, zadnji i najviši razvitek poezije pa opera, najviša stopnja glasbene umetnosti, začele ste se tudi pri Hrvatih pridno gojiti. Se vé da so ti začetki v drami in operi še mali, težki a ti začetki bodo temeljni kamni onemu narodnemu domu omike, katerega bode Jugoslovanski narod, osvobojen turskih i madjarskih verig, v prihod-njosti sezidal. Dne 20. t. m. se je čula v Hr-vatski prvi krat opera „Ruy Blas" od F. Mar-chetti-ja Izvrstni „Viencevu kritikar hvali sicer izvršitev i predstavljanje te opere, a opero imenuje »melodičen mozaik raznih italijanskih oper." »Kaki krat, pravi, se zaslišijo zelo trivijalni glasovi, drugikrat pa zagrmi ves glasbeni bombast s pozorišča in orkestra — ali zastonj, to se ne prime srca". Konečno opomenja, da bi se v bodočih sezonah take drobnosti a la »Ruy Blas“ i »Crispino i Kuma" pustile i druge klasične o- pere, ki imajo več prave umetnosti, producirale. 29. t. m. se je pela opera »Krišpino i ku-ma" s pravim navdušenjem od vseh členov društva. Tri tem večeru je sodeloval tudi g. Nolli iz Ljubljane kot gost i je pel veliko arijo iz tretjega dela »Trovatore". G. Nolli je kakor sodi „Obzor“ lepo pel in občinstvo ga je prav s frenetičnim aplavzom štiri krati poklicalo, i po tretjem pozivu ga je odlikovalo s štirimi bou-quefci cvetja s trobojuimi verpcami. Umrli v Gorici od 28. moja do 2. junija. Ajitka Šuligoj, 53 1. prsno vodenico— Ana Seculin 4 1. angina — Anton Kolavčič 60 let sušica — Anton Blažiča 24 1. jetika — Alojzij Boški n 1 m. božjast. — Ana Mognaz 30 1. Anton Ziana 51 1. Qba vsled zavžitega strupa. Borsiti kurzi na Dunaji 4. junija. Gnotni drž dolg v papirju . 70 20 „ „ „ V srebru . . 74 45 Drz posojilo leta 1860 . . . 112 50 Akcije narodne banke . . . 959 — Kreditue akcije ..... 231 50 London 111 55 Napoleon d’ oro 8 89 Cekini 5 26 Adžijo srebra t 102 10 MOLITVE za sveto leto 1875 s kratkim podukom je naslov knjižici, ki je prišla v Mailingovi ti-skarnici na svetlo in velja: 1 izris ... 4 solde 10 izrisov ... 30 soldov 50 „ . . 1 gl. 25 100 „ . . 2 „ — D D Četrti natis. ilsMail«. Ravno ste natisnjeni dve lični knjižici, in se udobivate pri meni po pristavljeni ceni: JuBilaeum, Mstorica disser-tatiuncula. Scripsit St. Kociančič, str. 28. Velja 15. soldov. De bibliothecis praeprimis paro-chialibus rite ordinandis, dirigen-dis et conservandis brevis instru-ctio, Scripsit St. Kociančič, str. 42. Velja 20. soldov. Opazka. Da sem ju posebej natisniti iz našega »Folium periodiamo, pa samo po sto natisov; torej naj hiti, kdor želi udobiti, predno ju razprodam. Štefan Kociančič. OZNANILO počastiti duhovščini. V Karol Mailing-OVi tiskarnici prodajajo s3 vsakovrstni obrazci za krstne, ženitne in mrtvaške liste, pole za krstne, ženitne in mrtvaške bukve, obrazci za cerkvene račune tudi slovenske in vse kar spada v področje cerkvenih uradnij po prav nizki ceni. Vse je tiskano z novimi črkami na lepem papirji. Poštna naročila se nemudoma iz- SPRIČEVALO Znanstveno m n e n j e gledé lekarničarja gospoda VILJELM-OVEGA protiartritičnega, protirevmatičuega ČAJA za 6 i s t o n j e krvi. Kdor ima aapopadek od nezmernega eie-parstva, ki se z uni versai ni mi sredstvi v novejšem času šopiri, lahko si bo razlagal neza-upnost zdravnikov proti takim .sredstvom, ter gotovo ne bo smatral to kot pedantično zoprnost zoper novosti, ako zdravnik smehljaje se obrne od lakih skrivnostnih pomočkov. Ven dar pa tudi to pravilo ni brez izjeme. In ta izjema nahaja svoje opravičenje in pripožnanje v tistih slučajih, kjer po dejanjih konstatirana skušnja in aa njo opirajoče sc ljudsko občno pripoznanje zdravniškemu preiskovanju že pot kaže in je tudi že sodbo izreklo, kar velja ravno o Vlljelm«)vem čaju za čistenje krvi. Sploina sodba je namreč naj bolj zanesljivo poroštvo za vrednost kake reči in se je naj lepše oponesla pri VlljelHK«ovem čaju za čistenje krvi pri raznoterih revmatičnih bolečinah, pri protinu, podagri, ker ta čaj tudi pri naj bolj zastareli ) in ukoreninenih revmatičnih boleznih iu gihtičuih napadih vzroči, da koža zopet delati in popolnoma izklapljati zamore. Poaebnopri vsili revmatičnih in protin-skili boleznih trupla, kterc spremlja mrzlica iu vnetje v členih, otekiina itd., pri podagri, bolečinah v križu, v bedrih, kadar po udih trga, pri mgibčnosti udov, pri krču v mečali še celo pri zastarane n telesnem zaprtji in he-moroidalnih boleznih se je imenovani čaj vselej kot najboljši pripomoček skazal. Ta čaj se zamori toraj proti imenovanim boleznim naj gorkejše priporočati. V BEKOLINU meseca januarja 1874. D. Jan. JMulller (L. 8.) medicinalni svetovalec. Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom ! Pri kupovanji naj p. n. občinst vonatanko pazi na mojo postavno zavaroval 10 marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem no daja zaslepiti. Pravi Viijelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne proti ari riti čnega, p* otirevmatičnega čaja za čisten-jc brvi v Nennkirchen-u pri Dunaju, ali v 'mojih po časopisih naznanjenih zalogah. En zavitekv 8 oddelkov razdeljeni, po zdravniškem naukazu pripravljen, z ur.vodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold. Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljem-ov protiartritični in protirevmatični čaj za či-stenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekamici A. Franzeni-ta, v Trstu pri Serravallo-u. Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik : KAROL KOCIJANČIČ. — Tiskar : MAILING Gorici,