346
Vprašanja in odgovori.
Odgovor na vprašanje 90. Pomoček zoper goveje uši, naznanjen v zadnjih „Novicalr', namreč olje iz semena farških kapic, je po večletnih mojih skušnjah popolnoma zanesljiv. (Je pa dobi govedo uši od konja, tedaj pa ne pomaga imenovano olje.                  J. R.
Vprašanje 92. Jaz imam letos jako veliko divjega kostanja, in če se prav spoininam, slišal sem nekoč, da je divji kostanj dober za krmo. Predno pa poskusim krmiti, piosim Vas sveta.                  ^G. O. v N. R.)
Odgovor: Divji kostanj je precejšnje redilne vrednosti, zato rabi najbolje za krmo. Ker je divji kostanj zelo voden in vsled tega rad plesnuje ter tako neraben postane za krmo, svetujemo Vam, da nekoliko posušite kostanj. Sušite ga lahko v sadni sušilnici ali pa v krušni peči. Za krmo ga morate zdrobiti. Ker ima v sebi preveč grenkobe, krmite z njim na dan ie po malo. Ovca sme dobiti na dan po 1 kilogram, prašič po dva in molzna Krava po 5 kilogramov. Najraje jede divji kostanj ovce in pras.či.
Vprašanje 93. Na njivi moji rast« m iogo praproti; vsi pripomočki niso do sedaj še me pomagali, ampak še več ga je. Ali je moči na kak način odpraviti praprot z njive? \G. š. v Pr.)
Odgovor: Za pokončevanje praproti je sedaj najprimernejši čas, ker ji korenine kaj rade pozebejo. Vzorjite njivo kolikor morete globoko in glejte, da pridejo praprutne korenine na vrh, koder zmrznejo. Spomladi posejte njivo prav gosto s kakšno krmsko rastlino na pr. z grašico ali z ovsom. Tiste rastline, ki niso pozeble, zaduše se pod gostim  ovsom in grašico.
Vprašanje 94. Ali mora res štajarska detelja biti poprej enkrat pokošena, da je dobra za seme ? Pri nas trdijo, da le detelja druge košnje daje seme. Prosim, sporočite, ali je res, ker se mi zdi čudno, da bi detelja, katera cvete, ne naredila semena. (G. S. v B.)
Odgovor: Ni res, da bi dajala semena le detelja druge košnje, ampak res je, da nareja seme le tista, ki cvete pozno. Ker pa detelja prve košnje prezgodaj cvete, torej ne naredi semena, posnemali so gospodarji s tega, da mora detelja biti enkrat pokošena, predno dela seme. Da pa zgodaj cvetoča detelja ne dela semena, vzrok je to, ker niso tisti žužki, zlasti čmrlji, kateri prenašajo cvetni prah za oplod deteljnega cvetja, še dovolj razviti v tem času, ampak šele pozneje t. j. ob času, kadar cvete detelja druge košnje.
347
Vprašanje 95. Imam vodnjak za kapnico, v katerem so se zaredile pijavke. Kaj mi je storiti, da jih odpravim? (A. D. v Z.)
Odgooor: Odkritosrčno rečeno, ne vemo Vam kaj pravega svetovati. Morda ima kateri naših ir. čita-teljev kaj skušnje o tem? Iskali smo po knjigah, katere govore o reji pijavk, in tam smo brali, da so najhujši sovražniki pijavk race. Svetujemo Vam torej, če je z ozirom na zgrajo vodnjaka mogoče, da denete race vanj, da polove in pojedo pijavke. Omenjamo, da je raca, brž zadovoljna s prostorom, v katerem živi. Seveda bi morali nekrmljene race v.-ak dan po nekaj ur postavili v Vodnjak, ki pa mora vender biti toliko svetel, da vidijo race loviti.
Vprašanje 96. S čim se odpravijo konjske uši ? Pred dvema letoma so postali dobro rejeni konji pri dveh gospodarjih ušivi. Mnogo sta si prizadela, da bi odpravila uLi, slednjič pomagal je ta le pomoček: Posušila sta na peči dobro oprane korenine od čemerike. Suhe korenine sta namakala toliko časa v kisli repnici (t. j. v vodi od kisle repe), da so se omehčale, potem sta jih pa kuhala prav dobro in dolgo v ravno taki repnici. S tako kuhano mlačno vodo obdrguila sta s četjo (krtačo) vsa ušiva mesta na konju, posebno pa grivo, rep, noge in ušesi. Kdo ve kaj boljšega?
(J. R. župnik v V.) Vprašanje 97. Pred včerajšnjim je gorelo pri nas na Korenitki. Skoraj popolnoma je uničenega več sto mernikov žita. Ostalo je ožgano, premočeno in ima silno neprijeten duh po požaru. Pravijo, da še za prašiče ne bo. Kaj vendar je početi s tem žitom ? Ker odgovarjate na vsa vprašanja tako stvarno in temeljito, prosim Vas v imenu revežev pogorelcev, odgovorite uže v prihodnjem ,, Kmetovalcu" na to vprašanje.
(L. L. župnik v Št. L. ob T.) Odgovor: Kar je ožganega žita. tisto ni rabno za drugo nego za krmo. Ako je užgano žito suho. shranijo naj ga ter počasi pokrmijo. Pokrmiti morejo to žito ali zdrobljeno ali kuhano. Najbolje zdrobijo žito v mlinu; mlinarju naj pa naročijo, da je kar debelo zmelje. Če pa ima ožgano žito smrad po požaru, tedaj morajo odpraviti ta smrad. To najbolje store, ako žito dobro prezračijo, z žitcčistnim strojem (pajtelnom) pre-vetrajo in v krušni peči posuše.
Premočeno žito, ki ni ožgano, a ima smrad po požaru, rabno je še vedno za moko, ako mu odpravijo neprijeten duh. Na vsak način morajo najprvo žito posušiti, da ne dobi duha po zaduhlem. To morejo najhitreje zvršiti, ako nasujejo žita preko dlan na debelo v krušno peč, ki naj pa bode uže precej shlajena t. j. da ima preko 40—45° C. toplote. V peči naj žito pridno mešajo. Ko vzamejo žito iz peči, naj ga pa dobro prevetrajo. Ako žito nato še ni zgubilo smradu, priporočam ga zmešati z ogljeno moko; tako pomešano žito naj stoji en dan ali kaj pri miru. Ogljeno moko dobijo, če kovaško oglje prav drobno stolčejo.
Predno dado tako žito v mlin, morajo ga seveda sprati.   Ako zmočeno žito dobi  duh  po zaduhlem, od-
vzamejo mu lahko ta duh tudi z ogljem. Nikar naj pa ne rabijo oglja od požara, ker to ni rabno, premalo je kuhano ter ima samo na sebi neprijeten duh. Kadar dflajo kruh iz te moke, naj nekaj ur poprej na kakem suhem mestu razgrnejo moko, da se prezrači in posuši. Za ugnetanje naj ne rabijo preveč vode, zlasti pa ne vroče. Vzamejo naj. če jo imajo, nekaj zdrave moke in nekoliko več kvasu in soli nego navadno. Dobro bode primešati nekaj kumina (kimelna). Hlebce naj narede majhne, da se kruh bolj zapeče, in pečejo naj počasi in ne brž v veliki vročini. Kruha od izprijene moke naj ne jedo svežega, ampak te mogoče šele tretji dan.