o> 95- 30 konoplan indllplati glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXXV. JANUAR 1987 V tej hiši v Radomljah, v kateri je bila pred desetimi leti uprava tedanje Opekarne z menzo in stanovanjem v nadstropju, je sedaj sedež tozda Konfekcija, katerega proizvodnja bo v prvem polletju letošnjega leta 90-odstotno namenjena izvozu. Investicije in investicijsko vzdrževanje v letu 1986 Lansko leto je bila v naši DO investicijska dejavnost zelo razširjena. Modernizacija proizvodnje, adaptacije in preurejanja obstoječih objektov, rekonstrukcije ter druga dela so potekala skozi celo leto. Obravnava predlogov o investicijah in investicijskem vzdrževanju so bile redne točke na sestankih delavskih svetov. Od januarja do decembra 1986 je marsikateri oddelek v Induplati spremenil svoj videz ali način dela. Cilj takšnih aktivnosti je seveda moderniziranje proizvodnje in doseganje čim višje stopnje produktivnosti. Ali bo ta namen uresničen, bo pokazal čas. Glavno pa je, da tovarna ne stagnira, da se razvija, čeprav z manjšimi koraki. Na tem mestu želimo prikazati skupek izvedenih del v Induplati v preteklem letu. V seznam niso zajete vse novosti, ker bi bil potem le-ta predolg. Vanj vključujemo le večja dela — večja po finančnih sredstvih, pomenu za delovno organizacijo ipd. V tozdu PROIZVODNJA spadajo med takšna večja dela naslednje stvari: 1. Nabava in montaža parnega kotla. Pripravljalna dela za novi parni kotel so se pričela že v letu 1985, zaključena pa so bila lansko leto. Novi kotel je bil nujno potreben. Doslej je bil v kotlarni samo en kotel, ki je star prek dvajset let. Glede na njegovo starost lahko pričakujemo vse več okvar, ki bi bile tudi trajnejšega značaja. Ne moremo si misliti, kaj bi to pomenilo za tozd Proizvodnja. Zaradi okvare bi bila cela tovarna brez pare oz. tople vode. Ustavila bi se skoraj vsa proizvodnja. Če bi do okvare prišlo v zimskem času, pri nizkih temperaturah, bi lahko prišlo celo do katastrofe. Pušlar, šef sektorja za gospodarjenje z osnovnimi sredstvi, je poudaril prizadevanja nekaterih sodelavcev — Romana Sušnika, Staneta Marolta in Viktorja Marinška, ki so sodelovali že pri izdelavi projektne dokumentacije in kasneje ves čas težili za čim hitrejšo izgradnjo. 2. Nabava in montaža sušilno razpenjalnega stroja TENTIMA v oplemenitilnici. 3. Rekonstrukcija tkalskih strojev. Zaradi zastarelosti je bilo 36 statev popolnoma obnovljenih. 4. Obnova tlakov v ATR in spodnji tkalnici, ki je bila potrebna zaradi dotrajanosti obstoječih tal, ki so bila že povsem vegasta. Obenem so delavci tudi prepleskali prostore tkalnice. 5. Nakup stružnice za potrebe vzdrževanja in aparata za pranje strojev v tkalnici. 6. Izdelava inštalacij za terminale ter nakup računskih strojev. Namen tega je modernizacija naše službe za elektronsko obdelavo podatkov. 7. Obnovitev fasade na stavbi oplemenitilnice in upravnih prostorih. 8. Obnova strešne kritine nad pripravljalnico, ker je bila dosedanja že v zelo slabem stanju. 9. Nakup petih dok za navijanje blaga za potrebe pripravljalnice, kjer je bil do sedaj marsikdaj otežen proizvodni postopek. 10. Naši strokovnjaki so pripravili lokacijsko dokumentacijo za novo tkalnico, pridobili pa so tudi lokacijsko dovoljenje za gradnjo. Sedaj je zanjo naročena že tehnična dokumentacija (projekti). 11. Z namenom hitrejšega in sodobnejšega opravljanja administrativnih poslov smo posodobili dotrajano pisarniško opremo. 12. Izdelava hidrantnega omrežja v tkalnici in oplemenitilnici. 13. Nabava kontejnerja za odpadni material. 14. Nabava kontejnerjev za prevoz kislin in kemikalij. V tozdu KONFEKCIJA je bila v lanskem letu investicijska dejavnost ravno tako zelo razvejana. Med pomembnejša dela spada naslednje: 1. Adaptacija in modernizacija narušene zgradbe oddelka konfekcije Mengeš. Stavbo so delavci v celoti obnovili, saj so bili prenovljeni notranji prostori, streha in istaiacijska napeljava ter fasada. 2. Nakup trinajstih šivalnih strojev za različne oddelke tozda Konfekcija. 3. Nakup tovornega avtomobila furgon Zastava zaradi dotrajanosti dosedanjega avtomobila. 4. Preselitev oddelka konfekcije šotorov iz Mengša v Radomlje. 5. Izdelava platoja za odlaganje aluminijevih proizvodov. 6. Zamenjava toplovodnega kotla v Radomljah. 7. Nakup dvigala Kobra za potrebe delavcev na montaži, ki pospeši postavljanje oz. razstavljanje večjih šotorov. 8. Izdelava nadstreška in kolesarnice v Mokronogu. 9. Adaptacija lope v skladišče blaga v Radomljah, kar je vključevalo zlasti zaprtje lope, saj se je doslej blago skladiščilo skoraj na odprtem prostoru, ki je vključeval le streho. 10. Nakup raznih manjših strojčkov (npr. za krojenje), novih stolov, delovnih vozičkov za prevoz skrojenega blaga, delovnih miz pri šivalnih strojih in še številni drugi pripomočki, ki pomenijo modernizacijo proizvodnje in omogočajo hitrejše delo. Opisana investicijska dejavnost kaže, da kot dobri gospodarji »mislimo z glavo«. Mislimo torej tudi vnaprej, na to, da konkurenčnih proizvodov ni možno izdelovati na stari način in z enostavnimi orodji; boj za kupce pa je čedalje hujši. Pripravila L. L. Umivalnik v prostoru konfekcije šotorov v Radomljah je nekaj dni kazal takšno podobo. Niso ga uničili vandali, kot bi lahko razbrali iz slike, temveč je bil počen že montiran. Vendar pa delavke v Radomljah ne moti toliko počen umivalnik, saj sta zraven njega še dva. Bolj so nezadovoljne z razmestitvijo sanitarij in garderobnih omar, ki so v enem prostoru. Če je že racionalno, pa higiensko vsekakor ni! Zaposlovanje invalidov v DO Induplati Dokler je človek mlad in zdrav, z lahkoto opravlja delo, pa naj bo to doma ali pa na delovnem mestu. Zdravo telo zmore marsikaj, česar pa se včasih še sami ne zavedamo. Mnogokrat premalo varujemo svoje zdravje, hote ali nehote. šele, ko zbolimo, se zavemo, kaj smo pravzaprav izgubili. Narava bolezni lahko privede do okvar, ki povzročijo zmanjšano delovno zmožnost ali pa celo invalidnost. Za boljše razumevanje naj razjasnim nekaj pojmov iz pokojninskega zavarovanja, povzetih po Uradnem listu: INVALIDNOST je podana, če nastane pri zavarovancu zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela in bolezni, katerih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za dela oziroma delovne naloge, na katera je bil razporejen in jih je opravljal pred nastankom invalidnosti, ter za dela oziroma de-lovne naloge v tozdu, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni sposobnosti. ZMANJŠANJE DELOVNE ZMOŽNOSTI je podano, če zavarovanec ni več zmožen z normalnim delovnim naporom, ki ne ogroža njegovega zdravstvenega stanja, opravljati poln delovni čas del oziroma delovnih nalog, po katerih se ocenjuje invalidnost. PREOSTALA DELOVNA ZMOŽ-nost je podana, če lahko zavarovanec, pri katerem je ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost, najmanj polovico delovnega časa opravlja dela oziroma delovne naloge, na katere je bil razporejen in p h ]e opravljal pred nastankom invalidnosti ter dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni sposobnosti, ah če lahko po prejšnji prekvalifikaciji ah dokvalifikaciji ah brez slednjega opravlja poln delovni čas druga dela oziroma delovne naloge. IZGUBA DELOVNE ZMOŽNOSTI je podana, če zavarovanec ni več zmožen za delo. Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, se glede na preostalo delovno zmožnost razvrščajo v tri kategorije invalidnosti: I. KATEGORIJA: v to kategorijo se razvrstijo zavarovanci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti; II. KATEGORIJA: v to kategorijo se razvrstijo zavarovanci, ki lahko najmanj polovico delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s prekvalifikacijo vzpostaviti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom; III. KATEGORIJA: zavarovanci, ki lahko po prejšnji prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji ali brez slednjega poln delovni čas opravlja drugo ustrezno delo. SPREMENJENA DELOVNA ZMOŽNOST je podana, če zavarovanec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z nadaljnjim zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo, ni več zmožen opravljati del oziroma nalog, h katerim je razporejen, brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije pa je zmožen poln delovni čas z normalnim delovnim učinkom opravljati druga dela oziroma naloge v TOZD, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. NEPOSREDNA NEVARNOST ZA NASTANEK INVALIDNOSTI je podana, kadar delovni pogoji na delih oziroma nalogah, h katerim je zavarovanec razporejen, ne glede na higienske in tehnične varstvene ukrepe, ki se uporabljajo ah jih je mogoče uporabiti pri delu, v tolikšni meri vplivajo na zavarovančevo zdravstveno stanje, da mora nujno zamenjati delo, ker bi sicer postal invalid. Zavarovanci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, imajo pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, če je ta potrebna za razporeditev na druga dela oziroma naloge. Pogoji, kjer je večja nevarnost za zdravstvene okvare in poškodbe, se pogosto pojavljajo v vsakdanjem življenju in pa seveda na delovnem mestu. Pogoji dela, ki se smatrajo v naši delovni organizaciji za takšne, so naslednji: 1. nočno delo 2. težka fizična dela 3. dela v prisilnem položaju 4. duševni napor 5. mokrota, umazanija, vlaga in smrad 6. ropot 7. prah, dim 8. jedke snovi 9. ogljikov monoksid 10. delo na višini 11. delo s spremenjeno mokro klimo 12. dela, pri katerih je nevarnost za poškodbe in nesreče večja 13. psihomotorične in senzorične obremenitve. Delo v zgoraj naštetih pogojih je tako otežkočeno in kot rečeno lahko povzroči razne telesne okvare in poškodbe. V naši DO je zaposlenih 45 invalidnih oseb, in sicer II. in III. kategorije, z odstotkom telesne okvare, s spremenjeno delovno zmožnostjo, nekaj pa jih je še v postopku pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. PREGLED DELAVCEV V CELOTNI DO, OCENJENIH KOT INVALIDI II., III. KATEGORIJE, Z ODSTOTKOM TELESNE OKVARE ALI S SPREMENJENO DELOVNO ZMOŽNOSTJO stanje 16. 12. 1968 TOZD PROIZVODNJA II. kat.: 2 delavca III. kat.: 21 delavcev, od katerih imajo 4 delavci tudi odstotek telesne okvare odstotek telesne okvare: 7 delavcev (okvara od 30 do 60 odstotkov) spremenjena delovna zmožnost: 0 TOZD MALOPRODAJA II. kat.: 1 delavka III. kat.: 0 odstotek telesne okvare 0 spremenjena delovna zmožnost: 0 TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Invalidnih oseb ni. TOZD KONFEKCIJA II. kat.: 8 delavcev III. kat.: 3 delavci, od teh ima en delavec tudi odstotek telesne okvare odstotek telesne okvare: 0 spremenjena delovna zmožnost: 1 delavka DSSS II. kat.: 1 delavec, pri katerem je prisoten tudi odstotek telesne okvare III. kat.: 0 odstotek telesne okvare: 1 delavka spremenjena delovna zmožnost: 0 Pogovarjala sem se z ZAVRŠNIK MAJDO, tozd Maloprodaja (šivanje in krojenje zaves), ki je ocenjena kot invalid II. kategorije in s SELAN MILENO, DSSS, na delih in nalogah korespondenta, ki je ocenjena z 80-odstotno telesno okvaro. Pa poglejmo, kaj menita o svojem delu in počutju! ZAVRŠNIK MAJDA: »Obolenje se je pričelo leta 1968; najprej so se pojavile bolečine v desni nogi, ki so se ob hoji še stopnjevale. Zaradi bolečin sem pričela šepati, pa tudi hoditi nisem mogla nepretrgoma, pač pa sem morala med hojo počivati. Poleg bolečin v desni nogi so se pojavile tudi bolečine v kolkih. V tem času so me po zdravniškem priporočilu napotili v rehabilitacijski center Soča, stanje se mi je po tistem nekoliko izboljšalo. Še pred nastankom bolezni sem se zaposlila v lahki konfekciji na dehh in nalogah preddelavka, kamor sem se po okrevanju v SOČI tudi vrnila. Tu sem dobila tudi pomoč. Tedaj sem izvedela za delovno mesto šivanje zaves v tozd Maloprodaja, kamor sem bila tudi premeščena. Zdravstveno stanje se mi je med tem zopet poslabšalo — sedaj me je pričela boleti leva noga in hrbtenica, in sicer tako hudo, da je bila hoja močno otežkočena. Tako sem (Nadaljevanje na 4. strani) Ha začetku leta odprimo vrata na stežaj Na prehodu iz starega v novo leto radi delamo bilance za nazaj in razmišljamo o načrtih za vnaprej. Pri tem ocenjujemo svoje delo v preteklem letu. Morda smo v takšnih trenutkih bolj samokritični kot sicer in priznavamo napake, ki smo jih vseskozi ponavljali. Pri tem si govorimo — drugo leto bo bolje. Pa bo res bolje? Če smo si v času, ko je leto 1986 podajalo roko 1987. letu, postavljali naloge, ki so bile v starem letu neizvedljive, bi se morali vprašati, kje bomo zbrali moč, da jih bomo uresničili v letu, ki je še bližje drugemu tisočletju! Marsikdo pa v kratkih decembr-sko-januarskih dnevih sebe sploh ne vidi. Po dolgem in počez kritizira vse, kar mu slučajno pride na pot. Jezi se na neugodno gospodarsko stanje v državi v preteklem letu, na politične ukrepe v gospodarstvu, na nenehne podražitve, pa na tujce, ki nočejo kupovati našega blaga, na slabo kvaliteto reprodukcijskega materiala, na delavce, ki ne naredijo toliko, kot je bilo planirano, na zastarelo opremo in nefunkcionalne prostore in, če je v tem času hladno, na mraz, če je deževno, (Nadaljevanje s 3. strani) zopet iskala zdravniško pomoč, kajti bolečine so postale tokrat že skoraj neznosne. Že drugič sem odšla na okrevanje v Laško, vendar pa izboljšanja ni bilo. Ker mi ne okrevanje ne zdravila niso koristila, je bil edini izhod operacija hrbtenice, za katero sem se po posvetu z zdravnico tudi odločila. Od tedaj me noge sicer ne bolijo več tako hudo, vendar pa mi večkrat klecnejo, sem nestabilna, pa tudi hrbtenica me dostikrat boli, še posebno ob spremembah vremena. Na sedanjem delovnem mestu, na delih šivanje in krojenje, sem zaposlena od leta 1972. Z delom, ki ga opravljam, sem zadovoljna, čeprav me mnogokrat nadlegajo bolečine. Moje delo je pretežno sedeče, opravljam pa ga polovični delovni čas.« SELAN MILENA: Zaradi narave bolezni je ocenjena z 80-odstotno telesno okvaro. »Opravljam delo korespondenta in sem s svojim delom zelo zadovoljna. Moje delo je pretežno pisarniško in ne zahteva fizičnega napora. V naši DO sem zaposlena 14 let, drugje nisem bila zaposlena. Povedati moram, da se s sodelavci dobro razumem in da mi povsod pomagajo.« Povedala je tudi, da dobro sodeluje z našo zdravnico dr. Marijo šiško in pa medicinsko sestro Majdo. Nekoliko pa jo skrbi pot v službo in iz nje, še posebno v zimskih mesecih, saj vemo, da so ceste čestokrat zelo slabo ah pa sploh neočiščene, kar mimogrede lahko povzroči padec. Mojca Habinc pa na puste in mokre dneve. Pri drugih mu ni ničesar všeč. Sam je pa popolen. Pa je res brez napak? Najbrž pa bi moral večkrat uporabljati metlo na svojem pragu in ne hoditi pred tuja vrata. Ravno zaradi takšnega ali drugačnega »pometanja« smo se na uredništvu Konoplana odločili, da v začetku leta predstavimo delavke v Induplati, ki opravljajo dela čiščenje prostorov in jih nazivamo čistilke. Na razgovor nismo mogli povabiti vseh, ki opravljajo to delo, saj je bila konec leta prenekatera delavka na dopustu, je pa to čas raznih obolenj, tako da so bolniški izostanki pogostejši. Ker ima tudi čistilka pravico do dopusta ali bolezni, sem tako govorila le z nekaterimi. čiščenje prostorov je od vseh delovnih opravil v Induplatih najnižje ovrednoteno. Vendar pa praksa kaže, da je tedaj, ko čistilke ni na delo, bodisi da ima dopust ali je na bolniški, vse narobe. Odnos do čistilk se izraža skozi prenekateri humor. Najbolj poznan poteka v tem smislu: ko vodje tozda, šefa ali direktorja štirinajst dni ni v službi, ga skoraj nihče ne pogreša (!), kadar pa je čistilka odsotna le dan ali dva, se vsi vprašujejo, kako to, da je ni na delo. To dokazuje, da delavca manj cenimo po tem, kaj naredi in veliko bolj po tem, koliko koristi imamo od njegovega dela. Delavke, s katerimi sem govorila, pometajo 8 ur dnevno »pred tujim pragom«. To seveda ne pomeni, da smeti na lastnem pragu ne vidijo, saj so bile v razgovoru marsikdaj samo-kritične. čiščenje — nehvaležno, a potrebno delo Čistilke, ki sodijo v OE vzdrževanje, same pravijo, da čistijo »upravne prostore«, delajo samo popoldne. Pred novim letom sem se tako pogovarjala z Ančko Bratun in Marijo Povirk iz Moravč ter Ha j rušo Adrovič, Črnogorko iz Domžal. Poleg teh treh opravlja delo čistilke v upravnih prostorih še delavka Ivanka Oštir, ki pa je bila takrat odsotna. Glede na to, da delavci DSSS nimajo delovnih prostorov v eni stavbi, temveč na različnih mestih, ima toliko delavk precej dela, tako da med delom nimajo večjih stikov med seboj. Vsaka čisti določene (»svoje«) prostore. Marija čisti trgovino in ostale prostore v Maloprodaji, banko in zdravstveno ambulanto. Če je katera od sodelavk odsotna, pa pomaga tudi drugje, ponavadi pri čiščenju laboratorijev. Hajrušo vsak dan, ko odhajamo domov, srečujemo delavci iz »upravne stavbe«. Ona namreč skrbi za čistočo v pisarnah kadrovsko-sploš-nega, ekonomsko-analitskega, fi-nančno-računovodskega in prodaj- nega sektorja, pospravlja pa še laboratorije in prostore službe za elektronsko obdelavo podatkov. Naj starejša od sogovornic, Ančka, pa čisti delovne prostore nabavnega sektorja in pisarne v »baraki«. Marija, Ančka in Hajruša se ne pritožujejo nad svojim delom, niti nimajo konfliktov z delavci v prostorih, kjer pospravljajo. Moti jih občasno pomanjkanje pripomočkov za hitrejše in kakovostno čiščenje. Težave imajo s preskrbo sesalcev za čiščenje tal. Dva od njih sta stara že prek 17 let. Poleg tega pa delavka, ki čisti prostore v nabavi in baraki, razpolaga samo z enim sesalcem, pri čemer ga mora prenašati iz ene stavbe v drugo, ki sta precej narazen in je zato to opravilo pozimi ali v slabem vremenu neprijetno. Z bolj neredno dobavo se čistilke srečujejo tudi takrat, ko naj bi dobile novo delovno obutev (čevlji, škornji). Za nabavo čistilnih sredstev pa skrbijo same, zato jim jih ne primanjkuje. Kakšnih posebnih čiščenj oziroma pospravljanja naše čistilke ne poznajo. Poleg delovnih prostorov čistijo še hodnike in sanitarije. Nikjer ni večjih težav s čistočo. Malo več dela je ob deževnem ali snežnem vremenu. Ob koncu letošnjega leta pa so morale prenekateri dan trdo delati, saj je bilo zaradi beljenja večine upravnih prostorov in menjanja talnih oblog potrebno precej več pospravljanja. Toda takšne zadeve se ne dogajajo pogosto, pa tudi delavci v pisarnah so večino stvari sami pospravili. Sogovornice so povedale, da obstajajo razlike v čistoči pisarn. Vendar to ni odvisno od tega, koliko kdo skrbi za čistočo in red, temveč bolj od tega, kakšno delo opravlja, ali pogosto hodi na prosto, ali sprejema obiske in podobno. Marija Povirk Skratka, po povedanem so delavke ugotovile, da je dela vedno dovolj. Nikoli ga ne zmanjka, če ga le hočejo videti. Delo čistilke je takšno kot delo gospodinje. Vedno lahko stoji s krpo, vedrom in metlo, vedno lahko nekaj pomiva, riba in pometa, pa ni nikoli vse dokončno pospravljeno. Prah se namreč stalno dviguje. Vsako delo ima dobre in slabe strani. Ena od slabih strani za naše čistilke je neprestano popoldansko delo. 42-letna Ančka pove: »Včasih me moti nenehno popoldansko delo. ker prek tedna ne morem nikoli gledati televizije, zato zaman plačujem RTV naročnino. Najtežje je takrat, ko moram delati tudi na soboto popoldne, kajti takrat čistilke sploh ne dobimo malice in moramo zanjo poskrbeti same.« Vendar pa bo Ana ostala pri tem delu in meni, da se ji po tolikih letih dela nič več ne izplača menjava delovnega mesta. Ančka Bratun Najmlajša čistilka, 16-letna Marija meni takole: »Zelo me moti nenehno popoldansko delo, saj me ni noben večer doma oziroma v družbi prijateljev in prijateljic. Vesela pa sem vsaj tega, da mi ni treba delati popoldne tudi ob sobotah in imam večere ob koncu tedna proste. Pri tem delu ne želim ostati do upokojitve in ga bom, takoj ko bom dobila ustreznejše mesto, tudi zamenjala.« Hajruša pa o sebi in svojem delu razmišlja drugače: »Delo v popoldanski izmeni mi trenutno ustreza, saj sicer z možem nimava varstva za otroke. Mož dela samo dopoldne, jaz pa samo popoldan, tako da so otroci vseskozi v najinem varstvu. O menjavi delovnega mesta niti ne razmišljam, saj bi morala iskati takšno delo, ki bi bilo samo ob popoldnevih in čimbližje domu. Delo in delovni pogoji v Induplati mi zaenkrat kar odgovarjajo, tudi zato, ker rada delam.« Hajruša Adrovič Če ni Minke na delo, so Radomeljčani brez čistilke Pred zaključkom starega leta sem govorila še z eno čistilko iz Induplati. To je Marija Korošec iz Konfekcije Radomlje, katero pa vsi poznajo pod imenom Minka. Minka je v Induplati 15 let, skupaj z oddelkom konfekcije pa se je pred 9 leti preselila v Radomlje. V Radomljah ima dela »čez glavo«. Pred leti, ko še ni bilo toliko proizvodnih prostorov kot sedaj, ji je uspelo v 8 urah očistiti in pospraviti vse tisto, kar spada v njeno delovno področje. Zdaj, ko skoraj vsako leto »zraste« kakšen nov objekt, pa je za temeljito čiščenje 8 ur premalo oziroma če drugače povemo, ena delavka za čiščenje in pospravljanje tako velikega prostora ne zadostuje. Minka pove, da spada v njeno delovno področje pomivanje in pometanje skupnih prostorov, sanitarij, odvažanje smeti v kontejner, medtem ko okolico strojev čistijo delavke same.. Kakšnih posebnih onesnaženih prostorov Minka ne srečuje pri delu. »Večina delavk in delavcev se zaveda načela — pusti za seboj takšen prostor, v kakršnega si vstopil — in pazijo na čistočo. Nekateri pa so pravi packi. Zlasti me moti pisanje raznih gesel in opazk po vratih, saj to s težavo odstranim.« Tudi s čistilnimi sredstvi radomeljska čistilka nima večjih težav. Razpolaga z zadostnimi količinami čistil. Včasih sicer zmanjka sanitarnega papirja, vendar ni hujšega negodovanja, ker imajo delavke običajno manjšo zalogo v garderobnih omaricah, in to za primere, ko je čistilka nenapovedano odsotna. Tako, seznanili smo se z nekaterimi od naših čistilk. Delo, ki ga opravljajo, je glede na število točk nizko vrednoteno, vendar pa si nihče ne privošči, da bi delal v umazanem, zanemarjenem prostoru, niti si ne moremo misliti, kakšne bi bile sanitarije, če jih ne bi nihče malo bolj očistil, saj samo poteg vode za ustrezno higieno ne zadošča. Lada Lavrič POROČILO O DELU SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE V LETU 1986 Skupna disciplinska komisija v DO IDUPLATI Jarše se je v letu 1986 sestala šestkrat. Komisija je obravnavala 76 primerov kršenja delovne discipline. Najpogostejši primeri kršitev discipline so bili naslednji: 1. Neopravičeni izostanki z dela — v 38 primerih 2. Kasnejši prihodi na delo — v 10 primerih 3. Poizkusi protipravnega prisvajanja družbene lastnine — v 4 primerih Ostale kršitve so bile: — kršenje določil iz varstva pri delu, — kršenje določil iz varstva pred požari, — fizični obračuni med delavci in maltretiranje sodelavcev med delovnim časom, — predčasno zapuščanje delovnega mesta, — prihajanje na delo v vinjenem stanju oz. uživanje alkohola med delovnim časom, — vnašanje alkohola v tozd, — povzročanje materialne škode po svoji krivdi v tozdu, — nevestno izpolnjevanje delovnih obveznosti oz. ohlapen odnos do dela itd. Naštetih primerov je bilo v letu 1986 skupaj 24. T , Našega sodelavca LOJZETA PETERLINA, zaposlenega kot vodjo izmene v tkalnici, je komisija za podelitev nagrad pri splošnem združenju tekstilne industrije Slovenije, izbrala za nagrajenca nagrade »Inovator tekstilne industrije Slovenije« za leto 1986. Lojze Peterlin bo za svojo inovacijo, o kateri smo v Konoplanu že pisali, to je izdelava dvojnega en-telj aparata iz domačih materialov, prejel III. nagrado v znesku 40.000 dinarjev. Nagrada mu bo podeljena na svečani seji skupščine Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije dne 12. januarja 1987. Uredništvo Konoplana prejemniku nagrade iskreno čestita in mu želi, da bi nadaljeval začeto pot na področju inova-torstva! OGORČENJE »Janezek, to je pa res preneumno, da neprenehoma samo sediš pred TV, namesto da bi mi pomagal pri tvojih domačih nalogah!« Borilne veščine tudi za nežne mišice Nekdaj je veljalo prepričanje, da je šport domena moških. Fantje so se urili v raznih športnih in borilnih veščinah, dekleta pa so se ukvarjala z ročnimi deli ali kvečjemu še z glasbo. Čas in družbeni razvoj pa sta prinesla svoje. Najprej so se ženske začele ukvarjati z bolj »nežnimi« športi, sedaj pa so na športnem področju že skorajda enakovredne moškim. Igrajo tenis, smučajo, so rokometašice, košarkarice, tekačice, balinajo, kegljajo, streljajo in tako dalje, med drugim pa se ukvarjajo tudi s karatejem. Karate pa ni toliko šport, temveč je to borilna veščina. Za nepoznane je karate približno podoben boksu, vendar se od njega globoko razlikuje ne samo po načinu borbe, temveč tudi po svoji filozofiji. Karateju smo v uvodu namenili nekaj več besed, zato bo tudi nadalje govor o njem. S to vse bolj priljubljeno borilno veščino se namreč ukvarja ena od naših delavk, JANA GRČAR, zato je današnji kotiček o hobijih sodelavcev namenjen njej. Jana, 18-letno dekle, je doma iz Zg. Jarš, dela pa v predilnici. S karatejem se aktivno ukvarja že 2 leti. Kako to, da se je priključila borilni veščini, ki je povečini domena moških mišic? Povedala je, da je pred leti v Domžalah in okolici zasledila plakate, ki so vabili k vpisu v začetni tečaj karateja. Ker so jo mikale borilne veščine (kljub temu, da po izgledu v ničemer ne izstopa od deklet njenih let), se je prijavila in kljub napornemu treningu tudi ostala v karate klubu Domžale. Še preden je Jana spregovorila o vajah pri karateju in o nastopih na prireditvah, sem jo prosila, da je opisala pomen in pojem karateja, ker je ta veščina večini slabo poznana. »Karate je bil na začetku zvrst boksa, ki se je prenesla iz Kitajske na Japonsko na začetku 14. stoletja. Imenoval se je TO-DE. Vendar so ga Japonci priredili po svoje. Modemi športni karate je tako nastal na Japonskem v letih 1920—1930. Njegova posebnost je obrambna tehnika, krožni gibi, visoki stavi ter poudarek na dihanju. V domovini karateja je poznanih prek 200 stilov te veščine. Najbolj priljubljeni stili na Japonskem in po svetu so: KVOKUSHINKAI, SANKUKAI, SHUKO KAI, ŠOTO-KAI, KUNG FU, AIKIDO in BUDO-KAI. V Karate klubu Domžale se člani učijo sankukai in šotokai). Najbolj poznan stil je SANKUKAI. Ustanovil ga je Japonec Nan-bu leta 1971 in je posledica normalnega razvoja in modernega pristopa k treniranju karateja. Nanbu se je kot otrok učil ene od borilnih veščin —- juda, vendar pa z njim ni bil zadovoljen. Z 21 leti je odšel v Francijo, kjer je pomagal pri razvoju francoskega karateja. Nato se je vrnil na Japonsko in na srečanju vseh mojstrov borilnih veščin predstavil svojo idejo o ustanovitvi lastnega stila. Leta 1971 je v Parizu prvič javno prikazal svoj stil — SANKUKAI. Čez 4 leta je prišel tudi v Jugoslavijo, sicer pa poučuje svoj stil po celem svetu. Simbol sankukaja so 3 krogi (dva rdeča in en bel), ki predstavljajo Zemljo, Luno in Sonce, tri elemente, ki se v svojem vesoljnem plesu nikoli ne srečajo. To predstavlja osnovno idejo sankukai karateja. Bistvo sankukaja je v tem, da se ne nasprotuje nasprotniku s silo, temveč se z vzpostavitvijo harmoničnega odnosa z njim ter s pomočjo izmikanja krožnim blokadam in udarcem želi izrabljati njegovo moč proti njemu samemu.« Iz Janinih besed spoznamo, da karate ni navadno pretepanje, temveč skupek ročnih in nožnih tehnik, povezanih v določenem zaporedju. S svojim ritmom in koncentracijo pa pomaga razvijati tudi enotnost duha in telesa, kar je poglavitni Karateistka Jana Grčar element pri treniranju borilnih veščin. Torej uporaba moči mišic in možganov! Pri vpisu v tečaj karateja v Domžalah pred dvemi leti se je prijavilo precej kandidatov. Vendar pa .so že po tako kratkem času ostali le 3 ali 4. Treningi za karate so naporni. Potekajo dvakrat tedensko v Domžalah na osnovni šoli Venclja Perka. Za ohranjanje kondicije pa Jana hodi v tednu, ko dela popoldan, v Mengeš na TVD Partizan, kar ni obvezno, je pa priporočljivo, saj bi bil 14-dnevni premor prevelik zaostanek. Trenutno je tako v Karate klub Domžale včlanjenih okrog 20 članov, pri čemer je žensk le 8. Jana je povedala, da so treningi precej zahtevni. Na njih se ogrevajo, učijo se pravilnih udarcev, imajo dihalne vaje, naučijo se tudi pozdravov pri borbi; po uvodnih treningih se borijo v parih ali po več skupaj, lahko pa v obliki kate (boj z namišljenimi nasprotniki). Učenec karateja mora biti precej vztrajen, da se toliko nauči, da lahko nastopi na javnih borbah. Jani se je to prvič zgodilo po dveh letih. Ravno toliko časa potrebujejo tudi drugi karateisti, kajti na javni borbi lahko nastopi šele igralec, ki je »prehodil« določene »stopničke« poznavanja in osvojenosti veščin karateja. Mojstrstvo v karateju se meri s pasovi, ki jih imajo igralci opasane prek pasu in so različnih barv. Vrstni red je naslednji: 3 beli pasovi, rumeni pas, oranžni pas, zelen pas, modri pas, rjavi pas, črni pas in rdeči pas kot naj višja oblika poznavanja karateja. Za prehod v višji pas je potrebno polagati izpit. Beli pasovi in črni pas so sestavljeni iz večih veščin. Pri belih pasovih segajo od 1. KYU do 8. KYU, pri črnem pasu pa od 1. DAN do 10. DAN. Jana je dosegla že vse bele pasove in rumeni pas, v januarju pa bo po-(Nadaljevanje na 7. strani) c^a&e želje DUŠA: Želim si, da bi se svet končno že prenehal oboroževati. Ogromna denarna sredstva, ki jih porabijo armade, pa bi morali prerazporediti drugam. Za našo tovarno želim, da bi se proizvodnja normalizirala. V širši družbi me zelo moti nenehno naraščanje cen izdelkov, ki jih z osebnimi prejemki ne moremo dohajati. Osebno pa bi rada v tem letu končno dokončala začeto adaptacijo stanovanjske hiše. FRANE: Zase in za znance si želim predvsem zdravje. Drugih želja raje ne izrazim, ker niti ne vem, kaj bo prinesel čas. NADA: Moja največja želja je mir na svetu in zdravje v družini. MARJAN: Kako lepo bi bilo, ko bi v delovni organizaciji vsaj do konca leta 1987 razdelili stanovanjska posojila, za katera je bil objavljen razpis že v lanskem poletju! SASA: Če bo leto 1987 takšno kot je bilo prejšnje leto, bom kar zadovoljna in to tako v moji družini kot v Induplati. EMA: Sebi in domačim želim predvsem zdravje. Sicer pa bi rada videla, da bi se gospodarstvo v Jugoslaviji enkrat ustalilo, da ne bi inflacija dosegala tako visokih številk. ROMAN: Če bom zdrav, se mi bo lahko izpolnilo veliko želja, morda tudi naj več j a. Ta pa je izdelava novega avtomobila Rosbil II. DRAGA: Sebi in znancem želim predvsem zdravja, naši državi razumevanje med narodi, celemu svetu pa mir. RAJKO: Neznansko bi rad, da bi se letos vselil v hišo, ki jo gradim. MARTINA: Zdravje v družini ter med sodelavci in mir na svetu so prav gotovo najbolj razširjene želje vseh ljudi na začetku novega leta. Pomembno pa je tudi razumevanje doma v družini in med sodelavci. MARJAN: Letos bom odšel v JLA, zato ne razmišljam o uresničevanju nekih večjih upov. Rad pa bi videl, da bi vojaški rok služil čim manj časa. MARTA: Če bo moja družina zdrava, se bomo morda kmalu vselili v novo hišo. & ii(jnem Letu TONE: Zase si želim zlasti zdravje. Rad pa bi tudi videl, da bi bila delovna organizacija vnaprej vsaj tako uspešna, kot je bila lani. ANICA: Poleg zdravja v družini in razumevanja med sodelavci bi rada, da bi čimprej pričela zidati svojo hišo. IDA: Močno si želim, da se v letošnjem letu ne bi uresničila Nostradamusova napoved (21. 8. 1987 — začetek III. svetovne vojne). ••••••••••••••••••••••••••« PREMIŠLJEVANJE Mislim, saj misliti menda ni greh, kako uidem mislim svojim naj, ki spremljajo me prav na vseh poteh. Čutim, saj čutiti menda ni greh, čeprav velikokrat bilo bi bolje, da čustva bi pustila ob straneh. Ljubim, saj ljubiti menda ni greh, četudi ti ljubezen daje bolečino in pušča sled solza v očeh. Upam, saj upati menda ni greh, bom tudi jaz spet našla srečo, ki izgubila sem na svojih jo poteh? Živim, saj živeti menda ni greh, vesela sem, če kdaj pa kdaj odkrijem, da se še najde iskrenost pri ljudeh. Danica (Nadaljevanje s 6. strani) lagala izpit za oranžni pas. Omenila je, da mora imeti trener vsaj modri pas, večina pa jih ima rjavi oziroma črni pas. Trener domžalskega Karate kluba Slavko Šorotar ima črni pas 3. DAN. To je že zelo visoka stopnja, saj po mnenju Jane še ni nobenega Slovenca, ki bi se ponašal z naj višjim, rdečim pasom. Karate je v Sloveniji dokaj razširjen, saj deluje pri nas 13 karate klubov. Ker oprema karateistov ni preveč zahtevna (ščitniki za roke in noge, obleka — kimono in pas), ne predstavlja večje ovire za njegovo razširjanje. Lepota te veščine, katere bistvo ni napadanje, skladnost duha in telesa, razgibavanje vseh delov telesa in nenehno ohranjanje fizične kondicije so prednosti, ki ga bodo prej pospeševale kot ovirale. Zato tudi Jana ne misli prenehati s karatejem. Zaenkrat ima še voljo za trde treninge, želi namreč doseči vsaj rjavi pas. To pa se bo zgodilo približno po petih letih, ker traja doseganje enega pasu povprečno eno leto. Pripravila Lada Lavrič Takšni prizori odpreme blaga so bili do konca leta precej pogosti. Statistična obdelava nesreč pri delu v letu 1986 Pri analizi nesreč pri delu smo ugotovili: poškodovanih je bilo 35 delavcev ,od teh 2 na delu. Ostali kazalci pa so bili: pogostost poškodb pri delu je bilo — 3 zaposleni na 100 zaposlenih, resnost pa 13 dni. Skupno je bilo zaradi nezgod 520 dni bolniškega staleža. Resnost nezgod nam pove povprečno število izgubljenih dni na eno nesrečo, oziroma, da je ena nezgoda zahtevala 15 dni bolniškega staleža. Kazalnik pogostosti nesreč pa nam pove, koliko nesreč je bilo na 100 zaposlenih. NESREČE PRI DELU IN TRAJANJE ODSOTNOSTI Z DELA PO TOZD: TABELA 1 Nesreče TOZD Proizv. TOZD Konf. DSSS TOZD Rest. Sl Sl ‘rt' O* 3 cn Nesreče v zvezi z delom 19 8 1 — 28 Nesreče na poti 4 3 — — 7 SKUPAJ: 23 11 1 — — 35 I 'if B :l BI; m § S; JI i i PRIMEŠAN VOJNIK DRAGI DRUGOVl. VOJNIK _____ ČLAN VAŠEG KOLEK! mBADmrn. IVA ZaSUIŽEN- 'ENO JE OOBIO VISOKO VOJNIČKO PRIZNANJE ZNAČKU ..PRIMERA# VOJNIK" ZA ODLIČAN USPEH U VOJNOSTRUČNOJ OBUCI, IDEJNO-POLlTIČKOM OBKAZOVANJU I VASPITANJU. PRIMERNO I SAVESNO IZVRŠAVAKUE VOJNIČKlH DUŽNOSn. USPEŠNO SPROVODENJE tl ŽIVOT MERA BEZBEONOSTi I SAMOZAŠTITE. MARLJIVO UČ.EŠCE U VANNASTAVNIM AKTIVNOSTIMA. RAZVIJANJE ORUGARSTVA I JAČANJE BRATSTVA I JEOIN6TVA U VOJNOM KOLEKTIVU. ' BUDITE PONOSNI TAKVIM UZORNIM ČLANOM VAŠEG KOLEKTIVA, SPOSOBNIM I ODLOČNIM BHANIOCEM SOCIJALISTIČKE SAMOUPRAVNE ZAJEONICE. (DATUM I MESTO) POTPUUOVNJU mrph /frs/o Cohc I I I TABELA 2 Izgubljeni del. dnevi TOZD Proizv. TOZD Konf. DSSS TOZD Rest. TOZD Malop. Skupaj Zaradi nesreč pri delu 99 196 7 302 Zaradi nesreč na poti 160 58 — 218 SKUPAJ: 259 254 7 — — 520 Če seštejemo vse dobljene podatke, kar se da razbrati iz tabel, vidimo, da sta skrb in razumevanje za varstvo pni delu vsako leto večji. To nam daje upanje, da bomo kmalu dosegli minimalno stopnjo nezgod, obenem pa manj materialne škode zaradi nezgod, večjo produktivnost in dobro počutje zaposlenih na posameznih delovnih mestih. Večino teh nesreč pri delu bi bilo možno preprečiti, če bi vsak na svojem delovnem mestu upošteval navodila za varno delo in delo tudi pravilno in dosledno opravljal. Vodje del pa morajo še posebej stalno nadzorovati in praktično poučevati zaposlene o nevarnosti pri delu, o pravilnem načinu dela in v zvezi s tem tudi ukrepati. Ismeta Nikolič vzgoji, vzornem in vestnem izvrševanju vojaške dolžnosti, uspešnem uresničevanju ukrepov varnosti in samozaščite, marljivem sodelovanju v prostih aktivnostih in za razvijanje tovarištva ter krepitev bratstva in enotnosti v vojaškem kolektivu. Vsi člani kolektiva čestitamo Branku za prejeto priznanje, vsem bodočim vojakom pa naj bo za vzor! ZIMSKO JUTRO Končuje noč se, jutro se prebuja, milijone zvezd z neba se lesketa, v ivje drevje vse se je odelo, lepoto tako le narava da. Kot jutro lepo je, naj lep bo dan, da človek bi ves dan bil razigran, da znal v sebi le veselje bi odkriti, vse črne misli pa globoko skriti. Vsakdo v življenju čašo svojo pije, grenčic, sladkosti življenje mu nalije, sladkosti treba je počasi piti in prav do konca čašo izprazniti. Ko mlad si, mnogokrat se ne zavedaš, da te življenje je za marsikaj ogoljufalo, ko si starejši, podzavestno pričakuješ, da ti da tisto, kar ti ni še dalo. Če kot otrok ljubezni in topline si iskal, pa ni bilo nikogar, ki bi ti jih dajal, potem kasneje hrepenenje po tem ublažiš, če kdo te le poboža in topel stisk roke dobiš. In toliko bolj v zrelih letih znaš prijatelje ceniti, če ti seveda jih uspe odkriti, a toliko bolj tudi zaboli, če misliš, da je kdo prijatelj, pa odkriješ, da to v resnici ni. Iz V. P. 9693 Niš so na naslov naše delovne organizacije poslali plaketo za značko »VZOREN VOJAK«, ki jo je ob dnevu JLA prejel vojak HRIBAR BRANKO, član našega delovnega kolektiva. To visoko priznanje za vojake je Branko prejel za odličen uspeh v vojaškem strokovnem urjenju, idejno-političnem izobraževanju in Iz jutra lepega zdaj dan se je rodil, spet vsak bo novo čašo svojega življenja pil, naj le sladkost nam čaše naše napolnjuje, zaupanje, prijateljstvo, ljubezen v življenju naj zmaguje. Danica Že dlje časa, v letu 1986 desetič po vrsti, poteka v občini Domžale podeljevanje priznanj Zveze telesnokultumih organizacij in Telesnokultur-ne skupnosti občine Domžale. Priznanja, plakete in Bloudkove značke se podeljujejo vrhunskim športnikom, vaditeljem, organizatorjem, dolgoletnim funkcionarjem telesnokul-turnih organizacij in telesno-kulturnim delavcem, ki so veliko doprinesli k razvoju telesne kulture v občini Domžale. V lanskem decembru je podelitev priznanj organizirala Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Domžale. Iz naše delovne organizacije je dobil bronasto plaketo telesne kulture v letu 1986 RAJKO KAVČIČ, in sicer za organizacijo delavskih športnih iger in aktivnost v telesnokultumi skupnosti. Sodelavcu Rajku seveda iskreno čestitamo in želimo, da bo z dosedanjo aktivnostjo nadaljeval tudi v tem letu! Poleg priznanj, plaket in Bloudkovih značk je občinska komisija za šport in rekreacijo podeljevala tudi pokale za tekmovalno uspešnost oziroma množično udejstvovanje na delavskih športnih igrah posameznim delovnim organizacijam v občini. DO INDUPLATI je bila v letu 1986 prva na področju tekmovalne uspešnosti. Športnikom z različnih področij je prejem tega pokala lahko vzpodbuda za nadaljnje udejstvovanje na športnih igrah v občini. Uredništvo Rešitve NAGRADNE KRIŽANKE v decembrski številki KONOPLANA je poslalo 30 bralcev. Izžrebani so bili naslednji nagrajenci: 1. nagrada: JANEZ PLAHUTNIK, DSSS — 3000 din 2. nagrada: KATARINA ZUPAN, TOZD Konfekcija — 2000 din 3. nagrada: MARJANA ZUPAN, DSSS — 1000 din Iskreno čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke (vodoravno): nesmrtnost, Amerikanka, piromanka, Doležal, Ola, tin, kalif, soj, veja, karoca, flos, Akadem, agar, regrat, arest, Gierek, Ota, kap, Čelik, im-pala, Vesna, minij, opis, pokol, najstnica, UN, past, triler, snovalka, Vika, činkvantin, osar, vo, Otta, tlaka, oval, em, orkan, ro, Baleari, bolničar, paleto, Rilke, cent, nono, Atair, Arja. IŠČEMO SOBO S SANITARIJAMI ZA SODELAVCA ZA DOLOČEN ČAS Vsi vemo, koliko je vreden dom, streha nad glavo oziroma ogrevana sobica. Najbolj občuti vrednost domačega kotička tisti, ki ga nima. Ali pa tisti, ki sicer nekje stanuje, vendar pa neprenehoma posluša grožnje — Kdaj se boš končno izselil! Izgini, drugače ti mi postavimo prtljago pred vrata! Pod svojo streho ne bom trpel majhnih otrok! itd., itn. Takšne izjave bolijo, človeku kradejo spanec in ga delajo nervoznega. Če je tisti revež brez vplivnejših znancev, ki bi mu pomagali iskati stanovanje, mlajši in brez večjih finančnih sredstev, si skorajda ne more pomagati. V skrajnem primeru se nato obme na pristojne strokovne organe v naši dmžbi — na socialno skrbstvo oziroma socialnega delavca v delovni organizaciji. S takšnim perečim problemom se je v lanskem decembru seznanila tudi naša socialna služba. Tukaj je iskal pomoč nek mlajši delavec iz oplemenitilnice, ki bo v kratkem z ženo ostal »na cesti«, brez stanovanja. Delavec A. A. se je maja 1986 poročil z dekletom iz moravške doline, ki je zaposlena v Tosami. To dekle je bila rejenka na večji domačiji, ki nima naslednikov. Rejniki so jo imeli radi, omogočili so ji poroko, tudi A. A. so sprejeli kot za svojega, tako da od maja stanujeta pri tej družini. Večjih težav ni bilo vse dotlej, dokler dekle ni zanosilo. Hujšega kot to, da bi po tolikih letih v hiši spet zajokal otrok, rejnika še nista doživela. Zato so se pričele grožnje, naj se nemudoma iz-zselita, ker onadva »pankrtov« v svoji hiši ne marata. A. A. in njegova žena, oba mlada, stara okrog 20 let, brez možnosti, da si tako na hitro uredita bivališče kje dmgje, sta se znašla v stiski. V krizo je zašel celo njun zakon. Vendar sta jo uspešno prebrodila in začela iskati poti, kako bi si začasno nekje uredila majhen domek. Ker njima to ni uspelo, sta se obrnila na socialno delavko v Induplati. Toda tudi delovna organizacija jima v tako kratkem času ne more pomagati. Zato naproša socialna služba v njunem imenu delavce oziroma delavke, ki imajo v hiši trenutno nezasedene prostore za bivanje (sobica, kuhinja, stranišče), da jih začasno oddajo v najem. Žena bo rodila marca, zelo pa si želi, da bi otroka prinesla v mirno okolje, ne pa v sedanji »pekel«. Zakonca sta pripravljena v prihodnje reševati svoje stanovanjsko vprašanje sama oziroma s pomočjo delovne organizacije. Tako bosta takoj spomladi vložila vlogo za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Delavci in delavke iz Induplati, ki so prisluhnili temu članku in imajo proste prostore za stanovanje, naj se čim prej zglasijo pri socialni delavki Mojci Habinc, kjer bi vzpostavili stik z A. A. Socialna služba ZAHVALA Ob smrti moje drage mame Ivane Vrhovnik se zahvaljujem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ivanka Bergant ZAHVALA ob boleči izgubi moje drage mame LJUBICE GRINŽEK se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice za denarno pomoč in izraze sožalja. Čerpnjak Štefka ZAHVALA ob izgubi drage mame MARIJE LEKAN se sodelavcem in sodelavkam prejemarne obeh izmen zahvaljujem za izkazano denarno pomoč in izraze sožalja. Tone Lekan Iskrena hvala vsem, ki ste mi ob smrti drage sestre TEREZIJE IVANJKO izrekli sožalje, posebej še sodelavcem iz skladišč za podarjeno cvetje, denar za sveče ter spremstvo na zadnji poti. Štefka Ivanjko ZAHVALA ob izgubi drage mame ANE PAVLIČ se sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice in tkalnice iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izraze sožalja Mari Pogačar Ob boleči izgubi dragega očeta JOŽETA ERISKOVCA iz Mengša, upokojenca Induplati se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam iz vzdrževanja za denarno pomoč in izraze sožalja Jože obvestila iz kadrovske službe V decembru: TOZD PROIZVODNJA Prišli: 1. LAVRIČ BOŠTJAN, tkanje tkanin, 2. AVBELJ MILAN, prip. vložka, cent. in sušenje v oplemenitilnici, 3. PERNE JANEZ, prip. vložka, cent. in sušenje v oplemenitilnici, 4. BODLAJ MIROSLAV, impreg. apret. in sušenje na SRS v oplemenitilnici, 5. TRDIN MATJAŽ, impreg. apret. in sušenje na ŠRS v oplemenitilnici, 6. NAUM ALEKSANDER, prevzem in priprava blaga v skladišču, 7. PERNE FRANČIŠKA, tkanje tkanin, 8. ISKRA ANICA, tkanje tkanin. Odšli: L RAJKOVIČ MILAN, čišč. strojev v tkalnici, 2. VOLKAR RAJKO, pripr. vložka, cent. in sušenje v oplemenitilnici, 3. LIPOVŠEK ROMAN, vzdrž. strojev v tkalnici — v JLA, 4. DOLINAR ANDREJ, impreg., apret. in sušenje na ŠRS v opl. — v JLA, 5. PRAŠNIKAR MATEJ, prevzem in priprava blaga v skladišču — v JLA, 6. ORENDA IRENA, predenje, 7. MESEC VIDA, predenje, 8. JEŽEK MARJETA, predenje. TOZD KONFEKCIJA Prišli: L STUPICA ZDENKA, del. na pripravi ogrodij, 2. LEBIČ DARINKA, šivilja v Mokronogu. Odšli: 1. ROJKO HELENA, del. v konf. Mengeš, 2. DOLENC ANTON, krojenje v težki konf. Rad., 3. BLEJC MOJCA, šivilja v Rad., 4. MAROVIČ NENAD, varilec, 5. HANČIČ DORIS, šivilja v konf. Radomlje. DSSS Odšla: L HROVAT DARINKA, referent za izvoz. Drugih sprememb ni bilo. TOZD MALOPRODAJA IN TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Sprememb ni bilo. POROČILI SO SE: URANKAR VILJANA, referent v nabavi, por. CERAR ISKRENO ČESTITAMO! OSEBNI DOHODKI V NOVEMBRU 1986 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene naj nižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD po TOZD, DSSS in DO za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami ob dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenje-nosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo. Razred TOZD TOZD Malopr. TOZD Restavr. TOZD Konf. DSSS Skupaj do 90.000 6 8 14 90.000—110.000 16 1 37 2 56 110.000—130.000 88 2 75 2 167 130.000—150.000 151 2 2 64 15 234 150.000—170.000 141 11 4 39 17 212 170.000—190.000 63 8 7 21 14 113 190.000—210.000 32 2 2 5 16 57 210.000—230.000 13 3 12 28 230.000—250.000 2 1 1 13 17 250.000—270.000 3 1 6 7 17 270.000—290.000 1 1 290.000—310.000 1 1 1 2 5 310.000—330.000 1 2 3 330.000—350.000 — nad 350.000 1 1 2 nad 35.000 1 1 2 Zaposl. s 160 do 200 urami 517 25 19 262 103 926 Zaposl. z manj kot 160 urami 31 3 28 10 72 Zaposleni z več kot 200 urami 1 1 Zaposl. brez obračuna OD 32 1 10 2 45 zaposlenih 580 28 20 301 115 1.044 Skupaj štev. Najnižji OD 89.427 139.483 95.001 75.965 104.484 75.965 Najvišji OD 315.420 269.612 307.464 373.359 380.355 380.355 Povprečni OD 152.891 174.591 170.960 140.165 194.912 154.921 Vrednost točke je v novembru V brutto vrednosti znašala 1,00 din. Najnižji OD v višini 75.965 din je prejela pripravnica s 70% vrednostjo sestavljenosti del in nalog in brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V NOVEMBRU 1986 TOZD Štev. zaposl. Bolezen V % Poškodb na delu Poškodb na poti n a Nega dr člana v Spremst V % Red. in i por. dop Skupaj v % Izpadle ure Proizvod, izdelkov iz sint. vlaken 576 3,58 0,04 0,15 0,45 0,72 0,05 4,17 9,16 9.280 Maloprodaja 28 — — — — — 0,16 1,43 1,59 78 Restavracija in poč. domovi 20 1,60 5,00 6,60 231 Konfekcija 220 4,50 0,70 — — 0,31 0,06 1,74 7,31 2.832 Konfekcija obrat Mokronog 77 4,84 1,06 0,12 7,14 13,16 1.784 DSSS 112 4,72 — — 0,12 2,19 0,04 1,79 8,86 1.746 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih delavcev 1033 Izostanki zaradi bolezni 3,86 % Izostanki zaradi poškodbe na delu _ 0.17 % Izostanki zaradi poškodbe na poti ^ 0,08 % Jzostanki zaradi poškodbe izven dela 0,26 % Izostanek zaradi nege 0,78 % Izostanki zaradi spremstva 0,06 % Izostanki zaradi porod, in pod, por, dopusta____________________3,56 % SKUPAJ: 8,77 % Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK, Lada LAVRIČ, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).