Published u4 distributed under permit (No. 650) »otivoaaed by theAct of October 6, 1917, on file »t th« Po* Offic* Chicago, Illinoi«,kjr »rder of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. NOVEMBER 12, 1921 STEV. (No.) 23 P>n ^ m ^ ■» i * ^ »■< ^(W*' "AVE MARIA" Izhaja vsaka drugo soboto—Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS In the interest of the Order of St. Francis. 185a West 22nd Place CHICAGO, ILL. Naročnina $3.00 na leto.—Subscription Price $3.00 per year. Entered at eecoiid-class mater Oct. 20. 1919 at the post office at Chicago. 111., under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, I9I7. authorized on October 25, I9I9- Vsak naročnik "Ave Maria". BI MORAL BITI TUDI NAROČNIK EDINOSTI. Zakaj? Upam, da ne vprašaš tega, kajti toliko zavednosti imaš gotovo, da veš, da je največja dolžnost vsakega katolika danes, da podpira katoliško časopisje, ki se bori nevstrašeno in nesebično za načela, katera edina morejo osrečiti človeštvo in katera edino morejo urediti sedanje svetovne homatije. In med take časopise spada list "Edinost." Hočeš dela? Hočeš, da bo tvoj gospodar s teboj ravnal kakor s človekom? Dobro, pomagaj, da bodo zmagala katoliška načela, ki so načela pravičnosti do vsakega in ljubezni do vsakega. "Edinost" je list, ki se najbolj nevstrašeno in najbolj junaško bori za katoliško prepričanje med nami Slovenci v A-meriki. Za to bi moral biti vsak naročnik na list "Ave Maria" tudi naročnik na "Edinost." Pa tudi iz druzega uzroka mora biti vsaj prijatelj lista "Ave Maria" tudi prijatelj "Edinosti," ker je "Edinost" močna opora listu "Ave Maria." Zato, kdor hoče napredek listu "Ave Maria," mora podpirati list "Edinost." Takoj si ga naroči 1 KADAR POŠILJAŠ DENAR V STARO DOMOVINO, ako si prijatelj naših listov, veš, kam boš poslal svoj denar? * Samo listu "Edinosti." Zakaj? Zopet samo iz enega uzroka? Ker boš imel dobiček od tega samo ti in tvoj prijatelj list "Ave Maria." Zato bi morali vsi naši naročniki gotovo pošiljati svoj denar skoti to podjetje, ki je njih lastno in v njih lastno ko rist. Bodi samemu sebi prijatelj! ! Severova zdravila vzdr/ujejg zdravje v družinah. Kašelj in prehlad. V torn letnem času vlada ka&elj in prehlad pri odrastlih in pri otrocih, Ce so zanemari, se razvijeje iz njega komplikacije, ki so lahko nevarne. Izegnite se zlim posledicam prehlad* z vzetjem Severa'. Cold and Grip Tablets (Severjevih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena 50 contov.— Hitro od po moč proti kailju dobite, Že vzamete S everas Cough Balsam (Severjev Balzam zoper Pomirjuje razdraienost. omehča izločevanje, ustavi kaielj, povzroča laglje dihanje in pumaga pnrudi povrniti normalne starvje. Večje steklenice 60 centov, maqje Sbc. Pri lekarjih. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA + I I ^ - ^ + Naročnina za celo leto t koledarjem za Ameriko $3.00. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci. +---T + + + + + ^ + + + ^ + + + + + + + ^ + ^ + + + + + ^ + + + + + + + + * Našim dragim bralcem. Par številk še, pa burno zaključili zopet en letnik listu Ave Maria, trinajsti njegovega obstanka. Kakor vsako leto, tako se tudi letos pred koncem le-obračamo prav zaupno do vseh svojih naročnikov, dobrotnikov in znancev s zaupno prošnjo, da nam pomagajo 1'ivd začetkom novega leta pridobiti kaj novih naročnikov. List "Ave Maria" je eden izmed najbolj razširjenih °venskih listov v Ameriki, ako izvzamemo razna gla-si,a "Jednot". Pa ne samo najbolj razširjen je, temveč udi najbolj priljubljen. Naročniki lista Ave Maria so tl,di njegovi najboljši prijatelji in njegovi najboljši zago-I Nt,rniki iti najboljši razširjevalci. Vsa dolga leta njegovega obstanka so samo leta ve-■ j^''1 bojev, velikih žrtev za vzvišene principe naše kato-'^e vere in za razširjenje in oliranjenje ljubezni sloven-fegu naroda do Marije. ! si h Kdor je bil naročnik lista Ave Maria od prvega, ma-e8a in neznatnega začetka, do današnjega razvoja, kdor (j! Pazno sledil njegovemu delovanju in boju, ta ne more drugega reči, kakor kar nam toliko naših naročni-l"y pogosto piše. "Ta list je bil in je največji blagoslov pravi Materi dan Marije Ameriških Slovencev. Kaj „! '}'lo s katoliškim prepričanjem in s katoliškim življe-'K'111 iinfl nami brez tega lista?" .Joda ali je list Ave Maria z« presegel, višek števila naročnikov? Nikakor. Še je velikansko polje ne- obdelano, ki še čaka navdušenega agenta, zastopnika, navdušenega častilca Marijinega, da bo ponesel ta list, tega dobrotnika Ameriških Slovencev, tega poslanca Marijinega še v ostale slovenske katoliške roke, v katoliške slovenske družine. Zato se s tem obračamo prav zaupno do vseh svojih prijateljev in sotrudnikov širom Amerike in jih prosimo pompči in sodelovanja. Ko bi nam vsak dosedanji naročnik pridobil vsaj enega novega, kako lepo število bi vas bilo. Veliko nad deset ttisoč bi vas bilo. Koliko bi se na ta način dalo pri listu zboljšati koliko, ga povečati, narediti bolj zanimivega, bolj prikupljivega. In. ali bi bilo to nemogoče? Prijatelj, uprašaj sam j-ebe, ali bi ti res ne mogel pridobiti listu Ave Maria vsaj enega izmed svojih sorodnikov, prijateljev, znancev, sosedov? Kaj ne, sam vidiš, da bi šlo to prav lahko. Malo poguma, nekoliko prijatelskih besedi pri kaki lepi priliki, in vspel bi. Ave Maria bi dobila novega naročnika. Zato lepo prosimo, vse svoje prijatelje in naročnike pojdimo na delo sedaj v decembru in pridobimo listu Ave Maria za Božič vsak po enega novega naročnika. Danes v starem kraju list Ave Maria silno z veseljem prebirajo, kjer ga imajo. Komaj ga čakajo. In ko pride prvi je, katerega prečitajo. In skoro povsodi gre potem od hiše do hiše po celi vasi. Tako smelo trdimo, da ima list Ave Maria v stari domovini najmanj deset do petnajst tisoč čitateljev. Ti imaš doma svoje drage. Ali bi jim ne hotel narediti veselje in bi ga jim za letošnji božič naročil za eno leto. Kar si naši naročniki najbolj žele, so lepe in zanimive povesti. Za prihodnje leto smo dobro preskrbljeni v tem oziru. Rev. J. C. Smoley pripravlja krasen zgodovinski roman. Prepričani smo, da bo ta roman vzbudil splošno zanimanje po vseh naselbinah. Zato je sedaj čas, da se pridobiva naročnikov, da bodo z nov'm letom, ko se bo roman začel, vsi začeli dobivati list, da bodo tako imeli vse številke. ,Zato dragi naročniki: "Tisoč novih naročnikov do novega leta na list Ave Maria" mora biti naša deviza od danes naprej. Vsi razvijmo krepko agitacijo za nove naročnike vsak v svojem okraju. Vsakemu, ki nam bode poslal od sedaj dalje novega naročnika, ali kdor se bode kot nov naročnik sam naročil poslali mu bomo v dar krasne jaslice, katerih se bo gotovo razveselil. Sedaj pa vsi na delo. Nekoliko dobre volje in nekoliko poguma, pa bo vspeh tukaj. P. Krizostom. Nazaj si želim. Zabredla mi je duša trudna Kako je v meni vse kipelo, z nebeških cest • ko sem sprejel na pota mračna v srce Gospoda brez jasnih zvezd. in ga objel. Spoznala je vživanja ničnost, temo gorja nemir kesanja, obup srca. O davno že sem stopil prvič — tako že mlad — k nebeški mizi poln svetih nad. Nazaj, mladostna zvezda moja, vse sreče vir! O pridi, Jezus, moj srčni mir! In to srce, ki zdaj je polno naslad, pregreh — vzdihnje, joka po tistih dneh. Nazaj vas kličem, čiste misli! V srce nazaj, ve svete želje, ti rožni maj! AVI MARIA 3*3 * LILIJA IZ RAJA. K. OLGA in težka je bila pot iz Egipta nazaj v Judejo, katero sta morala narediti Jožef in Marija. Vendar potovala sta skozi puščavo, skupaj z veliko karavano, katera je šla iz Egipta v Jeruzalem in nesla bogate tovore raznim trgovcem v Jeruzalem. Potovanje je bilo varnejše in lažje. Tako sta prišla po več tednih srečno v Jeruzalem. Tu se pa niso dolgo ustavili. Le tolio, da so opravili svojo pobož-'lost v templju in obiskali svoje najboljše prijatelje izza prejšnih dni, pa s<> takoj odpotovali naprej proti do-»ui, po katerem sta Marija in Jo-*ef hrepenela. Tudi deček Jezus je zc želel videti kraj, o katerem mu je 'Jamica tolikrat pripovedovala, kako je tam lepo in prijetno. Jožef je veliko mislil na svojo se-ftro, katero je pustil v Nazaretu, ko )c Odhajal. Dolga leta so že prešla, kar je z doma. Bog ve, kaj se je "jo mej tem časom zgodilo? Bog v°> ali je. sploh še pri življenju? "Kako bo vesela, ko se vrnemo, je še živa", je rekel Jožef M;i-r'J', ko so vedno bližje prihajali Naletu. . Tako so slednjič prišli na vrli gri-clca, s katerega se je zablestel pred nJimi Nazaret v vsej svoji milini, ^^si so se tega pogleda zveseljli. davili so se za trenutek in molise k prH s* deli v Betlehemu. Toda kar erez n°c sta izginila in nihče več ni vede' vaju. Tudi hočemo vedeti, kaj le resnica na vsem, kar smo čuli, da ** godilo ob rojstvu tega deteta! ' tišala sestra. "Pojdimo v hišo, da se okrepčat1', je rekel Jožef in šel naprej i" v' drugi so šli za njim. "Murija, l1 " postrezi vsem. Saj vidiš, da so vsi utrujeni in lačni!" Sestra Jožefova je pripeljala seboj tudi svoje tri sinove, od katerih starejšemu je bilo ime Jakob, drugemu Juda in tretjemu Janez. Ko so trije dečki zagledali svojega bratranca Jezusa so ostrmeli. Posebno Janez, ki je bil izvanredno milega obraza in je imel v obnašanju nekaj posebnega, skoraj nerazumljivega. Ko je stopil-pred Jezusa.se je nehote sklonil in mu poljubil noge! Tudi Jakob in Juda sta-strme gledala tega dečka! Kakor bi se ga ne mogli nagledati, tako so ga vsi neprestano zrli in z velikim spoštovanjem stali pred njim. To sta opazila sestra Marija in mož Kleofas. "Kaj je to? Poglej naše otroke s kolikim spoštovanjem stoje pred tem dečkom! Poglej Janeza, ki je pokleknil njim in mu poljubil noge! Kaj naj to pomenja!" Mariji je obraz zažarel veselja. Njeno srce se je zaradovalo, ko je videla, da nedolžni otroci spoznava- jo in čutijo bližino božjo, bližino O-nega, ki je skrit v tem detetu. "Marija, pojdi in sedi tukaj! Saj se ne mudi s kuho! Saj nismo tako lačni! Bolj kakor jedi, smo lačni resnice izvedeti, kaj je na vsem, kar smo čuli o tem detetu! Pojdi sem in povej!" je rekla Jožefova sestra. Marija je res pustila delo, katero je pa soseda, ki je prav kar prišla, nadaljevala okrog ognjišča in pripravljala obed za vse in sedla na klop poleg ostalih. V največji pri prostosti in ponižnosti je začela pripovedovati o vsem, kar se je godilo z njo in Jožefom od kar sta odšla iz Nazareta v Betlehem. Pripovedovala je, kako so prišli pastirji, katerim so se angelji prikazali, k hlevčeku, in molili dete. Povedala je tudi vse, kar je vedela o treh modrih možeh iz daljnih jutro-vih dežel, o sanjah, katere ie imel Jožef, ko sta morala bežati v Egipt in kako so se tam v Egiptu imeli, in kako so nazaj potovali. O tem, kar je Herod naredil v l>e-tlehemu so čuli tudi v Nazaretu in se zgražali. Matere so se že bale, da bi se z njihovimi deteti enako ne zgodilo. Ko je končala Marija pripovedovanje, so vsi trije dečki pokleknili pred čudovitega svojega sorodnika na kolena in se mu poklonili. Molili so ga, kateremu so potem sledili kot njegovi apostoli. Sestra se je nastanila s svojo družino v Nazaretu in tako so potem skupno živeli tiho in mirno življenje dveh srečnih družinic. Več let je že preteklo od kar sta se vrnila Marija in Jožef v Nazaret. Jezus je rastel in se razvijal, kakor krasna nebeška cvetka v vedno lepšega in skrivnostnejšega dečka. Jožef se je pa vidno staral od dne do dne. Vendar, ko je uredil hišico in poskrbel za družinico, posebno ko je bila še sestra tukaj, se ni več bal smrti. Mirno je mizaril in tesaril, kolikor je pač mogel. Zaslužil je dovolj, da je družinica imela vsega najpotrebnejšega. Revna je bila družinica, vendar vesela in srečna, kakoršne ni bilo in je nikdar več ne bo na tej zemlji. Nil. ar jim ne branite. Charleyu se je v nekoliko mesecih poznalo, da ni več prejšni mirni, tihi in skromni deček, kakor-šnega je ljubil in čislal Father Frančišek. Nove razmere v šoli. kjer je bival dan za dnem skoraj celi dar duh sošolcev, s katerimi je sku paj, je imel tudi nanj vpljiv, ka terega se ni mogel ubraniti tudi Charley. Vendar pa je bil prvi v šoli tako glede znanosti, kakor glede vedenja. Učitelji so ga imeli silno radi in so ga drugim postavljali v zgled. Njegova vestnost, katere so ga naučile že tako zgodaj dobre sestre v šoli sv. Jožefa, se je tukaj posebno lepo kazala med površnostjo in lahkomiselnostjo sošolcev in sošolk, ki so Prišli iz raznih družili šol. Zato je kil velikrat pohvaljen, ker je imel svoje naloge v redu in ker je znal vse,"kar mu je bilo naloženo. Tudi njegova skromnost se je posebno lepo kazala sredi razposajenosti družili učencev in učenk. Predrznega odgovarjanja učiteljem in samozavestnega ošabnega vedenji, ki je tako lastno marsikje naši airier, mladini,ni poznal.Splošno bil je zgleden učenec in, učitelji so ga imeli rudi in so o tem tudi Mrs. Jezcrnik pove dali, kar jo je naredilo posebno po nosno. Te hvale, katere je cula i/, šole o svojem sinu, so jo pa še bolj potrdile, da je naredila prav, da ga ni poslala v katoliško šolo. A k o hi hil šel Charley v kolegij, moral !>i oditi od doma drugam, kjer hi ga nihče ne poznal. Tukaj je doma, v domačem mestu, kjer vse pozna družino Jezernikovo, tako sedaj uživa tudi družina hvalo sinovo. "Vaš Charley je jako dober deček!" ga je pohvalil razredni učitelj, ko je srečal Mrs. Jezernik na ulici ni sta nekoliko govorila. "Me veseli! Me veseli," je odgovorila Jezernikovka in videlo se ji je na obrazu, kako ji prija ta hvala. Enako je bilo z Jezernikom. Tudi njemu se je silno dopadala *a hvala. "Kako je prav, da ga nisva pustila od doma," je rekel neki večer svoji ženi, ko ga 11111 je na ulici zopet nekdo pohvalil. "Kako je lepo, ko ga vsi tako hvalijo!" "Da, ponosna sem!" je rekla Jezernikovka. "Da, lahko sva vesela," je pritrdil Jezernik. In še z večjo ljubeznijo sta ljubi- la svojega edinca in mu stregla še z večjo skrbnjo in mu dala vsega, kar je potreboval in mu dovolila vse, kar je prosil. Ta pohvala ju je pa naredila oba še bolj ošabna. Bila sta srednje premožna, toda oba silno časti lakom-na. 'Za malo pohvalo bi bila naredila vse. Napuh je pa vedno bil in bo nasproten vsaki veri. Glavna podlaga brezverstva je vedno le napuh in ošabnost. Kjer ni napuha, tam tudi brezverstva biti ne more. Zato sta se oba še bolj odtujevala cerkvi in tudi Charleya odvračala bolj in bolj, naj ne hodi v cerkev. Charley je bil precej drugi, kakor je pa bil pred meseci, ko je hodil v katoliško šolo. Nove razmere, nova šola je zelo vpljivalo nanj. Vendar pa je navada železna srajca. Vsa vzgoja pa i-tak ni druzega, kakor navada delati dobro. Vsa naloga vzgojiteljev je, naučiti mladino prav misliti in po teh pravih mislih tudi ravnati. Veliko otrok misli dobro, pa manjka volje, da bi tudi delali dobro, to je slaba vzgoja. Ko se pa človek navadi na dobro, se pa tudi ne da kar črez noč to izbrisati in zabrisati. To se je videlo tudi pri Charleyu. Res se je precej spremenil in se ni mogel ustavljati novim vpljivom novih razmer, res je bil precej drugačen, kakor je bil preje, toda veli-krat jc pa začutil v svojem srcu neko željo nazaj, neko hrepenenje po prejšnih razmerah. Ne bil bi deček, ako bi ne bil živahen in ako bi mu ne prijalo prostejše življenje in več zabav. Vendar sredi vsega tega se mu je pa le večkrat stožilo po Fa-thru Frančišku in po dobrih sestrah katoliške šole. Posebno se mu je pa vzbujalo to hrepenenje po prejšnih razmerah vedno močneje in močneje, kolikor bolj se je bližal Božič. Kako jc še lani težko čakal teh le pih praznikov! Kako so sestre pripravljale vse potrebno za božično zabavo, kjer je on igral glavno ulogo. Kako so pripravljali za lepe jaslice, katere so šolarji sami naredili v cer- kvi pod vodstvom sestre. In pa glede cerkve! Kako so se pridno vadili, da bodo strežniki pri slovesni sv. maši prav stregli! In kolikor bližje je bil božič, toliko bolj je gnalo Charleya srce k Fathru Frančišku. "Mama, jaz grem pa k Fathru Frančišku!' 'je rekel neko popoldne teden pred Božičem. "Ej, kaj boš hodil! Father te ne mara več, od kar si šel v publično višjo šolo. Saj veš, kako je bil nejevoljen, ko si šel tja? Pa tudi časa nima sedaj !"odgovarjala mu je mati. In tudi sam se je nekoliko bal. Vest mu je očitala, da je bil zelo nehvaležen svojemu tako dobremu prijatelju, ki ga je tako rad imel in mu tako dobro hotel. Vendar tri dni pred božičem, ko se je končala šola in je bil popolnoma prost in cul, kako so šolski o-troci, njegovi znanci in prijatelji z veseljem hiteli k sestram, ga je premagalo, da se je pridružil nekaterim prijateljem in z njimi prišel v' šolo. "O, Charley! Kako pa ti? Ali ni žalostno, da si postal naenkrat tako tuj naši cerkvi?" okregala ga je sestra! In na obrazu se ji je videlo, kako jo boli, da domača hiša tako hiti podirati, kar je ona s tolikim trudom in s toliko skrbnostjo in s toliko ljubeznijo sadila v to mlado srce. Charley je molčal. "Zakaj bi ne ostal strežnik, kakor si bil preje?" je nadaljevala sestra svojo pridigo. "Prosi Fathra Frančiška, pa te bodo sprejeli, če si tudi v publični šoli. Kaj ne, Charley, da boš? Kako bi bilo lepo, ako bi sedaj za božič zopet nastopil kot "Master of Ceremony" med našimi strežniki. Kaj ne, boys, da bi radi videli, da bi Charleyy prišel nazaj?" se jc sestra obrnila do dečkov, ki so bili okrog nje. Videla je namreč na obrazu, da je zadela v Charleyevi duši pravo struno. Poznala ga je predobro, da bi ji ušlo, kar se je godilo v njegovi duši in kar se je po kazalo na nedolžnem licu dečka. Hotela je tako s pomočjo prijateljev skupno napasti to "trdnjavico srca" in jo pridobiti nazaj za Jezusa. "Yes, Sister!" so odgovorili vsi dečki kakor eden. "Vidiš, Charley! Kaj ne, da boš šel takoj sedaj k Fathru in jih boš prosil, naj ti dovolijo?" "Charley, in jaz grem s teboj!'' se je ponudil takoj deček, s katerim sta bila posebno prijatelja, ki je prevzel mesto predsednika oltarnih strežnikov in "Master-ja of Ceremony' od kar je 011 pustil. Charley se je nekolko bal iti, zato se obotavljal. "Kar pojdita,' prigovarja sestrta, ki si je bila svesta svoje zmage. "Takoj pojdita ! Sedaj imajo Father ravno čas.' » "Pa pojdiva!" pravi prijatelj in prime Charley za roke in res sta odšla v župnišče. Father Frančišek se ga je zveselil, saj ga ni pozabil, temveč je pogosto mislil nanj zlasti pri svojih molitvah in pri sv. maši. Tudi on je pričakoval, da bo do tega prišlo, da bo Charley zaželel nazaj in da bo prišel prosit, naj bi bil zopet strežnik. "No, Charley, kako pa ti?" ga je nagovoril. "Dobro Father!" odgovori Charley v vidni zadregi. "Sestra naju je poslala sem," pravi. "Si bil že v šoli? To je pa lepo, da nisi pozabil svojih dobrih učiteljic!" "Imaš že počitnice?" "Da, Oče!" pravi deček. "Sestra naju jc poslala sem, da bi vas nekaj prosila," pomagal je deček, ki je prišel z njim, ko je videl, da Charleyu ne gre beseda z jezika. "Charley, kar povej!" pravi Charleyu, da bi mu dal pogum. "No, kaj pa takega?" Charley je še bolj zardel. Težko mu jc bilo. Ni vedel, kako bi začel. "Sestra je rekla, da bi prišel nazaj za strežnika?" "Za strežnika?,'Zakaj si pa pustil? Charley, zelo mi je bilo hudo, ko si vse pustil in pozabil na vse. Vsaj, ako so na vsaki način stariši hoteli tako, jaz se ne morem upirati! Stariši 9° gospodar. Toda zakaj si pustil društvo in zakaj bi več ne stregel?" "Mama mi ni pustila!" se je izgovarjal Charley. "Mi je jako žal! Toda ali ti je pa sedaj pustila, da prideš nazaj?" pravi duhovnik in smehljajoči obraz se zresni v resne gube. Videlo se je, da se Father boji, da bodo stariši sedaj storili enako. Tudi Charley je bil v zadrgi. Na to pa niti mislil ni. Na prvi trenutek se mu je zdelo, da mu tega vendar ne more braniti. Vendar takoj se je spomnil, kako je očetu in materi neljubo, ako gre v cerkev in kako sta mu prepovedala hoditi streč in kako sta ga je primorala, da je pustil društvo. Spomnil se je, kako je xOČe pogosto govoril proti duhovnikom in zlasti proti Fathru Frančišku in ga tudi preklinjal. Bil je v vidni zadregi, katero je duhovnik seveda takoj opazil in tudi takoj razumel. "Vidiš? Ali ne misliš, da ti zopet sedaj stariši ne bodo pustili?" "Kaj me to briga?" je hitro odgovoril, kakor se je navadil med svojimi sedanjimi tovariši. "Charley, tako včasih nisi govoril! Stariše moramo ubogati!" "Charley je čutil duhovnikov o-pomin in sram ga je bilo. "Jaz te že sprejmem," je duhovnik nadaljeval", toda najprej moraš vprašati stariše doma, kaj bodo rekli. Pojdi lepo domov in vprašaj mater. Potem pa pridi takoj nazaj in povej, kaj so rekli." Duhovnik je to nalašč rekel, da bi bil v Charleyu zbudil močno voljo, ker je vedel, da na zadnje, ako bo Charley le prosil in hotel priti, mu stariši nc bodo braniti, ga imajo preveč radi. Ilotel je le s tem nekoliko vpljivati na mater, da bi ta prošnja otrokova bila za njo miglej, naj "e zatira v otrokovem srcu plemenita čustva. Charley je odšel takoj domov. Toda ni ga bilo nazaj isti večer. "Gotovo mu ni mati dovolila!" je rekel Father Frančišek sestri, ko sta govorila v zakristiji proti večeru o tem. "Ali ni to žalostno, da lastni stariši pehajo otroka od Boga in ga pe- hajo v brezverstvo in ga pohujšujejo? In to katoliški stariši? Kakšna mora biti taka mati, da kaj takega more? V gledišče sme otrok, v cerkev ne sme. Ubogi Charley!" rekla je sestra žalostno. "Da, taki so pogosto naše zaslepljeni slovenski stariši! V svoji zaslepljenosti ne vidijo nesreče, v katero drve z odprtimi očmi sami in v katero tako neusmiljeno vlečejo še svoje nedolžne otročiče! Res, žalostno !" In solza se je zasvetila v duhovnikovem očesu. Tako ga je srce bolelo za ljubljenega dečka, kajti tako rad bi bil ohranil Bogu to plemenito in nedolžno dušico. "Sestra, molimo zanj! Deček potrebuje naših molitev bolj kakor kateri drugi naših otrok!" je slednjič rekel sestri in odšel v svoje stanovanje. Kako se je pa Father Frančišek zveselil, ko je drugi dan pred sv. mašo zagledal pri spovednici med drugimi dečki tudi Charleya. Da, k svetim zakramentom je šel Charley zopet skupaj z drugimi dečki, kakor je preje nekako štiri leta hodil. Kar nekam vse je bilo bolj veselo, vsaj Fathru Frančišku se je zdelo, ko je videl tega dečka med svojimi ljubljenci pri mizi Gospodovi in o, kako vroče so bile molitve, katere so se dvigale iz tega duhovskega srca med sveto mašo, posebno pa ko je držal v svoji posvečeni roki Najsvetejše Telo in z njim blagoslovil Charleya in ga mu položil na jezik! Še večje pa jc bilo njegovo veselje, ko je po maši nekdo pozvonil pri vratih in je duhovnik odprl in našel Charleva pred vrati. "No, Charley, ti tukaj?" "Da, Oče!" je rekel in vstopil. "No, kaj boš pa ti povedal?" "Oče, ali bom smel streči, kakor sem preje?" "Seveda Charley. Ali je mama dovolila?" "Ni dovolila. Huda je bila, kosem jo prosil. Toda slednjič, ko sem jo le prosil in sem rekel, da hočem na vsaki način iti nazaj, ,mi je dovolila in rekla, da naj grem samo za božič in za počitnice, drugače da ne bom mogel, ko bo šola." Duhovnik je bil silno vesel. Da bo le vsaj toliko! Tako bo imel kar še vsaj kedaj priliko vpljivati nanj, da ga ohrani dobrega in čistega. "Saj tudi ne zahtevam od tebe, da bi hodil vsaki dan. Imamo dovolj strežnikov za vsaki dan. Pridi vsaj, da boš vsako nedeljo pri veliki sv. maši ali vsaj ob velikih praznikih." "O, to pa že bom!" "Pojdi k sestri in ji povej, da boš stregel, kajti danes bo napisala vspo-red in določila strežnike, v kakem redu bodo stregli in določila vsakemu njegovo posebno službo." Dolgo Charley ni bil že tako vesel, kakor je bil danes. Srce se mu je smejalo, ko je hitel proti sester-ski hiši, povedat, da bo smel nazaj streči, kakor je nekdaj. "To bo lep božič!" si je mislil. Sestre ni bilo doma, ko je prišel tja. Bila je v šoli. Hitel je takoj kar tja. Imela je ravno sejo s strežniki. "Sestra," ji je hitel pripovedovati, "Father so že dovolili, da smem streči in tudi doma mama ne bo nasprotovala." "Hura! Trikrat živio! Charleyu," so zakričali dečki veseli, ko so to ču-li, kajti Charleya so imeli vsi radi. "No to bo pa jako lepo," je rekla sestra veselo, in tudi nji je posvetil svetel žarek upanja, da bodo še rešili Charleya. Sestra mu je odločila, da bo pri veliki maši o petih zjutraj "Master of Ceremony" skupaj s sedanjim predsednikom društva in voditeljem strežnikov. Ostal jc skoraj celi dan v cerkvi in pomagal skupaj z drugimi dečki sestri krasiti oltarje in pripravljati za jaslice. Samo obedovat je šel domov, po obedu je pa takoj prišel nazaj in ostal do večera. Ko je zvečer odhajal mu je pa sestra dala krasne jaslice v spomin da si jih doma lahko lepo uredi. Kako je bil Charlefy zopet srečen. Kako se jc dobro počutil ta celi dan. O, sladki spomini preteklih let, ko je bil tukaj v šoli, kako je bil srečen! Še le sedaj je to prav čutil! I-rnel je v državni šoli veliko lepih ur kc je bil odlikovan, od kar je tja hodil te mesece, imel je veliko šal in zabav, veliko več, kakor jih je imel v katoliški šoli, tovariši in sošolke so naredili marsikako šalo in se dovol nasmejali, tako da je bil zelo rad tam, vendar danes je pa čutil, kako *'se druga so čutila danes, ko je zopet pri sestri učiteljici, pri cerkvi, kjer je bil tako rad, da je vse bol; veselo tukaj in vse bolj lepo, kakor pa tam. In kar nekam studilo se mu je življenje v publični višji šoli in zaželel je nazaj. In ko je hitel ves vesel in srečen z jaslicami proti domu, je trdno sklenil, da bo samo to leto končal v tej šoli, potem ho pa toliko časa prosil stariše, da ga bodo pustili nazaj v katoliški kolegij, kamor ga je hotel Father Frančišek že letos poslati. Pripravljal se je tudi že, kako bc mami in ateju doma povedal, kako je vse bolj prijetno pri sestrah,, kakor pa tam kjer je sedaj. Mislil je tudi že, kako bo mamo prosil nekaj denarja, da bo kupil svečk in ž njimi okrasil jaslice poleg božičnega drevesca, katerega je mama že kupila. V tem veselju in sreči je prišel domov. Oče je bil že doma in je sedel v kuhinji in čital časopis. Mati je pa kuhala večerjo. "Vidite, mama, kako lepe jaslice mi je dala sestra!" je začel veselo pripovedati. Oče je jezno pogledal in videlo se mu je. da mu nekaj ni prav. Ko je videl jaslice, je prebledel. "Kje si hi!?" je zakričal nad njim. Charley se je ustrašil. "V šoli sem bil pri sestrah." "Ze zopet tam okrog hodiš? Kaj ti nisem rekel, da mi to ni ljubo?" Charley ni rekel nobene besede. Toda na obrazu se mu je videlo, kako strašno ga je to zabolelo. Kakor bi bil ogenj z vodo polil, tako je bilo niegovemu srcu! Zajokal je! "Prepovem ti kratko malo, da tja ne smeš več hoditi! Razumeš?" Charley je glasno zaihtel. "Zakaj ne? Saj ni nič hudega?" "Nič hudega?" je oče še bolj zakričal. "Jaz ti prepovem! Pa je konce besedi! Tisti pr . . . f ... te ne bo mešal s svojimi neumnostmi!" In zaklel je grdo. Charleva so kakor nož zadele te besede! Ljubil je svojega očeta in mater z vso otroško ljubeznijo. Toda, ko je cul te grde očetove besede, posebno ko je čul, da je preklel duhovnika, o katerem se je danes vnovič prepričal, kako ga ima rad in kako je dober, ga je pa nekaj streslo. Prvič v svojem življenju je začutil nekak srd in mržnjo do očeta. "Ne, takega očeta pa nima'in ne morem i-meti rad!" In globoka rana je zazijala v njegovem notranjem proti svojemu nepremišljenemu in zaslepljenemu očetu, rana, katera se bo težko še kedaj zacelila. Iz te žalosti se je pa rodila jeza in trma, ki ga je tudi premagala. Obrisal si je solze in jezno odgovoril: "Ali bi bilo bolje, ko bi se bil potikal po mestu?" "Bolje!" je zakričal oče. "Jaz sovražim to f . . . ško neumnost in zahtevam, da nikdar več tja ne greš." "Ne. Pa bom še šel! V tem mi ne morete več ukazovati!" je Charley v razburjenju zakričal, kajti tako je bil razburjen, da se ni mogel več premagati. "Kaj? ti boš kričal nad menoj?" zakriči oče še bolj jezen iti vstane in zamahne nad njim. Tu je mati stopila vmes. "Pusti ga! Ne boš ga tepel! Fant ni nič hudega naredil! Kaj pa je, če je bil tam? Jaz sem mu dovolila!" "Meni nič mari! Povedal sem ti že, da mu pustite s temi f . . . škimi neumnostmi pri miru. Jaz f . . . jcv ne maram! In tudi moj otrok ne bo tja hodil. Preveč sem dovolil preje! Sedaj pa ne bom več, do'klci sem jaz gospodar!" "Toda oče. pomislite kaj govorite", je začel pomirjevati Charley, ko je videl, da je tudi mama razburjenr in se zanj potegnila. "Kaj Vam je pa Father Fran tišek naredil hudega?" "Dosti! Pa če bi mi tudi ničesar ne storil! Jaz sovražim f . . . ški humbug!" In pri tem je vskipelo njegovo fanatično sovraštvo do cerkve do vrhunca. Zagrabil je jaslice, ki so stale na mizi in jih raztrgal na kosce in vrgel s strašno kletvijo po tleh in odhitel iz sobe. Charley je gledal to divje počitje ■ in zgrozil se je v svojem srcu. Studil se mu je oče pri tej priliki. Tudi on je vzel klobuk in odšel ven na ulico. Ves se je tresel razburjena. Raztrgane jaslice na tleh, katerih je bil tako vesel, so mu stale pred očmi. Kakor bi mu bil kedor raztrgal njegovo srce, tako se mu je zdelo. Bil je kakor zmešan. Nekaj časa je bil žalosten, nekaj časa jezen! Večkrat so ga solze zalile, večkrat se mu je pa pest stisnila. Dolgo časa je hodi po mestnih u-licah. Slednjič, ko je bil že utrujen/ je prišel domov in odšel molče, brez jedi spat. Mama ga je nagovarjala, naj kaj je, toda ni hotel.Oče je tudi že ležal. * * * Krasna je bila zorna maša mesto popolnočnice ob petih zjutraj v cerkvi sv. Jožefa na božič. Krasno o-krašena cerkev, polna smreke, krasne jaslice, krasno ozaljšan oltar, veliko lučic, električnih in svečk je gorelo. Ljudstva je bilo polna cerkev-Vse je bilo veselo. Charley je sicer stregel pri maši, kajti mama se je postavila proti o-četu in ukazala Charleyu, naj gre vkljub vsaki prepovedi. Tudi ona sama je zopet šla v cerkev, če tudi že dolgo časa ni bila. Toda Charley ni bil vesel. Tudi k sv. obhajilu ni šel. Father je opazil to spremembo in tudi sestra. "Kaj ti je, Charley," ga je vprašal po maši, "ti si tako žalosten? Kaj ti je?" "Nič, oče," je odgovoril mirno i"1 povesil oči. "Toda Father je opa/i' na obrazu, da se je morala zgoditi v tej duši velikanska sprememba te dni. Ni namreč vedel, kaj se je zg"' dilo doma. Videl je, da je izginila tista ljubeznjiva prikupljivost, znamenje nedolžne in nepokvarjene dU' še in neskaljene sreče, ki je bila tako lastna Charleyu. Videl je to i'1 . . . srce ga je bolelo. Charley je pa molčal in odšel mor če in žalostno iz zakristije domov • • x^xitiskeni ^ Mati in šola. ERICA jc prijokala domov iz šole — Kaj ti je, Jerica? — vpraša jo skrbna mamica. Jerica pa le joka in ne more radi joku do besede. — Povej, kaj se ti je zgodilo? pravi sočutno ljubeča mamica in začne božati svojo hčerkico in jo pritiskati k sebi? So ti pa že zopet ti poredni otroci nagajali? — Ne, mama, ampak sestra me ie v šoli kaznovala, pa popolnoma po nedolžnem! — Zakaj te je pa kaznovala? — Sosedova Marica je mojo knji-Ro strgala, sestra je pa mene kaznovala za to. — Kako je pa to bilo, povej! Nekoliko si morala biti tudi ti kriva, ^er drugače bi te sestra ne kaznovala. — Nič, prav res, da nič nisem bi- jaz kriva. Sosedova mi vedno nagaja. Učiteljica samo mene vidi. , I.e nič ne jokaj. Jerica, bom šla Jtitri v šolo po bom sestri povedala, te nima pravice tepsti. Ako si ka-<<:n zaslužila, te bom že jaz kazno-vala. Jerica je pa še bolj zajokala, ko je v'dela, da je pridobila mamo, da so- čustvuje z njo. V resnici je namreč čutila, da je bila po pravici kaznovana. Tovarišica, s katero sta sedeli skupaj, je lepo mirno pisala. Jerica ji je potegnila iz nagajivosti knjigo in ji pretrgala list. Sploh je bila Jerica jako poredna in nagajiva. Ko jo je sestra radi tega pokarala, odgovarjala ji je prav neolikano. Sestra jo je dala stati za kazen. Toda trmasta Jerica ni hotela iti iz klopi in zato je bila kaznovana, da jo je prislila k ubogljivosti. Jokala se je pa iz same trme, ker je morala ubogati sestro. — Nič ne jokaj, Jerica, tu imaš 20c boš šla v "Nikel Show". Videla sem, da igrajo danes lepe slike. Tu imaš pa malo "cakes" in malo kave boš dobila. Le nič ne jokcaj. Rom že jaz sestri jutri povedala, da te mora pri miru pustiti. * * l|! Jerka |e imela po sošolko, ki je bila isti dan tudi kaznovana. Stanovali sta samo dve hiši narazen. Pilo ji je ime Malči. Tudi Malči je prijokala domov. "Kaj pa ti je, Malči, da jokaš, vpraša jo mama. Malči pa kar naprej joka. Takoj povej! Si bila gotovo kaznovana v šoli? — Sestra me jc kaznovala. — Zakaj pa? — Nič nisem naredila, pa me je kaznovala. — Malči, kolikrat sem ti že povedala, da ne smeš lagati. Učiteljica nikdar brez uzroka ne kaznuje! Gotovo si kaj naredila. Le vse po pravici povej. Ako ne boš vse po pravici povedala, bom šla takoj k učiteljici in bom vse izvedala in gorje ti, ako si se le malo zlagala. — Takoj mi povej resnico, drugače boš šla klečat, dokler ne boš po pravici povedala. Tolikrat sem ti že rekla, da jaz ne maram deklice, ki ni pridna v šoli!! Mama je že prijela za "strap", ki je visel v kotu za svarilo porednim in neubogljivim otrokom v hiši. — Vidiš ga, Malči? Lepo povej vse po pravici, kaj je bilo. Ako boš vse lepo po pravici povedala, ne boš tako hudo kaznovana. Ako se pa le malo zlažeš, bom šla pa takoj k sestri in zvečer, ko bo ata prišel domov, boš pa že videla! To ju pomagalo. Mama oprostite mi! Rila sem poredna. Tovašico v klopi sem na lašč pahnila, da je padla in raztrgala knjigo. Je to res? — Da, mama, res! Dobro, ker si po pravici povedala, ne boš tepena. Samo za kazen ne boš šla danes več iz hiše. Tu i- — - ----— - - maš tvojo malico, ko boš to pojedla boš šla pa takoj k mizi in boš naredila najprej nalogo. V soboto boš šla pa k sveti spovedi, kjer boš še Jezuščeka za odpuščanje prosila. Vidiš, Bogec je žalosten, ako so otroci poredni. — O mama, saj ne bom nikdar več, je rekla Malči, pokleknila pred mamo in jo prosila za odpuščanje. * * * Slovenska mati, prečitaj ta dva zgleda in premisli: 1) katera mati se ti zdi, da je ravnala modro in pravilno? 2) kateri materi si podobna ti? * * * Da, velikanski je vpljiv, katerega ima katoliška redovna sestra v šoli na otrokovo srce. Katoliški stariši se tega le vse premalo zavedajo. Največji božji blagoslov za ameriško katoliško cerkev je naša katoliška šola. Naše sestre več storijo za ohranenje sv. vere v Ameriki, kakor duhovniki. Ljubezen katoliške sestre s katero se trudi in žrtvuje za svoje varovanče in goječke v razredu, požlahtnjena po ljubezni do božjega Ženina, kateremu se je posvetila za celo svoje življenje, ima tako naravnostno pot do srca otrokovega da se ji ne more ustavljati noben katoliški otrok pa naj je še bolj pokvarjen. V neki šoli so imeli ta le slučaj: Stariši so imeli dečka, ki je bil zelo pokvarjen in hudoben. Ker niso veliko marali za vero, so seveda pošiljali svoje otroke v publično šolo. Doma je bila mati jako slaba in površna mati. Ljubila je svoje o-troke z opično ljubeznijo. Videla je samo njihove lepe obrazke in jim je vse dovolila, kar so hoteli. Bog obvaruj, da bi mu kaj odrekla. Že to je pokvarilo tega dečka in ga naredilo trmatega do skrajnosti, sebičnega, pohlepnega. Kradel je, kar je.dosegel. V publični šoli je prišel skupaj s tovariši enekega značaja, ki so ga še bolj pokvarili. Ker se je po cele dneve vlačil o-krog po ulicah, navadil se je raznih nečistih navad, da je bil skrajno nemoralen. Koder je šel, je pustil za seboj svoj duševni smrad v obliki grdih besedi in slik, katere je slikal po zidovih in ograjah. Dvanajst let star, pa je bil že večkrat pred policijo radi tatvine in druzih zločinov. V šoli se je iz učiteljic norčeval tako, da nobena učiteljica ni mogla več z njim prestati. Sredi poduka ie vstal in hodil po šoli. Ako ga je dela klečati, ni vbogal. Spodili so ga iz ene publične šole. Šel je v drugo, nekoliko bolj oddaljeno- Bilo je isto. Po dobrih dveh mesecih večnih težav in kazni so ga spodili tudi tam. Mati ga je dala v tretjo publično šolo. Bilo je isto. Toda mati še ni videla, da je otrok kriv. Bile so krive učiteljice, bili so krivi otroci, ki revežu ne dajo miru, ki ga tepo, ki ga po nedolžnem tožijo in tako dalje kakor pač take-le slabe matere znajo zagovarjati hudobijo svojih otrok. Tako je obredel vse šole v okolici- Tudi v tretji so spoznali učitelji in učiteljice, da je vse zastonj. Ne bodo mogle shajati z njim. Tako ni kazalo druzega kakor, da so ga naznanili šolski oblasti, ki je po preiskavi sklenila, da se ga pošlje v državno poboljševalnico. — To je rojen zločinec! — so rekli vsi učitelji, ki so ga poznali. Tako je bilo sklenjeno, da bode moral v poboljševalnico. Med učiteljicami, ki so se v tej tretji šoli s tem dečkom trudile, je bilo pa dobro katoliško dekle. Ta učiteljica je pa poklicala mater k sebi in ji natanjčno povedala vse prav jasno in ji dokazala, kako strašno je njen sin poreden in pokvarjen. — Otrok bo šel sedaj v poboljševalnico. Toda saj veste, kako po-bolšajo tam otroka. Naučil se bo od še hudobnejših tovarišev samo še večjih hudobij. Veste, kaj, Mrs. Z., kaj vam svetujem? Kakor mi je deček povedal ste katoliške vere. Dobro! Dasi veliko ne hodite v cerkev, kakor je deček povedal, Vam svetujem to-le: za dečka je edina rešitev še, ako se sploh da kaj rešiti, in upam, da se da, — saj je še le dva- najst let star, dajte ga v vašo farno katoličko šolo! Prosite tam sestro, naj se zavzame zanj. Povejte ji vse, kako in kaj. In ako ga bo kedo rešil, ga bodo sestre. To vam resno svetujem. Mati je bila sicer odločna nasprotnica katoliške šole. Še bolj pa oče. Da bi šla sedaj sama prosit sprejema za otroka v to sovraženo šolo, "kjer druzega ne uče, kakor samo katekizma" — vsaj kakor je tolikrat trdila proti svojim sosedam? Naka-Tega pa že ne! — Tega pa ne bom storila! — odgovori nevoljna mati. — Dobro, naj gre pa otrok v poboljševalnico. Druge izbire nimate. Policija ga bo vzela. Mati je šla domov in ko sta videla z možem, da res ni druge rešitve, da bo otrok moral od doma, je zrtia-gala ljubezen do otroka protiversko mržnjo in napuh. Mati se je ponižala in šla prosit sprejema v katoliško šolo. Sestra je takoj vedela, kaj dobi-Vedela je kako velikanski križ si nakoplje, ako sprejme tega pokvarjenca med svoje dobro otroke. Tudi se je bala, da bi ne pokvaril še drugih-Vendar ljubt'zen do neumrjoče duše pokvarjenega sirotka je zmagala' Sprejela ga je in preprosila duhovnika župnika, da je slednjič tudi ofl privolil. Dve leti pozneje, da ste videli tega dečka! Bil je res še živ in ni 1»'' še angel. Vendar '"hudiček" pa tU' di ni več bil, kar je bil preje, kak3' je rekel vsakdo, ki ga je poznal. Veliko je uboga sestra presta"1' Toda ker je videla v otroku safll0 neumrjočo dušo, za katero je nje'1 Ženin Jezus Kristus, prelil svojo s1" čno kri, da bi jo rešil, ,se je muči''1 in mučila, trpela in trpela. Ni f> nikdar udarila, nikdar občutno kaz novala. Posadila ga je v prvo kl"P' da ga je imela vedno pred seboj. S® ina ljubezen je bila do njega i'1 sl cer ne slepa, kakor materina, tcI" več prava, božja ljubezen, s je delala. Dolgo časa se je uma*9 • 0 in raztrgano srce pokvarjenega ^ čka ustavljalo žarkom in toplfltl čiste sesterske ljubezni. Toda slednjič je pa tudi tukaj zmagala- Vpljiv je bil prevelik! Pogostni sveti zakramenti, goreča molitev sestre zanj, ljubezen, s katero ga je opominjala, svarila in učila, vse to je slednjič doseglo veliko zmago. Po dobrem letu se je naenkrat začela kazati na dečku velika sprememba. Čudne porogljive poteze, tako lastne pokvarjenim dečkom, so začele izginjati in nek mir je legel v te poteze. Od spovedi do spovedi se je bolj in bolj opažala ta sprememba. In danes?... — Ni angel, kakor ni noben deček, je rekla sestra o dečku, vendar ako bo tak, pa bo dobro. In to je videla mati in tudi oče. — To ni tisti strašni Jack, kakor-šnega smo poznali v naši publični šoli, je rekla učiteljica, ki ga je i-mela v publični šoli in ga je sedaj videla. — V katoliški šoli delate čudeže! je rekla ravnateljica šole, kjer je oil nazadnje. Toda, da ta vpljiv sester učiteljic pogosto ni tako velik in nima na o-trokovo srce in značaj tolike moči, so največkrat stariši uzrA*. Kar šola sezida, pa slaba nepremišljena mati doma podere. Naj slabje pa je, ako mati ali oče doma govorita proti sestram, se kregata nanje, jih zmerjata, jim dajeta imena, dajeta otroku potuho, kakor se to le prepogosto godi med našimi slovenskimi stariši. Tako otrok izgubi spoštovanje do sestre in potem se tudi ne zmeni za njene nauke, katere mu daje in vse, kar sestra sezida, se podere ' V takih razmerah se potem zgodi, da otrok, ki je leta in leta hodil v katoliško |olo, potem vendar postane hudoben in se izgubi. Pa tega ni kriva šola, tega je kriv dom, kjer so podirali in uničevali, kar ie šola sezidala. Matere, posebno ve, to-le dobro premislite! Ob sedemstoletnici svetovnega III. reda sv. Frančiška Asiškega. Nepozabni ostanejo dnevi mednarodnega tretjeredniškega kongresa v Chicagi. Slika na prihodnji strani 1am predočujc ravno kako se tret-jeredniki in prijatelji ter oboževatelji sv. Frančiška Asiškega podajejo v Chicaško katedralo Najsvetejšega I-ttiena. Da dnevi od 2. oktobra do 4. °ktobra ostanejo vsem v spominu. Saj takrat so tisočere množice priča-'<-". da je tretji red velikanska orga-n'zacija. P a ne samo v Chicagi tu-drugod po večjih mestih in pri Vsth narodnostih se je slovesno obujala sedenistoletnica. Govori ozimna referati, ki so se culi ob tej sve-C;inosti so bili nekaj posebnega. Ob- delovale so se naprimer sledeče točke: 1. Karitativno delo tretjega reda nekdaj in sedaj. 2. Socialno delo in tretji red. 3. Tretji red in možje. 4- Tretji red pripraven za delavski stan. 5. Tretji red in družina. 6. Tretji red in mladina. 7. Tretji red pomenljiv za vsako župnijo. In še mnogo drugih izvrstnih predavanj se je culo ob tej priliki. Iz govorov oziroma referatov se je razvidelo, da so se govorniki, referentje popolnoma uglobili v odkazani jim predmet ga vsestransko obdelati in dokazali, da je tretji red dandanes v prvi vrsti poklican prenoviti razdivjano in bolno človečko družbo v duhu Kri- stusovem. Sv. Frančišek Serafinski, ki si posadil vinograd tretjega reda, spopol-ni ga, obogati ga s svojo mogočno priprošnjo pred Bogom! Odmev teh pomenljivih dni, ko se je po celem svetu slavila 700 letnica tretjega reda, naj pa bode, da se tudi po Ameriki po slovenskih župnijah in naselbinah zasnuje mogočna organizacija tretjega reda. Amerikanski Slovenci! Pozor! Navdušeno se približajte k sv. Frančišku Asiškemu, velikemu svetniku, ki ga občudujejo celo drugoverci. A-li naj katoliški Slovenci zaostajajo? 372 AVE MARIA" Dohod delegatov tretjega reda h katedralki Najsv. Imena. V Chicagi, 2. oktobra 1921. slika: skupščina tretje" rednikov. slika: višja duhovščin*' 1. slika: čč. 00. kapucini. 2. slika: čč. 00. frančiška- 3. slika: skupščina tretje*-rednic. AVEMAKIA 373 _ I TVOJ NEDELJSKI TOliRIi S Piše Rev. J. C. Smoley. PETINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. "In jih bodo vrgli v ognjeno peč." Mat. 13, 42. Večno plačilo, večna kazen — to je kratki obseg današnjega evangelija. Večna kazen v ognjeni peči, kjer« bo jok in škripanje z zobmi. Kakor razumete vsi, govori Kristus tu o peklu. Resnica, da je pekel, kjer so neizmerne muke, ki trpe večno, ta resnica je jedna glavnih resnic. So neizmerne muke, ki trpe večno, ta resnica je jedna glavnih resnic, na katerih sloni naša sv. vera. Ne bo škodovalo, če 11a to resnico večkrat pomislimo. Spominjaš se, prijatelj, na navado v tvoji domači hiši. Za kako podobo ali za zrcalom je bila vtaknjena navadno brezova šiba. Čemu, mi ni treba povdarjati. Otrok, ki ne uboga rad, mora imeti vedno pred očmi, kazen, ki ga čaka,, če bo delal proti Volji starišev. In ako ima kazen pred očmi, bo rajše ubogal. Taka šiba, s katero nam Bog grozi, jc pekel. Seveda jih je mnogo, ki v pekel ne verjejo. "A, kaj pakel, to bajko so si izmislili duhovni, da strašijo otroke, nevedno ljudstvo itd.' ' Kdo, vprašam te, prijatelj, pa govori tako? Reci otroku v šoli, da je Pekel, 011 ne bo o tem dvomil, ker Jp nedolžen. Reci to pobožnemu kristjanu, ki mora od ljudi pretrpe-'' marsikako preganjanje, da je pekel, in da pridejo v pekel vsi obre-kovalci, vsi tatovi itd., — on ti pekla ne bo tajil. Poštenjak verjame. je pekel. Kdo torej pekel taji? Kdo se norčuje iz pekla? Le ta, ki ''i videl rad, da bi pekla ne bilo, ki ""a vzrok, se bati pekla, zalo pravi. f'n ni pekla. Kdor je pošten, ta ne zabavljal čez sudnijo, čez polica- je, toda zločinec jih preklinja, rad bi jih zatrl, da bi nemoteno mogel goljufati in slepariti. Zato se pa varujte teh, ki pravijo, da ni pekla, ki se iz pekla norčujejo; kajti pred njimi ni varno tvoje dobro ime. ni varno tvoje premoženje, ni varno tvoje življenje. Kdor taji pekel, je skažen, nevaren človek. Tega ne trdim jaz, tega ne trdijo duhovni, to ni naša izmišljotina. Pekel je postavila božja modrost, da bi odvračala ljudi od greha. Pekel je postavila božja pravičnost. Navedem vam besede filozofa Kanta (na njega se sklicujejo tako radi brezverci). On pravi: "Ko bi rekli da ni pekla, ali da ne trpi večno, bi si marsikdo mislil: To že nekako pretrpim, in naposled bi največji brezverec, ki se je celo življenje norčeval iz Boga, prejel isto plačilo kakor bogaboječ človek." Bi li bilo to mogoče? Nc, to bi bilo zoper božjo pravičnost, zato je ustvarila pekel. Božja ljubezen zahteva, da je pekel. Ljubezen Božjega Sina, ki je za nas trpel in umrl, nas opozarja na oni kraj, kamor pride ta, ki je umrl v smrtnem grehu. "Zvežite mu roke in noge, in vrzite ga v vnanjo temo, tam bo jok in škripanje z zobmi." Premišljujmo t0 besedo za besedo ! "Zvežite mu roke in noge." Zavrženi v peklu so kakor bi bili zvezani, na kraju, iz katerega se ganiti ne morejo. Je to večna ječa. Kakor hitro bo izrečena božja sodba: "Poberite se izpred mene, prekleti v večni o-genj'1 — nc bo pomagala več ne prošnja, ne zagovor, ne jok — vse bo prepozno. Spolnilo se bodo besede prorokove: "Klical sem vas, a vi me uUte hoteli slišati; sedai me kličete vi. a vas jaz ne slišim." Na veke bo-do zvezane noge, ki niso hotele ho- diti k Bogu, pa so hodile leta in leta po grešnih potih. Zvezane bodo roke, ki so segale po tujem blagu, pa ostale zaprte pred prosečim revežem. "Vrzite ga v vnanjo temo." Grozna bo pekelna tema! Gori sicer v njej ogenj, ki nikoli ne ugasne. "Strašno trpim v tem plamenu," je zdihoval bogatin v peklu. Predstavite si pla-vež z raztopljeno železno rudo! Moj Bog, kaj bi bilo z menoj, ko bi me vrgli v to ognjeno peč? Bil bi sicer v trenutku mrtev, toda kaj če bi me Bog čudežno obvaroval za minuto, za uro, za dan, za mesec, za celo leto? Grozna misel! "Strašno trpim v tem plainenju", je zdihoval bogatin. "Tam bo jok in škripanje z zobmi." S temi besedami označuje Gospod trpljenje zavrženih. Je to jok bolesti, ki ne preneha, ki se ne zmanjša, ki ne more biti olajšana. Jok bolesti! "Pomisli sin, da si prejel dobro v svojem življenju." Pomisli, koliko milosti si prejel od Boga, on te je hotel izveličati, a ti nisi hotel. Kolikokrat te je klical k sebi, kakor kliče koklja svoja pišče-ta, a ti nisi hotel slišati! Cerkev je bila odprta, zvonovi so te vabili, da bi se spravil z Bogom, a ti nisi hotel! Dvajset, trideset, štirideset, petdeset in morda še več let te je čakal Gospod, a ti nisi hotel! Glej, tvoj oče, tvoja mati, tvoj brat, tvoja sestra se radujejo v nebesih, a ti nisi hotel. "Pomisli, sin, da si prejel dobro v svojem življenju, "sedaj pa je prepozno, prepozno na veke. Kakor bi bilo slišati nihalo veliko ure v zvoniku: "Nikoli — večno! Nikoli — večno'!" Nikoli več usmiljenja — večna kazen ! Nikoli mir — večno trpljenje! Nikoli svetloba — večna temna! Nikoli življenja — večna smrt! Jetnik v ječi ima upanje, da bo sčasom konec njegove ječe, njegovega zapora — toda iz pekla ni nikake rešitve. Prijatelj, zamisli se nekoliko v te besede: "Nikoli — večno!" Le pre-redko premišljujemo besedo "večno". Stopaj večkrat v življenju, o-pominja sv. Bernard, v peke!, da ti ne bo treba iti v pekel po smrti. Pojdi tja v duhu, tam najdeš nesrečneže, ki so storili ravno te grehe, kakor si jih storil ti. Najdeš morda tam marsikoga, ki ni imel na sebi toliko grehov, kakor jih imaš ti. Najdeš morda tam kraj, ki je določen za tebe. Slišiš, prijatelj moj, še je čas, da se spraviš z Bogom. Pomisli, da pride noč, ko nihče ne more delati (Jan. 9, 4.) Porabi čas, ki ti je dan, ne zametuj božjih milostij, in moli s sveto cerkvijo: "Večne smrti, reši nas, o Gospod!" Amen. ŠESTINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu. Mat. 13, 31. V dveh prilikah, ki ste jih slišali v današnjem evangeliju, govori Od-rešenik o svoji cerkvi. V priliki o gorčičnem zrnu nam pove, kako bo njegova cerkev rastla. Iz malega zraste velikansko drevo. Da se je to prerokovanje izpolnilo, vidite vsi. Katoliška cerkev je razširiena po celem svetu. V drugej priliki nam kaže Izveličar, kako bo niegova cerkev vplivala na ljudi. Kakor se vsled kvasu skvasi vsa moka, tako bo Kri-stova vera prešiniala vse človeštvo. Tudi to sc je izpolnilo: divjaki sprejeli so Kristusov nauk, kjer ie vladalo prej malikovalstvo, vlada danes sv. vera. Iz teh dveh prilik vidimo, kako je Kristus ljubil svojo cerkev. Kak nauk sledi iz tera zn nas? Da moramo tudi mi ljubiti njegovo cerkev in se je tesno okleniti. * * * Cerkev moramo ljubiti. Kake vzroke imamo za to? Glavni vzrok je, da je Kristus 11 stanovil to cerkev. Mi ljubimo Kristusa. Je to naš Gospod, je naš Odrešenik. O njegovi ljubezni nam pričajo jasli, nam priča križ; priča nam vsaka beseda, ki jo je izpregovoril, priča nam vsako njegovo- dejanje, priča nam celo njegovo življenje in njegova smrt. In ker ljubimo Kristusa, ljubimo tudi to, kar je ustanovil in nam zapustil. In zapustil nam je cerkev. Spomnite se, kaj je rekel Petru ^'Pravim ti: Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev." In kaj je cerkev? Je družba pravovernih kristjanov. Je učeča cerkev, to je papež s škofi, in poslušajoča cerkev, to so verniki. I11 to cerkev nam je zapustil Kristus, s to cerkvijo hoče ostati do konca sveta. In to cerkev O11 ljubi, kakor pravi sv. Pavel: "Kristus je ljubil cerkev in dal samega sebe za njo." (Efez. 5, 25.) In izrecno zahteva Kristus od nas, da bi to cerkev poslušali: Kdor pa cerkve ne posluša, naj ti bi kakor pogan in razkolnik." Drugi vzrok, zakaj se moramo o-kleniti cerkve, je, da nas ona jedina uči večne resnice. Kristus je ustanovil eno samo cerkev. "Na to skalo bom zidal svojo cerkev," je rekel Petru; ni rekel: Zidal bom cerkve. In tej cerkvi je dal vidno glavo, vrhovnega poglavarja, ki ima vladati vse: "Pasi moje ovce, pasi moja jagnjeta!" In tej cerkvi izročil je svoj nauk: "Učite vse narode . . . spolnovati vse, kar sem vam ukazal." Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje." Kje naj iščemo večne resnice, ako ne ,v katoliški cerkvi? Tretji vzrok, zakaj moramo ljubiti cerkev, je, da skrbi za nas od zi-beli pa do groba kakor skrbna mati. Komaj se dete narodi, podeljuje 11111 cerkev sv. krst, da postane o-trok božji, izbriše mu izvirni greh, da postane tempelj sv. Duha. Ko nekoliko odraste, podeli mu zakrament sv. birme, da bi otroka sv. Duh v veri potrdil. Ko človek pade, mu podaja sv. cerkev roke, da bi ga dvignila. V zakramentu sv. pokore ga odveze duhovnik vsled moči da ne mu od Krista vseh grehov: "Katerim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni." Dan za dnevom nas va bi sv. cerkev k veliki večerji, k s\. obhajilu: "Kdor je Moje telo in pije Mojo kri, prebiva v meni in jaz v njem. Kdor je ta kruh, bo živel na veke." Ko stopata ženin in nevesta v nov stan, blagoslavlja sv. cerkev njun zakon in jima podeljuje milosti, da bi mogla težavne dolžnosti vestno izpolnjevati. In ko človek zboli, prihaja zopet sv. cerkev, da bi ga okrepila za pot v večnost. Toda še onkraj groba se ne raztega skrb sv. cerkve. Ko človek umrje, ' spremlja ga sv. cerkev k poslednjemu počitku. Duhoven blagoslavlja njegov grob in opravlja imenom cerkve molitve. Toda s tem še ni vse končano; cerkev se spominja u-mrlega dan za dnevom pri sv. maši. ko v imenu cerkve moli za vse umrle. Prijatelji, ni li to vzrokov dovolj, da bi se tesno oklenili tako ljubeče in skrbne matere? Čemu torej tak odpor proti sv. cerkvi? Čemu tako nasprotovanje in preganjanje? V cerkvi vidim toliko pohujšanj, trdi jeden, in to je, kar me odganja od cerkve. Kaka pohujšanja? Da imajo verniki," i duhovni razne napake? Na to je odgovor kratek: Cerkev za to ni odgovorna. Hoče li to cerkev? Li cerkev to hvali? Ne trpi li cerkev sama radi slabih zgledov svojih vernikov in duhovnov? I11 kar se tiče teh, ki greše, bodimo previdni v svojih sodbah. Sv. Pase! piše v listu k Korinčanom: "Ne sodite pred časom, dokler ne pride Gospod." Tn: "Ta, ki me bo sodil, j je Gospod." Naj gleda in skrbi vsak, da b" sam dober ud cerkve in da b*1 sam cerkvi v čast. Cerkev toliko preganjajo in sramote. pravi zopet drugi. Je li t0 vzrok, da bi pustil cerkev. Če b° kdo zasmehoval tvojo mater, boš 1' opustil svojo mater? Je li radi teg8 več ne boš ljubil? Ravno narobe' Ro!j če bo kdo sramotil tvoio n13' ter. toliko bolj jo boš ljubil. Bolj "ce jo bo kdo preganjal, bolj ho? •skrb'"! ti za njo. In tako je s cerkvijo. Ljubi jo; če vidiš, da jo sramote, toliko bolj jo ljubic če vidiš, da jo preganjajo, toliko tesneje se je okleni. Tako se obnašajmo mi k sv. cerkvi. Končam s krasnimi besedami škofa Fenelona: "Sveta rimska cerkev, mati vseh vernikov, od Boga posta v-liena cerkev, da bi svoje otroke v veri in ljubezni združila, vedno se bomo oklepali tebe s celim srcem! Rajši bomo pozabili na se, kakor pa da bi pozabili na tebe." Amen. POSLEDNJA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Glejte, naprej sem vam povedal. — Mat. 24, 25. Stari Rimljani so imeli pravilo: Quidquid agis, prudenter agas et re-spice finem! Karkoli delaš, delaj pametno in pomisli na konec! In v knjigi modrega Siraha v Sv. pismu čitamo: "Pri vseh svojih delih se spominjaj poslednjih reči, pa ne boš na veke grešil." (7, 40.) Kaj pa je konec vseh naših del, kaj je konec našega življenja na svetu? Morda smrt? Ne! S smrtjo še ni vsega konec. Poslednja reč bo sodba, ki bo zakončala zgodovino človeštva. Današnji evangelij nam slika to sodbo. V njem slišimo jasno in določno, brezdvomno od Jezusa Kristusa samega, da bo poslednja sodba. On govori naprej o povinu mesta Jeruzalema, potem pa preide na poslednjo sodbo in dogodke, ki se bodo pred njo vršili. Konec Jeruzalema je prišel hitro (40 let) po prerokovanju in se je izpolnil do pičice. Da bode enkrat vse ga vesoljstva konec, to nam potrjuje znanost sama. Nam se je treba e-dino le o sodbi dobro poučiti. In v tem oziru se nam je treba držati Gospodovih besed in jih dobro premisliti. Uvažujmo, kaj nam pravi Gospod o poslednji sodbi. * * * i.—Pove nam najprej, da je ta "odba gotova. Vemo s^er, da jc vsak človek so- jen takoj po smrti. Duša se loči od telesa, in komaj se je ločila, že stoji pred sodnikom, ki ji odkaže mesto v večnosti. To je prva, zasebna sodba. Toda s to še ni konec. Prišla bo še očitna, javna sodba, to pa v dan, ko bodo vstali vsi od mrtvih, da bodo v svojih telesih prejeli plačilo za svoja dela. "Pride ura, ko bodo vsi, ki so v grobih, slišali glas Sina božjega, in izidejo tisti, ki so delali dobro, v vstajenje življenja, tisti pa, ki so delali hudo, v vstajenje sodbe" (Jan. 5, 24.) Čemu se bo pa vršila to očitna, javna sodba? Vsaj je bil vendar vsakdo sojen že po smrti. Bo prvič zato. da se pokaže očitno božja pravičnost. Tu na svetu se nam zdi mnogokrat le prečudno in nikakor ne moremo razumeti božjih potov, mnogokrat godimo krivično, napačno. V dan sodbe bo jasno vse kot beli dan: dobro in hudo. In takrat bo spoznalo vse človeštvo resničnost besed sv. Pisma : "Pravičen si, o Gospod, in pravično so tvoje sodbe." Sodba bo v drugič očitna, da se pokaže slava Sina božjega. Na svetu je bil ponižan, zasramovan, moral je umreti sramotne smrti na kn-žu, k kakoršni so bili obsojeni k največji zločinci in sužnji. V dan sodbe se bo pokazala Kristusova slava, pokazalo se bo njegovo veličnst-vo. "Tedaj se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu", pravi Kristus sam. Križ, znamenje odrešenja, se bo zasvetil na nebu, in bo v tolažbo vsem izvoljenim. Kri stus sam je rekel, ko je govoril o poslednji sodbi: "Ko se bo pa pričelo to vršiti, poglejte in povzdignite svoje glave, kaiti vaše odrešenje ie blizo." "In videli bodo Sinn človeko vega prihajati z veliko močjo in veličanstvom." Slavo, veličactvo box jega Sina videl bo takrat ves svet. Kako različen bo ta njegov prihod na svet od njegovega prvega prihoda ! Takrat je prišel kot ubotro de te, nikdo ga ni hotel vzeti pod streho', rodil se je v hlevu. V dan sodbe ga bodo pa videli, kako "prihaja 7 veliko močjo in veličastvom." Odrešenik je naprej povedal o poslednji sodbi, da se bodo zbrali pred njim vsi narodi, vse človeštvo. In bo poslal svoje angele, ki bodo ločili dobre od hudobnih. Na svetu so zmešani dobri in hudobni, ljulika raste med pšenico. Mnogi se pohujšujejo nad tem in napadajo cerkev. Toda Gospod nam je povedal naprej, da bo to tako d 1 konca sveta, da se bo izvršila ločitev še le ob koncu svetel. V priliki o ljuliki in pšenici pravi, ko hočejo hlapci potrgati ljuliko: "Pustite o-boje rasti do žetve, in ob času žetve porečem ženjcem: Poberite najprej ljuliko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v moje žitnice." In ko je to priliko razložil svojim učencem, je rekel: "Sin človekov bo poslal svoje angele, in bodo pobrali iz njegovega kraljestva vsa pohujšanja in tiste, ki delajo krivico in jih bodo vrgli v ognjeno peč" (Mat. 13, 39—42). Bo to grozna ločitev — a ne za vse, izvoljenim bo v radost! I11 konečno bo Odrešenik razglasil razsodbo. "Pridite blagoslovljeni mojega Očeta" — in "Poberite se od mene, prokleti, v večni ogenj!" Samo to dvoje — nobene druge razsodbe ne bo! Nobena prošnja ne bo več pomagala, nobena sprememba razsodbe ne bo več mogoča — na veke! Edino le pravičnost bo razsodila. In tu bodo čutili zavrženi v celem obsegu svoje pogubljenje! Koliko jim bo sedaj vest očitala! Po svoji podobi sem vas vstvaril, vi ste pa to podobo zrušili. Trpel sem za vas grozne muke, trpel smrt na križu, odkupil sem vas s svojo krvjo, vi ste po tej krvi hodili, j" teptali ! Sv. Duha sem poslal vaš: duši, vi ste ga spodili, odgnali od sebe! Svoje služabnike, duhovne sem vam pošiljal, vi ste jih zaničevali, vi jih niste hoteli poslušati! Kolikokrat sem vas hotel zbrati, kakor zbira koklja svoja piščeta, a vi niste hoteli! Zavrgli ste vse . . . Med vami. v vaši sredi sem bival, a vi me niste, hoteli poznati, v podobi reve žev sem prihajal k vam. vi se me niste Ustnilfli; hil sem lačen, niste mi dali jesti; bil sem žejen, vi me niste napojili; ;bil sem nag, vi me niste oblekli . . . Pred vas sem položil blagoslov in prokletstvo, izbrali ste si prokletstvo; položil sem pred vas življenje in smrt, izbrali ste si smrt, delali ste krivice . . . Poberite se od mene, prokleti, v večni ogenj! Pričeli bodo ločiti dobre od hudobnih! Ločili jih bodo za večnost za večno radost ali za večno trpljenje ! Prijatelji moji, to je Gospodov nauk o poslednji sodbi. Je samoob-sebi umevno, da sc mora enkrat vse izravnati. Je pa tudi važno: Ta izravnava bo ostala neizpremenljiva za celo večnost! Kaj nam je torej storiti? Ali naj se tolažimo s trditvami brezvercev, da vsega tega ne bo? Ne. tako lahkomiselni nismo in ne sme- mo biti! In če bi brezverci hoteli te trditve i s čudeži potrditi, spomnimo se, kaj pravi Gospod v današnjem evangeljiu: "Vstali bodo krivi preroki in bodo delali velika znamenja in čudesa, tako da bi v zmoto zapeljali tudi izvoljene ko bi bilo mogoče. Glejte, naprej sem vam povedal." Mi verjemo Kristusu. On je povedal naprej konec Jeruzalema, neverni Judje mu niso hoteli verjeti. In ko so se rimske vojske bližale Jeruzalemu, hiteli so Judje v mesto, mesto da bi se bili spomnili svarila Gospodovega, in v mestu iskali so \ arstva. Kristjani pa niso pozabili Gospodovih besed in so pobegnili iz mesta Jeruzalema v mesto Pella v gorovji za Jordanom. Konec Jeruzalema je bil. kakor je prerokoval Gospod, grozen.. Zgodovinar Flavij, ki je bil ob pričetku vojne deželni glavar v Galileji, potem pa kot jetnik v sprevodu rimskega vojskovodje, ki je torej vse videl, piše: "Pokončanje, ki je prišlo nad Jude, presega daleč vse nesreče, ki so kedaj zadele kak narod. Toliko lahko rečem, da nobeno mesto so ni nikoli toliko trpelo." Judje so poginili, in to na strašen način ; kristjani pa, spomi-njajoči se Gospodovih besed, so se rešili. Spominjajmo se tudi mi pogosto Gospodovih besed, ne dajmo se zapeljati od nevercev! Skrbimo, da bomo med izvoljenimi! In mi bomo, če se s srcem in dušo oklenemo svojega Odrešnika! Potem bomo lahko na dan sodbe z besedami psalmista rekli: "V te, o Gospod, sem zaupal; na veke ne bom osramočen." Amen. KATOL. VESTNIK. « Vrnitev svetogorskc Matere božje na Goriško. l iho je zapustila Ljubljano najodličnejša goriška begunka, ki je doslej istotako tiho vživala pri nas gosto-ljublje. podoba svetogorske matere božjo. Shranjena je bila na oltarju sv. Deo-data v frančiškanski cerkvi. Vsak, kdor jo ta leta hodil v to cerkev, jo lahko o pazil, kako zvesto so hodili naši goriški begunci obiskavat svojo visoko zaščitni-co s Sv. Gore. Na mestu čudodelne slike 'o zazijala praznota: Goricam so bili prišli po svojo ljubo Gospo in jo odpeljali nazaj v svojo in njeno solnčno goriško domačijo. Spremstvo so tvorili «o-riški knezonadškof dr. Kr. Sedoj, gradi-ški dekan Karol Stakni, solkanski dekan Josip Rejec in svetogorski p. Kapistran I'orlin. V Gorici je pričakovalo Marijine sliko 30.000 ljudi, med njimi duhovščina v ornatu. zastopniki civilnih in vojaških oblasti, šole, društva itd. Nepopisno jo bilo ganotjo in veselje, ki je vladalo mod navzočimi, ko se jo pokazal s cvetjem in zelenjem bogato okrašeni avtomobil s sliko Matere božje. Sliko so v sprevodu spremili v stolnico, kjer so jo med velikimi slovesnostmi, katere io opravil nadškof dr Sedoj, spravili začasno na stranskem oltarju. Tako imajo Primorci svo- jo ljubo Mater in Zavetnico zopet med seboj in komaj čakajo dneva, da jo slo-vosno vstoličijo v njenem kraljevem hramu na Sv. Gori. Tam pri Njej bo potem naše skupno shajališče, kakor je bilo nekdanja leta! ZAHVALE. Cleveland, O. — Pošiljam Vam, dva dolarja za sv. maše v čast presladkim Srcem Jezusovemu in Marijinemu za ljubo zdravje. Bila sem jako bolna. Zdaj se mi pa zdravje obrača na bolje. Hvala Bogu! Ana Marinšič. Morgantown, Pa. -- Prilagam $1.00 v podporo lista in se javno zahvalim Mariji /a uslišano prošnjo. Dokler bom 1110 gla, bom podpirala iz hvaležnosti do M a rije la njen prelepi list. Marija Koneinik. Cleveland, O. — Javno se zahvalim za več' rat 110 uslišano prošnjo Materi Bož ji čistega spočetja in darujem $1. Marija Otoničar. Eveleth, Minn. — Pošiljam v dar \ve Maria. Ko me je noga bolela som obljubila, če ozdravim, da bom lo posl i la. Sedaj to svojo obljabo spolnujem. Mary Bombač. Aurora, Minn. — Tukaj pošiljam za c-110 sv. mašo v čast Preblaženi Materi Božji, katero sem,obljubila če bodo moji otroci zdravi. I11 na priprošnjo Marijino som bila res uslišana. Zato se res prav iz gorečim srcem zahvaljujemo vsi skupaj, ker smo prepričani, da nam je Marija pomagala. Mary Križaj. ZA NOVO ŠTIFTO PRI RIBNICI SO DAROVALI. Za novi tabernakelj: Mr. Alojzij Gregorič.........$1.00 Mrs. Mary Otoničar......... 1.00 Mrs. Agnes Skender ........ $2.00 Mr. Vincencija Komp........ 75 Za slikanje cerkve: Mr. John Modic.............75 l»og plačaj! Kdor želi še kaj darovati za Novo Štifto, naj pošlje na naslov: Rev. Benvenut Winkler, 1S40 \\ . j_» St., Chicago, III. Tfi^pboac Canal 1614 VST ANOVLJEN O 1888. A. H. K A P S A Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. Pošteno blago — zmerne cene. •000-3004 Blue Island Ave., Cor. aoth St Chicago, 111 Pridite in prepričajte sel ZA NOTARSKA DELA kakor proinje za dobiti svoje sorodnike v Ameriko, rasne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge enake listin«, se obrnite vedno na svoja rojaka in boste NAJBOLJE postrežem. Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljitt tu in ▼ domovini. Posredujeva tudi v tošbenib zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleški jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah In dajeva vsakovrstne navodila. Cene za delo nizke, informacije zastonj I Pisma naslavljajte: J. JERICH h M. ZELEZNIKAR (SLOVENSKA NOTARJA) v nradn "Edinost" 1849 Went asnd Street, Chicago, 111. SEIZ BROTHERS Priporoča duhovnikom svojo ko nabožnih knjig v zikih, vseh cerkven* ičin, kipov, podob, sintinjk Ltd. Priporoča se tmM venskim društvo« pri zastav in droitrenfli Katoliški Skrad mw-vedajto m i znunti in rmjte! "KATOL. CASOFIRJB." STENSKI KOLEDARJI. Kakor vsako leto tako tudi za prihodnje sem nabavil lepo število velikih stenskih koledarjev, katere bodem delil odjemalcem zastonj v mestu in okolici, drugam pa bodem pošiljal proti mali plači na katerikoli kraj, mesto ali državo ali v Evropo. Koledarji so z 12. listinami, vsaki mesec ima drugačne slike in so boljši kakor kedaj poprej cena ostane ista kakor je bila zadnje leto da-siravno me stanejo več kakor so me stali kedaj poprej, v resnici pa so vredni, da si jih naročite vsi. Brez velikega stenskega koledarja ne bi smela biti nobena družina ali pa pisarna, stane vas samo 25c, to pa zato, ker jih naročim število 10 tisoč, ako bi jih naročil malo svoto bi ji moral plačati po več kot še enkrat toliko. Naročite se takoj, pošljite naročilo tudi za vaše prijatelje ali domačine. Naročite jih za v staro domovino vas nič več ne stanejo, do sedaj sem vsako leto poslal na tisoče koledariev na vse strani. Naročila prejemam takoj, koledarje pa bodem začel pošiljati z 1. decembrom, ne čakajte predolgo,ker potem imam preveč posla vse naenkrat za rasposlati. Pošljite v znamkah za poedine številke, za večje število bi prosil da mi pošliete v Money order. Naredite vedno natančen naslov kam in komu poslati ANTON GRDINA, i 1053 East 62nd Street, Cleveland, Ohio f t 4 X S slabim želodcem ni vspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec. In prav ima. Na tisoče ljudij je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj vspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ns more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je: Zlata kolajna Panama lQl6 TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO i PripnvQeoo je samo is grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega* rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vsa snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vena zlati, oJaB žive« in celo telo. Za zaprtje, slabo prebavo, glavobol, omotico, nervon-nost, pomanjkanj« energije, sploino omemog-lost, itd. Trineijeva Angelika Grenka Tonika i« sploino odvajalno in zelo okusno proti slabostim telesnega vstroja, TRINERJEV LINIMENT je izvrstvo zdravilo, zelo močno, torn* uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imai bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegofi aH zvil, za otekline itd., ak« si s njim namaže* utrujene miiice ali noge pota«, ko si se skopal, bol začuden čutil blagodejen vpljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN j« najbolj« čistilec za zunanjo uporabo i Grgranje, izpiranje ust, čistenja raa, odprtin i. t. d. V JOSEPH TRINER COM ANY 1333-1343 S. Aihkad Kn, Chicago ID