„Gorica" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, clan poprej. Ureduištvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefraukiiiina pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. GORICA „Gorioa" stane na leto 10 K, za pol leta h K, za Četrt leta 2.50. Ipravništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. Za uhlans ,\ se plačujgjbd čveterostopnc petit vrste poj/li vin.. za večkratni natis pri/neren popust. Posamezne številke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 53. V Gorici, .v soboto .jtne 3. junija 1909. Leto XI. Nova odvelniška tarifa. lz navedenih določil je razvidno. da odločuje sodnik odvetnikovo na- grado (plačilo), ako se ni o njej straika zodvetnikom dogovorila. Ako se stranka in odvetnik dogovorita o nagradi, je ta dogovor merodajen in stranka mora plačati odvetniku dogovorjeno svoto; ako pa ni glede na odvetnikovo na- grado nobenega dogovora, določi sod- nik na zahtevanje stranke ali odvetnika odvetnikov honorar (plačilo), in sicer za tiste oprave, ki se nagrajajo po odvetni- ški tarifi, po določilih te tarife. Našemu ljudstvu svetujemo, naj prepušča dolo- čenje odvetniške nagrade z mirno vestjo sodnikom in naj se ne spuŠČa z odvet- nikom v nikak tozadevni dogovor. Po teh splošnih opazkah prehajamo k nekaterim določbam nove odvetniške tariie. Tarifni «postavki prvega razreda pristojijo dunajskim advokatom, drugega odvetnikom, bivajočim v krajih, kjer je sedež sodnega dvora, tarifni postavki tretjega razreda pa pristojajo odvetni- kom, bivajočim v krajih, v katerih je sedež okrajnega sodišča. Tarifa. A. Opravilna nagrada. 1. Za priproste pravdne spise zu- naj ustne razprave, kakor so: navadna naznanila in priobčila sod- niji; prošnje pri sodnijah ali drugih oblastvih za podelitev pojasnil, potrdil in spričeval; prošnje za dovolitev pre- pfsa ali pregleda listin, za vrnitev pri- log; predlogi za postavitev skrbnika (ku- ratorja) za nasprotno stranko; umik (Zurücknahme) tožb, predlogov ali prav- nih pomočkov; izjave odpovedi terjatev, najemnih pogodeb in podaljšbo ali skraj- šbo rokov, za določbo, preložbo ali od- ložbo narokov : pri vrednosti predmeta: Nagrada za razred: I. II. III. K K K a) do všteti.i 100.....3 2'50 2 b)nad lOOKdo vštetih 200 K 4 3-50 3 c) „ 200 „ „ „ 400 „ 5 4-50 4 d) „ 400 „ „ „ 600 ,„ 6 5-50 5 e) „ 600 „ „ „ 1000 „ 8 7-— 0 f) v vseh drugih primerih . . 10 8'— 7 Po stari tarifi pa je bila nagrada: a) do vštetih 100 K . . . . 3 2-.c,0 2 b) nad 100 K do vštetih 1000 K 4 3-50 3 c) v vseh drugih primerih . 5 4'50 4 Iz primerjanja stare tarife z novo je razvidno, da dobi n. pr. odvetnik v Gorici za opravila, ki so navedena pod št. 1, pri vrednosti predmeta 1000 K, po novi tarifi nagrado 7 kron, dočim je dobil po prejšnji tarifi v enakem slučaju le 3 krone. 2. Za sestavo, prepis in odpravo opominjevalnih pisem ali drugih priprostih pisem: pri vrednosti predmeta: a) do všte- tih 100 K: 1 K; b) nad 100 K do všte- tih 600 K: za I. razred 2 K, za II. razr. 1-50 K, za III. razr. 1*50 K; c) v vseh drugih primerih: za I. razred 3 K, za 11. 2-50 K, za III. 2 K. Po prejšnji tarifi je pricela visa nagrada pod c) šele pri vrednosti pred- meta čez 1000 K! Ako piše odvetnik dolžniku opomi- njevalno pismo, naj plača n. pr. svoj dolg v znesku 100 kron, ima ravno to- liko dela, kakor če piše dolžniku, naj plača n. pr. svoj dolg v znesku 700 kron. Plačilo se mora ravnati po delu! In vendar si sme po novi tarifi zaračuniti n. pr. odvetnik v Gorici v prvem slučaju. (pri vrednosti predmeta 100 K) za na- vadno opominjevalno pismo 1 K, v dru- gem slučaju (pri vrednosti predmeta 700 K) pa 2 kroni in 50 v. 3. Za sestavo, prepis in odpravo v a b i 1 n e g a pisma. da naj kedo pride v pisarnico odvetnikovo : za 1. razred 1 K, za II. razr. 80 v, za III. razr. 60 v. 4. Za izdajo odvetniškega poobla- stila: 1 K. 5. Za priproste pogovore, ki trajajo do ene četrti ure, med katere pa se ne smejo prištevati kratka pojasnila o tern, kako je z začeto stvarjo: za I. razred 3*50 K, za II. razr. 3 K, za III. r. 2-50 K. Po stari tarifi je plačala stranka za take priproste pogovore le 2 kroni. 6. Za oprave opravil v sodnem po- stopanju zunaj odvetniške pisarnicc, ka- tere oskrbuje navadno pisarniški si u ž a b n i k, ki ni vpisan v spisek od- vetniških kandidatov, vštevši zainudo časa, v kolikor z.a njo sploh ne gre po- sebna nagrada in ne obsega tarifa o tern posebnih določil, tako zlasti za po- zvedbe v zemljiški knjigi, ali sicer pri sodniji (sodni pisar- nici), pri davčnem ali drugem oblastvu, za intervencijo pri opravi izvršilnih (zavarovalnih) dejanj i. e. r. med vso dobo nenavzočnosti, ki jo je povzročilo opravilo: a) do uporabe pol ure: za I. razred 250 K, za II. razr. 2 K, za III. razr. 1-50 K; b) za vsako, če tudi le začeto nadaljno poluro za I. razred 2 K, za II. razr. 1*50 K, za III. razr. 1 K. Po dosedanji tarifi je dobil pisar- niški služabnik: a) do uporabe pol ure za I. razred 1*50 K, za II. razr. P50 K, za III. razr. I1--; b) za vsako, če tudi le začeto nadaljno poluro do vkupne t r a j n e d o b e 4 u r za I. razred 1 K, za Tl. razr. 1 K, za III. razr. 60 vinarjev. Po novi tarifi se je zvišala nagrada tudi pisarniškim uslužbencem in ni ome- jena na dobo 4 ur, kakor je bila v stari tarifi. (Pride še.) Dopisi. Iz okolice. — Urednik „Kmečkega Glasa" se smeši ali se mu meša. Nekaj pač mora biti, drugače bi si gotovo tako ocitno sam ne dajal po zobeh. Kar piše v eni številki svojega trobila, v prihod- njc.M iztisu uže isto ^nika. Bati se je, da spregleda svojo zmoto šele na zad- njo uro... V prediadnjem „Glasu" je javil, da je našel kupca, kateri pokupi ves krom- pir na Goriškem in da on bo njegov mešctar. A smola! Zdaj ni nikogar na svetlo, le kako vrečo kupi Mrmolja tu pa tarn. In mi kmetje se le spogledu- jemo, od kod bo pripeljal tistega kupca naš rešitelj in pridgar vseh neresnic. Hnako se je tudi radi cen krompirja bfl na prsi uže tri leta on in njegov državno- zborski kandidat: Mi, mi bomo določali cene krompirju, nikar pa te trgovske pi- javke. A glejte in strmite! V predzad- njim „Glasu" pa piše, da čim manj je uprašanj. tembolj mora cena padati! Ali se vam ne smilimo kmetje? Zakaj ne postavite cene krompirju po 30 vin. kilo, kakor ste pisali v „Glasu" pred nedavnim casom pod zaglavjem „Iz Mima", ko vi vrtite z mez'ncem vso svetovno trgovino in nas Rmete? Zakaj nas tako rekoč ubijate s to ničevo CLno našega pridelka? * '¦¦'"' ~ Tudi pretečeni teden pišete, da se je prodalo 10—11 vagonov po določeni ceni 12 K. V resnici pa se je plačalo kmetom le 10'';2—11. Čemu to trganje? In mi ubogi kmetje smo vas obeh ho- teli nesti v naročju enega v deželno ko- libo, drugega v državno za samo to ne- hvaležno farbanje. 0, kako smo mi ne- vedni. da smo si dopuščali na naših glavah vstvariti to novo pogubno stranko, katera je zavoljo gotovih oseb in ne nas! — Največi udarec za nas se šele pri- čenja — vsled vaše nevednosti, gosp. urednik „Km. Glasa". Predminuli pon- deljek namreč bi se lahko odposlalo kakih 25 vagonov krompirja po 9 K, pa ste kmete nafarbali na 10 K. Mesto da bi delali, smo postopali in pili. A isto blago smo morali čez par dni prodati po 7 K. Ali vas ne trese mrzlica ob taki igri z nami in našim blagom ? Trpi, kdor je vajen! Renče. Dne 2. t. m. je bila tu vo- litev župana. Tedaj jö konec dveletne republike! Za župana so postavili Raj- munda Ž n i d ar č i č. krčmarja v Renčah. — \'elik javen pies bo S dni po cer- kveni slovesnosti sv. Mohorja. Ta pies gre~na dražbo: krčmarji imajo pravico prevzeti! Povprečno je dobilo županstvo za to veliko neumnost 300 do 400 kron vsako leto. Prav! Neumnosti so drage. — občinska blagajna pa je navadno prazna. Letos pa se je dražbe hotelo udeležiti društvo „Svoboda". ki ima pa- tent na javne plese. To pa ni bilo všeč velikemu krčmarju na konci vasi. ki ima pa veselje za javne plese. Kako so tedaj naredili? Posrečilo se mu je najti način. da mu je bil dovoljen pies po jako nizki ceni. občinska blagajna pa je tako oskodovana za par sto kronic. Ni nam za te nebodigatreba javne plese! Pa če kdo hoče nepotrebne neumnosti ttganjati. naj drago plača! Občinski za- stopniki bi morali protestirati proti taki nepostavni dražbi ter zahtevati novo dra/.bo. Junaki. Šaljiv prizor. Spisal Dragotin Vodopivec. (Daljc.) R o b o t a. No, s tern si bom že pregnal strah iz kosti. (Pije.) To ti re- čem, Brluzga, še en tak strah, pa se po- slovirn od tega sveta... K r č m a r. Pustimo strah v mint in pogovorimo se raje kaj drugega. Kako je kaj s kupčijo ? R o b o t a. Nič ni, vse je podražalo! Po osern vinarjev rnoram plačevati jajca in še ta so drobna, kakor golobja. K r č m a r. Kaj bi to govoričil! Dražje ko kupuješ, dražje prodajaš in še kaj poslepariš, pa imaš polovico do- bička! R o b o t a. Dobro Brluzga! Ti meriš najbrže po sebi brač. KupujcS po ccni, prodajaš pa drago in kar doložiš vode vmes, to imaš po vrhu. Krčmarji ste ptiči! Robota. Znam ali ne znam, kar je res, pa je res! K o 1 i č e k. (Vstopi.) Alzo, tu smo mi! (hit, kam je šel ? R o b o t a. Kdo ! Koga iščeš ? K o 1 i č e k. Ubežnika iz Turčije, Ali veš kje je? Robota. Pes ga povohaj, vein, vein, toliko da nisem iz kože skočil od strahu, ko sem ga zagledal. Količek. Gut •-— seveda ti, ki si inevza. In druzega ne znaš, kakor pri jajcih slepariti, ali jaz ga bom zvezal in, zaprl! Robota. Koga boš vezal in za- piral? Ko 1 i č e k. Glejga no, Turka, ki se je priklatil v našo vas, da bo tukaj ljudi moril. Robota. Saj ni Turek, zamorec je iz As like! K o 1 i č e k. Kaj boš ti meni pravil! Zamorec je cno, Turek pa drugo. Saj hi orvvi Robota. Pojdi. pojdi. saj sem ga videl. kakšen je. Taksen je, kakor drugi ljudje. K o 1 i č e k. Kaj ti veš ? Vidiš, mo- goče ja še mlad. Mladi so še bolj hudi. zato ga moramo uloviti, da ne naredi kakšne nesreče. Rob a vs. (Vstopi.) Dober dan! Količek. Gut! Ravno prav si prišel. Pomagal mi boš Turka loviti. To se pravi, ti ga bodes ulovil in držal. jaz ga bom pa zvezal! Rob a vs. Le sam ga pojdi loviti in vezati. Jaz nočein imeti nobenega opravka z njim. (Sede.) Robota. Prav imaš, sam naj ga lovi in veže. Ro b a v s. Primojdunaj, s KoliČkom, z 3rluzgo, s teboj in še z vsakim dru- gim se grem metat če je treba. Ali s ta- kini, ki se ne ve, ali je nase ali lutris vere, da se grem jaz metat, ne, tegane! Robota. Kje si ga pa ti videl ? Robavs. Davi me je moja stara nagnala, da naj grem nakosit kos de- ¦ c-.ts.-j, nn J.-ro\rr> Son-ihrnnn _ hnHi Trillin. noče niti pokusiti. Ko pridem do brega, zagledam, da skače neka črna pošast po stezah, kakor maček! Sveti križ božji. rečem sam pri sebi. to ne more biti po božjem. Še parkrat skoči sem ter tja, potem jo vreže naravnost po sredi navzdol ravno proti meni. Toliko časa sem še imel. da sem se skril v bljižnje grmovje. Ko pride do kupa po- košene detelje, se ustavi in jo ogleduje. Da bi mi je le ne pojedel, ta hudiman presneti, si mislim sam pri sebi in gle- dam. kaj bo delal. Nekaj časa je gledal. potem pa je začel iz kupa izbirati naj- lepše evetlice in zelišča. Vmes pa je ne- kaj godrnjal kakor mačka, kadar prede. Kadar se niu je zdelo, da je nabral za- dosti, zložil je vse skupaj v zeleno torbo in jo mahnil proti vasi. Ves kup detelje mi je razbrskal ta parkelj Črni. Robota. Najbrže žre travo! R ob a vs. Gotovo. čemu bi jo si- cer bral, ko nima svoje živine? K o 1 i č c k. Ti Robavs in ti Robota sta oba skupaj šemasta in ne veste kaj (Tovoritä. Volčjigrad. — Kobilice se de- belijo. Cena jim je 20 vin. za liter. — Svilodov bo pri nas še precej. Da bi se spremenile kobilice v svilode. to bi bila pri nas letina! — Vreme imaino ugodno. Trta kaže dobro. Sena ni skoraj nič! Hud udarec. za nas kniete. Ker bodo naše krave in voli mršavi vsled po- manjkanja krme, oodo pa kobilice to- liko debelejše! Nov moški pevski zbor imamo. Kupil si je nov harmonij. Nek prijatelj petja je daroval 10 K. Hvala mu! Na praznik sv. R. T. so pell s Komenci lepo. — Ustanovili si bomo izobraž. društvo. kamor bonio hodili či- tat liste in knjige ter si s tern bistrili um. — Teran je pri nas izvrsten. Kdor ne veruje. naj pride na poskušnjo. Toči se ga na treh krajih. - Ko bo kaj no- vega, Vam sporočimo! Polifični pregled. Parlamentarni položaj. V seji načelnikov parlamentarnih klubov. ki je bila v četrtek je poslanec 1'držal v imenu „Slovanske Jednote" izjavil, da vstraja ista prej ko slej na stališču. da je z vsprejetjem državnega proračuna zbornica v sedanjem zase- danju končala svojo nalogo. S tem je torej rečeno. da bode „Slovanska Jed- nota" delala na to. da se prepreči re- šitev vsake druge vladne predloge ali zakonskega načrta. katerega bi hotela vlada spraviti v tem zasedanju pod streho. V ta namen so tudi poslanci „Slovanske Jednote" uložili za jeden- krat 70 nujnih predlogov, s čimur je bila napovedana torej obštrukcija. Vlada in njene stranke so bile v začetku mne- nja, da bi se dala ta obštrukcija pre- magati s tem, da bi imela zbornica vsaki dan po dve seji. in priskočili so vladi na pomoč tudi socialni demokratje, ki so stavili 9 nujnih predlogov. obsega- jočih skoro vse zakonske načrte, katere bi vlada rada spravila pod streho in o katerih zahtevajo takojšnjo razpravo. Zdaj se pa zdi, da prihajajo kakor vlada tako tudi njeni pomagači do prepričanja, da bi vse to nič ne pomagalo in da se obštrukcija sploh ne da premagati. In zato se zdi, da bode uže v torek zadnja seja poslanske zbornice. Državni zbor. V seji poslanske zbornice v sredo je bilo vloženih od strani sloven- skih poslancev in čeških agrarcev 60 nujnih predlogov z namenom obstruirati proti trgovinskemu pooblastilnemu zako- nu. katerega hoče vlada po vsi sili spra- viti pod streho še v tem zasedanju. Že- lezniški minister je predložil zbornici zakonske načrte o 33 lokalnih železni- cah. Zbornica je potem začela razprav- ljati o nujnem predlogu čeških radikal- cev v zadevi šol za manjšine. V včerajšnji seji so socialni demo- kratje uložili 9 nujnih predlogov. Med temi se nahajata nujna predloga in si- cer jeden, s katerim se zahteva ta- kojšnja razprava o trgovinskem poobla- stilnem zakonu in jeden, s katerim se zahteva sklicanje češkega deželnega zbora. Potem je zbornica nadaljevala razpravo nujnega predloga poslanca Maštalke glede čeških minoritetnih Šol. Slovenči so uložili 6 novih nujnih pred- logov. Danes ima zbornica zopet sejo. — V torek se bodo vršile volifve.v delejjacije. Komunike parlamentarne komisije „Slovanske Jednote". Parlamentarna komi-sija „Slovanske Jednote" je imela v četrtek ob 11. uri "prcdpoludne svojo sejo. v kateri se je posvetovala o bodoči njeni taktiki. Po seji je izdala ta-le komunike: Parlamentarna komisija „Slovan- ske Enote je soglasno sklenila, da nl niiiakega povoda spremenitl svoječas- nega sklepa. One stranke „Slovanske l:note". ki so bile proti obštrukciji so; se udale večini in ne bodo nič podvzele, kar hi bilo proti taktiki čeških agrarcev, Proračunski odsek nesklepfen. V četrtek je bila napovedana seja proračunskega odseka. v katerem bi se bila nadaljevala razprava o italijanski pravni fakulteti. Da bi ta odsek v ome- njenem vprašanju lahko dalje razprav- ijal. prenesena je bila zborniCna seja na petek. Pa glej! V četrtek je bil izgubljen dan za odsek in za zbornico. Seja je bila namreč nesklepčna. Italijani so za- radi tega ogorčeni. kajti nesklepčnost seje niso provzročili le slovanskih od- sekov člani, marveč provzročili so jo Člani tiste vladne večine. katera obeta ltalijanom italijansko vseučilišče v Trstu. To se po domače pravi: voditi ltalijaie za nos. Sicer se pa poslanec Conci to- laži z nado. da bode vlada državno- zborsko zasedanje zaključila ter s po- sebno naredbo odredila uže za prihodnjo jesen ustanovitev italijanske pravne fa- kultete v Trstu. Izključeno to sicer ni, a tudi verjetno ni. Predsednik proračunskega odseka Chiari je izjavil. da ne skliče več seje proračunskega odseka. dokler se poli- tični položaj ne razjasni. Vladni komisar v Pulju. Ker je vlada občinske volitve v vseh razredih razveljavila, bo imenovan komisar, najbrže namestniški tajnik dr. Bernhard Karminski. Padec barona Raucha. Hrvatski ban baron Rauch je prišel na Dunaj. V merodajnih krogih zatrju- jejo. da nova ogrska vlada ne bo ba- rona Raucha pustila na banski stolici. Kdo bo njegov naslednik, Še ni znano. Darovi. Za „Šol ski Dom" je došlo našemu upravništvu: Dr. Jos- Pavlin, prof, v Gorici 5 K; Otilij Medveš. vikar v Trenti 5 K(ravno toliko za „kršč. soc. zvezo")- Hvala! Domače in razne vesti. V „Central" na veselico šolsko- domske mladine danes in jutri popolu- dne naj bo vsakega zavednega rodoljuba dolžnost. Teveselice ob sklepu šolskega leta so se občinstvu tako priljubile. da jih obiskuje vsako leto v velikem šte- vilu. Pa kdo bi ne prise! na take vese- lice, kjer nastopajo naši otroci, naša mladina, naš up, naša bodočnost! Sta- riši pridejo. da vidijo svoje otroke na odru in se divijo njih nastopu pred ob- činstvom. Prijatelji učeče se mladine pridejo, da se vzradoste ob pogledu na živ, zdrav in krepak naraščaj slovenske šolske mladine v mestu, ki se sola, kjer si bistri um na zavodih „Šolskega, Ma- lega in S. Gregorčičevega Doma". Pri- dejo pa tudi zaradi tega, da s svojim prispevkom pripomorejo naši sveti na- rodni stvari in tako podprejo steber go- riškega slovenstva „Šolski, Mali in S. Gregorčičev Dom". Učiteljski zbor ime- novanih zavodov je šolsko mladino skr- bno pripravil za ta nastop. Kdor pozna učiteljski zbor naših šolskih zavodov, si lehko misli, da bo užitek pri Veselici danes dne 3. in v nedeljo dne 4. t. m. ob 5. uri pop. v dvorani „Central" lep. Vspored smo uže zadnjič priobčili. Naj omenimo še, da Šolska mladina ime- novanih zavodov plača polovico. Imenovanja in premeščenja v sol- ski stroki. — Gimnazijski učitelj dr. Ivan Furlani je premeščen z državne gimnazije v Nikolsburgu ter imenovan za profesorja na tukajšnji višji realki. — (iirnnazijski učitelj v Gorici Anton Gmachl je premeščen na gimnazijo v Solnograd. Suplent na tuk. realki Ignac Bergmeister je imenovan za gimna- zijskega učitelja v Landsdorfu. — Naš rojak g. dr. Josip Pavlin, ki je bil do- sedaj suplent na tuk. realki, imenovan je za gimnazijskeg.a učitelja v Gorici. Čestitamo! — Suplent na gimnaziji v Feldkirchu Alojzij P f e i f a u z je ime- To zadnje imenovanje ka?.e zopet dvojno niero. s katero postopa učna uprava pri natneščenju profesorjev na naših srednjih šolah. Omenjeni g. Al. Pfeifauz pride nainesto premeščenega g. profesorja (imachla. Da bi bil preme- ščen kak Slovenec, bi ga učna uprava gotovo ne nadomestila meni nič tebi nič s kakim drugini Slovencem. marveč dr- žala bi se strogo pravila, da se mora vsako izpraznjeno mesto znova razpi- sati ter bi skusala uriniti nainesto pre- meščenega Slovenca kakega Nemca. V tem slučaju pa je učna uprava popol- noma prezrla pravilo in nam je kar tako na kratko ter preko deželnega šol- skega sveta poslala v Gorico zopet jed- nega Neinca. Proti takernu postopanju moramo mi najodločnejše protestirati. NauČni minister grof Stiirgkh, ki ima v «v državnem zboru dan na dan polna usta lastne hvale, kako je pravičen na- sproti vsem in kako nepristrano postopa v smislu obstoječih zakonov, je zopet dokazal. da ni nič drugega nego zagri- zen Nemec ter da so mu vsi zakoniti predpisi deveta briga, ko se gre za to, da se Nemce protežira. Grofica Karmen Coronini - Cron- berg, hči visokorodnega gospoda Alfreda grofa Coronini-Cronberg je napravila te dni. v Trstu zrelostni izpit za gimnazijo. Grofica Karmen Coronini je pred parleti napravila z odliko zrelostni izpit na tu- kajšnjem ženskem izobraževališču za učiteljice ljudskih šol. Omenjena grofica se bode posvetila sedaj medicinskim študijam. Čestitamo ! Imenovanja pri dež. hip. zavodu. Dr. Pompej Z u m i n je imenovan kon- ceptnim praktikantom, osmošolec Franc Špacapan iz Šempasa je imenovan pa računskim praktikantom. Naši poslanci na delu za ljudstvo. — Beležiti nam je, da je državni po- slanec Fon dosegel pri ministerstvu za javna dela povišek vladnega prispevka za cesto iz erarskega gozda čez Vitovski Vrh do državne ceste pri Šempasu. Sprva je vlada obljubila le 20% vsega potroška, a na posredovanje našega dr- žavnega poslanca F o n a, ki je s pre- pričevalnimi besedaini in neovrgljivimi dokazi pojasnil merodajnim faktorjem, ki imajo pri tem odlučujočo besedo, da vendar ne gre, da bi vlada skoraj s tako ničevim prispevkom pomagala za zgrad- bo ceste, ki bo služila nji v veliko ko- rist, nadalje, da interesentje ne morejo veliko prispevati k taki zgradbi opisujoč gmoten položaj tamošnjega prebivalstva, ki čaka, da bi pri cesti kaj zaslužilo, ne pa da bi prispevalo z velikim zne- skom za zgradbo ceste, je konečno mi- nisterstvo za javna dela povišalo pri- spevek za zgradbo te ceste od 90 na 5O°/o, kar bodo prizadeti gotovo z za- dovoljstvom vzeli na znanje. Upamo, da se bo z delom kmalu začelo in da bodo naši ljudje kak krajcar za- služili. Opajci potrebujejo last no pošto. PoŠtni promet raste od dne do dne v imenovani občini. Tamošnji bičarji so znani daleč po svetu. Povsem opravi- čeno je, da so začeli misliti na lastno pošto ter se obrnili za posredovanje na svojega državnega poslanca Fon a, da bi izposloval ustanovitev poštnegaurada. Naš državni poslanec Fon se je rad zavzel za opravičeno potrebo svojih vo- lilcev ter začel koj tozadevno akcijo. In danes smo v stanu sporočiti sledeče: Državni poslanec Fon je dobil iz ministerstva poročilo, daje dovoljena ustan o vitev novega poštnega urada v Opatjemselu. Opajci torej dobe svoj lastni poštni urad. Pisali smo uže o potrebi poštnega urada v Št. Andrežu. Skoroda sramotno je, da taka občina, kot je naš Št. An- drež nima še svojega poštnega urada. Posebno sedaj ob času izkopavanja krompirja se brzojavke kar križajo med prekupci iz Št. Andreža in trgovci v inozemstvu. Pa tudi pisemska pošta je vsaki dan velika. Zaradi tega je nujna Št. Andrežu. Nas državni poslanec za goriško okolico Fon videč to potrcbo se je koj zavzel za to. Danes smemo poročati le toliko, da dogovori in poiz- vedbe za ustanovitev novega poštnega urada so se uže začeli in mislimo, da se ne tnotimo, ako rečemo, da i>t. An- drež najbrže dobi lastni poštni urad. Nepristranost baron Bienerthove vlade. — Iste dni, ko je baron Bienerth v poslanski zbornici zagotavljal, da je njegova vlada strogo nepristranska ter odtegnjena vsakemu vplivu političnih strank, so se čitale od strani profesorjev dijakom našili srednjih šol okrožnice, s katerimi se pozivljajo dijaki Neinci („Deutscherzunge"), naj zapvosijo za že- lezniške službe, katerih je 200 na raz- polago ter naj se v ta namen obrnejo do omenjenega društva. Ta poziv je ve- ljal v pravi vrsti abiturijentom. — To- rej nemško društvo ima oddati toliko mest na državnih železnicah! Je-li to možno brez sporazumljenja z upravo državnih železnic! Ali z drugo besedo: železniška uprava je nemškemu narod- nenui svetu — torej politični stranki podelila pravo, da ob imenovanih stav- lja svoje predloge, ki bodo — na tem seveda ne dvomi nikdo — za železniško upravo merodavni! Sedaj se ne bo čudil nikdo, da je na slovenskih tleh toliko železničarskih — Wieserjev. Čudimo se pa tudi temu, da po- stajajo naše gimnazije nekake agenture nemških društev! Prošnje za sprejem v ..Aiojzi- jevišče" je treba doposlati vs aj do 1. avgusta. Potrebne priloge: 1. krstni list, 2. šolska spričevala, 3. ubožni list, 4. zdravniško spričevalo glede zdravja pro- silčevega, 5. priporočilo duhovnega pa- stirja. Prošnje z omenjenimi prilogami naj se pošiljajo izklj učno le na odbor slov. „Alojzijevišča" v Gorici (ne na osebo voditelja). Prošnjam naj priložijo prosilci znamko za 20 v, da se jim vrnejo spisi. V o d s t v o. Sprejem novih gojencev v Malo semenišče. — Prošnje se oddajajo vod- stvu Malega semenišča; to se mora zgoditi še tekom meseca julija. Prošnje morajo biti izpopolnjene z naslednjimi prilogami: krstni list, zadnji dve šolski spričevali, ubožni list, zdravniska sve- dočba o zdravju prosivčevem ter spri- čevalo cepljenja kozic. Prosivci se morajo s svojimi prošnjami osebno vodstvu predstaviti. Čas za to imajo vsak dan do 17. julija med 10.—12. uro dopoldne; po 17. pa ob pondeljkih in četrtkih do konca me- seca in sicer tudi med 10.—12. uro predpoldne. „Soča" — glasilo falotov ka,-li ? Ni je številke „Soče", v kateri ne bi mrgolelo vse polno falotov, zdaj rihemberških, zdaj goriških, zdaj kraških, zdaj tolmin- skih itd. itd. Zato je popolnoma opra- vičeno, ako se trdi, da je „Soča" prav za prav glasilo falotov. Sprejemni izpiti na ženskem uči- teljišču v Gorici. Za vsprejemne izpite na ženskem učiteljišču v Gorici se je oglasilo 107 slovenskih gojenk in 67 Italijank, vse te za I. tečaj. Vsprejetih pa zamore biti na vsakem oddelku le po 40 gojenk. Par besed o tomboli. Že star običaj je, da se vsakega leta na praznik sv. Petra in Pavla igra v Gorici tombola, ki pa je prireditev naših „ljubih" sode- ležanov Lahov in koje preostatek se po- rabi za njih namenc. Ker je ta dan praznik, vidimo že dolgo pred določenim časom vrveti kar trumoma naše oko- ličane v mesto, kjer poskušajo za mal denar srečo. — Že uro pred pričetkom igre svira godba, a ob določehoin času prične oficijelno žrebanje — in progla- šenje s trombento vsake dvignjenje šte- vilke. — Samo ob sebi urnevno. da vsak, kdor je kupil srečko, želi, da bi na njo tudi dobil. Ali izrncd stoterih jo inalo Brcz pretiravanja pa lahko trdimo, da je več kot polovica občinstva, ki se ob tomboli jjnjctc na Travniku, Slo- vencev. Slovenci torej prinašajo svoj obol na altar Lahov, za njih naniene, s pomočjo kojih se raznaroduje našo deco. —¦ To zlo na narodni stvari sku- šajo Slovenci žc več let odvrniti s tcm, da napravljajo veselico pri Katariniju; žal pa, da ta lek ni radikalen. Ako ho- ¦čemo uspcšno nckaj v tern doseči, mo- ramo posnemati tu Lahe in tudi mi na- praviti — tombolo! A to se mora zgo- diti ravno isti dan in uro in siccr na kakem primernem prostoru v mcstu. Le tombola, kjer je dana vsakemu mož- nost za dobitck, ima za naše ljudstvo neodoljivo privlačno silo. — Čisti do- biček tombole naj bi se porabil za naše dobrodelne namene, kakor „Sol. Dom" in za „Slov. Sirotišče". Ko bi se igra naznanila začasno po časopisih, gotovo ne bi bila udeležba nič manjša, kot je ona pri laški tom- boli. — Bivsega ravnatelja „Banca po po- lare" v (iorici Izidorja Colle išče okrožno sodišče zaradi zločina goljufije. Izdalo je tiralnico. Pokončevanje kobilic na Krasu. Minule dni so, kakor smo poročali, na Krasu in siccr v 17 občinah komenskega okraja pokončali neizrečeno mnogo ko- bilic, katere so polovili šolski otroci. To je hvale vrcdno, vendar pa so nekateri mnenja, da se na ta način ne da po- polnoma zatreti te nesrečne golazni. Gospodje, ki so vodili lov na kobilice, so našli nekje blizu Štanjela na tisoče in tisoče mrtvih kobilic. Tarn bilzu pa so zapazili več strupenih gob, ki so- skoro gotovo provzročile smrt kobilicam. Drugi pa so mnenja. da je nastala med kobilicamikužnabolezen, ki jihje pokon- čala in pravijo, da bi bi1o eobro mrtve kobilice drugod raztrositi ter tako kugo med kobilice razširiti. Družba za vzdržavanje električ- nega tramvaja v üorici menjava pogosto svoje uslužbence. Nekateri teh so baje iz blažene dežele, ki se tudi jako samo- zavestnno obnašajo. Vsaka slovenska beseda jim je „b r u t a p a r o I a". Razstava dijaških risarskih del na c. kr. realki v Gorici se bo vršila dne 6. in 7. t. m. od 10,—12. predpoldne in od 4.—6. popoldne in sicer v risarski dvorani. Vstop prost. Smrtna kosa. — V tukajšnji bol- nišnici usmiljenih bratov je umrl v četr- tek prečastiti gospod Ladislav Havel, župnik v Dolenjevasi v buzetskem sod- nem okraju v Istri. N. p. v rn.! Podražanje kruha. — S l.julijem so nam naši peki kruh podražili za 4 vin. pri kilogramu. V enem letu so nam peki dvakrat kruh podražili. Kam pridemo s tako draginjo kruha! Delavski stan je s tem hudo prizadet. Peki pravijo, da je moka silno draga in pravijo, naj nižje ljudstvo kupuje ržen kruh, ki je zdrav in cenejši. Spominjamo se, ko je bil sirkov kruh po 20 vin. klg., danes je po 40 vin. bnako in še hujše je z drugim kruhom. Vse zdihuje, kam pridemo s to draginjo ! V sredo je imel goriški mestni svet sejo, v kateri se je bavil tudi o podra- ženju kruha. Odločil se je poseben odsek, ki naj dožene. ali je opravičen povišek cen kruhu. Tombola bode jutri ob 5l/8 uri pop. v Sovodnjah, katero priredi društvo „Zvezda". Cinkvina 100 K, tombola 200 K. ¦Sodeluje vojaška godba. V Kostanjevici na Krasu bode imelo tamošnje ,.Vzajernno podporno društvo za zavarovanje goveje živine" tombolo dne 11. t. m. Činkvina 70 K, tombola 170 K; srečke po 40 vin. Pred in po tombolo svira vojaška godba iz Gorice. V slucaju slabega vremena se odnese na nedeljo pozneje. Tombolo na sv. Petra in Pavla praznik v Gorici je dobila neka deklica Ana Vižin iz Gorice, činkvino nek Vaje topnlöarjev. Pretečeni torek so topničarji iz Gorice manevrirali okoli Šempasa ter poizkušali nove topove. Drugi dan pa jc ena baterija odšla iz Sempasa do Vitovelj in odtod po poti na Krnico na Trnovo. Poskušati so hotel! menda nove topove in vozove, pa tudi konje, koliko premorejo. Določcno so imeli, da pridcjo okoli 10. ure do- poldne na Vitovski vrh. Toda računali so brcz krčmarja. Res je, da so si iz- brali najgršo pot iz Šempasa; in vendar so nekateri prišli v vas Vitovlje še pred 7 uro, a drugi šele proti 10 uri. Že v Vitovljah je bila žival vsa izmučena — a vojaki so se kazali korajžne. Med potjo so večkrat počivali in vkljub vsej korajži so prišli šele proti večeru na na vrh. Upamo, da bo g. general, ki se je tudi udeležil tega manevra, sporočil na vojaško ministerstvo, da je pot v zelo slabem stanu in da je iz strate- gičnih ozirov zelo potrebna nova cesta! Tel. odsek „Orel" v Št. Andrežu izreka najiskrenej.e zahvale bratom „Orlom" iz Št. Ferjana in Mirna za pri- jazno sodelovanje pri telovadbi in pev- skima zboroma iz Mirna in Št. Ferjana za krasno proizvajane pevske točke pri veselici v Št. Andrežu. Obenem se za- hvaljujemo vsem gospodom, ki so bla- govolili preplačati vstopnino in cenje- nemu občinstvu za obilno udeležbo. O d b o r. Jutri bo v Ajdovs'cini razstava čev- ljarskih izdelkov čevljarskega tečaja, ka- terega je priredil zavod za pospeševanje male obrti. Razstava bo v Bratinovi dvorani. Vadniški učitelji povišani. Naučni minister je letos prvikrat povišal 83 vadniških učiteljev v 8. plačilni razred. Na 3-tedenski dopust so prišli te dni od vojakov kmečki fantje, ki so za- prosili za ta dopust. Utonil je v pondeljek v Soči blizu Solkana neki Kobaridec, ki je beračil v naši okolici. Najbrže se mu je smešalo. Nagle smrti je umrl, zadela ga je kap, v ulici Coronini včeraj 43-letni iz- vošček Stefan Z u 1 i j a n. 80-letnico svojega rojstva je ob- hajal 26. t. m. deželni glavar dr. Alojzij P a j e r. Turska železnica se izroči javne- mu prometu dne 7. t. m. Slavnostna otvoritev, katere se udeleži naš cesar osebno, bode 5. t. m. Čehi so prišli s posebnim vlakom v Trst v torek. Bilo je to neko pevsko društvo. Na tisoče tržaških Slovencev je sprejelo Čehe na kolodvoru. Potem so se vršile razne zabave na cast češkim gostom. Vinska letina v 1. 1908. Po sta- tističnih podatkih poljedelskega minister- stva pridelalo se je 1. 1908 v celi Av- striji na površini 226.273 ha 8,142.194 hi vina, in sicer 5,091.728 hi belega in 3.049.359 hi črnega vina in šilherja. Na Goriško Gradiščanskem se je pridelalo na skupni površini 14.279 ha 372.814 hi vina, in sicer 233.729 hi belega vina, 139.030 hi črnega vina in 55 hi šilherja. Druge pokrajine naše države kažejo sle- deči pridelek; Nižjeavstrijska: (površina) 36.053 ha 2,447.439 hl vina, Štajersko (29.047 ha) 1,870.028 hl, Koroško (30 ha) 457 hl, Kranjsko (10.379 ha) 390.271 hl, Tirolsko (22.870 ha) 977.448 hl, Pre- darlsko (63 ha) 1785 hl, Trst (596 ha) 11.680 hl, Istra (25.504 ha) 754.826 hl, Dalmacija (75.279 ha) 988.835 hl, Češka (710 ha) 11.020 hl, Moravska (11.329 ha) 313.948 hl, okraj c. k. poskuševatišča v Lvovu (50 ha) 536 hl, Bukovina (84 ha) 1107 hl. Na vsak hektar površine pridelale so Nižjeavstrijska 67.9 hl, Štajerska 64.4 hl, Tirolska 42.7 hl, Kranjska 37.6 hl, Istra 29.6 hl, Predarlska 28.3 hl, Moravska 27.7 hl, Goriško Gradiščanska 26.1 hl, Trst 19,6 hl, Češka 15-5 hl, Ko- roška 15.2 hl, Dalmacija 13.1 hl, Buko- vina 13.1 hl, okraj Ivovskega kmetij- skega preskuševališča 10.1 hl. Goriška dežela je glede splošne množine vin- mem mestu, glede množine pridelane povprečno na vsak hektar površine pa na osmem mestu. Samomor —- V sredo okolo 5. ure pop. se je ustrelil četovodja tuk. pešpolka, Ivan Lantl, ki je bil pride- ljen straži pri smodnišnici ob mirenski cesti. Utonil je v sredo v Kornju in si- cer v Stračicah tarn, kjer se izliva Ko- renj v Sočo 9-letni dcčck Franc Iskra, stanujoč v ulici Coronini. Deček je nam- reč nesel kosilo svojemu očetu, ki je delavec v podgorski papirnici. Ko je ho- dil ob bregu Kornja, se mu je zdrsnilo ter je padel vanj, ne da bi ga kdo ta- krat zapazil. Korenj je namreč včeraj vsled silnega deževja jako narastel. tako da so deroči valovi dečka koj odnesli seboj. Našli so ga ter izvlekli iz vode šele kasneje. Nevihte. — Zadnjih 48 ur razsa- jajo v zapadnih delih naše države hude nevihte z velikimi nalivi in s snegom, ki sega po nekod celo do dolin. Na Če- škem so reke hudo narastle in se je bati preplav. Železniški promet je na mnogih krajih vsled pokvarjenja želez- niških tirov po hudem deževju pre- trgan, tako n. pr. nied Solnogradom in Monakovem. Droblinice. Brzovlak je povozil blizu Ljub- ljane tri železniške delavce, ki so koj umrli. Delali so na železniški črti ter gledali za odišlim tovornim vlakom. Bliskovo pridrdra brzovlak od zadej ter je povozil tri delavce Hrvate. Vohun, ki toži vojaški erar. — Friese, upokojen avstrijski častnik je vlo- žil pri dunajski sodniji proti vojaškemu crarju tožbo za 20.600 K kakor honorar. ki ga je zaslužil kakor avstrijski vohun v Belemgradu. Novi potresni sunki so se te dni pojavili v Kalabriji. V Mesini je potresni sunek dne 1. t. m. zrušil neko hišo ter zasul neko ženo z detetom. V raznih krajih mesta se je zrušilo mnogo zidov. — Tudi v Regio di Calabria so bili potresni sunki močni tako, da se je staro zidovje zrušilo. Dijak osmosolec išče primerne službe za mesec julij. Več se poizve v našem uredništvu. Rojahi! hupujte norodni holek „Solshega Doma". Privoščite si velkrat na te- den iaborne testenine Pekatete". Priporočamo nalim rodbinam Kolinsko c ikorij o w: K:; ::::;;:::iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiii: Rojaki! podpirajte slov. šolstvo ™ v Gorici! ZI Novodošlo blago za NflSTOPNO SEZONO se vdobi po zmernih cenah v dclavixici in trgovirci z gotovimi oblekami krojaški mojster in trgovec v G o r i c i Tržaška ulica jtev. 16 (v Instni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da Je došla ravnokar velika mno/ina raznovrst- nega blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren najrazlkiiejših za vsaki stan. j nue)||os A a[*3[pod oaon ZBHVÜLA. Za mnogobrojne izkaze srčnega sočutja o pri- liki izgube našega ljubljenega sinčeka vumm BUDfli ki smo jih prejeli ob pogrebu se iskreno zahvalju- jemo tuk. č. g. kuratu, domačemu učiteljstvu, vodstvu c. kr. pripravnice, sorodnikom, prijateljem in znan- cem, ki so spremili nepozabnega k večnemu počitku. Bog plati! PODGORA, 1. julija 1909. Žalujoči ostali. Svoji k svojim! Brez konkurence ! Naznanjam si. občintvu, da scm < tvoril v Solkanu v lastni hiši veliko zalogo raznovrstnega pohištva Priporočam novoročencem komplctnc spalnc sobe. Gene zmerne in brez konkurence. vsakomur, ne da bi bil priirHxran kaj naročiti. I'osebno so priporo^arn gg. rodoljnbom z deždo, pročsislili duhovšČini, sl. učiteljsLvu itd. Za obilen obisk so priporoča FERDINAND I) E L A K, V SOLKANU St. 299. Gene zmerne! Stanje „Zastavljavniee in ž njo združene hranilniee46 dne 30. junija 1909. DATI IMETI Kron ; v Kron v _____________lL I _______ 1 Denarnični račun..................... 6,440.480 84 6,385.538 95 2 Račun ustanovne glavnice in inventarja............. 151.336 25 329.320 I 71 3 „ zastavil, obresti, pristojbin in preostankov.......... 516.793 22 211.315 J 51 4 ,. vrednostnih listin................... 2,672.597 I 14 63.986 48 5 „ hranilnih vlog.................... 3,300.921 j 72 26,063.328 87 6 ,, posojil na posestva, posojil na vrednostne listine, tekoči račun, v 22,441.286 83 2,385.669 31 varstvo sprejetih polog............... 7 „ zemljišč in najemščine................. 145.542 80 6.043 74 8 ., predplačil...................... 262.328 32 274.817 j 17 9 „ različnih zalogov................... 557.647 53 812.604 68 10 ,? upravni stroškov................... 43.909 j 77 219 i — ii Skupno..... 36,532.844 42 36,532.844 } 42 i: Denarni promet v času od 1. januvarja do 30. junija 1909 znaša 12,826.019 K 79 v. V Gorici, dne 2. julija 1909. ' VODSTVO. Skušnja je MjjLnajboijša P^uučiteljica St / Schichtovo milo. Skrbna proučevanja so dognala, da Schichtovo milo vsaki vodi bodisi v mrzli ali gorki hitro in močno speni. To milo prodere prav laliko in prav intenzivno vsako tkanino. Ono odpravi koj vsak madež ne da bi tkanini škodovalo. Schichtovo milo je popolnoma prosto razjeda- jočih snovij. Napravlja se že desetletja vedno iz jednakih snovij. S porabo tega rnila za vsako pranje, za vsakovrstno perilo zahteva torej previdnost in. vporabo tega mila se prihrani pre- mnogo časa. dela in stroškov. Ugodna ppiliks. Proda se dobro ohranjen skoraj n o v „gramofon" po jako nizki ceni. Več se izve v go- stilni na „Ci r a d u" v Kanalu. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličiiih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwanen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. Rojaki! Spominjajte se ob vsak priliki „Šolskega Doma,, Genj. odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo trgovino z jedilnim blagom s Kornja v ulico Ascoli St. 29. Rafael Vuga, trgovec. Hotel in restavracija pri „TREH KRONAH" toči pristno plzensko pi o, steinfeldsko pivo tvrdke Reininghaus. marčno pivo. Točijo se tudi izborna bris- ka in furlanska vina ter kraški teran. Izvrstua italijau- ska in nemška kuhinja. Cene zmerne. Postrežba skrbna in tocna. Ferdinand Baumgarfen. JVazuaailo. Manufakturna trgovina IVAN MAKCUZZI (dediči) se preseli s 8. junijem t. J. na TR9VNIK (Piazza Grande) št. 16. Ob enem naznanja cenj. odjemalcem, da s 3. junijem do 30. junija bo razprodajal vse svojo l)la^o ki se sedaj nahaja na T R A V N I K U (Piazza Grande) St. 24 s 30°|o do 50°|o popusta. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)