7. decembra 1872, „S(i6a" iihaja rest četvrtek In velja s pošto piejernftnft ali t Gorici na đom pošiljana 211 družabnike jiolit. društva „Soća": r Vae ktii , ~ . . . .' . t 4.— Pol leta . -,. . . . „ &— ÖetYTt leta...... „ 1.10 Z» neifruiabnike: Vse k to .... Pol leta . , . .Ćetvrt leta______ f. 4.50 „ 2,30 „ 1.20 Posamezne številke se dobivajo po 10 e old o v v Gorici pri Paternolliju in Sobana; r Trstu v tobakdrnieah „Via del Belredere 179" in „Via della caserma 60". Glasilo slovenskega II. tečaj. Pri oznanilih se plačuje navadno trist apno vrsto; 8 kr., fe se tiska 1 krat 7 >■ „ „ „ 2 krat e h. » .t 3 krat. Zu voio fifke po prostoru in vaak pot 30 kr, za kolek. NavoOnina in dopisi naj bo blagovoljno pošiljajo, uredniku ■. УШтјџ £>o-knm vGoviei, Con. dclOdato 186 Mizo minskega trga kdcr ee nahaja tadi upriiv-niatvo. — Itoj,-opisi so ne vračajo ; dopisi naj se blagovoljno fvankiijejo. — Oelal-coin in drugim no premožnim se naročnina »mi», ako se oglase pri uredniitvn, za brambo narodnih pravic. 8 1. janumrjem se 1873 začne tretji tečaj „Soče". Kakor dozdaj bode naš list tudi v bodoče v prvi vrsti odločno branil pravice slovenskega naroda ne oziraje se na osebe in koristolovje; zraven tega pa bode prinašal zmerom več podučljivega in koristnega za vsaki stan in pozabili ne bomo tudi na leposlovje, kolikor nam bode prostor dopuščal. Zagotovljenih je našemu listu toliko izvrstnih tnoHjr da bi lehko s časom tudi po Škrat na teden izdajali, da se le oglasi primerno število naročnikov. Opomniti pa moramo častilo občinstvo, da ne bodemo pošiljali lista tistim > ki ne pošljejo naročnine, Tedaj prosimo naše prijatelje, da se o pravem času naro-te, da bomo vedeli koliko elsempUirov tiskati. Cena liku ostane tista, kakor je bila dosedaj. . UrednUtvo. Šolske stvari. II. Poročilo političuega odseka o prošnji mnogih ob-ün, da bi ee p rena redile novo šolske postave, Veleslavni deieini zbori 23 županov na Krasu je poslalo petič jo, v kateri prosijo, naj velesluvai zbor sklene : I. Vsak Šolski kraj, oziroma vsaka občina jc zavezana sama skrbeti za vse salo zadevajoče ma terjala e pjtrebe, ir. tudi za pl.ičj učiteljskega osubja. II. Službene naklade in petletnine ari popolnoma odstranijo, in občinska starešinstva imajo pravico ustanoviti način, po katerem ae* bodo učiteljske plače ktiv-javale. Ш. Dolžnost Solo obiskovati zadeva otroke le do končanega 12 leta. IV. Učiteljem na deželi je dolžtioet brezplačno or-glati pri božji službi ob nedeljah in praznikih. LISTEK. Hektere opazke ruskega profesorja. Spisal prof. I> Hanrioaln de Coartennjr, (Nadaljevanje.) Enemu pijanemu kmetu, v Srednji vasi je prišla v glavo znamenita misel, d»/ jaz'sem/ iz Tomi nekega in da ponarejam denar, ter me ј*з deaunciral pri žan-darjib, kateri, izvršujoč svojo dolžnost, so prišli v srednjeveško oš t an jo, so me irpraševali in tirjalipfe." Pogledavši ga, se ve da so me pustili pri miru. Drugi pijau kmet mi je odkritosrčno rekel, da moram biti antikrist ali pa — Martin Luter, ker hočem vse tako natančno vedeti, in mi je obečava), du me bo,, pretepel. Najbolje neumne ljudje v Bohinju sem nagel na Ravneh, kar je morda v zvozi, z nemškimi obrazi prebivalcev. Sicer morebiti sem imel le nesrečo dobiti najneumniše iz cele vasi; kajti najboljši dokaz, da nemške fizionomije prebivalcev nijso še vzrok neumnosti, je ta, da v bohinjskem Nemškem Rovtu aem našel prav pametno in zaupljive ljudi. Največe veselje imel sem na Poljeb in v Brodu, kehr aem našel veliko prijaznost in bistroumne ljudi, ki sb me brez nobenih rekomendacij popolnoma zaupljivo sprejeli. Gotovo, tiij mogoče u z rok a te zaupljivosti isVati v temt da večina izmej prebivalcev teh Tftsij ima italijanske fizionomije. V. Ako ee te točke ne potrdijo, prosijo župani, naj se vsaj sklene; Doklade za šolski zalog ne smejo presegati 15% in vsak drugi jjorounjklljaj p» se ima iz de-žeinega zaloga pokriti. ' V opravičenje in podporo te prošnjo navejajo prosivei razne okolnosti, najvažnejše so: Sežanski politični in oh onem tudi Šoltki okraj plačuje izraviiega davka 42000 gld. ima zdaj 37 šol brez tistih, ki bi se morale Še ustanoviti, in te stanejo 1S800 gld, brez novih zidatieč, torej je že zdaj šolske doklade 46% Ako ee tema zneskoma pridenejo še ogromni bolnišnični stroški, jo očividn», pravijo, da jim je nemogoče vse to jtačevati, in da če s« vse to po sili izlitju, bode se bornemu kmetu zadnje živin-če od hišo predalo. Dalje popisujejo svojo kamnito deželo, katero z veliko težava obdelavajo, zadosti pa ne pridelajo za vso prebivalce,' tedaj jib mora veliko na tujem dela iskati; zato pa pomanjknjo delalccv doma in celo bolj premožni kmetje no morejo svojih zemljišč dostojno preskrbeti in državiib davkov lahko plačevati. Priznavajo sicer Županjo, da jo omika in izobraževanje mladine najvažnejša stvar, da se nočejo toroj po ni-kakem znebiti šol, toda toliko plačavuti ne morejo, zatorej stavijo gori omenjene pre Huge. Blizu епика razloga navajajo Biljunci in prosijo za blizu enake spremembe novih šolskih postav, prito-SSujuji se j tu iiJöiwia«, da fie nij itu tuaj se mc storilo za njih šolo za silo. Veleslavni zbor, te in enake pritožbe bo slišijo po vsi deželi, kür so imeli leta 1872 plačati na Krasu na Tominskein 30°/0 v Goriški okolici 27% v Gradiškem šolskem okraju 21'/»% doklade za šolski davek. Občni govor je, da je to neprenosljivo breme iemviše, ker nijso sedanje postave tudi v drugem obziru pravične ne ljudstvu, ne učiteljem. Ljudstvu ne, kajti občine, ki imajo šole, druge, ki imajo šole le za silo in občine, ki nijmajo nobene šole, vse morajo enaka bremena nositi. Učiteljem ne, ker imajo samo stalni učitelji več dela nego ravnatelji in nadučitelji, kateri navadno podu-čojejo le en sam oddelek, in vender imajn veliko večo plačo nego prvi. Vrh v?ega tega dobivajo ravnatelji in na-dučitelji po §.'32 postave od 10. marca 1870 opravil- Tega bo zadosta za Bohinj. Prej, ko začnem popinorali moj zadnji izlet, mo- ram hvaležno omeniti nekterih gospodov, ki so meni pomagali v mojim znanstvenem podvzetji, ali podnčevnjo me o dijalektah, ali pa skrle za to, da bi dobil po- trebna individua iz naroda, na li ten h bi mogel opazovati mestne dijalekte. Ti gospodje eo med dr. sledeči: g. Lovro i'intar. župnik in deželni poslanec na Greznici, gg. Tomas i?; Janez Zupan, profesorja (prvi v Kranju, drugi v Reki) in njih oče, posestnik v^Sniokuču, dr. Mencinger, advokat iz Kranja, g, Ivan Žanov, kaplan v Srednji vasi i. dr. — V Vipavski dolini pa in na Notranjskem so meni, razen više omenjenih, pomagali še sledeči: v Dornbergu dr. Rojic; v Ajdovščini gg. Zeiler, učitelj S Vara, posebno pa cela družina poštarja, g. Ballogha; v Vipavi dekan Grubrijan i. dr.; v Pod-berji gospodična Dolenčeva, na Razdrtem g. Viktor Do-lenec itd. Razen (mimo) tega grof Lanlhieri v Vipavi me je povabil, da bi ogledoval njegovo biblioteko, v kateri sem imel priložnost študirati Dalmatiua, sicer edino slovensko knjigo v njej. Ш. Zdaj pa preidem k popisovanji mojega zadnjega potovanja v tominski in cirkljanski okolici, ter začnem od cirkljanske. Prebivalci tega kota nijso nič vajeni tujcev in so me Btrašno debelo gledali; so mislili razne sorte o meni, pa skoro vse slabo. Še najboljše mej temi je bilo mnenje, da sem novi cirkljanski „forštejer4, ki je pri Sei na mesto znanega g. Morica; sicer pa se je od mene le slabo govorilo. Eni so mislili, da som špijon ne doklade, katera znašajo v občirtuli prve in druge plačiie vrste za one 300 gld., za te 200 gld.; v občinah tretje vrste 200 gold, i« 100 gold., inv občinah četrte plačne vrste 100 gld. in ÖQ gold., in treba jo še omeniti« du tako veitke opravilne naklado ue dobivajo nad učitelji ne na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in še v Avstriji pod in imd Anižo ne. Ti gospodje pa nijmajo za tako veliko plačo po §, 37 ukaz a mini-niatra za bogočastje in uk od 20. avgusta 1870 nobenega druzoga opravila nego to, da sklicevajo in vodijo učiteljske zbore. V tem obziru je gotovo nujno, da se postava гл ^bodoče slučaje popravi in gledä na tć je previdno, da se Že zdaj §, 37 postave 10. marca 1870 ^izvrševati neha. O eo pa nekatero pritožbe pravične, so druge na-rcsiiičue, Nij res Krae to loto plačeval 40%, da ie enmak plačeval le 3370. Nij resnično da jo daljo in uij občinam, katera imajo lastno šolsko hišo in etanovulišče za učitelja, težavno plačevanje doklade za te reči, kajti vsem takim občinam mora okrajni Šolski svet povrniti vse, kar se v ta namen daje. Menda bi bolje bilo, du bi sleherna občina za ta poslopja ali enj za njih popravljanje sama skrbela, ker bi e tem občino več prihranile in se odstotki zmanjšali. ra «i« samo v аешшш иишш ашрнк uiai v drugih točkah bo morda treba postave pre narediti, toda hipoma liij mogočo tega storiti, kajti tako delo tirja temeljiega pregledovanju in sistematičnega postopanja in zato vefi časa. Tudi je koristno, da ee o tem izprašajo županstva, in šolski zastopiin izvedenci. To nalogo izvršiti jc najprimernejše in naj manj tržavuo deželnemu odboru. • Glede na vse to svetuje politični odsek naj se rešiti peticiji dp. 18. nov. 1872 Št. 3C71 in dp. 28, okt, 1872 št. 33(i4 s tem, da veleslavni deželni zbor sklene: I. Nalaga se deželnemu odboru, da ima vse nove postave za ljudske šole veljavne v grofiji temeljito pregledati in poizvedeti kakih, posebno kakih denarnih sprememb želijo in nasvetavaju o njih žnpanije in šoi-ski zastoji pa drugi zvedencr, da ima potem predložiti in da hodim zarad vojsk; drugi, da sem berič, kateri popisujo vse te reči zavoljo novih davkov. Eden resnični biriČ, kader jo slišal, da jaz pi'ašam imen tamo-šnjih krajev po domači izreki i:i da si ja zapisavam, je svetoval drugim, da naj mi povedo vse narobe, ker drugače zna priti nekaj slabega.— Ta nezaupljivost nij se zgubila niti v Oirknem, kjer sem bil nekoliko dnij in kjer je ljudstvo videlo, da mestni uradniki, celo tako rečeni „nemškutarji\ so z manaj uljuduo govorili in tudi večkrat po slovensko. Ker pa celo v Cirknem se jo ljudstvo obnašalo proti meni tako nezaupno, kaj pa si je moralo mislili v drugih Se več zarobljenih vaseh? Tam so mc skoraj povsod šteli za špijon», ako-ravno sem večidel hodil ne sam, ampak v društvu, malo časa z g. Sedajem, dijakom goriške gimnazije, iz Cirknega doma, največ pa z g. Ržmiom, tajnikom in pisarjem cirkljanskega župana. - Tako, na pr., vSebre-Ijab. kamor sem prišel z g. Sedajem, eo mislili, da sem „kapo" od ravbarjev in da pregtedavam vasi, da potlej pridem se svojo bando vse ob ropu t. Pa vendar pri vsem tem sem našel tudi v Šebreljah nekoliko dobrih in pametnih ljudij, ki so bili vsaj na videz z mauoj popolnoma odkrotosrčni; in celo se mi je zdelo, da razumejo namen račjega potovanja. Akoravno vudua nezaupljivost mi nij bila všeč, pa vendar moram se zahvaliti Cerkljanom zato, da so večidel postregah - Keđar sem začel potovati nazaj vTomin, sem skoraj nažvsakem koraku srečal boljo divje in menj zaupljive ljudi; Pa šo čisto domači nijso bili toliko sitrn^ kakor Kv pr. izslnženi vojaki in drugi.tiste sorte. TomMjndšm so prihajale v glavo prečndne ideje od meuft Eden n: pr. bivši fec^oral üa Bokovem je mislil, da Jaz tako natančno zapisavam domačo izreko in razloček mej dialekti za oficirji ш namreč zavolj tega, da kadar bo vojska, neprijataljski oficirje vzamejo v roke moje bukve iu bodo znali, kakošna je„špraha? v te- ali pa dragi vasi. Po navadnih pojmih tisto do-mnjeaje bivšega koprala poaienja tolikojda pričakovani fiovraž nik i, tiaiae sto ae vojskavati, bodo študirali dia-lektolORijo.1 Nekteri pa is6 mej teh . ptičev so mislili, đa za pripovedovanje . pravljic jih denem v arešt. јп ao ■ se m»^strašBo bali. ■ s . i . , ..if, «јт I i Ш ЧффтШ «o tue №€tt prijeli c/ fc žanđarii iz ЗДДОВДФИјек fcafc.* tem ee požoeja iprep^ča^» ****** žandaigišna pbtiv.Tetam .znaujam Vašim čitateljejat kacije',irtudi napredovanja i dnem zroi&lu. V пагоЗш tndi v = tja, v kojem je frčala skoz б napredka. Najhitreje bi nam bila Stalnica zavedno stihmila, ko bi nam ne bilo fcrajno šolsko evetovalstvo pulalo učitelja, kteri nij le v Šolskih rečeh izurjen, ampak je tndi za blagostanje občinaijev i celega naroda zelo vnet mladenič. Res je torej naš g. Jarnej Rajar, tukajšnji učitelj očitne pohvale vreden. Oa je tisti, ki je pred enim mesecem prvi sprožil misel tukajšnjo odmrlo čitalnico zopet oživiti. Kmalu se mu je pridružila precej obilna množina udov in sicer okoli 40, kteri bo imeii 15; t. m. prvo sejo ter so izvolili odbor po pravilih. Večina odbornikov obstoji iz pravih narodnjakov. Kot prvosednik bil ja voljen vrli g. Franjo H neljak, tukajšnji trgovec. Upam torej, da ne bode sedaj čitalnica tako hitro zopet odmrla, kakop je bila pred nekterimi leti. Bog živi torej vse njene ude! - Toda ne le o napredku tukajšnje občina Vam naznanjam, ampak primoran sem tudi o njenem zaostajanji govoriti, posebno v cerkvenih i županijskib zadevah. Kakor ju večidel j povsod navada, tako je tudi tukaj, da so v ndveatnem času zornice s petjem in orgij aa-jetn. Toda toga letos, nij pri nas in zakaj ne, bi marsikdo utegnil uprašati. Po navadi je 1. dan advent» semenj v Gorici in tukajšnja organist se je tje podal nekaj potreboega k upava t; a prej je po crkovniku sporočil g. vikarjij, da mu nij mogoče isti dan orgljat priti. Gospod vikarji se črez to moČDD razsrdi ter se v cerkvi močno nad or-gaoistom jezi. ... _ > ■ Drugo nedeljo potem bila j» še huja sodba črez organiatu, in sicer taka, daje moral organist iz cerkve llii, eittud bimuiuCuujA iu laljouja. Ljajotvo jo QoJ«,j močno razkačeno, ker se ne poje in ne orglja, če tudi orgaoista plačuje 1 - ■ ■ c, ■ ■ : Omeniti pa moram, da orgije so lastnina organi* stova in da stoje uže od 1.1857. v cerkvi, pa se nikoli nij slišalo nobenega „kruljenja" kakor samo zdaj. Мчј občinskim svetom ste dve stranki, ena drži z organi-sto m, druga z vikarjem. Ktera ima prav, nij teško uganiti. - vi-' j ; Ker sem uže pri nnšem g. vikarju, naj ši .to o-inenim, da je pretečeno poletje uže v Oeskte sel na oglede, pi ker se mu nij do padli}, skovala se je neka prošnja do nadškofa podpisana od - ne ktenb v imenu celo Občine, katerih nekteri so g. vikarja obljubili, da bodo vikarijo zvišali za eno nadstropje. In геч sta postavila župan :in ea podžupan v preudarek 800 gold, v ta namen; kakor, da ne bi bila hiša z ado sta velika, katera ima štiri velike in dva mali sobi; zares tega nijso molčali, ampak so pripovedovali od meno razne hi-stoije in so šuntali kmete proti meni. Da to nij prazen sum, sem se prepričal ra Grahovem, kjer me je. en snrovež, z imenom Mnrovec BšimMa, nazivaje ine npiemonteže" in časte me z raznimi drugimi psovkami, :tako du, če ne, bi imel toliko potrpežljivosti ia imel več časa, bi ga gotovo tirjal pred so dni jo. Drugi snrovež, neki Trjanč.č iz Kontnice, Btrašeu pijanec, mt je naravnost rekel* da je slišal od žandarjev, da seja spijo», da so mene izpraševalt, da sem imel atcer pas, kakor se tiče, pa da mi morajo še v mavho pogledati ter da gotovo najdejo tam dokaze mojega rogo- vi Ijenja zoper, celoto avstrijauske države. Pod konec me jo začel tisti mož tikati ter me je nagovarjal, da bi mu, kakor svojemu najboljšemu prijatelju, vse odkrito srčno povedal, ker on me za gotovo ne ovadi. Največ sitnostij eem poskusil v Nemškem Rovtu ali v Koritnicj, ker vsak bedak se je ta štel opravičenega goforiti. mi surovosti, tet me -traktirati, kot zadnje ga(iluinpa," tako da sem uže enkrat zgubil potrpežljivost in sem bi) prisiljen vreči ven za vrata nekega izslušenega vojaka, Kemperie-ta, ki mi je grobija-nilnv vseh jezičth avstrijške države. Z druge strani nemško-rovtskt fantje so mi govo-tako neumnosti, katerih bi uaben fant iž čisto alo- rili venske vasi ne bil v stanu čenčati. To mi je dalo p|s-yico sklepati, d» morebiti valed njihovega tirolskega izvir%:BO; tak» »tnmp^atiT. i Tudi v nobeni drugi vasi («jSam naäel tako inteligentnega birta, kakor namreč v K«>ritofci (Nemškem Rovtu); kajti v krčmii „pri. „Blažu? ali pa „pri Jožefu" - se je bal krčmar dabo kaznovan za to, da jaz v njegovi hiši zapisujem pravljice i pa. tudi .hrambo гл drva, kokoŠajak in svinjak. Le tako dalje g. župan i podžupan t Iz tega vsakdo, lehko vidi, da sta prava ekonomista, in da imata na srcu občinsko muk-rijiilno hlairnsbmie. ■"!•''-"''.! f- ''I' Jgega deževanja bile so tiulTv tej občjbi " be eeste; da, res take so bile, da nij živali niti človeku več po пјдЦ hoditi, ilo le deževunje narok, nmp»k. tudi ova. Ali vae eno so g, župan in podijo energijo pokazali, ko so .nektere erijsko pomočjo ceste pregledovali in sestnike mbili ter njim icotliče jemali, t ijtle lepe in dovoJje popeljane: Öe je ш njiw trn t peti, je bitu sodba nže l^rjena. ;ir -■ .'-""."T"-;;.: fc ¥r»(a 17 decembra. [Izv. dop.] Slovanska &,taf-niča v Trsta je imela dne 15. t. m. občni zbor, kte-rega se je udeležilo še precej raimgo društven ikov. Iz poročila g. tajnika posnamemo, da č.talnica glade na veliko število tukaj živečih Slovanov malo udov Šteje. Uzrok tega pa še ne more reči, da je v prvi vrsti mlaönost ' in nekako pomanjkanje ljubezni do naroda, ampak posebno ta, ker sedanje stanovanje čitalnice nij ■ kakir pri druzih društvih v sredi mesta ampak ч h-.ši, ktera je precej daleč od središča mesta iq za tega Voljo mnogim, kteri bi radi Čitalnico obiskovali, ^гЦпнј rok leži. ' - Uže lansko letojebil odbor eklert:t stanovanja prameni ti in poklican je bili zredni občni zbor, v kterem se je ' ta bistvena stvar pretres o vala Vsi ulje so bli .mg Im- , ni v mnenji, naj se fttalpjca brž ko je mogoče v drugo stavanonje .presoli, in mnogo uavdnšenih. udov je bilo pripravljenih za to potrebni deiiar dati.' Ali Žalibog, ta zadeva se je /arad ''neke v neljube osebnosti razbila. Pri letošnjem občnem zboru se je to jako važuo in rizvoj narodnega £ivedjävV odločilno vprašanje zopet sprožilo; vsi udje вр ćatili izgovorili ž^ljo, v prihodnjem letu v n^venq bolje pripravnem stanovanju se shajati in r>ovega odbora nalogu bo, 't0 živo željo druStvaniko7. izpolniti. ' ' Po pravilih tukajšnje Žitalnice je odbor SestavKen" iz 4 voditeljev in 12 odbornikov. Za roditelje-so bili enoglasno izvoljeni gospodje: dr, J. Biziak odvetnik (Slovenec) Kovučevič, F. PleSa, Tripkovec trgovci (Srbi) Sploh so bili v odbor izvoljeni za slovenstvo naudeŠeni in znani narodnjaki, ock kterih čitalnica noj lepši napredek pričakuje in ee nadeja, dabode zopetpriljubljeno shajališče tukajšnjih Slovanov postala, kar jej mi iz srca Želimo. .. . . ■ Politični pregled. Ker so bili prazniki, je vse suhoparno v polh tiki. Nas državni zbor ima odpust ш pride še le * ookrat po novem leta 15 j'anuvarja skup; kakor so. sliši, bode državni zbor samo do, marci ja meseia , [ zboroval, da potem stopijo skup delegacije, ker mo-v rajo do dnnajske razstave, maja meseca, biti reäeuöi vsi silnejši državni opravki. Fred raziđom je fimmSni 1 minister predložil državnemu zboru 2 postavi: euo zarad povikšanja р!аб uradnikom, drugo pa za že- m besede nemško-rutskib .dialektov: slovenskega in starega nemškega, v kterem še zdaj govorijo mej sa-boj stari očetje, ter me je očividno gnal iz svoje hiše.] Zarad resnice moram ftmeniti, da v tem gnezdu tirolske neumnosti našel ~ sem starega' inoža, ki meje prav pametno podučeval o jezikdvih razmerah v njega domovini. Sicer matebiti^o ih,drugi katerih ^hijšOm opazoval, tndi tako pametni; pa videl sem le enega pametnega starčka in le neumne može iu mladeniče. Ta „tumpastost* Nemških . Rovt^rjev v pzkem _ smislu te hesede je tembolj zanimivijšaj da v sosednih Strjf^-sem našel jako pametne in prijetne ljudi, tako da pustil Stržišče a prav.hvaležnim srcem. Morebiti je to nasledek tega, da Stržiščarji so se poaloveiii^K celo // »ukolenje prej, tako da nij uže mej njimi nobeoejja, tateri bi znal starn domačo nemščino. Mislim, vendar, da to nij res; kajti v Koritnici (nemškem Rutu) pameten se mi je prikazal star Nemec, neumna pa slovenska mladina. . .... Še nekoliko mnenj od mo,je osebe. En živinski0 tapec (ocbsbändler) iz Гогеааа je dokazoval v no?aški trčeni (v cerklanski okolici) da moje potovanje pomenja ne več ne jnanje. kakor to, da ,čez pet let pridemo jod Rusa*» ter je bil tako vnet гл svojo idejo, di^ je ; hotel staviti. Drogi mož, tudi is Pörezna, pričakuje ' od mojega potovanja strašnih nasledkov: on je. glaeil_ Pod .berdom, da gotovo bo spet ob kratkem Babilonski turen iu potem se ve da koaac sveta! _ . na konjektnra od.mqje. osebe sie iriora šjteti fe ta, dp. V sem nečište pameti, ker take neunmojti zapisavam ; «* : 14 je namreč trdil na Grahovem en Podbrščan. :