Štev. 43. Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 5. novembra 1924. LbIa Wyuii Uhaja vsako srido ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din ia celo leto. - Za inozemstvo 60 Din. ~ Posamezna itevilka 1 Din. — V mscstnem delu vsaka drobna vrstica ali nie prostor 10 Din. Spisi in dopisi s* pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inscrati pa Upravniitvu Domoljuba. Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Angleške volitve in njih nauk. Izid volitev dno 29. oktobra. V sredo, dne 29. oktobra so Angleži i/nova volili svoj državni zbor. Angleži so volitev navajeni. Dno 16. januarja letošnjega leta so bile izvršeno volitve in komaj deset mesecev kasneje žo zopet. Do-sedaj jo bila na vladi Delavska stranka z voditeljem Mak Donaldom na Čelu, sedaj prevzema vodstvo angleške politiko voditelj konservativne stranke Baldvin. Konservativna stranka je dobila pri teh volitvah 7,598.000 glasov (pri zadnjih volitvah 5,404.000), Dolarska stranka jo dobila 5.502.000 (zadnjič 4,506.000), liberalci so dobili 3,105.000 (pri zadnjih volitvali 4 milijone 244 tisoč), komunisti 56 tisoč. Poslancev so dobili: konservativci 402, Delavska stranka 157, libemlci 41 in neodvisni 4. Kako je prišlo do tega? Delavska stranka, ki jo vodila angleško politiko letošnje leto se je odločila, da preskrbi Rusiji veliko posojilo. Proti temu posojilu so nastopili konservativci in liberalci. Mak Donald, ki ni imel absolutne večine, je moral iti v volitve. Pri teh volitvah so nastopili proti njemu vsi, ki so bili proli temu posojilu. Eno glavnih gesel pri teli volitvah jo bilo: >Proti vsaki revoluciji.« S tem so Angleži izjavljali, da so proti ruskim boljševikom. Konservativci in liberalci so so dogovorili, da skupno nastopijo proti delavski stranki. Ta skupni nastop je veljal liberalce čez 100 poslancev, ki so jih v tej volivni borbi izgubili, pridobili pa so na ia način konservativci absolutno večino. Šo en vzrok. Bil pa je še en vzrok, radi katerega se je večina angleških volivcev odločila za konservativce. Na Angleškem je sto in sto lisoče delavcev, ki so brez dela. Delavska vlada jo obljubovala, da liočo to brezposelnost odpraviti. V devetih mesecih vladanja Pa se Mak Donaldu to ni posrečilo. Sam se je izgovarjal, da se tako veliko vprašanje v tako kratkem času ne more rešiti. Konservativci pa so rekli: »Na Angleško pre- povejmo vsak uvoz tujega tovarniškega blaga in angleški delavci bodo spet imeli dovol j dela.« Delavska stranka je odgovarjala, da bo to pomnožilo draginjo, če se uvede taka prepoved uvoza ali pa visoka zaščitna carina za angleško blago. Angleško ljudstvo pa se jo odločilo vendarle za hitrejšo odpravo brezposelnih, četudi se s tem draginja poviša. Ko gledamo te Številke, seveda no smemo pozabiti, da jo Delavska stranka kljub temu, da je zanjo voiivni boj bil zelo težak, vendar silno pridobila na številu glasov. Un milijon volivcev je dobila sedaj več, kakor jih jo imela 16. januarja letošnjega leta. Mirno lahko rečemo, da je to stranka, ki bo v kratkem »a Angleškem spet imela vlado v rokah. Kaj nas učo angleške volitve? Kadar pred angleško ljudstvo stopijo velika nova vprašanja, se Angležu somopo-sebi zdi razumljivo, da se mora o tem izreči ljudstvo pri volitvah. Kakor ljudstvo odloči, tako potem dela državni zbor in vlada, ki jo vzeta iz tega državnega zbora. Angleži imajo kralja, kakor ga imamo mi, toda angleški kralj ima svoje točno določeno pravice in dolžnosti in nikomur no pride na misel, da bi so kralj vtikal v stvari, pri katerih ima odločevati samo ljudstvo. Komur Angleži pri volitvah dajo večino, tisti vodi angleško politiko. Tamkaj no poznajo raznih generalov, ki bi pritiskali na vladarja, tamkaj ne trpe raznih tajnih vplivov in intrig, s pomočjo katerih bi so skušalo proti večini ljudskih poslancev sestavljati vlado. Tako monarhijo imenujemo potem res parlamentarno monarhijo. Pri nas imamo po imenu tudi tako, toda kako daleč smo še, preden se bo res spoštovala pri visokih krogih ljudska volja! Boj med parlamentarizmom in prikritim absolutizmom. Kriza, v kateri se še vedno nahaja naša vlada, je neparlamentarna. Angleži kaj takega no bi prenesli. Naša vlada je imela za seboj veliko večino in vendar je morala odstopiti. Toda naši poslanci so zavedajo, da gre sedaj zato, ali zmaga ljudska volja, ali zmaga volja posameznih ljudi, kt pritiskajo na kralja. Odločeni so, da ne odnehajo in da mora že v sedanji krizi zma- gati parlamentarizem, kakor je zajamčen že tudi po dosedanji ustavi. Edina nevarnost, da ne pride že sedaj do zmage ljudske volje, je gobezdavi Radič, ki vsako nedeljo in praznik drži govor, v katerem poveličuje samega sebe in vse druge ozmerja. Drugi dan sicer navadno ::moSkoc taji, kar jo poprej govoril, vendar je nevarnost, da s svojim nepremišljenim govorjenjem zaenkrat pokoplje talcoimenovani širši blok in spravi v nevarnost vlado, ki je za sporazum, red in poštenje v naši državi. Tudi Radič veliko govori o praven* parlamentarizmu. Vendar so pri njem to samo besede. Kadar najbolj govori o tem, da je treba delati v parlamentu, takrat gotovo tudi poudarja, da on ne gre delat v narodno skupščino. On se čuti tako vzvišenega nad drugimi poslanci, da misli, da bo samo s svojimi besedami vse dosegel. Mi pa žalibog čutimo, da jo med besedami in dejanji silen razloček, če bi šel mol namesto da ie toliko govoril in zapravi! toliko zlatega časa, lansko pomlad v Bel-grad in se oprijel dela, bi danes imeli lahko že lepo urejeno državo. Eden glavnih krivcev sedanjih žalostnih neurejenih razmer je Radič, ki govori — a ne dela. Mogoče je, da bomo morali zaradi zadnjih dogodkov v nove volitve. Naša stranka bo kakor vselej poudarjala, da mora zmagati volja večino Jjudstva in da se mora v naši državi res delati ljudska politika. Popolnoma varno naložite svoj denar pri v Ljubljani — r. z. i o. z. ki se je PRESELILA iz hiše Urštilinskega samo- stana na Kongresnem trgu poleg nunslt« cerkve r lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI costl poleg hotela «UN10N«. — Hranilne vloge se obrestujejo, raafJfooffše z ozirotn na višino zneska in ottouvednl Jas Varnost za hranilne vloge fe zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela .Union« v Ljubljani. —< Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hlS, stavbišč in zemljiSS v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 5881 V vsako hišo ,0omol1uba«! i« Doj med korupcijo in poštenjem. V Belgradu se še vedno bije vroča bitka za korupcijo in proli njej, za velesrb-stvo in proti njem. Osredje boja tvorijo naši poslanci. Njihovo načelo je, da je korupcijo in ropanje državnih kas brez usmiljenja in brez ozira na levo in desno treba zatreti. Preden je mogoče začeti uspešno gospodariti z napol propadlim posestvom, je treba v prvi vrsti pognati vse iz hiše, ki odnašajo premoženje in ga zapravljajo. In ko je prišel dan, da bi morali državni tatovi pred sodišče, tedaj so se le-ti uprli z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. In na razpolago jih jc veliko... Boj se bije za življenje in smrt. Pa naj bo zmaga trenutno na tej ali oni strani, gotovo je, da boj ni še končan in da se bo v d oglednem času nadaljeval. Zakaj noben razbojnik se še ni pustil rad obesiti in vsak na vse strani poskuša, da se izmuzne. Za nas pa je eno gotovo: Dokler ne bo korupcija iztrebijena, dokler bodo visoki gospodje lahko z državnimi milijoni basali žepe, toliko časa je vsako gospodarstvo izključeno. Zato boj proti korupciji ne bo ponehal, četudi ne bi vedno kazal leh ostrih oblik, kot jih ima sedaj. V preteklem tednu je bil potek boja naslednji: 28. oktobra. Naročilo, naj sestavi vlado, je dobil poslanec Kosta Timotijevič. In sicer mu je naročil kralj, da mora imeti nova vlada isti program kot Davidovičeva: sporazum s Hrvati in Slovenci, invalidski zakon, zakon f-roti korupciji, poljedelski krediti, proračun. — Timotijevič je sicer poslanec Davidovičeve stranke, toda je bolj Pribičevičevega mišljenja in je piistopil k Davidoviču zato, ker so tako zahtevali njegovi volilci. Pravijo, da je orodje v Pa-šičevih rokah. In če je sporazum s Hrvati in Slovenci ter pobijanje korupcije enkrat v Pašičevih rokah, potem vemo, kje smo. Jasno je, da bodo stranke ožjega bloka najprvo zahtevale odločne izjave od strani Timotijeviča, da resno hoče hoditi pot, ki sta jo začrtala Davidovič in dr. Korošec. Šele, ko da Timotijevič odločen odgovor, se bo obravnavalo o vstopu. 29. oktobra. Timotijevič je obiskal dr. Korošca, da poizve o njegovem mnenju glede vstopa Jugoslovanskega kluba v vlado. Dr. Korošec je stavil Timotijeviču več takih vprašanj, na katera bi moral Timotijevič čisto jasno in odločno dati odgovor, ali misli resno s programom Davidovičeve vlade ali ne. Timotijevič pa je dajal tako nejasne odgovore, da je postalo sumljivo. Zlasti glede vprašanja o sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci se je Timotijevič naravnost izogibal jasnega in stvarnega odgovora. Istotako se je izumikal Timotijevič na vprašanje glede razorožitve oboroženih organizacij, ki 60 naperjene proti someščanom. Da bi brezpogojno branil pravice narodne skupščine, Timotijevič ni hotel nič gotovega povedati. Naravno je, da dr. Korošec na tako nejasne odgovore ni hotel in ni mogel dati 21 nobenega pritrdila za vstop v vlado ter je končni odgovor se odložil. Hrvatje se odločno izjavljajo proti Ii-motijoviču in pravijo, da Timotijevič nikdar ni bil za sporazum s Hrvati tako kot jo Ljuba Davidovič. 30. oktobra. Timotijevič se lovi sem-intja in ne ve, kje bi prijel, ker noben klub neče prvi reči odločilno besede. — Dr. Korošec in Davidovič sta bila poklicana na dvor, kjer sta bila sprejeta od kralja. Kaj se je v avdienci obravnavalo, se ne ve. 31. oktobra. Jugoslovanski klub je imel sejo ter se posvetoval. Po daljšem posvetovanju so naši poslanci napisali Timotijeviču pismo, ki ga je podpisal dr. Korošec. V pismu pravijo, da se ne morejo toliko časa odločiti za vatop v njegovo vlado* dokler ne da zanesljivih in zadostnih odgovorov na Koroščeva vprašanja: Ali bo brez usmiljenja preganjal korupcijo? Ali bo brezobzirno potisnil v stran vse tiste, ki so obdolženi korupcije? Ali bo iskreno delal za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci? Ali bo branil red in mir proti oboroženim organizacijam (Orjuna — Srnao)? Ali bo preprečeval vtikanje neodgovornih činiUljev (t. j. generalov) v politiko? Ali bo branil pravice parlamenta? S pismom, ki pa je Timotijevič prejel od naših poslancev, je takoj odšel k — Pašiču na posvetovanje, kar je vzbudilo veliko začudenje. Zakaj tisti, ki dobi naročilo za sestavo vlade, se razgovarja z načelniki klubov. Pašič pa ni načelnik radikalnega kluba, temveč Marko Gjuričič, s katerim pa se jc Timotijevič še prejšnji dan razgovarjal. 3. nov. Timotijevič je na seji načelnikov ožjega bloka točno obrazložil svoj program, ki obsega 1. delo v skupščini v smislu izjave, ki jo je podala Davidovičeva vlada ob svojem nastopu (invalidi, pobijanje korupcije, poljedelski krediti) nato proračun, 2. zakon sc mora strogo spoštovati napram vsem in vsakemu, 3. vlada nadaljuje sporazum s Hrvati in sicer stopnjema. Radikali so odklonili Timotijevičevo vlado, zmagal je namreč v seji radikalnega kluba obtoženi korupcionist dr. Laza Mar-kovič, ki je zahteval, da se dosedanja politika vlade ne sme nadaljevati in da se mora opustiti boj proti korupciji. Hrvatje so popolnoma odklonili Timotijeviča. Vsaj za enkrat, Jutri se morda zopet premislijo. fz!ava gospoda ministra za promet Asit. Sušnika. Že zadnjič smo poročali, da je belgraj-ski časopis >Novostk moral preklicati vsa obrekovanja proti železniškemu ministru Sušniku ter priznati, da je Sušnik vprav pri nabavi tračnic še prav posebno gledal na korist države. Danes pa priobčujemo izjavo, ki nam jo je poslal g. minister. Mi pripominjamo samo tole: Če bi tekom zadnjih šest let vsi ministri tako skrbno gledali na državne koristi tkot je pri nabavi tračnic g. Sušnik, bi lahko danes že m manj davka plačevali, pa bi še ne manjkalo denarja. Izjava g. ministra se glasi: Več dnevnikov je prineslo vest, neka-teri s posebno tendenco, drugi pa vsled te! ga, ker niso bili pravilno obveščeni, da sem kot prometni minster zakrivil zloui.o-rabo pri nabavi tračnic in pri nakupu do-ma za bolniški fond, kakor tudi da se radi tega proli meni pripravlja obtožnica, po zakonu o odgovornosti ministrov. Akorav-no sem vedno pripravljen stopiti pred so-dišče in pred pristojno oblastjo dati odgovor za svoje delo kot minister za pro. met, smatram, da je v interesu resnice in pravilnega informiranja javnosti, da na vse tozadevno pisanje dam svoj odgovor in prepuščam javnosti sodbo, če je bilo v mojem postopanju kaj nedovoljenega ali protipostavnega. Nabava tračnic. Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo za promet, niso bile obnovljene na večjem delu naših železnic tračnice ie 40 let, čeprav je normalna doba za iste zO do 2~) let. Posledica tega je jako često pokanje tračnic. Načelnik gradbenega oddelka g. Jeftovie me je obvestil, da so v razdobju enega meseca na progi Brod-Si-sak počile na 96 krajih tračnice. Ni treba še posebej poudarjati, da pri takem stanju tračnic o varnem železniškem prometu ne more biti niti govora. Sama javnost, ki bere časopisje, lahko skoro dnevno najde vesti, da je prišlo vsled zastarelih tračnic do te in one nesreče in da časopisje očita prometnemu ministru, zakaj se proge končno ne spravijo v pravilno stanje. (Na pr. Cičvaričev Beogr. dnevnik z dne '24. 10. t. 1. pod naslovom: jSolidnost našega prometa;:.) Polreba tračnic pa ne obstoji samo v tem, da so eno zastarele, ampak tudi v tem, ker je mnogo prog v naši državi ie dokončanih in jim manjkajo samo še tračnice, da bi se lahko takoj izr.čile prometu. Da bi se ugodilo tej potrebi, naročilo je ministrstvo za promet večjo količino tračnic in drugih pripadajočih potrebščin na račun reparacij v nemških tvornicah. Kakor je znano, so privatno tvornioe v Nemčiji ustavile dobavljanje inaterijala ni račun reparacij, ker je nemška vlada prenehala iste plačevati. Ker pa so bile tračnice neobhodno potrebne, je Generalna direkcija železnic 6tavila predlog, da se ns-bavi najnujnejša količina tračnic in drugih potrebščin na račun reparacij ter da so v ta namen porabi Din 30,000.000.-j* rezervnega fonda. Zahteval sem mnenje našega vladinega delegata g. dr. Gjuri<* iz Berlina. Isti je sporočil, da bi bilo neumestno razpisati v svrlio nabave tracrac licitacijo, ker bi to slabo vplivalo na JP"' Sanje naše soudeležbe pri reparacija«, i® tudi zato, ker bi v slučaju licitacije morau na tračnice čakati predolgo. Potrebno P je, da se najnujnejše poprave izvrse pred zimo. Na podlagi tega seniu« Vedno najnovejše volneno blago ta ženske obleke in bi"*® A. & E, SKABERNE -r Ljubljana, M"tni trs predlog pristojnih strokovnih referentov, paj se začno pogajanja s tvrdkami Dort-mund-LTnion in Otto WoIff, s katerimi so pogodbe za dobavo tračnic sklepalo že poprej. Prednost sem dal tem tvrdkam zato, ker bi one lahko dobavljale tračnice že 14 dni po sklepu pogodbe. Sporazum s erna tvrdkama jo bil dosežen v tem smilil, da nam začno dobavljati tračnice ta-:oj na podlagi reparacijskih pogodb in si-:ur za 110 km proge s pripadajočimi manj-imi potrebščinami. Ministrstvo bi za to >oložilo tvrdkam znesek po Din 24,375.000 >od tem pogojem, da tvrdke vrnejo denar, irn bo nemška vlada začela izplačevati rotacije. Razun tega so se tvrdke obve-lo dobaviti nam za tračnice, ki jih že mamo, katerih pa ne moremo rabiti radi manjkanja manjših potrebščin, ves po-rebni drobni materijal, v vrednosti od in 10,400.000.—. Lička proga je namreč Irugače gotova in čaka samo na tračnice, i bi se morale še pred zimo položiti. Kakor se iz navedenega vidi, ni bii to ikak nakup tračoic, ampak začasna trans-kcija, ki bi mogla biti državi samo ko-istna. Tak aranžma sem sprejel iz razloga, :er bi na ta način prišli hitro do tračnio n ker bi za svoto, katero bi začasno izpla-Sali, dobili dvakrat toliko tračnic, kot bi ih dobili, ako bi morali tračnice kupiti ;a gotovo po tržni ceni. K temu še pripo-ninjam, da je direkcija za gradbo železnic lobila sledeče ponudbe: ArmostroMg-Wihvorovo (Anglija) po )in 3.52; A. Kosavič (Češka) Din 4.96, ^ssocieted British Manufactury (Anglija) o Din 3.91; Fegeli (češka), tračnice po lin 4.—, potrebščine po Din 6.—; V. Lu-ič (Belgija) ni preciziral cene; društvo za konomski razvoj (Pariz) po Din 3.12; Fer-nm d. d. Zagreb po Din 3.3§ in potreb-Sine po Din 4.08 od kg. Po pogodbi 7, nemškimi tvrdkami hi pa aio tračnice s 30 odstot. drugih malih po-■eliščin Din 2.08 po k»;. Posebno poudariti. da so se pogajanja z nemškimi tvrd-arni vršila pred zaključkom londonske ouference o reparacijah in še predno se pristopilo k izvrševnnju londonskega [>o razuma, Ko sem po končanih pogajanjih z nemarni tvrdkami zaslišal vse merodajuo fak-rjo in dobil od njih odobritev, da se do-ava tračnic lahko izvrši na zgoraj opisani lačin, poslal sem Milorada Cavdareviča, trojnega inženirja belgrajsko železniške irokcijo v Berlin, da na licu mesta kon-"atira, predno pogodbo podpiše, če se močjo dobiti tračnice zopet tudi na račun eparacij. Imel je strogo naročilo, da me tem takoj obvesti ter brez mojega dovo-enja ne daje tvrdkam nobenega predujma " deponirane svote. Ko mi je g. Čavdare-[! razun svojega, poslal tudi poročilo g. jurica, v katerem javlja, da se tračnice orejo dobiti zopet iia račun reparacij in »v radi Dawesovega načrta obstoje tež-za izvedbo belgrajskega aranžinana, B'» g- Cavdareviču naročil takoj, naj zgo-Ji omenjene pogodbe ne podpiše in ves enar povrne, kar je tudi takoj storil. v'rdkam ni bil torej izplačan niti vinar, spelo pa nam je, da po novem sporazumu, ki sta ga g. Gjurič in Cavdarevič sklenila v Berlinu, dobimo na račun reparacij od tvrdk tračnico za 20 odstot. ceneje kot do pogodbah iz 1. 1923. in sporazum. po govoriš s preprostimi ljudmi o politiki, tedaj ti kratko povedo svojo sodbo: največja ovira, da ne dobimo avtonomije, jo Pašič, Pribičevič in — Radič. Že več let povdarjamo: če bi Radič vodil pametno in premišljeno politiko, bi že davno imeli lahko avtonomijo in federacijo. Tako pa je Radič vedno v najodločilnej-šem trenutku podrl to, kar so pametni politiki sezidali. Naj prvo Radič ni hotel s svojimi poslanci v Belgrad, temveč je rajši šel v inozemstvo, kjer se je dobro imel, dočim so doma njegove kmete z batinami pretepali in puškinimi kopiti suvali. Mogočne izjave je pošiljal v domovine, doma pa so si vele-srbski centralisti pridno meli roke, izže-mali in pritiskali Slovence in Hrvate ter kradli iz državnih blagajn. Tako jo Radič poleg Pašiča in Pribiče-viča največ zakrivil, da centralizem brezobzirno in z nasiljem ter izžomanjem Slovencev in Hrvatov vlada v naši državi ter da jo boj za sporazum, za avtonomijo tako dolg in tako težek. Vso pezo boja so nr>sili slovenski poslanci, ki so s svojim vztrajnim in odločnim nastopom pridobili celo velik del Srbov zato, da so se očitno postavili na stran sporazuma, enakopravnosti in reda v državi. Ko je Radič uvldel pogubnost svoje politike, ko je nebroj stotin slovenskih in hrvatskih milijonov po njegovi sokrivdi steklo v žepe centralističnih korupcioni-stov, tedaj je obrnil plašč in poslal svoje poslance v zbornico. To, kar bi moral narediti takoj po volitvah, jo naredil šele sedaj. Pozno sicer, zakaj tačas je centralizem prizadel že neizračunljivo škodo Slovencem, Hrvatom in celi državi — pozno sicer, pravimo, toda vendarle. In takoj se je obrnilo. Večina v narodni skupščini ni bila več na strani centrali-stov in korupcionistov, temveč na strani tistih, ki so napovedali brezobziren boj korupciji in ki so tako£ začeli delati za sporazum med tremi narodi. Centralistična vlada krvavega nasilja in korupcije je padla in žalostno dediščino je prevzela Davi-dovičeva vlada sporazuma. Delo se je takoj začelo. Najpreje tatove in goljufe od državnih kas proč — potem je šele misliti na pošteno gospodarstvo. Obenem je vse takoj pripraviti za medsebojno pogajanje med Srbi, Hrvati in Slovenci. Potem jo treba izenačiti davčni zakon in ukiniti težko davčno obremenitev Slovenije, katero je naprtila prejšnja Pribičevič-Pašičeva vlada. To bi bilo možno šele z novim proračunom. In tako dalje. Vse je šlo za tem, da se v državi vendar polagoma začne polagati soliden fun-dament in da se o davkih, ki so posebno letos hudo pritisnili na davkoplačevalce, doseže pravičnost.. v y , Toda to solidno delo ni bilo vsec vele-srbom, korupcionistom in centralistom. Zaceli so najogabnejši boj proti sporazumu, proti pobijanju korupcije, proti Slovencem in Hrvatom. Vstali so različni generaU, razni poslaniki, razni intriganti na dvoru in se s skupno silo navalili na vlado sporazuma, reda in poštenja. Razvnel se je boj, kakršnega še ni bilo v naši državi. Ali bodo v naši državi gospodarili tatovi in roparji državnih kas, ali pošteni politiki, ki hočejo končno venda« enkrat ustvarjati red v državi. Toda ves Pašičev odpor je bil zastonj. dokler je bila v narodni skupščini sklenjena večina, ki je trdno odločena vztrajati do konca v boju, pobiti korupcijo v tla ter ustvariti pogoje za avtonomijo. Ko je boj na višku, ko so korupcionl« sti že izgubili zadnjo nado — tedaj jim zo* pet pride na pomoč g. Radič, kot vedno, kadar je bil Pašic v največji stiski. V soboto jo Radič govoril v Zagrebu tako, da je razbil vladno večino in s tem podrl edino in največjo oporo, ki so jo imeli bori tel ji za sporazum in proti korupciji* Kakšen politik pa je to: pred 14 dnevi je s krampom napadel vse, kar je v Bel« gradu od kralja doli do zadnjega poslanca: v lastni stranki, drugi dan pa zopet ne le vse prekliče, temveč vse na vsa usta hvali — najbolj kralja in potem vse po vrsti: čisto narobe kot prejšnji dan. Potem zopet predlaga: naredimo vsi, ki smo za spo* razum, skupen klub. Ko drugi klubi izra-< zijo svojo zadovoljaost in kličejo Radičeve* ga odposlanca v Belgrad, da se razgovarjS o načinu, tedaj Radič ne pošlje nikogar, pač pa z najhujšimi psovkami napade poslance vladne večine. Tudi kralja si je seveda temeljito privoščil. Korupcionisti pa so naravnost besno popadli tu Radičev govor ter tekli na dvor, češ: ali nimamo prav, da je Radič najhujši sovražnik države, da njegovi poslanci ne smejo v vlado in da se vladna večina nal sme naslanjati nanj. In dalo se jim je prav« Korupcija pa je zopet prosto zadihala, vei> lesrbstvo se je oddahnilo, in centralistično žrelo je vnovič zazijalo. In ob žrelu je polno generalov... Mi so čudimo Hrvatom, kako morejo trpeti takega voditelja, ki jih od leta do leta bolj poriva v centralistično žrelo in naravnost pomaga Pašiču vihteti svoj vele-srbski bič nad Hrvati. Kako more biti nad 4 milijonskim narodom voditelj, ki ima vsak dan drugačno politiko, ki se zaletava sedaj na levo, sedaj na desno, ki v nedeljo proklinja kralja, v ponedeljek pa se mu do tal priklanja, ki, v nedeljo povzdiguje načelnike vladnih' strank v deveta nebesa, v ponedeljek jih' pa poliva z golido najsmradljivejše gnojnice, ki se v nedeljo zaklinja za republikan-r>tvo, v ponedeljek pa razlaga, da je repu-blikanstvo samo taktična poteza, ne pa trdno načelo, ki danes pozdravlja ljudstvo! s Hvaljen Jezus ter moli angelovo češče-nje, jniri pa psuie škofe in Cerkev kakor najzagrizenejši židovski žurnalisti. Naši poslanci imajo zavest, da so poskusili vse, da Hrvate spravijo v pravi tir. In res se jim je veliko posrečilo. Posrečilo bi se vse, zakaj mnogi Radičevi poslanci sO dostopni pametnim razlogom, toda Radi§ je mož, ki ga tudi nesreča lastnega naroda: ne izmodri. 3*- d Poverjeniki »Domoljubovi«, ki imajo ie kaj naročnine na dolgu, naj nemudoma poravnajo zastanek, sicer jim s prihodnjim tednom lista več ne dopošljcmo. Pozor na ta opomin, da ne bo neprijetnih posledic. Razločujte žepni koledar naše Kmetske zveze od koledarja, ki so ga izdali samostojneži pod imenom ^Kmetijski koledar«. Kmetje, ali imate že vsi naš koledar? Tu velja: Svoji k svojim. Somišljeniki, ki so prejeli koledar na-že Kmetske zveze, prosimo, naj svoje delo pospeše. — Vsak naš pristaš naj kupi naš koledar. Cena je nizka — 10 Din Kdor ga hočo sam kupiti, naj ga naroči na naslov: Jugoslov. Kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. — Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljuni. d Vojaška prisega. Vojno ministrstvo je iadalo odlok, da morajo vsi starejši vojaški letniki položiti običajno vojaško prisego in Mcer tekom enega meseca vsa Slo-v.:iija. -Mesta prisege pa so bila skrajno odročno izbrana. Posamezne občine bi morale po 50 km daleč na kraj priseganja. Jugoslovanski klub je ponovil 6voj predlo;, da se prisega opusti z ozdrom na dejstvo, da vsak vojak priseže ob orožnih vajah in mobilizaciji. Obenem je zaprosil za drugo razpored bo mest priseganja, če se preti logu ne ugodi. Ministrstvo je zaenkrat priseganje sploh odložilo. Jugoslovanski klub vstiaja na svojem predlogu. d Posvetitev novega stiškesa opata. V ncdel/o, dne 9. novembra, se bo vršila v samostanu oo. eistercijanov v Stični ne-ru.vjidna slovesnost. Prevzvišeni knezoškof dv, Anton 13. Jeglič bodo j>osvetiH prvega 8lovivn-K"ga opata staroslavnega stiškega 6am<;stana preč. p. dr. Avguština K o s t e -1 o c , dosedanjega velezaslužnega prioria-regenta. Novoizvoljeni opat je belokranjski rojak iz Drašič pri Metliki, rojen 5. avgu-eia 1879. P. Avguštin je splošno spoštovan in pril jubi Ion ter ves gori za napredek in protvit sliškega samostana. Bog blagoslovi njegovo delo samostanu v čast in slovenskemu ljudstvu v blagor. — Slovesno cerkveno opravilo se prične ob pol devetih" dopoldne. d Laži in obrekuj, nekaj že ostane. Tega ?;e.v:a sc vztrajno drži dr. Žerjavova brezve.ska Domovina. Ker ve, da je najuspešnejši boj proti veri, če sramoti duhovnike in cerkvene ustanove, prinaša razne sra nolilne zgodbe o »nekem duhovniku«, in zopet o »nekem duhovniku«, pa še o »nekem duhovniku«. Dalje zliva svoj žolč nad Domom duhovnih va), ki se zida v Ljubljani z namenom, da se bodo v njem ,vsak teden vršile duhovne vaje za moške, — Hiše, ki vsaj malo držite na vero in Boga, ne zastrupljajte svojih družin z brez-.verskimi časopisi. d Ptuj dobi zopet kapucinski samostan. Prihodnje dni se v Ptuju po 138 letih zopet naselijo oo. kapucini. Slovesno jih bo vpeljal v cerkev sv. Ožbalta presvetli 41 g. knezoškof dr. Karlin v nedeljo dne 9. novembra. Daj Bog obilo blagosloval d Nezaposlenost v Kanadi. Na kanadskem trgu dola vlada trenutno velika nezaposlenost. DoseljeniSke oblasti kanadskega dominiona, ki so dosedaj izdajale sezonskim gozdnim in poljedelskim delavcem dovolilnice za Kanado, so prestale z izdajanjem dovolilnic. d Socialistično prepričanje. Bivši socialistični župan v Mariboru Viktor Grčar je stopil v službo banke socialista Antona Kristana. Socialistična voditelja Slanovec in Naclitigall sta postala prvi veletrgovec in fabrikant. drugi pa radikal in fabrikant. Socializem jo pa res čudna reč. Nad čemer najbolj laja, tisto najpreje pograbi. d Največji zvon v Sloveniji bo v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Vlili so ga v Mariboru in tehta 35 metrskih centov. d Zadružna zveza, oddelek za Štajersko, se je preselila v nove prostore v palači Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. d Koledar Kmetske zveze. Kmetje, vsiljuje se vam »Kmelski koledar« samostojne stranke. Svoji k svojimi Izdajalcem slovenskega kmeta niti za vinar opore I d Dinarski dan na korist neodrešenih bratov. Pokrajinsf.fi odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani je razposlal na vse svoje podružnice, na razna prosvetna društva, župiiO urade in druge korporacije oklic glede priredbo in organizacije »di-narskega dne« po celi Sloveniji v nedeljo 9. novembra. Jugoslovanska Malica se tem potom ponovno obrača na vse narodno čuteče prebivalstvo Slovenije, da organizira v svojem okolišu »dinarski dan^, zakaj potrebe na Primorskem in Koroškem so vsak dan večjo in nujnejše. Zato mora biti tudi naša pomoč tem zasužnjenim bratom čim izdatnejša. V dosego denarnih sredstev naj služi tudi »dinarski dan«. Vsak Slovenec mora dati vsaj 1 Din. Vodilne In agilno osebo v vsakem kraju prosimo, da prirede nabiralno zbirko v nedeljo od hišo do hiše, od osebe do osebe. Pobira naj se na javnih mestih, na deželi posebno pred cerkvijo, pred ali po končani službi božji. Zato vse na delo in uspeh ne izostane. Zneski naj se nakažejo na Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani d Jugoslovanov v Braziliji je po najnovejših podatkih najmanj 30.000, za katerih usodo se pa nihče ne briga, ker naša država tam nima zastopstva. d Pravoslavni in novi koledar. Drie 16. novembra se sestane arhijerejski sabor, na katerem bodo sklepali o tem, ali naj so vpelje naš koledar ali ne. d Kazen 3 milijone dinarjev je prisodilo fin. ravnateljstvo v Osijeku »Ribičar-skemu društvu v Našicah, ker je sestavilo ponarejene krivične bilance. Čedna kazen! d Velika povodenj pri Makarski. Po toči meseca maja skoro popolnoma opu-stošene vinograde v Velikem Brodu pri Makarski v Dalmaciji Je v noči na 25. ok-tober popolnoma uničila povodenj. Zasula jih je po nekodi s 3 do 4 metre visokim gramozom. Škodo cenijo na milijo, no dinarjev. d Ujel se je. Dne 29. oktobra so je ujel vlomilec Jernej Herček iz Radeč na Dolenjskem. Ni vedel, da je bil cerkvenik za cerkvijo ter je smuknil v odprto cerkev, kjer je ročno raztegnil obe ključavnici pri nabiralniku. Ali pok jo čul cerkvenik, zaprl tatu v cerkev in poklical ljudi. Herček je imel vso mogoče vlomilno orodje Ln poleg tega še revolver. Sedaj je pod ključem in premišljuje, kako mu je v Šmart-nem pod Šmarno goro spodletelo. d Tatvina. Pri nekem gospodarju v Lazih, župnija Vače, so te dni pokradli za več kot 10.000 kron obleke. Le par ur ni bilo nobenega doma, pa je že zmanjkalo. En moški in ena ženska se že dalje časa vlačita tod okoli ter kradeta. d Otrok umrl vsled žganja. Kakor poročajo iz Velike Gorice, je 5 letna hčerka gostilničarja Rudolfa Školč prišla na nepojasnjen način do žganja. Dekletce se je tako »opijanilo«, da je v par urah izdihnilo. d Pod vlak je legel v Št. Vidu nad Ljubljano 18 letni brivski pomočnik Srb Ivan Gagieč. Stroj mu je odtrgal glavo. d Na paši se je smrtno opekla 12 letna Rezika Lambergar blizu Račja na Štajar. Ker jo je zeblo, je zakurila ogenj. Po nesreči se jej je vnela obleka in deklica ic vsled opeklin umrla. Ko so ljudje dospeli do nje, je bila že vsa v ognju, d Nevaren cestni ropar se jc pojavil v okolici Braslovč in Gomilskega. Oropal je že dva posestnika. Napadel je tudi mesarja Turnška-, a mu je srečno odnesel pete. d Obesili so v Subotici nekega ondot-nega mladeniča, ki ga je sodišče radi nečednih dejanj obsodilo na smrt in ga niso pomilostili. d Za poskus se jc obesil. V Suboldci so prošli mesec obesili na smrt obsojenega roparja in morilca Tota. Subotiški listi so o usmrtitvi obširno poročali. Ta poročila jo bral 14 letni Štefan Torma in je poskusil j tudi sam posnomati obešanje, da bi videl, kako se to vrši. Ovil si je vrv okoli vratu, stopil na stol in vrv pritrdil. Naenlkrat pa se mu je stol izpodmaknil in nesrečni Vrtca«, »Bogoljuba«, »Mladike« in druge časopise, ki se tiskajo v Jugoslaviji vomšTE SSSJTdkfa glavarstvu- Vprašanje; Ker bi rad čimprej zado-std vojaški dolžnosti in sem šele 19 let star, bi rad že sedaj vložil prošnjo za vstop v kader. Kam se moram v tej zadevi obrniti? A. S. J. Odgovor. Prošnje za predčasni sprejem v vojaške službo rešujejo poveljniki pristojnih vojnih okrožij. Prosilec mora biti najmanj 18 let star in mora imeti dovoljenje očeta, oziroma varuha, da sme vstopiti v kader. Poleg tega dovoljenja mora prošnji priložiti tudi krstni list, domovinski list, nravstveno spričevalo in potr-1° davkih. Prošnje se sprejemajo ob priliki, ko se vrši nabor in po naboru do vpoklica rekrutov. Vprašanje. Ali imajo tudi dijaki meščanskih šol pravico do dijaškega skrajšanega roka? N. C. V. Odgovor: Pravico do dijaškega roka imajo le dijaki, ki so dovršili najmanj šest razredov srednje šole ali tej enakovredne strokovne šole, med katere se pa meščanska šola ne šteje. Pristojnost za reševanje vojaških prošenj. Ponovno amo že v »Domoljubu« opozarjali, da je za reševanje prošenj za razne vojaške ugodnosti v prvi stopnji pristojno jKveljstvo vojnega okrožja. Kljub temu pa se še vedno dogajajo slučaji, da prosilci pošiljajo svoje prošnje višjim instancam in celo naravnost ministrstvu. Znan je slučaj, ko je pred kratkim nekdo poslal prošnjo za skrajšan rok kar naravnost kralju. Naj vedo vsi tisti, ki prošnje pošiljajo višjim instancam, da s tem le sebi škodujejo, ker se rešitev neprimerno zavleče. Vsaka višja inštanca mora poslati prošnjo nazaj na prvo instanco, ki je v zadevi pristojna. To potovanje pa navadno traja precej časa. Če pa prošnja ni zadostno kolefkovana, gre pa lahko v koš. Zopet opozarjamo vse prizadete, naj se v lastnem interesu ravnajo po navodilih, ki jih objavljamo v »Domoljubu«. V službo se sprejme pošten, vojaščine prost tflnnpn za v skladišče. Nekadilci imajo lilaJJCl« prednost. Nastop takoj, hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. - Ponudbe je poslati na KRANC MAJD1C — KRANJ — Imovina z mešanim blagom. 6852 MILO „G&ZELA" ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vse manjvredna, cenejle izdelke. DOBITE GA V VSAKI TRGOVINI. PDLITlCni • 2RPISKI p Zagovornica vlade državnih tatov, dr. Zerjavova umazana »Domovina«, je zelo previdna. Ker ve, da bi jo Sušnik takoj za jezik prijel in bi morala sramežljivo preklicati svoje laži, zato ne pravi Sušniku naravnost: oškodoval si državo. Zakaj pred sodiščem bi se ji slabo godilo. Zato se je treba tako zlagati, da sodnija ne more blizu. In to »Domovina« zna; tako piše: Sušniku se očita, da itd. če pa gospo zagovornico vlade državnih tatov in razbojnilkov pozovemo: povej naravnost, tedaj bo junaško stisnila svoj rep med noge. Prav tako kot orjunci pred sodnijo nič ne vedo, nikjer niso bili zraven, in če so bili, so samo gledali. Sploh so najnedolžnejši ljudje. Ko-rajža pa taka I p Zagovornica vlade državnih tatov, dr. Zerjavova brezverska »Domovina«, je vsa iz sebe, ker »klerikalni tigri« tako dosledno in brezobzirno preganjajo korupcijo in ropanje državnih kas. Da W bivšo vlado državnih tatov nekoliko v čednejšo luč postavila, je na vsa usta zavpila: klerikalci so tudi obtoženi korupcije. Pa oh smola: v istem času srbski list »Novosti«, ki je prvi hotel naprtiti Sušniku korupcijo, izjavlja, da vsa čast ministru Sušniku, ker države ni samo obvaroval škode, temveč ji je mnogo milijonov prihranil. In še naprej smola: v istem času je priobčil minister Sušnik v časopisih članek (tudi mi ga prinašamo danes), iz katerega je razvidno^ kako je Sušnak odjedel zasebnim dobaviteljem precej milijončkov in jih prihranil državi. Smola pa taka/ p Iz malega raste veliko. Minister SuA-nik ni dal korupcionistom zaslužiti pri nabavi tračnic kot so zaslužili pod prejšnjim režimom, temveč je državi prihranil čedne milijončke. Zato so se z vso besnostjo zagnali vanj češ, glej ga korupcionista. »Jutro« zakriči: Država oškodovana za 25 milijonov dinarjev, »Domovina« že zavpije: za 100 milijonov. Tračnice pa v resnici niti 25 milijonov niso veljalo. Ko bi ti ljudje vsaj lagati znali I p Neusmiljeno proti kornpciji. Kakšen smrad je v nekaterih merodajnih belgraj-sfaih krogih, se je zopet pokazalo iz obtožbe proti neki Danici Androličevi v Bel-gradu. Kakor se je izkazalo, so gotovi krogi, ki jih vedno zagovarjajo in slave slovenski liberalni časopisi: »Jutro«, »Domovina«, »Slov. narod«, najeli to žensko, da se je dala obtožiti vohunstva z namenom, da bi zapletli v to stvar tudi Badiča in ga tako odstranili. Povodom te tožbe so prijeli celo množico nedolžnih ljudi in častnikov ter jih nečloveško mučili v belgraj-skih zaporih. Koncem koncev pa je prišlo na dan, da ni vse skupaj nič, pač pa so se pokazale tesne zveze med Androličevo in onimi višjimi krogi, ki na debelo uganjajo korupcijo v državi. p Korupcionisti se streljajo. Brat bivšega ministra Grisogona, najzagrizenejšega liberalca Pribičevičeve in dr. Žerjavove skupdne, je bil veliki župan v Dubrovniku, (Ta mož je tudi kradel iz državnih blagajn 9 kot njegovi prijatelji v Belgradu. Poneve-ril je lbO.OOO Din. Prišla pa je Davidovi-fceva vlada, z njo pa neusmiljeno preganjanje korupcije in tako je bil odstavljen tudi Grisogono. Pri predaji blagajne se je hotel ustreliti, pa so ga zadržali. Zagovornica vlade državnih tatov, dr. Zerjavova »Domovina', bo molčala in naprej lagala o Sušnik u in Korošcu. p Smrdi po korupciji. Stroški za vojsko znašajo v naši državi eno četrtino vseh drugih stroškov — torej najogromnejše vsote. Vendar vsako leto že sredi leta zmanjka denarja, dasi je proračunani kredit dovoljen za cclo leto in bi moralo torej denarja zadostovati. Vprašamo: kam gre denar, če ga že sredi leta zmanjka. Če bi ga zmanjkalo zadnjih 14 dni, bi človek pač mislil: pri proračunu so se malo urezali, n če zmanjka za cele mesece, je to več kot sumljivo. Ali tu notri tiči vzrok, da se radikalni generali tako bijejo za korupcio-niste in za tatinsko vlado? Ali tu notri tiči vzrok, da se generali tako branijo, da bi bil vojni minister civilist n. pr. Nastas Petrovič, ki bi z bakljo posvetil v stvari, ki bi bile gotovim generalom silno neljube. p Bahač: Radič ima Slovence že v žepu, tako bi človek mislil, če bere njegov govor, ki ga je v soboto govoril. Pravi, da mu Korošec v Sloveniji ne more ničesar več prepustiti, ker da ima — on Radič — že vse. — No, naučil se bo gospod Radič, da Slovenec ne bo nikdar Hrvat kot noče biti Srb, četudi si je najel pri nas nekaj agitatorjev. p Radičeve izpremembe. Radičev agenl g. Prepeluh se je izpremenil iz socialdemokrata v radičevca. Pa ne čez noč. Poskušal je tu, poskušal tam. Bil dober Slovan, bil poverjenik ljubljanske vlade, bi! navdušen avtonomist — potem še-le je presedlal k Hrvatom. Drugače njegov ma-lik gospedin Radič. Ta se spremeni, če hočete, vsak teden. Pred štirinajstimi dnevi je v Vrpolju govoril (svoj govor je tako tudi objavil v svojem listu vSlobodni dom«, kjer se vsakdo lahko prepriča — tudi urednik »Avtonomista«), da nam je treba te dinastije (kraljevske hiše). Vseh svetih dan pa je dopovedoval nam Slovencem, da nimamo poguma reči, da je korupcija mogoča samo v monarhiji. Kdaj je imel prav, ko je kralja hvalil ali ko je nam dajal nauke? — Naši bralci naj si sami napravijo sodbo. p »Šviga švaga čez dva praga.« Radič je zmožen celo v istem govoru isto stvar hvaliti in isto grajati. V svojem nedeljskem govoru hvali angleško monarhijo. Nekaj stavkov naprej pa dopoveduje, da je mogoča korupcija samo v monarhiji. Pameten človek se vpraša ali Radič hvali z angleško monarhijo tudi angleško korupcijo, ali pa je pozabil po par stavkih, kaj je prej povedal.. — Mi vemo, da je glavno dobra vlada, pa uaj bo ▼ republiki ali v monarhiji, Želimo si zelo, da bi bile kmalu tudi pri nas angleške razmere, kjer bi res ljudstvo prišlo do besede, možatost pa, ki v naslednjem stavku pobije, kar je v prejšnjem hvalila, prepuščamo našim novim oboževalcem hrvatskega Radiča. p Korajža pa taka!! V svojem sobotnem govoru je Radič kralja z najrazličnej-61 šimi izrazi — ozmerjal. Drugi dan so Ra-diča prijeli, zakaj je govoril tako surovo. In kaj je ta mož naredil? Začel je tajiti, da ni tako govoril, ker se boji, da bo moral zaradi predolgega jezika spet čez mejo. Njegov govor pa je pisalo osem časnikarjev, ki so vsi enako zapisali njegove besede. Vse tajenje sedaj ne bo pomagalo, Naj bi se prej ugriznil v svoj jezik! p Radič je na svojem sobotnem shodu tako pobalinsko psoval na vse strani, da si časopisi nekaterih njegovih stavkov radi nedostojnosti niso upali priobčiti. Psoval je Davidoviča, Korošca, Spaha, Petroviča, ki se za žive in mrtve trudijo, da ugonobe korupcijo, zatro tatinsko družbo ob državnih kasah ter da se doseže enkrat podlaga za avtonomijo in iederacijo. Radič pa sedi v Zagrebu, ker si iz strahopetnosti ne upa v Belgrad in z vso paro pomaga s svojimi norimi govori velesrbom, korupcionistom in tatovom. »Domovina«, velika zaščitnica vlade tatov, lahko imenuje Radiča za svojega častnega dopisnika. p Naša Kmetska zveza je silno napoti >-Kmctijskemu listu«. V dolgem članku se zaletava vanjo in v njene voditelje. Mi prav dobro razumemo to jezico samostoj-nežev, strahovito pa sc motijo, če mislijo, da sc jim bo radi zmerjanja kdo umaknil s poti. Naravnost bedasto pa je, če mislijo gospodje okrog »Kmetijskega lista ■, da so naši možje tako nespametni, da bo kdo sedel na tako nerodno nastavljene limanice > kmetijacev«. p »Protikmctsko gospodarstvo.« 2o zadnjič smo ugotovili, da misli »Kmclijaki list«, da je v oštariji in zato sumniči in pljuje na vse slrnai. Kakor so besede žga-njarja prazne, tako je tudi puhlo besedičenje tega surovega lista. Našim ministrom pravijo ti gospodje, da vodijo »protikmctsko gospodarstvo^. Povejte vi poštenjako-viči, kaj je storil minister Kulovec takega, da bi bilo proti kmetu. Nobenega dokaza ne morete navajati, ker ga ne veste ampak samo obrekujete. Brez podlage in brez dokazov govore stare ženske, ne pa samostojni možje. Surovosti samostojnežev jc naš kmet že enkrat okusil in jih izplačal, da so obviseli — na štriku, — ki so ga sami spletli. p Kmetijska družba. Samostojneži so na občnih zborih podružnic Kmetijske družbe doživeli strahovite poraze. Nič čudnega ni, če jih peče, da jim je povedalo naše ljudstvo, da so za v kot, odkoder lahko še vpijejo, nimajo pa ničesar odločevati. Kregajo se, da je komisar Kmetijske družbe odstavil načelnike, ki niso hoteli delati tako, kakor je hotela večina članov. Ali naj bi v dobi demokratizma pri Kmetijski družbi delal komisar poklone manjšini? Vaši nazori, gospodje samostojneži, so za »temni srednji vek«, ne pa za današnjo dobo, ko odločuje večina. Na marsikaj so se gospodje že morali naučiti, počasi se bodo tudi na to, da je treba ljudsko voljo spoštovati. p Povsod propad. Liberalna stranka je bila na Angleškem tako tepena, da se ne bo nikdar več dvignila iz svojih razvalin. Liberalizem se je preživel in praktični Angleži so ga brez usmiljenja vrgli med staro žaro, čeprav je angleški liberalizem inatno boOjSi od našega. m- ^ "m PDSPCTU m_^_m*-, Volitve na Angleškem. Zmaga konservativcev. I'o kratki a tem bolj vroči voliv-ni borbi je konservativna stranka izšla iz volitev kot popolna zmagovalka, dočim sta ostali dvo stranki, to je delavska in in liberalna občutno nazadovali. (XI oddanih glasov so dobili, kolikor jo do sedaj znano, konservativci nekaj nad 7 in pol milijona, delavska stranka pet in pol milijona in liberalci nad 3 milijone glasov. Izmed izvoljenih poslancev dobe konservativci 402, delavska stranka 157, liberalci 41 in neodvisni 4 mandate. Do sedaj so imeli konservativci 258, delavska stranka 192 in liberalci 154 poslancev. Na čelo bodoče vlade bo stopil Baldvvin, vodja konservativne Ptranke, ki bo lahko sestavil vlado iz samih konservativcev, ki bodo imeli v novi zbornici dvotretjinsko večino. Zaprisega lašistovske milice. Ob priliki druge obletnice fašistovskoga pohoda na Itim so po celi Italiji z velikimi slovesne strni zaprisegli fašistovsko čete. V Trstu so zaprisegli acoli 3000 ljudi iz cele Julijske Benečije. V Milanu se je vršila prisega z velikim zunanjim sijajem in v navzočnosti Mussolinija ter več generalov. Po prisegi je Mussolini slavil fašistovsko stvar in jih bodril, da morajo biti pripravljeni na šo težje naloge. Za avtonomijo Slovaške. V praškem parlamentu je cdločno nastopil slovaški poslanec Juriga, ki je v imenu slovaške ljudske stranke poudaril, da Slovaki ne nehajo cxi zahteve po avtonomiji. V svoji izjavi je ostro napadel predsednika češke republike Masaiyka in naglašal, da Čehi smatrajo Slovaško za vojni plen in ji ne dajo enakih pravic, kakor jih ima Češka. Ko ga jo predsednik radi te izjavo pozval k redu, je poslanec Juriga izjavil, da bo vedno tako govoril in so potegoval za pravice Slovaške. Truplo slavnega poljskega pisatelja Sienkiowicza so Poljaki prepeljali iz Švice v Varšavo. Med potoma so truplo v Pragi prenesli v Patlieon in ga tam položili na mrtvaški oder, kjer so se zastopniki češte vlade, cerkvenih in vojaških oblasti poklonili ostankom velikega sina poljskega naroda. Strahovite posledice potresa na Japonskem. Japonska vlada je objavila statistiko lanskega potresa, pri katerem je izgubilo življenje 90.000 ljudi, 50.000 je bilo ranjenih, 14.000 jih pa pogrešajo. Poslopij je bilo pa razrušenih 700.000.___ mzmrm m_ n V ftinartnom pri Litiji bodo v nedeljo 0. novembra ob 8. popoldne vprizorili v Društvenem domu sDivjega lovca«. n Pevsko druStvo fikrjanček v flmartnem ob Savi priredi v nedeljo 0. novembra 1924 ob 4. popoldne v Ljudskem domu v 1). M. v Polju igro v troh dejanjih b petjem: »Cevljnr baron«. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni. Odbor. > kauil. sluv. izobruž. druilvo v Sori priredi v nedeljo dne 0. novembra ob treh popoldne prvo predstavo v novem Društvenem domu. Igrala se bo žaloigra Mlinar iu njegova h Č L Pridite v ooilnem številni n It Šmarja pri Ljubljani. Ker je bil radi živinske bolezni sejni sv. Florjana preklican, se vrši v isti namen v bmarji v poudeljek dne 10. nov. sejm za živino in kramarsko blago, kar se s tein občinstvu naznanja. Ako piješ »BUDDHA« čaj, vživaš ie na zemlji raj! Brirtjevo olje kupuje po na{v)5ji ceni drogerija ja" Ljubljana Salenhurgova u!!ca št. 5. (Nasproti glavno poet«). Porotni prstani 14 kar. j lato 420 Vajenca in POMOČNIKA, čevljarske obrti, poštenih staršev, se takoj sprejme na deželo k poštenemu iu dobremu mojstru za stalno. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na naslov Fran TRAVNIK, čevljarstvo, Trebnje, Dolenjsko. hupnje JLIVfl" UUBUilllfl Bnpoiutiha cesta It. I. Ilolfova ulica it. IZ. Znižane cenc! Le dobro blagol No nnvshiin kupltt volnene jopice, lumpcije, »C fjutclimc ,,lod. telovnike, zavijačke, otroške jopice in kapice, dalje otroške zimske ohlekce za dečke in deklice, trikot srajce in hlače, otročke skoke; double za površne suknje, velour za ženske plašče, razno s u k n o za moške in ženske obleke, odeje, blago za rjuhe in blazine, flanelaste rjtilie, belo, rujavo in pisano koten i no najboljše vrste, razne barhenle, svilene in volnene rute in šerpe, predpasnike, ženske in otroške, moško in žensko perilo vseli vrst last. izdelka, nogavice, kravate itd. PO JAKO NIZKIH CENAH pri "*C F. in I. GORIČAR »Pri Ivanki« LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 29. Le dobro blago! Znižane cenc! Popolnoma varno nalollta denar v r. s. s o. s. v Ljubljani Mestni trg št. ker ima 2e nad 10,000.000 Din famstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice ta teko£l račun obrestuje najugodneje. Opominjamo Vas, dnyL^VoSKnSK wLiuBLiTm RAVKO DOSLIi PLIS, ASTRA KAN, ZAMET sa Pluti* |„ j©pB « V LJUBLJANI »nano najbolj, n.o,Ko .uUnc.____ BarMnt, Koten,na, Barj,„ure, odej-Ci ^ wel!ke ^ ^ ^J™ Suhe GOBE in FIŽOL kupujemo. Ponudile nam blago ali pa pišite za cene. - SEVER & KOMP., Ljubljana. Wolfova ulica 12. 56' 6 KUPIMO vsako množino bukovih DRV, bukovega OGLJA, (esanega in rezanega LESA ter plačamo najvišje dnevne ceue. Ponudbe na: PROMETNA D. D., — Ljubljana — Kr?kov trg št. 10. I B Imam v zalogi vseh vrsi čreva po najnižjih različnih cenah. PRVO DOMAČE podjetje v Ljubljani se priporoča vsem mesarjem in gostilničarjem. Franc Zupan - crevar LJUBLJANA — MESTNA KLAVNICA. Nad 120 milijonov kron sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV v zadnjih letih kot zavarovalnine, odškodnine ponesrečenih in druge terjatve. - Ako imate V t kako zadevo v Ameriki ali drugod na tujem, pridile k meni, da jo uredim, ako se sploh da. - Dr. Ivan CERNE, gospodarska pisarna, Ljubljana, Aliklošičeva cesta št. 6 (Ljudske posojilnice poslopje). Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo ICoIIrasIco cikorljo i. vrsten pr datek /n Unvo. Klobuke, čevlje, čepice, srajce, zimske majce, dežnike i. dr. modno blago kupite »PRI AMERIKANCU«, LJUBLJANA, Stari trg 10. - Kupujem tudi KOŽE od divjačine. i« Mu! Svetovno znani najboljši Šivalni strol je edino le 8toewer za rodbinsko ln obrtno rabo. ZALOGA L, Baraga, Ljubljana Selenburg. tU. 6/1. H reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vioge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svo;e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani Se pred vono iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z ne-omc.enim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega več- kratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad K 175,000.000. Pri nakupu zase in za družino se Vam pripnroCa staro, domaČe podjetje s samo 5eškim blaflom, tvrdka^ v ljubljani pri Cešniku UnB°r,evn nUca- >« Sukno za moške suknje, štof, kamgarn. Sukno za ženske plašče (mantlne), velur, pliš in žamet Novosti ▼ Volnenem ln porhantnem blagu. - Ogrinjalke kocke, svHnate ^V" ^ šerpe. Posteljne garniture, odeje domaČega Izdelka. Konjski koci, plahte itd. - Vse po POIZVEDBA, Dne 7. septembra t. L je v vlaku od L j ubljane do Otoč pripovedoval uek mož iz Dolenjske, ki ae je vrnil iz ruskega ujetništva, da živi v Rusiji nek TRILAR z Gorenjskega. — Do-tični, ki je to pripovedoval, se prosi, da naznani svcj naslov Antoniji Trilar, Stražišfe 44 p. Kranju. LEšNME (domače) LIPOVO SEME — MAKOVO SEME — BUKOV ŽIR — FIŽOL — in dr. pridelke kupi v vsaki množini »GOBAN«, d. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 85. m,£>oii£i Sivaln. »iro.s in notesa fvTltUV^PV za rodbinsko in obrtno "1 8I£8HI>1 rabo vedno v zalogi edino pri lOSip PggCltllC Lillbljaiia. ob *od' bliIU Prešernovega spomeniki). ittotam ootrtbSCmc za Šivilje, krojače, tcvliarie In sedlarje Galniiterua in vse ilrnbnn hlaao. Volneno in perilno blago kakor tudi vso vrste mnnutak turnega blnga dobite v veliki izbiri in po ugodnih conah pri tvrdki /?. Miklauc Ljubljana Lingarjeva ulica - Medena ulica - Prod Škofijo. Zahtevajte ccnik nli vzorčno knjigo! Prometni zavod za premog d. d. v Ljnbljani premog iz slovenskih premogovnikov, vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angl. KOKS za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in briketc. Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/IL Nolbolise sc hupi brez dvoma i ..PRI NIZKI CENI" I | ign.žargl,ljub!iano$v.Ptfrac.3 | 1 nudi ceni. odlemolrem rožno dam- i š sho. mosho In ofrošho sterllo In »e- = i liha zaloga raznih zimsKih uorrco- = I Stln ter veiiha iz»-.«r j za hrojate in = | šivltji:. | ^IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIHIIIIUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIMIIIIR ^B j r' S P SE 5HJ. di 5? s-asaras ir ffdS r- 59 ^Zffr barve, frniia. lahe. hi;, emalle. COPlCe m zajamčeno Cisti Ilrne2 najboljše kakovosti nud mmiima rvrt n uiPor podružnica Ljubljana Novi Sad y centrala skladišče [jI [(J Tovnrne [} m Ljubijasia - Medvode. J FRANC ERJAVEC, »PRI ZLATI LOPATI«, trgov, t železnino, LJUBLJANA ti Valvazorjev trg {|«T. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne ielei-nine ter tudi prvovrstni dalmatinski »PORTLAND CEMENT« po nizki ceni. S1IKNO knm«ftrn in Sevjot za motko in ženskeolile-ke, bolb. pisano in ru-javo |)latrui. celir.lila-fovino, tlskuulno in razno manulakturo, kupite naicenejo in v velikanski Izbiri v novo urejeni In pre-zidani veletrgovini R. Stermocki, Cel|e, H t. 3)2. — IlustroNft-ni cenik za čevlje, klobuke, oblokc, po-»_____——rilo. odoje, lasostrlž-rnko. britve iu tisoče drugih predmetov se podijo vsakomu rastonj 1 Vzorce proti odškodnini! Trgovci eugros cene! 9* SALONIT €€ se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborilo kakovost. ..Salonit'- je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši intvterijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno: SPLIT €€ d. d. za cement Portland, LJubljana. Zastopniki se sprejmejo. Najcenejše strešno Mitje! ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 18 preja VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše prelzkuSenc modele stre!mkov, z eno nll dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno opeko m Na željo se poSlje takoj popis in ponudba I Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.: cospobanka v lastni palači (vis & vis hotela „Union"). Telefon št. 57 in 470. Račun poštnega čekovnega urada za Slovenijo »L 11.945 Račun poitnef« čekovnega urada v Zagreb« it. 39.08t> Podružnice: Cslje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Sibonik. Ekspozitura: Bled. ElapJtal Sn reaes-ve skupno nad K 60,000.000 -, vlotje nad K 600,000.000*—• Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbol|e tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. Izdaja konzorcij »Domoljuba:. 'V Odgovorni urednik Josip Gostinčar v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarn«.