PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 100 lir
Leto XXX. Št. 120 (8826)
TRST, sreda, 22. maja 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO SKLEPU GENOVSKEGA SODIŠČA 0 ZAČASNI SVOBODI ČLANOV TOLPI «XXII. «R10118A»
Sodnik Sossi še ni bil osvobojen Rumor: nobenih pogajanj z zločinci
«Rdeče brigade» nekoliko omilile svoje zahteve - Pismo ugrabljenega sodnika - Genovski generalni pravdnik ne bo podpisal odlokov za izpustitev članov «XXII. oktobra», dokler ne bo dr. Sossi osvobojen - Položaj v slepi ulici
Zločinci «XXII. oktobra»
GENOVA, 21. — Po včerajšnjem sklepu genovskega prizivnega porotnega sodišča, da nakloni začasno svobodo osmim članom zločinske tolpe «XXII. oktober», vlada po Vsej Italiji veliko pričakovanje za izpustitev sodnika Sossija, ki je že več kot en meseč jetnik tako imenovanih «rdečih brigad». Položaj pa se je v teku dneva močno zapletel, tako da je za sedaj nemogoče predvideti, kako se bo stvar v prihodnjih urah razvila. Medtem pa je v odgovor na razna poslanska vprašanja sam predsednik vlade Rumor pred parlamentom izjavil, da se vlada ne bo pogajala s kriminalci.
Potem ko so genovski sodniki --------------------
sklenili, da ugodijo zahtevam u-grabiteljev s pogojem, da
se za-
lamči Sossijeva osebna nedotakljivost in osvoboditev, je bila vsa pozornost osredotočena na pričakovanju odgovora «rdečih brigad». Te so se oglasile malo po 15. uri z običajnim sistemom: neznanec je po telefonu obvestil uredništvo genovskega dnevnika «Il secolo XIX.», da je odgovor ugrabiteljev v nekem poštnem nabiralniku v Ul. In-vrea, na periferiji mesta v bližini postaje. Neki urednik se je takoj nanotil na omenjeno mesto in res našel sporočilo «rdečih brigad», skupaj s kratkim lastnoročnim pis-
mom sodnika Sossija. Ugrabljenec se je v pismu skliceval na včerajšnji sklep genovskega prizivnega porotnega sodišča in na pogoj, ki ga je sodišče postavilo, ter zagotavljal, da je zdrav. Na istem listu papirja je sledilo «sporočilo štev. 7», v katerem so ugrabitelji zahtevali, naj bi člane tolpe «XXII. oktober» pospremili na sedež kubanskega veleposlaništva pri Sveti stolici. V roku 24 ur — so zagotavljali ugrabitelji — bo osvo bojen tudi dr. Sossi.
Sossijeva žena je takoj prepoznala moževo pismo, s tem pa je bila dokazana tudi avtentičnost doku-
imMitiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiittiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiuiiim
DE MARTINO NA SEJI VODSTVA PSI
Rezultat referenduma velik dokaz zrelosti
Sodelovanje med socialisti in katoličani se mora sedaj izražati v drugačnih oblikah - Tiskovni konferenci Berlinguerja in La Malte
RIM, 21. — Vodstvo PSI je danes proučilo politični položaj s posebnim ozirom na rezultate referenduma o razporoki ter sklepilq sklicati zasedanje centralnega komiteja v 'dneh od 4. do 6. junija.
V svojem uvodnem poročilu je taj. mk De Martino uvodoma ugotovil, da je izid referenduma pokazal, da se je država povzpela na evropsko raven in da se zaveda globokih vrednot. ki so lastne demokraciji, to je laičnost, avtonomija države, tolerantnost itd. Tajnik PSI je tudi z zadovoljstvom potrdil potrebo po globoki akciji za prenovitev države. Glede odnosov med strankami po 12. maju je De Martino zavrnil zamisel nekakšne laične fronte v uontrapozi-ciji s KD in z desnico. Taaa Hipoteza nove večine ni realistična, niti ne koristna. Prav tako ni i2. maj odprl poti levičarski alternativi, čeprav je verjetno likvidiral stari tip protikomunizma iz leta 1948. Vsekakor — je dejal De Martino — je referendum pokazal, da se je v italijanski družbi začel proces, ki bo lahko imel zelo pomemben razvoj. Gre za proces zmanjševanja vpliva KD na državo in krepitve volje po prenovitvi s strani večine prebivalstva. če je treba nadaljevati s sodelovanjem med laiki in katoličani, in še posebej med PSI in KD — je poudaril socialistični tajnik — se mora to sodelovanje izražati v povsem drugačnih oblikah kot v preteklosti in z bolj skladnim in odločnim reformatorskim programom.
De Martino je tudi omenil zadnje gospodarske ukrepe vlade ter ugotovil, da niso v skladu z vladnim sporazumom, ki je zavračal deflacijsko linijo in poudarjal potrebo po močnem zagonu produkcije.
O pomenu rezultatov referenduma je govoril danes na tiskovni konferen. ci na sedežu združenja tujega tiska v Rimu tudi generalni tajnik KPI Berlinguer. Tudi komunistični tajnik je ugotovil, da je 12. maj pokazal, da je Italija moderna, napredna in demokratična država, ki nasprotuje vsakršnemu poskusu povratka k klerikalnemu duhu. Na vprašanje časnikarjev o odnosu med zmago na referendumu	in	komunistično	strategi-
jo «zgodovinskega kompromisa», je Berlinguer pojasnil pomen te strategije, katere namen je uresničiti politiko družbenega napredka in zaščite proti avtoritarnim in prevratniškim poskusom.	Za	tako politiko	je	po-
trebna podixira velike večine italijanskega ljudstva, je dejal Berlinguer, in torej zavezništvo med silami, ki predstavljajo velike zgodovinske struje	države: socialistično,	komunistično	in	katoliško. Ne	gre	pa
za kratkoročni načrt, ker je strateški proces, ki potrebuje različne e-lemente, ki niso še dozoreli v družbi in v političnem položaju. Zgodovinski kompromis — je dodal tajnik KPI — je hipoteza, ki temelji na analizi italijanskega političnega položaja, izid referenduma pa je to analizo potrdil. Na vprašanje, ali bi bilo možno, da bi vlado sestavile stranke, ki so se izrekle za «ne», je Berlinguer ugotovil, da te stranke nimajo večine v parlamentu in da vsekakor ne gre za realistično hipotezo.
Na sedežu združenja tujega tiska je o rezultatih referenduma govoril tudi tajnik PRI La Malfa, po katerem je izid ljudskega glasovanja pokazal, da državljani ne prenašajo več
sedanjega političnega položaja, še posebno ne hegemonistične pozicije KD. Verjetno bi del države rad videl, da bi bile na vladi laično silo. in da bi prišlo do spremembe političnega vodstva. Laične stranke pa danes ne morejo najti skupne linije, s čimer bi utegnile razočarati pričakovanja državljanov, je zaključil La Malfa. Mimogrede je tajnik PRI tudi demantiral, da bi se njegova stranka nameravala v kratkem roku vrniti v vlado.
Pomanjkanje časopisnega papirja v Italiji
RIM, 21. — Iz Rima poročajo, da je bila tovarna papirja «Timavo -Arbatax», ki izdeluje več kot 40 od sto časopisnega papirja v Italiji, prisiljena prekiniti obratovanje zaradi pomanjkanja gorilnega olja, ki ji ga petrolejska družba Esso ne dobavlja več. Zaprtje tovarne bo vsekakor hudo vplivalo na izhajanje časopisov.
menta, ki so ga preiskovalci skrbno • proučili. V bistvu so ugrabitelji nekoliko omilili svoje zahteve, saj so prvotno zahtevali, naj bi osvobojene člane zločinske tolpe poslali na Kubo, v Alžir ali v Severno Korejo. Toda že včeraj sta tako Kuba kot Alžir jasno povedala, da ne nameravata dati gostoljubja zločincem, za Severno Korejo pa bi no mogli niti dobiti potnih listov, kajti Italija nima diplomatskih odnosov s to državo. Z izbiro veleposlaništva Kube v Vatikanu pa so se «rdeče brigade» izognile potrebi pogajanj z italijansko vlado, ki bi verjetno ne pripeljale nikamor zaradi stališča, ki ga je tudi danes potrdil sam Rumor. Predlog ugrabiteljev pa je končno omogočal, da bi premostili še zadnjo težavo: Kuba je namreč izjavila, da ne bo sprejela kriminalcev na svojem o-zemlju, lahko pa bi jim dala vsaj začasno zatočišče v svojem diplomatskem zastopništvu.
Toda zadeva se je zataknila, ko jo genovski državni pravdnik dr. Coro izjavil, da «rdeče brigade» niso dale zadostnih jamstev za Sos-sijevo osvoboditev in da torej ni bil uresničen pogoj, ki ga je postavilo prizivno porotno sodišče. Coco je dal razumeti, da bo podpisal dekrete za osvoboditev članov tolpe1 «XXII. oktobra» šele potem, ko bo dr. Sossi izpuščen na svobodo.
Položaj je torej v slepi ulici, iz katere za sedaj ni videti izhoda. Sossijev družinski odvetnik Marcel-lini je dal zvečer kompromisni predlog, ki pa se na prvi pogled zdi težko izvedljiv. Po predlogu odvetnika naj bi generalni pravdnik podpisal dekrete za osvoboditev članov tolpe, ki naj bi jih nato vkrcali na neki furgon v spremstvu nekega sodnika ter jih pripeljali pred sedež kubanskega veleposlaništva V Vatikanu. Sodnik- pa naj bi zločincem dovolil vstop v diplomatsko predstavništvo šele potem, ko bi mu sporočili, da je bil Sossi dejansko osvobojen. Na ta predlog niso doslej reagirale niti sodne oblasti, niti «rdeče brigade».
Kot smo omenili, je predsednik Rumor govoril danes v obeh zbornicah o zadevi Sossi. Rumor je u-vodoma ugotovil, da so «rdeče brigade» nevarna zločinska organizacija, ki je izolirana od celotnega javnega mnenja in od vseh političnih sil. Epizoda s sodnikom Sossijem pomeni odprto in nesmiselno izzivanje države, atentat proti avtoriteti demokratičnih ustanov in hudo grožnjo za varnost vseh državljanov. Vsako popuščanje kriminalcem — je dodal ministrski predsednik — bi pomenilo spraviti v nevarnost dragocene dobrine življenja, svobode in varnosti vseh ljudi. Vlada ni neobčutljiva do krute usode, ki je doletela Sossija in njegovo družino, kateri izreka svojo solidarnost. Vla-
da se niti ne misli vmešavati v odgovornost sodstva oziroma ocenjevati njegove sklepe. Rumor je tudi poudaril, da ne gre samo za vprašanje prestiža države, ampak da smo priča poskusu, da bi izpodkopali ustavni red, porušili temelje svobodnega sožitja in uničili demokratično državo.
Rumor je nato svečano izjavil, da ne bo prišlo do pobud, ki bi utegnile pomeniti paktiranje s. skupi» no kriminalcev, ki je na zločinski način direktno izzvala državno avtoriteto. Dodal je, da bo vsa odgovornost padla na zločince. Na koncu je predsednik vlade še dejal, da so potrebne velike odločitve na področju pravice in varnosti. Treba je okrepiti in prenoviti strukture pravosodja in zakonodaje ter se lotiti vprašanja okrepitve sil reda.
Po Rumorjevih izjavah je tako v poslanski zbornici kot v senatu sledila razprava, o kateri poročamo na 6. strani.
Leone sprejel predstavnike časnikarske zbornice
Osem članov zločinske tolpe «XXII. oktobra», ki naj bi jih spustili na svobodo v zameno za osvoboditev sodnika Sossija. Zgoraj (z leve proti desni): Mario Rossi, Augusto Viel, Giuseppe Battaglia in Rinaldo Fiorini. Spodaj Silvio Malagoli, Gino Piccardo, Cesare Maino in Aldo De Scisciolo
..uiniMiiiiniiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiimiiii,in,,,.........................
KISSINGERJEVfl POGAJANJA Nfl BLIŽNJEM VZHODU PRED DOKONČNIM USPEHOM
Morda že v nedeljo v Ženevi podpis sporazuma Zožitev sirskih in izraelskih sil na Golana
za
Ameriški zunanji minister bo ostal na Bližnjem vzhodu do sklenitve sporazuma - V prihodnjih urah bi morali rešiti še ostala sporna vprašanja ■ Zadovoljstvo v Egiptu ob poteku sirsko-izraeiskih pogajanj
DAMASK, 21. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je po daljšem pogovoru z izraelskimi voditelji ponovno odpotoval v Damask, kjer se je srečal s sirskim predsednikom Asadom. Po vsej verjetnosti se bo ameriški državnik vrnil v Izrael še danes zvečer.
V bližnjevzhodnih diplomatskih krogih menijo, da bodo Sirci in Izraelci, če ne bodo nastopile nepredvidene težave, podpisali sporazum o ločitvi sil na področju Golanskega višavja že prihodnjo nedeljo v Ženevi ob prisotnosti predstavnikov Združenih držav, Sovjetske zveze in OZN.
Pogovori med ameriško in izraelsko delegacijo v Jeruzalemu so trajali približno eno uro, ob koncu je Kissinger takoj odšel na letališče v Lodu. Po koncu seje je izraelski minister za informacije Peres dejal, da so Sirci v teku včerajšnjega pogovora s Kissingerjem posta-
vili nekatera vprašanja, ki zade- ter je trajàl približno pol ure.
Kljub uspehu posredovalne misije ameriškega zunanjega ministra Kissingerja, ki je že domala dosegel sporazum o ločitvi sil med Izraelom in Sirijo, se na Golanskem višavju nadaljujejo vsakodnevni spopadi med o-bema vojskama. Po poročilih iz Damaska so z obeh strani posegli v spopade topništvo in tanki. Na sliki vidi. mo izstrelitev sirske rakete zemlja — zemlja na področju Golanskega višavja
l■lllllllllllllllllrlllllllllllllllllllllllllllllllllmnllIllllllllllll■■lll>lliill■■ulllllllllllllllllll||||||||||||l||l||||||nllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll11llllllllllllllllllll
Sklep genovskega prizivnega porotnega sodišča, da nakloni začasno svobodo osmim članom zločinske tolpe «XXII. oktober», še ni privedel do osvoboditve sodnika Maria Sossija, ki je že več kot en mesec v rokah tako imenovanih «rdečih brigad». Te so se včeraj oglasile s poročilom, v katerem so zahtevale, naj bi osvobojene zločince pospremili v kubansko veleposlaništvo v Vatikanu, istočasno pa je dr. Sossi z lastnoročnim pismom potrdil, da je zdrav. Toda genovski državni pravdnik ni bil zadovoljen z zagotovili «rdečih brigad» in dal razumeti, da bo dal pooblastilo za izpustitev članov «XXII. oktober» žele po o-
svoboditvi ugrabljenega sodnika. Položaj je torej v slepi ulici, iz katere za sedaj ni videti izhoda.
Cene rastejo: od lani so se dvignile za več kot 14 odst. V zvezi s tem se razvija močna sindikalna dejavnost, ki pa prerašča ta okvir. V bližnji prihodnosti se bodo sestali na petih sestankih sindikalni voditelji in pristojni ministri ter bodo skušali izdelati drugačen model gospodarskega in družbenega raz-
voja. Ne gre samo za povišanje plač, temveč za ustvarjanje pogojev, ki naj bi omogočili skladnejši gospodarski razvoj v državi.
Po vesteh z Bližnjega vzhoda kaže, da bodo sporazum o ločitvi sil med Sirijo in Izraelom podpisali že v nedeljo v Ženevi v okviru mirovne konference o Bližnjem vzhodu. Ameriški zunanji minister Kissinger nadaljuje s svojimi potovanji med Damaskom in Jeruzalemom, da bi dosegel soglasnost o preostalih vprašanjih. Prizadevanja šefa ameriške diplomacije se bodo po vsej verjetnosti zaključila v petek ali soboto, nakar bo Kissinger odpotoval v Washington.
vajo nov potek črte premirja. Peres je dodal, da je šlo v glavnem za manj pomembna vprašanja, tako da Izraelci niso niti sklicali ministrskega sveta, da bi obvestili vlado o teh vprašanjih. Minister za informacije je potrdil, da bo šef ameriške diplomacije nadaljeval s svojimi potovanji med Jeruzale-fum in Damaskom do petka in da bo še danes obravnaval s Sirci zadnje sporne točke, ki zadevajo črto ustavitve ognja.
Na vprašanje novinarjev o izmenjavi vojnih ujetnikov, je Peres dejal, da bodo ta problem rešili tako, kot so ga rešili ob priložnosti izmenjave ujetnikov z Egiptom.
V	Izraelu prevladuje mnenje, da bo Kissinger v teku današnjega pogovora s sirskimi voditelji obrazložil zadnje izraelske predloge v zvezi z nevtralnim področjem, s skrčenjem sil na obeh straneh črte premirja, z vlogo OZN in z izmenjavo vojnih ujetnikov. Iz krogov ameriške delegacije so opozorili, da je bil dosežen obširen sporazum o črti premirja, da pa obstajajo še nekatera nasprotovanja, ki bi lahko pogajanja nekoliko otežkočila.
Takoj po svojem prihodu v. Damask se je Kissinger sestal s predsednikom Asadom in z nekaterimi drugimi člani vlade. Funkcionar a-meriške delegacije je medtem izjavil, da se pogajanja za dokončno izdelavo besedila sporazuma med Izraelom in Sirijo še niso zaključila. Dodal je, da Kissinger upa, da bo svojo posredovalno misijo zaključil v petek ali soboto in da se bo konec tedna vrnil v Washington po šti-rihi tednih pogajanj.
V	teku pogovorov s sirskim predsednikom naj bi Kissinger omenil n ožnost ameriškega zračnega nadzorstva nad Golanskim višavjem, da bi zagotovili spoštovanje sporazuma, šlo bi za podoben ukrep, kot so ga sprejeli s sporazumom med Izraelci in Egipčani.
V	Kairu zelo ugodno ocenjujejo po. tek Kissingerjeve misije na Bližnjem vzhodu. Ugotavljajo, da bo ločitev med sirskimi in izraelskimi silami na Golanu pomenila velik taktičen uspeh za Kissingerja, obenem pa strateški uspeh Sovjetske zveze. Kissinger je namreč s potrpežljivim delom približal sirska in izraelska sta-lišča ter dokazal, da je bilo mogoče rešiti nekatera vprašanja na Bližnjem vzhodu samo z njegovim posredovanjem, Sovjetska zveza pa je dosegla strateški uspeh s tem, da bodo sporazum podpisali v okviru ženevske konference ter tako potrdili veliko vlogo, ki jo ima Sovjetska zveza v iskanju trajne rešitve bližnje-vzhodne krize.
tudi palestinska tiskovna agencija «Wafa», ki obtožuje telavivska letala, da so se poslužila tudi napalmskih bomb proti nekaterim vasem. V zvezi z današnjim letalskim napadom so libanonske oblasti sporočile, da so med bombardiranjem umrle tri deklice, trije otroci pa so bili hudo ranjeni.
na izide sestankov, ki jih bodo dr-
Izraelski vdor v Libanon je potrdila] zave EGS posvetile 11. in 12. junija temu vprašanju.
Sklenili so tudi ustanoviti poseben odbor, ki bo sledil razvoju dialoga med arabskimi in evropskimi državami v spoštovanju delovnega dokumenta, ki ga je pred časom izdelala arabska zveza. V dokumentu posvečajo posenno pozornost u-deležbi evropskih držav pri izkoriščanju petrolejskih virov. V dokumentu je tudi rečeno, da je treba posvetiti posebno pozornost jamstvu stabilnosti arabskega kapitala, pomoči industrializiranih držav državam v razvoju, izboljšanju norm, ki urejujejo trgovinsko izmenjavo ter razumevanju, ki ga imajo evropske države do arabske stvari, saj je oktobrska vojna jasno poka-| zala, da je evropska varnost se-
V Kairu seja arabskih zunanjih ministrov
KAIRO, 21. — V Kairu se je sestalo danes enajst arabskih zunanjih ministrov, da bi proučili odnose z Evropo. Kot je poročal generalni tajnik arabske zveze Riad, so_______________
zunanji ministri sklenili počakati 1 stavni Jef araJske varnoisti'.
RIM, 21. — Ob deseti obletnici ustanovitve vsedržavne časnikarske zbornice je predsednik republike Leone sprejel predstavnike zbornice. V svojem nagovoru je predsednik republike ugotovil, da je sedanji trenutek izredno težaven in da je naloga tiska, da seznani državljane z delikatnostjo položaja in da opozarja tudi, na konstruktiven način, na napake. Po Leonejevih besedah so Italijani v prejšnjih mesecih dokazali, da so v emergenč-nem položaju pripravljeni sprejeti nase žrtve z razumevanjem. Sedaj pa je treba določiti nekatere ključne točke, nekatere točne cilje, na katere opozarjajo odgovorni organi, vlada, politične in sindikalne sile in glede katerih *aj bi bilo mogoče najti sporazum.
Leone je tudi dejal, da se je treba odločno boriti proti nasilju in sejanju sovražnosti. Treba se je tudi vprašati — je nadaljeval —- ali ni vsakdo od nas v določeni meri odgovoren za tragične dogodke, ki so pred našimi očmi. Končno je predsednik republike omenil probleme italijanskega založništva, ki jih vlada sedaj proučuje m glede katerih je Leone izrazil željo, da bi bili kmalu doseženi zadovoljivi rezultati.
V svojem pozdravnem nagovoru pa je predsednik časnikarske zbornice Lilli seznanil predsednika republike z delovanjem zbornice za zaščito svobode tiska in za rešitev krize na področju informacije.
Kirilenko vodja sovjetske delegacije na kongresu ZKJ
BEOGRAD, 21. — član politbiroja in tajnik centralnega komiteja KP SZ Andrej Kirilenko bo vodil sovjetsko delegacijo na desetem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Najprej je bil govor, da bo sovjetsko delegacijo vodil Katušev. Po mnenju političnih opazovalcev v Beogradu ima v okviru sovjetske partije Kirilenko višjo funkcijo kot Katušev,
Prihodnji mesce Tito v Zahodni Nemčiji
BEOGRAD, 21. — V jugoslovanskem glavnem mestu so uradno sporočili, da bo predsednik Tito prihodnji mesec odpotoval na uradni obisk v Zvezno republiko Nemčijo. Tita je v ZRN povabil bivši predsednik Gustav Heinemann.
RIM, 21. — Predsednik republike Leone je sprejel na Kvirinalu bivšega filipinskega predsednika Ma-capagala, s katerim se je zadržal v prisrčnem pogovoru. Sestanek med obema državnikoma je omogočil izmenjavo mnenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih s posebnim ozirom na tista, ki zadevajo obe državi.
...................................................
OB PRISOTNOSTI L666 DELEGATOV
27. maja začetek 10. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije
Predsednik ZKJ Tito bo govoril o «borbi za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in vlogi zveze komunistov»
(Od našega dopisnika) i enotnosti, bratstva in enakopravno-BEOGRAD, 21. — Na desetem I sti narodov in narodnosti, kar se kongresu ZKJ, ki bo od 27. do 30. maja v športni palači «Pionir»
Ponovni izraelski vdori v Libanon
Več otrok med žrtvami
TEL AVIV, 21. — Izraelsko vojaško sporočilo pravi, da je izraelsko letalstvo danes zjutraj bombardiralo vrsto ciljev na področju južnega Libanona. Napad izraelskih letal se je pričel ob 12.30 po krajevnem času
Beogradu, bo na prvi plenarni seji govoril predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito o «borbi za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in vlogi ZKJ». To je sporočil danes na tiskovni konferenci član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Todor Kur-tovič, ki je med drugim poudaril, da je po vojni Jugoslavija, pod vodstvom Zveze komunistov, dosegla pomembne rezultate.
V dokaz za te svoje trditve je Todor Kurtovič omenil, da se je od 1947 do 1972 družbeni produkt povečal za 4,8-krat, zgrajeno, oziroma modernizirano je bilo okrog 200 tisoč kilometrov cest in okrog 2 milijona novih stanovanj. Kurtovič je nadalje poudaril, da se je zadnja leta okrepila enotnost misli in akcije v Zvezi komunostov, kar je med drugim bilo potrjeno na republiških kongresih in pokrajinskih konferencah Zveze komunL stov. Istočasno se je okrepila tudi enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije, tako da je danes jugoslovanska družba enotnejša in homogene jša.
Deseti kongres bo, po besedah Kurtoviča, jasno in konkretno formuliral bodoči kurz zveze komunistov, ki bo v stvari konkretizacija programa ZKJ. Poleg pozitivnih komentarjev v inozemskem tisku o bodočem kongresu ZK se po izjavi Kurtoviča, ponekod javljajo tudi
izraža v napadih na demokratični centralizem oziroma na enotnost Jugoslavije. Poleg tega se špekulira s samostojnostjo in suverenostjo Jugoslavije. Kurtovič je poudaril, da bo deseti kongres popolnoma jasno in konkretno formuliral kurz v samoupravnem razvoju neuvrščene politike in nadalje okrepil enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije.
Na desetem kongresu bo 1666 delegatov, med njimi 370 iz neposredne proizvodnje, 156 žena, 151 mladincev in mladink. Med delegati bo 269 udeležencev iz narodnoosvobodilne borbe in 144 nosilcev spomenice 1941. Kongresa se bo udeležilo tudi 350 domačih gostov, med njimi mnogi ugledni revolucionarji in partijski funkcionarji, člani bodočih organov zveze komunistov, delegacije družbeno - političnih organizacij ter delegacija okrog sto komunističnih, socialdemokratičnih in delavskih partij in gibanj ter partij neuvrščenih držav. Delo kongresa bo spremljalo okrog tisoč časnikarjev, med njimi nad 200 iz inozemstva.	b. B.
Poročilo tajnika Šukrije na zvezni konferenci SZDLJ
BEOGRAD, 21. — Na današnji seji predsedstva zvezne konference Socialistične zveze delovnega razne špekulacije. Nekaterim silam j ljudstva Jugoslavije je tajnik Ali v inozemstvu je na poti krepitev1 šukrija v svojem poročilu ugoto-
vil, da so nedavne skupščinske volitve pokazale pripravljenost delovnih ljudi in državljanov, da se borijo za socialistični samoupravni razvoj, za uresničenje politike ZKJ, za bratstvo in enotnost, da branijo pridobitve revolucije, neodvisnost in integriteto Jugoslavije in da so za neuvrščeno politiko Jugoslavije v mednarodnih odnosih.
Jugoslovanski narodi so, po besedah Ali Šukrije, tudi sedaj, kot vedno, z ogorčenjem odbili vse sovražne pritiske in odločno odgovorili na zahteve italijanske vlade. Nevarno je dotakniti se svobode in neodvisnosti, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije, če smo se znali boriti za s v°jo svobodo v neprimerno težjih pogojih, ni potrebno nikogar prepričevati v to, kako hočemo danes braniti pridobitve naše osvobodilne in socialistične revolucije, je poudaril Ali šukrija.
S sprejemom nove ustave, z vo-Jvarni in s konstituiranjem skupščin, od občin do zveze, se je, po bt sedali Ali šukrije, uspešno končala še ena doba jugoslovanskega socialističnega razvoja. Delavski razred in vsi delovni ljudje, vsi narodi in narodnosti Jugoslavije so ped vodstvom ZKJ in tovariša Tita nedvoumno izrazili svoje stališče in .‘(tremijenje, da nadaljujejo z izgradnjo socialistične samoupravne družbe, ki bo temeljila na trajnih interesih delavskega razreda, enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti, neodvisnosti in neuvrščen' politiki Jugoslavije,
ugoto-1 je zaključil Ali Šukrija.

ZAPLETENA RAZPRAVA OKROG ČLENA 56 NOTRANJEGA PRAVILNIKA
PRAVILNIK DEŽELNEGA SVETA IN PRAVICA UPORABE SLOVENŠČINE
Bistvena popravka vložila skupina KPI in dr. Štoka ■ Skupini PSI in PSD! sta izjavili, da bosta glasovali za uporabo slovenščine
V ospredju razprave na včerajšnji seji deželnega sveta so bile spremembe pravilnika, ki jih je pripravil posebni odbor. Soglasno so odobrili vse popravke, ki jih je pripravil odbor za pravilnik do člena 56. Tu se je zataknilo najprej glede časovne omejitve posegov v razpravo in glede omejitev števila govornikov, zaradi česar so na predlog PSDI in nato na predlog skupine KPI razpravo odložili in bo ta člen ponovno preučil odbor za pravilnik.
Prav tako so tudi odložili razpravo o popravkih omenjenega člena, ki se nanašajo na pravico slovenskih deželnih svetovalcev, da govore v deželnem svetu v slovenščini. Na predlog demokristjanskega svetovalca Ginaldija so namreč sklenili, da se to vprašanje loči od o-stalih in da bo predsednik deželnega sveta čimprej sklical odbor za pravilnik, ki bo razpravljal o dveh popravkih: o popravku, ki ga je vložila komunistična svetovalska skupina in o katerem je že obravnaval odbor za pravilnik, in popravku, ki ga je vložil svetovalec Slovenske skupnosti Štoka. Za odložitev se je zavzel načelnik svetovalske skupine KPI Colli, ki je dejal, da gre za važno vprašanje in da prihajajo do izraza mnenja, da je treba iskati vse poti, da se preide od načelnih izjav do dejstev. Spregovoril je tudi svetovalec Štoka, ki je dejal, da z zaupanjem pričakuje, da bo prevladalo dosledno spoštovanje člena 3 statuta, in nato opozoril, da bi želel sodelovati, ko bo šlo za podrobno razpravo o obravnavanem popravku.
Komunistični popravek člena 56 notranjega pravilnika deželnega sveta določa, da imajo svetovalci slovenske narodnosti pravico govoriti v svojem jeziku in zahtevati uradnega tolmača, ki naj prevede, kar rečejo, v italijanski jezik. Prevajalski urad bo zagotovil medsebojno jezikovno razumevanje v deželnem svetu. Zapisnik bo napravljen tudi v slovenščini glede onih odstavkov, ki se nanašajo na delo svetovalcev slovenskega jezika.
Ta popravek so že obravnavali na seji odbora za pravilnik. Na tej seji so svetovalci PSI in PSDI izjavili, da bodo zanj glasovali. Demokristjani so nasprotovali in so zagrozili s «preverjanjem» večine, češ da gre za vprašanje odnosov znotraj leve sredine, ker večina ne more pristajati na predloge opozicije.
To vprašanje je prišlo ponovno na dnevni red med včerajšnjo sejo deželnega sveta, ko so se na ločenem sestanku zbrali načelniki skupin leve sredine. Tudi na tem sestanku so predstavniki PSI (načelnik skupine Pittoni) in PSDI (načelnik skupine Lonza) ponovili stališče, da bodo glasovali za popravek, ki predvideva uporabo slovenskega jezika v deželnem svetu. Ponovno je menda prišlo do različnih
mnenj s skupino KD in končno do kompromisnega predloga, da se razprava poglobi na sestanku odbora za pravilnik.
Zadeva se je torej zaključila na tak način, da je predsednik Ber-zanti sprejel obvezo, da bo čimprej sklical odbor za pravilnik, ki bo razpravljal o komunističnem popravku, ki je že bil obravnavan na seji tega odbora in o popravku svetovalca Štoke, o katerem odbor še ni razpravljal. S tem so se strinjale vse skupine, razen MSI, ki je bila mnenja, da je treba takoj kakršno koli zahtevo po uporabi slovenščine zavrniti.
Včeraj je obiskalo tržaškega prefekta odposlanstvo sindikalnih predstavnikov osebja vrtcev ONAIRC. Spremljali so jih tudi predstavniki staršev. Vsi so prefekta opozorili na zahtevo osebja, naj vlada odobri izplačilo dopolnilne nagrade,
po kateri bi osebje doseglo enakopravnost s kolegi drugih ustanov.
Prefekt je izrazil svoje zanimanje in potrdil, da je o zadevi že opozoril vlado.
Stavka in sprevod osebja SNIA-Viscosa
Že pol leta se delavci tovarne SNIA Viscosa borijo za novo delovno pogodbo. Stavkali so tudi včeraj in uprizorili manifestacijo pri Sv. Ani. Med manifestacijo je bil ves promet, od 9. do 10. ure, blokiran.
Delavci so poslali brzojavko deželni vladi in jo zaprosili naj posreduje, v nasprotnem primeru bodo morali zaostriti pritisk. Pri tem opozarjajo, da gre za skupno 1100 delavcev, ki so zaposleni v štirih tekstilnih centrih v naši deželi.
Jutri sproščen promet za vsa vozila
Jutri bo sproščen promet za vsa vozila. Tako je sklenila vlada prejšnji teden. Ta ukrep velja le še za jutri, medtem ko bo vlada še izdelala sklep za prihodnjo nedeljo, ki bo verjetno veljal za vse poletje. Dclnnevajo, da bo vlada preklicala prepoved vožnje v poletnih mesecih, da bi ne preveč oškodovala turizma.
Spominska svečanost v Štivanu ob Nadiži
V	nedeljo bodo v Štivanu ob Nadiži počastili spomin antifašistov, ki so jih pred 30 leti, 29. maja 1944, ubili nacisti.
Spominsko svečanost prirejajo tri občine, in sicer štivanska ter občini iz Tavagnacca in Premariacca.
V	jutranjih urah, ob 10.30, se bodo zbrali na Trgu Zorutti, od koder bo ob 10.45 krenil sprevod. Ob 11. uri bo maša zadušnica, poleg tega pa bo nastopil še Briški oktet.
Po zadušnici bodo položili pred spomenik padlim vence. Spregovoril bo župan Venuti, za njim pa bo imel glavni spominski govor predsednik videmske ANPI Federico Vincenti. Govoril bo tudi predsednik videmske pokrajine odv. Torello, ki predseduje odboru za počastitev 30. obletnice odporništva v Furlaniji.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiin;...iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
PO SKLEPIH GENOVSKE UPRAVE PODJETJA CMI
Huda kriza grozi delavnicam za gradnjo mostov in žerjavov
Delavci tržaške podružnice so včeraj stavkali - Siudikati pozivajo oblasti, naj preprečijo nov hud udarec tržaškemu gospodarstvu
V PONEDELJEK POPOLDNE V DOMU POSLANCEV V LJUBU ANI
Predsedstvo SPZ v gosteh ZKPO Slovenije v Ljubljani
Pozdrav predsednika ZKPOS Iva Tavčarja ter predsednika SPZ Palčiča - Izmenjava informacij med obema delegacijama
Med včerajšnjo protestno manifestacijo delavcev podjetja CMI
Urnik trgovin
Medtem ko se krajevne oblasti ubadajo z vprašanjem kritičnega položaja miljske ladjedelnice «Alto Adriatico», je v našem mestu izbruhnila na površje nova kriza, ki prizadeva pomembno podjetje težke mehanične industrije, in sicer CMI, nekdaj znano kot «Delavnica za mostove in žerjave» pri ladjedelnici Sv. Marka.
Že delj časa, opozarjajo sindikati v noti, ki so jo razdelili prav ob stavki osebja, krožijo v Trstu govorice o težavah za podjetje CMI. Podjetje je namreč povezano z ge novsko centralo.
Glavna direkcija podjetja, ki se nahaja v ligurski prestolnici, je namreč že pred časom izdelala o-snovne smernice za okrepitev in razvoj tamkajšnjih delavnic, ničesar pa niso predvideli za tržaško podružnico, ki je do leta 1966 (se pravi prvega načrta CIPE o reorganizaciji ladjedelske dejavnosti v Italiji, ki je v tolikšni mari prizadela prav naše mesto) delala v sklopu ÒRDA.
Po nepotrjenih glasovih, ki prihajajo iz ust predstavnikov glavne direkcije, pa naj bi tržaški podružnici prepustili nepomembno dejavnost: gradnjo ladijskih naprav za dviganje tovora, ne pa več gradnje mostovžov in žerjavov za pristaniške dejavnosti.
Tržaški sindikati CGIL, CISL in __________________________UIL so spričo tega resno zaskrb-
p-................................min................
PRED KAZENSKIM SODIŠČEM
Izredno mila obsodba fašističnih izzivačev
Globe ne bodo niti plačali, ker je kazen pogojna
Danes, 22. maja: Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne.
Urnik za pekarne: od 7.40 do 13. ure in od 17. do 19. ure: mesnice: od 7.30 do 13. ure in od 16.30 do 19. ure; trgovine s sadjem in zelenja vo: od 7.30 do 13. ure in od 17. do 19. ure.
Jutri, 23. maja:	Zaprte bo-
do vse trgovine razen pekarn, ki bodo odprte od 7.40 do 12. ure.
Petek, 24. maja: Vse trgovine bodo odprte po običajnem urniku.
Sobota, 25. maja: Odprte bodo tudi tiste trgovine, ki imajo ob sobotah tedensko zaporo.
Pred kazenskim sodiščem so včeraj razpravljali, ali je prekršek fašistični pozdrav z iztegnjeno roko in kričanje SS-ovskih gesel. Sodišče je razsodilo, da je to sicer prekršek zakona Scelba proti obnavljanju fašizma, da pa zadostuje globa pičlih 50 tisoč lir, in je pravici zadoščeno. Poleg vsega pa obsojeni škvadristi ne bodo niti plačali te vsote, ker so jim dali pogojno kazen.
Pred sodiščem (predsednik Ger-vasi, sodnika Serbo in Cola, tožilec Coassin, zapisnikar Rachelli) i se predstavili samo trije od štirih obtožencev. Že pred časom jih je tržaški pretor obsodil na 15 dni zapora, ker so med procesom zaradi izsiljevanja, ki je bil lani v Trstu proti Neamiju, Por-tolanu in Fredi, pozdravili pado-vanskega obtoženca za strahoviti pokol v Kmečki banki v Milanu s fašističnim pozdravom in gesli. Fašisti so vložili priziv in včeraj so jim spet sodili.
Pred sodnike so prišli samo pretepač iz Trenta Cristiano De Ec-cher, tržaški fašist Remo Viezzoli in škvadrist Gianpaolo Scarpa, ni se pa predstavil fašist iz Ferrare Aldo Gaiba. Scarpo so pripeljali iz Viareggia karabinierji, ker je tam zaprt zaradi poskusa umora
mladega komunističnega aktivista, ki ga je zabodel z nožem.
Razprava ni bila dolga: nastopili so trije odvetniki, goriški mi-sovski odv. Pedroni ter dva desničarska odvetnika iz Padove. Iz njihovih govorov naj povemo samo nekaj: «Zakon Scelba preganja tiste, ki poskušajo ustanoviti razpuščeno fašistično stranko. Toda fašistična stranka je že ustanovljena, sedi v parlamentu in sedaj ji bodo dodelili dve milijardi in pol državne podpore,» je med drugim dejal odv. Tavelli iz Padove...
Pričakovani zaključek, kot v podobnih primerih pred tržaškimi sodniki, je bila izredno mila obsodba: globa 50 tisoč lir, pogpjno.
Nesreča na delu
38 letn: delavec Giuseppe Simeone, zaposlen pri podjetju Metallurgica Vigevanese, ki trenutno opravlja dela pri podjetju Esso pri Sv. Soboti, je postal žrtev nesreče na delu. Ko je včeraj zjutraj nosil jeklenko kisika, se je spotaknil in je nerodno padel. Pri padcu si je zlomil desno ramo in zadobil nekaj drugih poškodb, zaradi katerih se bo moral na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice, kamor ga je prepeljal delovni tovariš Silvio Ganzi, zdraviti 40 do 50 dni.
Ijeni, saj jih navdaja občutek, da se za molkom genovske direkcije skrivajo negativni načrti, kot na primer razdelitev osebja med Genovo in Trstom in skrčenje proizvodne dejavnosti v našam mestu. S svojim molkom, menijo delavski predstavniki, skuša vodstvo podjetja verjetno ustvariti nezadovoljstvo med delavstvom in izzvati novo «kampanilistično vojno» med dvema pomorskima mestoma. Doslej so se taki poskusi končali z negativnimi posledicami za tržaško gospodarstvo.
Zaradi vsega tega so včeraj stavkali delavci tržaške podružnice CMI, šli v sprevodu po mestnih ulicah in opozorili na svoje zahteve deželno vlado. Delavci zahtevajo jamstva, da se bo proizvodna dejavnost delavnic CMI v Trstu nadaljevala in da jim morajo zajamčiti ustrezna naročila.
Če se to ne bo zgodilo, se pravi, če teh jamstev vodstvo podjetja nima namena nuditi, bodo delavci poprijeli po trših oblikah stavkovnega nastopa, obenem pa zahtevajo, naj se oglasijo tudi tiste ustanove, ki so tudi temu podjetju bogato prispevale iz javnih skladov. Skrčenje proizvodnje bi namreč pomenilo snet nov hud udarec tržaškemu že tako prizadetemu gospodarstvu.
Kar zadeva ladjedelnico «Alto A-driatico» naj zabeležimo še vest, da bodo načelniki političnih skunin v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine sprejeli danes odposlanstvo, v katerem bodo, poleg miljskega župana Milla še predstavniki vseh krajevnih strank, sindikatov, delavskega sveta ladjedelnice in drugi, ki so prejšnje dni bili v Rimu na pogovorih s predstavniki ministrstev za državne soudeležbe in za delo.
Odposlanstvo bo deželne predstavnike seznanilo z nastalim položajem, predlogi miljske javnosti in odgovori rimskih dejavnikov, župan Millo je, vsekakor, opozoril, da je moč rešiti miljsko ladjedelnico samo, če se bo okoli zahteve po javni upravi CAA ustvarila n? -širša enotnost vseh predstavniških in političnih organov.
Za koordinirano akcijo, ki naj privede tudi do publicizacije s tem, da bodo javne finančne družbe imele večino glavnice v ladjedelnici, se je zavzel tudi tržaški pokrajinski odbor v svoji izjavi.
Medtem pa se deželni odbornik Stopper pripravlja na rimske razgovore, pri katerih ga bo spremljal direktor deželne finančne družbe «Friulia».
Prof. Sperduti o evropski konvenciji
o človekovih pravicah
V veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice je včeraj na vabilo tržaške univerze in pokrajinske u-prave govoril rimski univerzitetni profesor Giuseppe Sperduti o evropski konvenciji o zaščiti človekovih pravic ter še zlasti o mednarodnem sodišču v Strasbourgu. Predavatelj je najprej podčrtal pomanjkljivost izjave OZN o človekovih pravicah, ker ne nudi dovolj jamstev in ker v okviru OZN niso izdelali sistema jamstev.
Vendar pa je bilo iz nadaljnjih izvajanj očitno, da praksa ni preveč spodbudna, saj je postopek dokaj zapleten in dolg. Od uveljavitve konvencije 1955. leta pa do konca lanskega leta je bilo namreč vloženih preko 6000 osebnih pritožb, od katerih pa so pričeli stvarni postopek, ki predvideva meritorno o-bravnavo, samo v 121 primerih.
• Tržaški župan je izdal odlok, po katerem bo dovoljena prodaja mletega mesa od 1. junija do 30. septembra letos le, če ga mesar zmelje na zahtevo in ob prisotnosti odjemalca.
Danes se poročita ZORA VUKIČEVIČ in
ERVIN MEZGEC Svojima članoma želi veliko sreče na skupni življenjski pot!
KASTA
Danes se poročita ZORA VUKIČEVIČ in
ERVIN MEZGEC Svoji članici in njenemu izvoljencu prisrčno čestita Stalno slovensko gledališče v Trstu.
Vprašanje tesnejšega sodelovanja in povezave med Slovensko prosvetno zvezo v zamejstvu in Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije je naletelo spet na ugoden odgovor na srečanju med predstavniki obeh organizacij, ki je bilo v ponedeljek v Domu poslancev v Ljubljani. Srečanja, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, so se s strani ZKPO Slovenije udeležili predsednik Ivo Tavčar, tajnik Marjan Gabrijelčič, tajnik za stike z drugimi republikami, zamejstvom in tujino Martin Zakonjšek, ter organizacijski tajnik Tone štefanec. Prisotni so bili tudi tajnik skupščine kulturne skupnosti Slovenije Štefan Balašič, član IO republiške konference SZDL Marjan Javornik, svetovalka za šolstvo pri sekretariatu za prosveto in kulturo Lojzka Virtič ter svetovalec za gledališko dejavnost pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo Dušan Tomše. Za SPZ pa so bili prisotni predsednik Klavdij Palčič, podpredsednik za Goriško Sa-verij Rožič, tržaški tajnik Dušan Kalc, goriški tajnik Marko Wal-tritsch, organizacijski tajnik Boris Košuta, odborniki Edvin Švab, Leopold Devetak in Sergij Grmek ter referent za folklorno dejavnost Nadja Kriščak.
Goste je pozdravil predsednik ZK PO Slovenije Tavčar, ki je poudaril potrebo po krepitvi načela enotnega slovenskega kulturnega prostora ter izrazil željo, da bi bila kulturna navzočnost slovenske narodnostne skupnosti izven meja matične domovine res dejavnik zbliževanja med sosednimi narodi. Dejal je, da se v Sloveniji zavedajo te vloge manjšin ter poudaril, da mora biti boj v Jugoslaviji za o-svobajanje človekovega dela hkrati tudi boj za osvobajanje manjšine, ki živi ločena od matičnega telesa.
Ko je nato seznanil zamejsko delegacijo z delom in glavnimi smernicami ZKPOS, je še dodal, da bo Zveza še naprej podpirala vsakršno sodelovanje, ki bo stremelo po tem zbliževanju.
Zamejsko predstavništvo je nato predstavil predsednik SPZ Klavdij Palčič, ki je predstavnike iz matične domovine seznanil z nekaterimi stvarnimi problemi, uspehi in težavami, s katerimi se v svojem poslovanju srečuje SPZ na tržaškem, goriškem področju ter v Beneški Sloveniji. Za goriško področje je posebej spregovoril tajnik Waltritsch, nakar se je razvila razprava ob izmenjavi vprašanj, predlogov in odgovorov.
konference ter o smotrih, ki jih zasleduje. S sinočnjim predavanjem je dr. Karel šiškovič obširno zajel celoten dosedanji «iter» konference, svoj izčrpen prikaz pa dopolnil z nekaterimi tehtnimi u-gotovitvami, ki izvirajo iz njegovega globokega poznavanja manjšinskega vprašanja.
Po zgoščeni analizi dogajanja na manjšinskem področju od osvoboditve do danes, ko so se s spreminjanjem zavesti spreminjale in stopnjevale zahteve, ki so večinoma ostale neizpolnjene, je dr. šiškovič prešel na analizo gibal, ki so pogojile konferenco. Ob trditvi, da lahko služi kot opravičilo pasivnosti določenih italijanskih sil pri reševanju našega narodnostnega vprašanja, je predavatelj nato razčlenil nekatere pogoje, ki bi jih morala konferenca izpolniti. To pa je v prvi vrsti odvisno od naše volje, od naše prizadevnosti ter od zmožnosti, kako bomo znali sensibilizirati evropsko ter pred vsem italijansko javno mnenje.
Klavirski recital v Verdijevem gledališču
V okviru spomladanske simfonične sezone, je sinoči nastopil v Verdijevem gledališču pianist Cri-stoph Eschenbach. V samostojnem koncertu je izvedel dve Beethovnovi sonati in eno Schubertovo.
Recital odličnega pianista je bil deležen številnega občinstva, ki je koncertista nagradilo z zasluženim odobravanjem in toplim aplavzom.
Srebrni jubilej Radia Koper
23. maja ob 20. uri bo v koprskem gledališču slovesna akademija, posvečena 25. obletnici ustanovitve Radia Koper. Slavnostni govornik bo podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Rudi Čačinovič. V kulturnem delu programa bo nastopil slovenski oktet Akademijo bo prenašal Radio Koper od 20. do 21.15.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Predavanj« dr. Siškoviča o konferenci o manjšinah
Za svoj predzadnji kulturni večer v letošnji sezoni si je Slovenski klub izbral temo, ki je v tem trenutku za našo narodnostno skupnost posebne važnosti. Sinočnje predavanje v Gregorčičevi dvorani je namreč obravnavalo mednarodno konferenco o manjšinah, ki bo julija v našem mestu in ki odpira, kljub dosedanjim čudnim in zapletenim predpripravam nanjo, neko novo perspektivo za bodočo usodo naše manjšinske skupnosti. Predavanje je sinoči res lepemu številu občinstva razkrilo ter osvetlilo marsikatero novo razsežnost v gledanju na bližnjo konferenco ter o-benem opozorilo na marsikatero nevarnost, v katero lahko zaidemo, če ne bomo znali pravilno oceniti in vrednotiti te konference ter na njej sodelovati.
Zastor na mednarodno konferenco o manjšinah je razmaknil dr. Karel šiškovič. ki od samega začetka sledi predpripravam nanjo ter je obenem član pripravljalnega odbora, ki odloča o značaju
iiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiHiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiumiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiMiimitiiimHUiMHiHiii
PRED NOVIMI SPREMEMBAMI V MESTNEM SREDIŠČU
Nova ureditev prometa na območju Trga Libertà
Spremembe tudi v Ul. sv. Marka, v Drevoredu d'Annunzio in v Drevoredu Sanzio
Učiteljstvo osnovne šole v Bazovici in zbor staršev vabita k odkritju kipa Primoža Trubarja in na poimenovanje šole po njem, ki bo v nedeljo, 26. maja, ob 17. uri (legalna ura) na šolskem vrtu.
Prosveta
Slovenska glasbena šola v Trstu prireja zaključno prireditev svojih gojencev jutri, 23. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 22. maja MILAN
Sonce vzide ob 4.27 in zatone ob 1S.36 — Dolžina dneva 15.09 — Luna vzide ob 4.38 in zatone ob 20.37. Jutri, ČETRTEK, 23. maja VNEBOHOD
Vreme včeraj: najvišja temperatura
25.3	stopinje, najnižja 17,4, ob 19. uri
23.3	stopinje, zračni pritisk 1017,5 mb, stanoviten, veter 3 lun na uro zahodni, vlaga 51-odstotna, nebo 8 desetink poobiačeno, morje mimo, temperatura morja 19,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 21. maja 1974 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 64-letna Giorgina Mora por. Conti, 70-letna Giuseppina Paletta por. Canola, 81-letni Giovanni Verginella, 83-letni Edoardo Draina, 85-letna Lidia Tromba vd. Furlani, 83-)etna Maria Filipaz vd. Zacchigna, 60-letni Giuseppe Grattoni, 69-letni Stefano Vlahovič, 74-letni Eugenio Fe-rè, 40-letni Renato Vender, 72-letni Lino Bisoffi, 76-letna Francesca Mat-covich vd. Turco, 85-letni Vittorio Carpenetti, 73-letni Giovanni Suban, 72-letni Alberto Miniussi in 64-letni Eugenio Bellini.
Izvedba načrta za sprostitev prometa v mestnem središču se z naglimi koraki bliža koncu. Kot kaže, bo začel načrt veljati v celoti že prihodnjih mesec ali najkasneje v juliju. Treba je namreč le še namestiti nekaj semaforskih naprav in jih povezati z osrednjim elektronskim centrom v občinski palači.
Tržaški župan je že podpisal vrsto odlokov, ki bodo stopili v veljavo v prihodnjih dneh. Prvi del odlokov se tiče območja Trga Libertà. Po Ul. Ghega bo odslej vožnja enosmerna od Trga Dalmazia proti Trgu Libertà tudi na zadnjem odseku, to je od križišča z Ul. Celimi do konca. Iz Ul. Ghega bodo tudi odpravili posebno stezo za avtobuse in taksije. Ti bodo odslej vozili po Ul. Geppa, kjer bo prepovedano parkiranje na strani lihih hišnih številk, medtem ko bo na strani sodih hišnih številk dovoljeno enourno parkiranje. Tudi na Trgu Libertà bodo uvedli novo ureditev parkirnih prostorov. Vsekakor pa je to le začetni del končne faze, ki bo privedla do enosmerne vožnje na Korzu Cavour.
Drugi županov odlok se nanaša na območje Ul. S. Marco. Ul. Tacco bo odslej enosmerna v smeri od Ul. Broletto do Ul. sv. Marka;
ob koncu omenjene ulice bo prepovedano zavijanje v levo. Na tem križišču so uvedli dva nova zebra-sta prehoda za pešce, čez Ul. d’Al-viano in čez Ul. S. Marco.
Končno pa naj omenimo še, da so uvedli parkirne prostore za poševno parkiranje v Drevoredu G. d'Annunzio na strani lihih hišnih številk od Ul. Rigutti do Senenega Trga in na strani sodih številk od Trga Sennino do Senenega Trga ter v Drevoredu Sanzio ob vsem pločniku.	—
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj popoldne našli mrtvega v stanovanju v Ul. del Rivo 18 45-letnega upokojenca Viktorja Žagarja. Neka prijateljica Žagarjeve pokojne matere je bila zaskrbljena, ker Viktorja že nekaj dni ni bilo na spregled, zato je o tem obvestila policijo, ki je poslala na omenjeni naslov Izvidnico. Vrata stanovanja so bila zaklenjena od notranje strani in s pomočjo gasilcev jih je policija vlomila. Za Žagarja pa ni bilo več pomoči, saj je umrl že pred dvema ali tremi dnevi; tako je ugotovil zdravnik RK dr. Lops. Truplo so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim o-blastem, da ugotovijo vzrok smrti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14 — Manzoni, Trg Sennino 4 — INAM, Al Cedro, Oberdankov trg 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Angelo d'Oro, Goldonijev trg 8 — Cipolla. Ul. Belpoggio 4 — Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI Bcljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel 226-165): Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel 209-197); Žav-Ije (tek 213-137); Milje (tel. 271-124).
isais
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA IRSI - UL F FILZI 10 u. J0-1U1. 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	637,50
Funt Iterling	1538—
Švicarski frank	217,90
Francoski frank	132,50
Namška marka	256,75
Avstrijski šiling	35,75
Dinar: daball	41 —
drobni	41 —
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
Aleksander Nikolajevič Ostrovski
VOLKOVI IN OVCE
Komedija v petih dejanjih
Prevod:
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Lektor:
Režija:
MILAN JESIH SVETA JOVANOVIČ ALENKA BARTLOVA FRANCE LAMPRET MIRKO MAHNIČ IGOR PRETNAR
V	petek, 24. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A — premierski in RED G
V	soboto, 25. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri, RED D — mladinski v sredo in RED E — mladinski v četrtek
V	nedeljo, 26. t.m., ob 17. uri A-BONMA RED C — prva nedelja po Premieri in ABONMA RED F — okoliški
V	ponedeljek, 27. t.m., ob 17. uri ABONMA RED H in RED I
V	torek, 28. t.m., ob 17. uri A-BONMA RED J in RED K
Zaradi legalne ure se popoldanske predstave pričnejo ob 17. uri, in ne ob 16., kot napovedano.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, 22. t.m., ob 20. uri gostuje v Metliki; jutri, 23. t.m., ob 20.00 v Zagrebu; v nedeljo, 26. t.m., ob 20. uri v Ohridu; v ponedeljek, 27. t.m., ob 20. uri v Skopju in v sredo, 29. t.m., ob 20. uri v Beogradu s predstavo Eduarda De Filippa «Božič pri Cuppiellovih».
V	četrtek, 30. t.m., ob 20. uri v Beogradu s predstavo M. A. As-turiasa «Torotumbo».
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu: Igor Torkar «POŽAR», igra v dveh delih. Ponovitve:
Jutri, 23. maja 1974, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah;
V	nedeljo, 26. maja, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu;
V	torek, 28. maja, ob 17. uri v gledališču v Kopru za industrijsko in ekonomsko šolo, gimnazijo ter izven. Zadnja predstava v sezoni 1973-74.
AVDITORIJ v Ul- Tor Bandena
V	soboto, 25. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 26. t.m., ob 16. uri bo gledališča skupina občinskega rekrea-torija «E. Toti» nastopila s Paghije-vo in Cappellettijevo komedijo «Trieste e calafà».
Koncerti
KONCERTNA SEZONA
V	GLEDALIŠČU VERDI
V	petek 24. t.m., ob 21. uri (red A) in v soboto, 25. t.m.. ob 18. uri (red B) bo nastopil Franco Mannino kot skladatelj, pianist in dirigent orkestra Verdi. Na sporedu so skladbe Rossinija, Musorgskega in Beethovna.
PD «Ivan Grbec - Skedenj
priredi danes, 22. maja 1974, ob 20.30 v društvenih prostorih
FILMSKI VEČER
ki bo prikazal
življenje in delo slovenskih tabornikov.
VABLJENI!
SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA TRST
jutri, 23. maja 1974, ob 17. uri
zaključna
glasbena prireditev v Kulturnem domu
Gosta večera ansambla:
Kondor — Bazovica Taims — Opčine
Izleti
Jutri, 23. maja 1974 organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vpisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu.
Odhod avtobusa iz Boljunca ob 5.30.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v nedeljo. 2. junija t.l. celodnevni izlet v Gonars, v Čedad in Beneško Slovenijo. Prijave za zlet bodo sprejemali v društvenih prostorih vsak delavnik od 18. do 19. ure.
Glasbena matica - Trst
Mala dvorana kulturnega doma v Trstu
Danes, 22. maja 1974, ob 20. uri
III.
ZAKLJUČNA AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE
Klavir, violina, violončelo, klarinet, trobenta. Trio za kljunasto flavto, flavto in violončelo, klavirski trio.
VLJUDNO VABLJENI!
VSTOP PROST
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.15 «La Matadora» (Fiesta 1946) rež. Richard Thorpe, igrajo Esther Williams, Ricardo Montalban, Cyd Cha-risse.
Ariston — I.N.C. 16.00 «La classe dirigente». Igra Peter O’Tole.
Nazionale 16.00 «Un tipo con una faccia strana si cerca per uccidersi». Barvni film. Igrata Barbara Bouchet in Cristopher Mitchun.
Excelsior 16.00 «Patroclooo e il soldato Camillone». Barvni film. Igrajo: Pipo Franco, Fiero Vida, Pupo De Luca, Costanza Spada.
Grattacielo 16.30 «La profanazione». Barvni film. Igrajo: Jean Sorel, Simonetta Stefanelli in Anita Strindberg. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Sterminate gruppo zero». Barvni film. Igrajo Mariangela Melato, Maurice Garrel, Michel Duchaussoy. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00—22.15 «Zardoz». Sean Con-nery. Charlotte Rampling. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00—22.15 «Sutjeska» (La quinta offensiva). Režija Stipe Delič. V glavnih vlogah pa igrajo Richard Burton, Irene Papas, Bert Sotler, Michael Hordem in drugi. Glasba Mikis Teodorakis. Barvni film.
Aurora 16.30 «Pat Berrell e Billy Kilt». Barvni film. J. Cobur. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «16 anni». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «E' una sporca faccenda tenente Parker». Igra John Wayne. Barvni film.
Doperò 16.30 «La polizia sta a guardare». Igra Enrico Maria Salerno. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Massaggiami dolce... massaggiami piano». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «La sculacciata». Barvni film. Igra Sydne Rome. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 15.30 «Gli eroi». Barvni film. Igrajo Gianni Gauco, Rod Steiger in Rossanna Schiaffino.
Vittorio Veneto 16.45—21.45 «Anastasio mio fratello». Barvni film. Igra Alberto Sordi.
Abbazia 16.00 «... e dopo le uccide». Barvni film. Igrata Rock Hudson in Angie Dickinson. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Oggi sposi sentite condoglianze». Barvni film. Igrata Jack Lemmon in Barbara Aris.
Radio 16.00 «Walt Disney «La fabbrica del cioccolato».
Razstave
V	galeriji «C. Sofianopulo» (Trg Papa Giovanni) so odprli razstavo slik umetnika F. Beminija in glasbil, ki jih je izdelal G. Papaleo. Razstavo organizira deželni sindikat za umetnosti CCdL—UIL. Odprta bo do 29. maja (ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure).
V	palači Costanzi so odprli razstavo slin. dijakov tržaške mednarodne šole.
V	razstavišču Sala Civica delle Esposizioni» v Gradišču so odprli razstavo svojih novejših del trije tržaški likovniki in sicer kipar Villi-bossi ter slikarja Bressanutti in Duiz.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6 je odprl razstavo svojih del slovenski likovnik Jože Spacal, ki se bo predstavil z mozaiki in grafikami iz najnovejših časov.
Razna obvestila
Mladinski krožek - Trst, UL Ginnastica 72, vabi vse člane na drugi občni zbor, ki bo v prostorih krožka 25. t.m. Prvo sklicanje ob 19. uri, drugo sklicanje ob 20. uri. Sledi družabni večer.
Volitve
v Delavskih zadrugah
člane Delavskih zadrug obveščamo, da je volilni odbor zaključil razdeljevanje glasovnic.
Tiste glasovnice, ki so iz katerega koli razloga neuporabne, bo mogel notar predsednik volilnega odbora — ki ima svoj sedež v Trstu, UL Cassa di Risparmio, 11 — zamenjati do 10. ure 29. maja t.l. Za zamenjavo je potrebno, da volilni upravičenec osebno prinese glasovnico, ki jo je treba zamenjati.
Izgubljene glasovnice se ne boao mogle zamenjati.
Za sleherno pojasnilo se obrnite na urad za člane Delavskih zadrug na Trgu San Giovanni 6 tel. 794275
Opozarjamo, da morajo glasovnice dospeti na tržaški poštni urad najkasneje do 10. ure 31. maja 1974.
Ker so volitve olajšane s tem, da je možno voliti po pošti, pozivamo vse člane, da oddajo svoj glas.
DELAVSKE ZADRUGE
USLUŽBENCI NA AVTOBUSIH ZASEBNIH BBUŽB STAVKAJO TUBI BANES
USLUŽBENCI SO V NEVARNOSTI DA NE BODO PREMI PLAČ
PO SKLEPU VODSTVA SDZ V GORICI
Po stavkah osebja avtobusnih podjetij nov korak k reformi prevoznih storitev
V petek shod sindikalnih pooblaščencev v Vidmu Pritiska na deželno vlado tokrat ne bodo omilili
Stavka osebja zasebnih avtobusnih podjetij v naši deželi se nada-Ijudje tudi danes, v petek pa bo v Vidmu shod delegatov stavkajočih, na katerem se bodo dogovorili o zaostritvi sindikalnega pritiska na deželo, s katero potekajo prav te dni mrzlični razgovori. Gre namreč za vprašanje, ki ga je treba rešiti do začetka junija, se pravi najkasneje v roku dveh tednov.
Bralci se verjetno spominjajo, da smo večkrat pisali o tem, da se je osebje avtobusnih podjetij, predvsem zasebnih in koncesijskih, naveličalo stanja negotovosti in izigravanja, ki je bilo značilno za življenje teh družb. Izredno kritično so ocenjevali zadržanje javnih oblasti, predvsem dežele, ki so zasebnim prevoznikom dajale mastne finančne podpore, medtem ko so ti stopnjevali svoje negativno zadržanje vsakokrat, ko je osebje zahtevalo izpolnjevanje podpisanih pogodbenih obvez.
Tako se je porodila zamisel, naj bi javna oblast, se pravi dežela, sprejela jamstvo nad izpolnjevanjem vsedržavnih in dopolnilnih sindikalnih dogovorov. Kako? Preprosto povedano tako, da bo odslej dežela dajala zasebnim prevoznikom podpore, toda šele po obvezi, da bodo iz teh podpor črpali sredstva za izplačilo pravičnih dohodkov uslužbencem. Dopolnilno pogodbo in višino dohodkov pa ne bodo več določali zasebni prevozniki, pač pa dežela sama. Ta dopolnilna pogodba naj bi začela veljati od junija dalje, pred tem pa se je dežela obvezala, da bo uslužbencem izplačala mesečno «premijo» 22 tisoč lir in to neposredno, mimo blagajn in uprav avtobusnih podjetij. To so uslužbenci prevoznih podjetij že dosegli z nedavnimi stavkami, saj je zadevo uredila vlada in tudi naročila deželnim upravam, kako naj te «premije» izplača.
Skratka, osebje koncesijskih podjetij se tudi psihološko čuti enakopravnejše in «bliže javnim službam», saj je znano, da je splošna težnja osebja, pa tudi potnikov in sindikalnih organizacij, naj bi sistem zasebnih in koncesijskih podjetij odpravili in ga zamenjali, skladno s potrebami delavstva, z javnim sistemom konzorcijev občinskih in drugih krajevnih uprav ob podpori dežele.
Rešitev «po juniju» bo torej le prehodnega značaja, od deželne vlade pa je odvisno, kako se bo to izvajalo in kako dolgi bodo roki do reforme prevoznih storitev v Furlaniji - Julijski krajini.
Vprašali smo deželnega tajnika CGIL za prevozni sektor, Daria Va-rina, kako napredujejo pogajanja z deželno vlado. Povedal nam je, da
Deželna uprava je nakazala 220 milijonov lir, ki jih bo razdelila med družbe in ustanove kot delno kritje stroškov za organizacijo sejmov ali razstav v letu 1974. Letošnja vsota je večja od lanske in od vsot, ki so jih v ta namen razdelili v prejšnjih letih. Tako bo tržaška velesejemska ustanova letos prejela 85 milijonov lir, to je 11 milijonov več kot lansko leto. Dežela je namreč upoštevala, da so v tržaški velesejem vključeni tudi 10. dan kave, deveto zasedanje o lesu, peti dan SAMA - EGS, drugi «Jedrski dan», dan prehrane in dietetike ter razstava ladijskih in ladjedelniških sektorjev «Tecnomar», ki bo septembra v Trstu.
Velesejem v Pordenonu je prejel 45 milijonov lir, videmska sejemska ustanova 32 milijonov lir, prav toliko goriška trgovinska zbornica kot prireditelj razstave ESPOME GO, ostali organizatorji razstav pa
se bodo sindikalisti o tem pogovarjali še danes s predsednikom deželne vlade Comellijem in odbornikom za prevoze Cociannijem. Iz dosedanjih pogovorov se da sklepati, da je deželna vlada pripravljena uresničiti zahteve delavcev, vendar brez pritiska ne bo šlo. Izdelan je bil namreč tudi osnutek zakona, ki začrtuje osnovne smernice in tehnične aspekte reforme prevoznih storitev, za katerega sindikati menijo, po površnem pregledu členov, da je «zanimiv», toda Comelli si je pridržal pravico, da osnutek najprej preuči v deželnem odboru in se šele zatem pogovori s sindikati. Pritisk se zato dotlej ne sme omiliti.
Deželna vlada, nam je dejal, je
Na Štjaku na Vipavskem bo v soboto, 25. maja pomembno slavje. Praznovali bodo 30. obletnico prve pokrajinske konference SPŽZ za Slovensko primorje, čeprav je preteklo že trideset let, je spomin na tiste dni, ko je po deželi razsajal okupator in se mu je naše ljudstvo z orožjem v roki odločno upiralo, še vedno živ. Proslava na Štjaku je še posebno pomembna, ker nas spominja na težek in neprecenljiv davek, ki so ga v NOB prispevale slovenske ženske.
Naravna lega Štjaka je bila nadvse pripravna za partizanstvo. Tod so se stalno gibale razne brigade, čeprav so bile krog in krog posejane nemške postojanke. Komanda mesta Ajdovščina je imela tu več mesecev stalen sedež. Na Štjaku je bilo nameščeno tudi sodišče vojnega področja in tu je bila stalno kurirska karavla, ki je vzdrževala zvezo med Krasom in Vipavo. Tako si je tudi ljudska oblast izbrala Štjak za svoje kongrese, konference in razne druge prireditve. Med temi je bil na svečnico leta 1944 na Štjaku tudi prvi pokrajinski kongres primorskih žena. Udeleženke so prihajale iz najbližjih in najbolj oddaljenih krajev Slovenskega primorja, celo iz Istre in Trsta. Premagovati so morale nešteto težav in nevarnosti, da so pri-
so prejeli manjše podpore.
Na isti seji deželnega odbora so sprejeli še več drugih ukrepov, med katerimi prispevek 10 milijonov lir za študijske štipendije šoloobveznim otrokom izseljencev naše dežele, podporo 65 milijonov lir družbi Trieste Aliscafi za hitre poletne hidrogliserske povezave v letu 1974 in jamstvo za vrsto posojil, ki so jih najele nekatere bolnišnice v manjših furlanskih mestih. Omeniti moramo še izdatek 170 milijonov lir, ki ga je dežela podelila tržaški u-niverzi. Od teh bodo 124 milijonov lir porabili za delno povrnitev stroškov za bivanje študentom manj premožnih družin, 25 milijonov lir za univerzitetno menzo, preostalih 23 milijonov pa za podelitev 66 brezplačnih mest v dijaškem domu. Deželni odbor je še nakazal tržaškemu šolskemu skrbništvu prispevek
6.700.000	lir za šolske izlete tržaških šol.
vsekakor prav sedaj sklepala o izplačilu «premije» 22 tisoč lir in 14. plači za osebje zasebnih avtobusnih podjetij, kar je že korak naprej. Sedaj manjka še obveza za obdobje «po juniju», kar je najvažnejše.
V petek bodo o nadaljnjih akcijah in pritisku na deželno vlado razpravljali v Vidmu. Zelo verjetno je, trdijo sindikalisti, da bodo v petek napovedali nove stavke. Potniki, predvsem delavci, naj vsekakor vedo, da je rezultat teh stavk reforma prevoznih storitev, kar pa mimo osebnih koristi uslužbencev zadeva vse prebivalstvo. Še malo potrpljenja torej, saj brez boja se še ni zgodilo, da bi sadovi bili pozitivni.
spele na cilj ter prispevale svoj delež k načrtovanju in graditvi nove narodne bodočnosti. Referate in druga poročila na konferenci so dopolnjevale razne kulturne prireditve z recitacijami, igricami in petjem, kar se je na Štjaku sicer pogostokrat dogajalo. Po končanem kongresu, ki so se ga udeležile vidne predstavnice ženskih organizacij (prve konference se je udeležil tudi Joža Vilfan), so se morali udeleženci naglo raziti, kajti kot blisk se je razširila vest, da se bližajo Nemci.
Te dogodke, ki bodo ostali večno zapisani v zgodovini našega naroda, bodo, kot rečeno, v soboto slovesno proslavljali.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Prejšnji teden so v tržaški občini ugotovili 48 nalezljivih obolenj. Levji delež so tudi tokrat zahtevale ošpice in norice. Iz podatkov občinskega zdravstvenega urada je namreč ra?vidno, da so v obdobju od 13. do 19. maja zabeležili 14 primerov ošpic in 13 primerov noric. Poleg tega so zabeležili še šest primerov škrlatinke, dva primera gastroenteritisa, pet primerov nalezljivega vnetja priu-šesne slinovke, tri nrimere rdečice, štiri primere srbečice ter en primer nalezljivega vnetja jeter.
• Danes ob 19. uri bo v Krožku za kulturo in umetnost na Trgu Verdi I Anita Tonello govorila o velikono ? nem salzburškem festivalu s Herbertom von Karajanom. Predavanje bodo spremljali zvočni posn^ki.
Smrtni epilog dveh
prometnih nesreč
Na oddelku za oživljanje splošne bolnišnice je včeraj podlegel hudim telesnim poškodbam 40-let-ni uradnik Renato Verzier iz Rebri Madonna di Gretta 9. Verzier se je hudo ponesrečil že v četrtek. 2. maja, pri prometni nesreči v Drevoredu d’Annunzio, kjer je s svojim motorjem guzzi 850 silovito trčil v fiat 500, ki ga je vozil 27-letni Dario Macor iz Ul. Capo-distria 3. Na oddelku za oživljanje so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo zaradi prebitja lobanje.
Tragičen epilog je imela tudi prometna nesreča, ki se je pripetila v nedeljo, 12. aprila v Ul. Commerciale, ko je 31-letni Giuseppe d’Alberto iz Ul. Kolonja z avtom podrl 71-letnega upokojenca E-doarda Venturinija iz Ul. Commerciale 36. Ponesrečenca so sprejeli na ortopedskem oddelku zaradi zloma leve ključnice.
UIIIIIHIIIIIIIII	lili tlllmi tl IIH IH l■■■l■HHnS!llllllll Hilli lili llfllllllllllllllf Ml IHH iiiiiiiiiiiiiiiiiin m
DELOVANJE DEŽELNEGA ODBORA
Prispevek 220 milijonov lir za sejme in razstave v F-JK
Odbor je sprejel še več drugih pomembnih sklepov
IIIIIIIIIIHI|IIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIMIIinmiMlllllllMIIIIHMIIIHIIIIHIIIIHIIIHIIIIIIIIHIU***IlllimHI!
V SOBOTO, 25. MAJA, NA ŠTJAKU
Proslavljali bodo 30. obletnico prve konference primorskih žena
S tem se bomo spomnili neprecenljivega davka ki so ga v NOB prispevale primorske ženske
V Trlt spet prihaja mnogo turistov iz Jugoslavije, kot kaže slika, ki smo jo posneli na mejnem prehodu pri
Fernetičih v soboto ob 7.30
Upravni svet splošne bolnišnice deluje v slabih finančnih razmerah
Dnava naj svoja izredna sredstva za odpravo težav izplača bolnišnicam, ne pa raznim bolniškim blagajnam
PAULIN BO IZSTOPIL IZ OBČINSKEGA ODBORA
Stranka je nezadovoljna z ravnanjem odbora v zvezi z avtoportom in slovenskimi šolskimi gradnjami
Upravni svet splošne bolnišnice je na svoji zadnji seji razpravljal o težavnem finančnem stanju v vseh bolnišnicah, ki že v zelo kratkem času ne bodo mogle izpolnjevati svojih obveznosti do zaposlenega osebja ter živijo v stalni nevarnosti, da jim dobavitelji ne bodo pošiljali materiala potrebnega za normalno delovanje ustanove.
Upravni svet opozarja na visoke bančne obresti, ki povzročajo kronični primanjkljaj, ter poziva vlado, naj spoštuje svojo obveznost, sprejeto pred parlamentom in na pogovoru s sindikalnimi organizacijami glede ustanovitve vsedržavne zdravstvene službe. U-pravni svet poudarja, da lahko samo vsedržavna zdravstvena služba odpravi sedanji zastareli sistem bolniškega zavarovanja. V svoji resoluciji upravni svet nadalje izjavlja, da namerava vlada, dokler ne bo izvedla zdravstvene reforme, sprejeti odločitev o izrednem finansiranju, ki naj pomore iz sedanjih hudih težav. U-pravni svet je svojo resolucijo sklenil z izrecno zahtevo, izhajajočo iz zgoraj navedenih ugotovitev, da vlade naj ne finansira zavarovalnih zavodov, ampak da izplača te zneske neposredno bolnišnicam, ki imajo odprt« svoje kredite.
Resolucijo upravnega sveta splošne bolnišnice v Gorici je podpisal ves upravni svet, ki ga sestavljajo predstavniki različnih političnih in družbenih sredin ter ustanov, in sicer predsednik odv. Peter San-zin ter naslednji svetovalci: Renato Zaleteu, dr. Lucio De Rocco, Maks Komac, Marino Piani, Marija Selič, Emidio Tasca dr. ’ Edoardo Terenzio in prof. Lanfranco ZucaUi.
Danes in jutri prekinjena stavka šoferjev avtobusov
Šoferji linijskih avtobusov bodo danes in jutri prekinili svojo stavko in jo spet nadaljevali v petek. Z?4;o bodo danes, v sredb in jutri, v četrtek, vozili avtobusi na vseh zunanjih progah.
KD zavrača obstoj razlogov za politično krizo
območje. Tudi na prihodnji seji vodstva bodo razpravljali o prosti coni in o drugih spodbudah za gospodarski razvoj.
Predstavnik stranke v upravnem svetu splošne bolnišnice Mariano Piani je poročal o težavah v tej ustanovi ter dobil podporo za hitro in začasno rešitev odprtih vorašanj.
Jutri ogled razstave v gradu Kromberk
Klub «Simon Gregorčič» v Gorici priredi jutri, ob priliki razstave «Od baroka do impresionizma» v Goriškem muzeju v gradu Krom-
berk, vodeni ogled razstave. Obisk bo ob 10. uri. Interesenti naj se zberejo ob tej uri v gradu Kromberk. Posamezne slike bo razlagal prof. Milko Rener.
Urnik trgovin za danes in jutri
Zaradi jutrišnjega cerkvenega praznika nam je Združenje trgovcev poslalo urnike trgovin za danes in jutri .
Danes bodo vse trgovine odprte po običajnem urniku. Mesnice bodo odprte tudi v popoldanskih urah.
Jutri, v četrtek, bodo zaprte vse trgovine, razen mlekarn in pekam, ki bodo odprte v dopoldanskih urah.
Vodstvo Slovenske demokratske zveze je sklenilo izstopiti iz občinskega odbora v Gorici. Na podlagi te odločitve, ki jo je odbor sprejel na svoji zadnji seji prejšnji teden, bo odbornik za osebje dr. Damijan Paulin v teh dneh podal pismeno ostavko.
O zaostritvi odnosov med SZD in odborom so se prvi vidni znaki pokazali že med petkovo sejo občinskega sveta v Gorici, na kateri ni bilo niti občinskega odbornika Paulina, niti svetovalca Bratine. S svojo odsotnostjo sta izvoljena predstavnika SDZ pokazala nezadovoljstvo glede urejanja nekaterih odprtih slovenskih vprašanj, o katerih je bil govor že na seji vodstva SDZ. O odločitvi stranke nismo prejeli nekakršne-ga uradnega obvestila, vendar krožijo govorice o razlogih, ki so stranko privedle na to stališče.
Med temi sta predvsem dva: av-toporto in slovenske šolske gradnje.
Čeprav je občinski odbor naročil	ustanovi ISIG, naj preuči
kmetijske razmere v Štandrežu in ugotovi, če je mogoče ohraniti ter razviti specializirano kmetijstvo v tem delu goriškega predmestja, ne čaka na .zdelavo študije, ampak nadaljuje z razlastitvenimi postopki ter s snovanjem svojih odločitev, ki so vse usmerjene na izgradnjo avtoporta na območju štandreža ter sploh ne jemlje v poštev kakšno drugo možno rešitev, kakršna bi se lahko ponudila kje drugje, recimo, na levem bregu Soče.
Glede šolskih gradenj prav tako ni bil storjen korak dalje, ki bi upošteval interese naše skupnosti. V Štand-ežu. na primer, še vedno ne vedo, če bo občina zgradila otroški vrtec ali ne. Stari vrtec je pogorel, o izgradnji novega pa govorijo že več let, toda brez vidnih uspehov. Tudi okoli slovenskih šolskih gradenj v severnem delu Gorice se veliko govori, vendar ni konkretnih rezultatov, zlasti pa se le-ti oddaljuje-je z omejevanjem kreditov in » slabim položajem goriške občine, ki si ni več sposobna zagotoviti posojila za izvajanje svojih izrednih proračunskih postavk, kjel so šole na poglavitnem mestu.
Sklepu SDZ o umiku iz občinskega odbora je botrova’ globok premislek o celotnem položaju stranke v naši pokrajini, kjer obstaja na vsakem koraku cela vrsta nerešenih vprašanj, ki kažejo, kako malo posluha za naše narodnostne potrebe ima ravno krščanska demokracija, katere odgovornost je toliko večja prav zato, ker ima vsa povojna leta v svojih rokah vse vzvode oblasti in odločanja ter zato nosi tudi naj-vecji delež krivde za negibnost na tem sektorju.
Manjšinska konferenca, ki j0 je goriška pokrajinska uprava pripravila v soboto, je samo potrdila hud primanjkljaj odgovornih dejavnikov do naše skupnosti.
Šolske vesti
Ravnateljstvo gimnazije in liceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo danes roditeljski sestanek, in sicer v risalnici učiteljišča v Ul. Croce 3 ob 18. uri. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Sindikat slovenske šole — tajništvo Gorica — vabi slovenske šolnike na srečanje, ki bo danes ob 20. uri v gostišču «Hmeljak» v Sovodnjah.
iWlIinilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIHIHIMMIIIIIHIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIMIIIIIHIIIIIIIIIII
LEPA IN TRADICIONALNA NAVADA
Dijaški dom je zaključil šolsko leto z roditeljskim sestankom in prireditvijo
Staršem gojencev je spregovoril šolski ravnatelj iz Ljubljane - Pester kulturni program
Otroški pevski zbor, ki je v nedeljo nastopil na zaključni prireditvi v slovenskem Dijaškem domu v Gorici
Na seji vodstva goriške KD, ki ji je predsedoval tajnik Leardi, so ugotovili, da ne obstajajo spori v vodstvu, ki bi narekovali odprtje politične krize. V časopisju so se namreč pojavile vesti, da so v zvezi z vodenjem kampanje za referendum obstajala v stranki različna stališča in da so prijavili razsodišču dr. Ciana, ki je proti odločitvi stranke agitiral za «NE».
Na sestanku so nato razpravljali o možnosti raztegnitve ugodnosti proste cone na celotno pokrajinsko
Prispevajte za
DIJAŠKO MATKO!
Kot je običaj, so tudi letos imeli v Slovenskem dijaškem domu «Simon Gregorčič» v Gorici zaključno prireditev. Že v prvih nedeljskih popoldanskih urah se je na dvorišču doma zbralo veliko staršev in gostov, ki so prišli na prireditev.
Najprej je bil na programu roditeljski sestanek, na katerem je ravna-telj doma Edmund Košuta v imenu vzgojnega osebja pozdravil prisotne ter na kratko orisal pomen, ki ga ima danes Slovenski dijaški dom. Košuta je med drugim povedal, da je to zelo važen vzgojni dejavnik za našo mladino iz Goriške in iz Beneške Slovenije. Poudaril je, da se tu dijaki, poleg učenja, tudi kulturno in vsestransko iz-
popolnjujejo, saj imajo na razpolago vzgojno osebje, ki jim je vedno, za vsak problem, na voljo. Med drugim je povedal, da so gojenci doma pripravili številne izvenšolske prireditve in da so imeli razna srečanja z drugimi domovi.
Za ravnateljem je nato spregovoril prof. Ivo Berce, ravnatelj o-semletke «Tone Čufar» iz Ljubljane, ki je prisotnim staršem predaval o odnosih med doraščajočim mladostnikom in starši. Prof. Berce je ugotovil, da je danes mladostnik zelo razvit in ima precej več vsestranskih razgledov in je zato potrebno, da starši upoštevajo želje in potrebe otrok.
Kulturni program se je začel
linillllliniHlllllllllIlHIIHIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIItlllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIHIIIIIIHHIIIIIIIIIHIIHHIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIHHU
šestindvajseta razprava petoveljskega procesa
Zavrnjeno pričanje marokanskega begunca: sodniki hočejo čimprej zaključiti proces
Odvetniki civilne stranke zahtevajo strogo kazen za obtožence
Na procesu proti obtožencem atentata na tri karabinjerje pri Petov-Ijah 31. maja 1972 so očividno vsi utrujeni. Sodniki, odvetniki, obtoženci, radovedneži in tudi časnikarji, ki že skoro dva meseca spremljajo dan za dnem proces. Včeraj je bila že šestindvajseta razprava. Sodniki hočejo očividno zaključiti proces in izreči razsodbo še pred koncem meseca. Zato zavračajo vsakršno oviro hitremu poteku procesa. Včeraj so zavrnili pričanje bivšega zapornika, Marokanca Mohameda El Bakrija, ki je bil zaprt v videmskem zaporu skupno z La-rocco in je hotel povedati, da se mu je Larocca nekaj izpovedal v zvezi z atentatom pri Petovljah.
Ta nova «bomba» je počila ob 13.25, deset minut potem ko je sodni sluga izročil predsedniku sodišča dr. Corsiju pismo policijskega oddelka v sodni palači s priloženo izjavo o zaslišanju Marokanca.
Mohamed El Bakri živi že dve leti v Italiji, baje je iz svoje države zbežal, ko so hoteli nekateri letalski oficirji izvesti državni u-dar proti sultanu Husanu. Trdi. da je bil v marokanskem vojnem letalstvu strojnik, bivališče ima v begunskem taborišču Farra Sabina pri Rimu. Precej časa je bil zaprt v videmskih zaporih, kamor so ga spravili po obsodbi, ker je vrgel iz avtomobila neko žensko in jo pretepel. V ponedeljek popoldne so ga izpustili iz zapora. Komaj je bil mož na svobodi, je telefoniral karabinjerjem in dejal, da hoče govoriti s kapetanom Chiricom, češ da mu mora povedati nekaj v zvezi s Petovljami. Včeraj zjutraj se je s kapetanom Chiricom tudi sestal, povedal mu je, da je bil nekaj ča-
sa v celici s Furiom Larocco, z njima je bil tudi neki Giordano. Larocca naj bi bil priznal svoje sodelovanje v pripravah za petoveljski atentat.
Kapetan Chirico ga je nemudoma pripeljal z avtomobilom iz Vidma v Trst. Tako javni tožilec kot branilci in odvetniki civilne stranke so bili mnenja, da se moža splača poslušati. Obtoženi Larocca je zanikal, da bi bil kdaj karkoli o Petovljah govoril z Marokancem, dejal je celo, da se ta hoče verjetno maščevati nad njim, ker sta se nekoč sprla in je Mohamed El Bakri moral v samico. Sodniki so se u-maknili in pol ure kasneje, nekaj minut pred štirinajsto uro so se vrnili v sodno dvorano ter zavrnili predlog po zaslišanju Mohameda El Bakrija.
Včeraj smo poslušali govore odvetnikov civilne stranke Morgere, Pascolija, Bonija in Salvija iz Lecce. Slednji bo svoj govor nadaljeval danes zjutraj. Za vse naj bi bila krivda obtožencev dokazana. Krivdo je treba iskati in najti v osebnosti obtožencev, ki so asocialni ljudje, prežeti z anarhizmom, sovraštvom do oblasti in do karabinjerjev, ki to oblast predstavljajo. Obtoženci so se izkazali v svojem zverinskem in anarhističnem upornem duhu, je dejal odv. Morgera. Podprl ga je odvetnik Boni (bivši občinski fašistični svetovalec v Tržiču in bivši karabinjerski častnik), ki je dejal, da je treba sovražiti ljudi, ki so izvršili atentat pri Petovljah in sedanji obtoženci so krivi tega atentata. Ni mogoče biti prizanesljivi s takimi ljudmi, kot so obtoženci, je dejal odv. Salvi. Odv. Pascoli je bil enakega mnenja in
je tudi on skušal prikazati negativne plati osebnosti obtožencev. Pri tem pa so odvetniki civilne stranke precej ostro napadli branilce, češ, da so skušali ti reševati obtožence na nečasten način (Morgera in Boni), napadli časopisje, ki ni pisalo tako kot je marsikdo hotel (Boni). Zavrnili so vsakršno obtožbo na račun Mingarellija, Chirica, Farra in drugih odgovornih ljudi, ki so jih branilci obtožili. Ni mogoče doumeti, da bi bili karabinjerski častniki kaj napačnega napravili, so trdili odvetniki civilne stranke. Potegnili so na dan tudi fojbe, čast države, «odrešena ozemlja» in še marsikaj podobnega. Najbolj pa je odvetnike civilne stranke jezilo to, da so skušali nekateri branilci u-vesti v proces nove metode, kakršne veljajo v drugih zahodnoevropskih in ameriških državah. Zelo malo pa so govorili o procesu, o obtožencih in o preiskavah. Morda se je teh problemov največ dotaknil odv. Morgera, ki pa je precej črpal iz aktov policijske preiskave in se ni dotaknil pričevanj na procesu. Besede prič nimajo dosti veljave, je dejal odv. Pascoli, ker so številne priče na procesu govorile drugače kot med preiskavo. Očividno jim je kdo grozil. Odv. Boni se je, po treh urah raznih govorov, spomnil tudi obtoženega Badina, ki ga je «spoznal» kot dinamitnega izvedenca. Odv. Salvi, ki ni prisostvoval procesu, pa se je skliceval izključno na akte obtožnice.
Danes bo zaključil svoj govor odv. Salvi, za njim bosta spregovorila še odvetnika Kostoris in Gomirato. V petek bo govoril javni tožilec dr. Pascoli, od ponedeljka dalje pa bo do imeli besedo branilci.
s pozdravom visokošolke Dolores Bensa, ki je na kratko prikazala domsko življenje ter razne manifestacije, na katerih so bili gojenci prisotni, ali so na njih sodelovab. Nastopil je nato mladinski pevski zbor dijaškega doma, ki je pod vodstvom prof. Vojka Peršolje ubrano zapel tri pesmi, in sicer Domovini, Zdravico ter Mati zakliče. Starši in gostje so z dolgotrajnim ploskanjem nagradili pridne pevce, ki so nastopili v lepih krojih.
Fabij Gergolet je nato recitiral Kosovelovo Mati čaka. Sledil je nastop osnovnošolcev z igrico «Darilo za mamo». Emanuela Černič je recitirala Kosovelovo «Bori».
Srednješolci so se prisotnim predstavili z modernizirano igro Rdeče kapice, ki nosj naslov «Obtoženi volk», katero je režiral član Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Janez Starina.
Gojenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so nastopili z raznimi skladbami za klavir, čelo in violino. Igrali so Miran Čotar, Miran Vižintin, Erika Zavadlal, Tomaž Devetak in Aleš Doktorič.
Za zaključek pa je nastopila še folklorna skupina, ki jo vodi profesorica Marija Češčutova. V belokranjskih narodnih nošah so zaplesali «Lepo Anko», «Fruške, ja-buke», «Igraj kolo», «Majka Mari svetovala» in «Zagrebčke frajli-ce». Vse točke je napovedovala Dolores Bensa.
Ob koncu pa je prav, da pohvalimo vse vzgojno osebje dijaškega doma, ki je z vso dobro voljo n večkrat tudi z veliko mero žrtvovanja in potrpežljivosti vedno stalno ob strani našim gojencem ter jim pomagalo pri reševanju vsakega vprašanja, bodisi šolskega, kakor tistega iz vsakdanjega življenja.
Razna obvestila
Društvo za zaščito živali bo imelo 11. junija vsakoletni občni zbor. na katerem bodo izvolili nov odbor.
Goriški Zeleni križ bo imel v nedeljo, 26. maja, ob 9. uri na sedežu v Ul. Cnspi 7. letni občni zbor.
Mladinski krožek Gorica priredi v petek, 24. maja, ob 20.30 v dvorani kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 predavanje na temo «Politični položaj v državi. Perspektive levih sil in boj za manjšinske pravice». Predaval bo komunistični poslanec Albin škerk iz Trsta. Vabljeni!
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 26. maja, spomladanski izlet z vlakom v Kranjsko goro. Jesenice do doma Pod Gobco. Zbirališče ob 6.30 po jugoslovanskem času (ob 7.30 po legalni uri) na kolodvoru novogoriške železniške postaje.
Kino
Gorica
VERDI 16.30—21.30 «O Calcutta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.30—21.30 «Altrimenti ci arrabbiamo». B. Spencer in T. Hill. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-21.30 «Satirico». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.00—21.30 «Sì pura come un angelo... resterà vergine?» B. Capell in K. Lieffen. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «... diventarono così i tre superman del West»., G. Martin. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «La mano spietata della legge». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Le folli avventure». Barvni film.
I RINCIPE 17.30-22.00 «Un rebus par 1 assassino». Barvni film.
Aura dorica
SOČA «Karate, jekleni mladenič», japonski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Bolnica», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Krvavi opij», itabjanski barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA «žandar se ženi», francoski barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA:	Silvano Kravos, Sa-
mantha Puntin, Erik Pelicon, Tomas Furlan. Edoardo Melandri, Massimo Giordano, Matteo Cechet, Massimi-liano Venturoso, Cristiano Verin, Dario Sullini.
SMRTI: 63-letna Caterina Fragiaco. mo, 75-letni upokojenec Francesco Boschin, 86-Ietm upokojenec Evaristo Riviani, 31-letni delavec Tulbo Fer-man, dojenček Marco Devinar, 75-let. ni upokojenec Rodolfo Stola, 91-let-ni upokojenec Eugenio Duri.
OKLICI: delavka Anna Beltram in policist Albino Masci, uradnica Anna Maria Saina in častnik vojske Giovanni Bruno, delavka Liliana Princi in nočni stražnik Antonio Mercuri, učiteljica Sonja Delpin in uradnik Roberto Del Negro, gospodinja Giuseppina Cidin in uradnik Guido Bolaffio.
POROKE:	uradnica Anna Maria
Buso in delavec Ferruccio Bevilacqua, uradnica Mirella Erotto in u-radnik Enzo Ballaben.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes res dan in ponoči je dežurna lekarna D'Udine. Trg sv. Frančiška 4. tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, UÌ. Rosselli, tel. 72340.
22. maja 1974
ANKETA LJUBLJANSKE «SODOBNOSTI»
Slovenci v Italiji 1974
Ljubljanska revija «Sodobnost» je v svoji peti letošnji številki objavila anketo z naslovom «Slovenci v Italiji 1974». Pravzaprav je to že njena tretja letošnja anketa, kajti prvič je «Sodobnost» pripravila podobno anketo leta 1969, drugič 1972. Anketa obsega odgovore skupine vidnejših predstavnikov naše manjšine v Italiji na tri osnovna vprašanja, in sicer:
1.	Kako si konkretno zamišljate, da bi lahko nekateri daljnosežni predlogi, pobude (tu mislimo na znane zakonske osnutke za celotnejšo rešitev vprašanja slovenske narodne manjšine) tudi stvarno zaživeli z ustreznimi pravnimi normami in drugimi ukrepi, ki bi jih sprejeli rimski parlament, deželni svet Furlanije - Julijske krajine in drugi lokalni izvoljeni organi?
2.	Kaj storiti in kako zares učinkovito delati, da bi vse slovenske sile (če to tako povprek označimo) od političnih, strokovnih in športnih, čimbolj plodno uskladile svoje napore in našle učinkovit skupen jezik v sedanji novi jazi boja za narodnostno emancipacijo in skladen razvoj?
3.	Kaj pričakujete in kako boste sodelovali na bližnji mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu in na simpoziju OZN o isti tematiki junija letos na Ohridu?
n.
Danes objavljamo odgovore, ki jih je na gornja vprašanja dal prof. ALEŠ LOKAR:
1.	Odgovor na prvo vprašanje Problemi, ki jih ima danes naša manjšina (pa tudi druge), so drugačni od tistih, ki so jih imele manjšine še pred leti.
Kakor kažejo najsodobnejše študije, na obstoj manjšine bistveno učinkuje modernizacija, ki je splošne narave v sodobnem svetu. Z besedo «modernizacija» imamo navadno v mislih celo vrsto trendov, ki so med sabo povezani, čeprav niso povsem istovetni: industrijska preobrazba, koncentracija prebivalstva na urbanih področjih, oblike sodobne emigracije in imigracije, de-agrizacija, spremembe v strukturi dohodka; socialna emancipacija, ipd.
Zanimivo je, da je učinek modernizacije na obstoj manjšin in narodnostnih skupnosti po eni strani pozitiven, po drugi pa negativen. Modernizacija prav gotovo deluje na mnoge ljudske skupnosti kot o-snovni dejavnik prebujanja. Ena izmed njenih posledic je v zahtevi, da se spremeni tip kulture: od ustne do pismene, vštric z racionalizacijo življenja. Pismenost pa zahteva kodifikacijo jezikov, ki so jih dotlej uporabljali le ustno. Takšna kodifikacija pa ne more mimo procesa zavedanja samega sebe v etničnem smislu, to se pravi, predvsem svoje drugačnosti nasproti komu drugemu, skratka procesa, ki ga Slovenci točno imenujemo narodnostno prebujevanje.
Modernizacija torej prebuja narode in narodnostne skupnosti.
Hkrati pa modernizacija deluje negativno nanje, to pa predvsem takrat, kadar je ta proces v rokah večinskega naroda. Vsi premiki, ki jih tedaj zahteva modernizacija, bodisi v prostoru (emigracija, dnevna migracija, ipd.), bodisi v psihologiji posameznika in skupine (preusmeritev iz enega pojmovnega sveta v drugega, sprememba lestvice vrednosti, ipd.) lahko precej pogubno vplivajo na posameznika kot člana določene «manjšinske» skupnosti in torej prek njega tudi na to skupino kot celoto. Proces, ki tedaj nastane, i-menujemo «asimilacija».
Nekateri strokovnjaki se nagibajo k mnenju, da so spremembe in dinamika, ki jih zahteva zase modernizacija, verjetno ed;ni resnični in spontani vzrok za asimilacijo.
Če želimo asimilacijo preprečiti, moramo ustvariti ustrezne možnosti: a) da opisanih premikov sploh ni; b) da potekajo v hoteno smer, to se pravi ne v asimilacijo, temveč v ohranitev narodnostne skupine na novi, sodobnejši ravni.
Zahtevati prvo, to se pravi (a), pomeni zahtevati zamrznitev mo dernizacije. to pa je skorajda ne mogoče. Nekateri avtorji sicer tr de, da se bo modernizacija mora la ustaviti zaradi ekoloških razlo gov, toda to je dvomljivo vprašanje, ki je, po mojem, še povsem odprto, zato se vanj tu ne bi spuščal.
Zahtevati drugo, to se pravi (b), je sicer bolj realistično, je pa v bistvu precej težko s praktičnega vidika; potrebni so namreč velikanski napori, da bi dosegli možnosti, ki bi proces modernizacije usmerjali tako, da bi na kontaktnih površinah med večinskim narodom in manjšinsko skupnostjo ne nastajala asimilacija. To se namreč pravi doseči možnosti, da premiki
—	v prostoru
—	na socialnem področju
—	v psihologiji posameznika in skupine
potekajo tako, da se pri tem posameznik ne asimilira.
Če hočemo to doseči, je bistveno, da vsaj nekateri vzvodi, ki sodijo v proces modernizacije, ki ga u-pravlja večina, preidejo iz rok večine v roke manjšine.
To je bistvo zahtev vseh manjšin nasproti večinam (Recimo južno-tirolski paket) in to je bistvo tudi naših zamejskih zahtev nasproti rimskemu parlamentu, deželnemu svetu Furlanije - Julijske krajine in drugim lokalnim organom. To je bistvo našega zamejskega vprašanja. Za zdaj bi se omejil na ta izvajanja, ki nakazujejo bistvo problema, nadaljnji obravnavi pa bi prepustil detajlna vprašanja.
2. Odgovor na drugo vprašanje.
Gornja izvajanja nam dajejo pravzaprav že tudi odgovor na drugo vprašanje: akcija znotraj manjšinske skupnosti mora zajeti čim bolj učinkovito čim več pripadnikov skupnosti in jih mobilizirati na političnem, strokovnem, kulturnem in športnem področju, uskladiti mora njihovo delo, jih čimbolj voditi in nadzorovati v smeri večje učinkovitosti.
Le tako nastajajo tisti privlač-nostni centri, ki lahko delujejo v nasprotni smeri glede na učinke in dinamiko modernizacije, ki jo vodi večinski narod.
Taki centri bi morali biti ekonomsko dovolj močni, da bi čimbolj odpravili prostorsko, socialno
in psihološko privlačnost tujih centrov. Osnovno vprašanje je torej v gospodarski moči manjšinske skupnosti, ki naj bi se čim bolj o-krepila.
Ker pa manjšina nima po navadi zadostnih sil, da bi proti večinskim sama postavila svoje centre, bi ji pri tem moral priskočiti na pomoč matični narod (kadar ga manjšina ima). Kazalo pa bi razmisliti tudi o možnosti, da določeno delovanje podpre večinski narod o-ziroma ga manjšina razvije z njegovim sodelovanjem. Ni namreč vsako sodelovanje že tudi asimilacija. Manjšina mora ustvariti svoj avtonomni sektor življenja in delovanje, ker je sama gospodar. Poleg tega pa so možne še oblike raznovrstnega povezovanja in sodelovanja, ki manjšino prej krepijo, kot da so ji nevarne. Na tem področju bi sodil, da je najbolj nevarna predvsem stihija: prepuščanje skupin in posameznikov samim sebi. Določeno urejeno in omišljeno delovanje in sodelovanje pa ima lahko blagodejen učinek. Seveda tu ni moč dajati receptov. Razmisliti je potrebno od primera do primera: je dialektika, ki uničuje, je pa tudi taka, ki krepi.
3. Odgovor na tretje vprašanje.
Sem član pripravljalnega odbora Mednarodne konference o manjšinah v Trstu, kjer se zanimam predvsem za socialna in gospodarska vprašanja. Prav rad bi tudi sodeloval na simpoziju v Ohridu.
Angleška umetnica Charlotte Ramp ling, ki igra glavno žensko vlogo v Boormanovem filmu «Zardoz», ki ga te dni vrtijo v Trstu

DOBRA VEST V DOBI ENERGETSKE KRIZE
V Severnem morju nafte v izobilju
Velika Britanija bo nafto celo izvažala • Škoti pa niso preveč navdušeni, ker gre njihovo bogastvo mimo njih
LONDON, 21. — Tudi Velika Britanija bo končno prišla do svoje nafte. Konec septembra ali v začetku oktobra bodo v nekem škotskem pristanišču izkrcali prvo britansko nafto z neke petrolejske ladje. Britanski gospodarstveniki menijo, da bo to zgodovinski dan, kajti v desetih letih se bo proizvodnja nafte v Veliki Britaniji povzpela na 150 do 160 milijonov ton, kar pomeni, da bo zadovoljeno vsem britanskim potrebam in je bo tudi za izvoz. Velika Britanija tedaj ne bo več odvisna od Kuvajta in družih že bolj ali manj klasičnih dobaviteljev nafte tej deželi. V Veliki Britaniji se o tem veliko govori. Zato se bomo ob tej zadevi tudi ustavili.
Nafto v Severnem morju so odkrili pred kakimi desetimi leti, ko so geologi zagotovili, da je tod nafte veliko. Seveda je črpanje nafte iz morskih globin težje in dražje kot črpanje nafte s kopnega. ker je pač polaganje vrtal-n;h naprav in cevovodov na kodnem lažje kot na morju, oziroma v morju. Toda nafti pravijo tudi črno zlato in to zlato postaja z?d-nje čase vedno dražje. Cena črnega zlata še bolj skače kot cena pravega zlata.
Prva petrolejska ladja, ki bo pripeljala nafto v kako škotsko, oziroma britansko pristanišče, bo verjetno tanker družbe «Hamilton Brothers». Tako menijo v vodstvu te družbe, pa čeprav hkrati priznavajo. da bo njihova proizvodnja razmeroma majhna, v primerjavi s produkcijo drugih petrolejskih družb. Po predvidevanjih strokovnjakov bo družba «Hamilton Brothers» mogla dovajati potrošnikom približno 35.000 sodčkov nafte na dan. Ta družba ima svoja ležišča, svoje «rezervate» v Ar-gyllu, kakih Ì50 milj jugovzhodno od Aberdeena, oziroma 200 milj vzhodno od Edimburga. Družbi BP in Shell ne oporekata prvenstva družbi Hamilton, ker sta prepričani, da jo bosta kmalu dohiteli in prehiteli. Sicer pa se mreža podvodnih naftovodov že spleta in danes se pod vodo že začenjajo rastezati naftovodi, ki povezujejo 19 vrtin. Po nekaterih računih bo najbogatejše ležišče moglo dati celo 400 tisoč sodčkov nafte na dan, kar je 12-krat več od tega. kar omogoča ležišče Ar-gvll. Od tod zaverovanost družb BP in Shell.
Toda ne smemo si misliti, da se bodo razmere razvijale tako gladko kot si zamišljajo v določenih krogih. Neki ameriški petrolejski strokovnjak je rekel, da bo Severno morje čez kakih 7 let prepre-ženo z naftovodi tako, da bo dno Severnega morja podobno «velikanski skledi špagetov». Seveda nosi to s seboj tudi svoje posledice. Predvsem nevarnost, da v tem spletu podvodnih naftovodov pride do hujše okvare, z vsemi ustreznimi posledicami za čistočo Severnega morja. Drugi problem je meteorološki problem. Se-
verno morje je zelo muhasto morje z velikanskimi neurji in globinskimi tokovi, ki bi mogli spraviti v nevarnost tehnične naprave petrolejske industrije. Končno ne smemo pozabiti niti tega, kar vzbuja zadnje čase zaskrbljenost tudi drugod, da ima namreč prevoz nafte s tankerji tudi svoje negativne posledice.
Kljub tem nevarnostim se bodo dela naglo razvijala. Posebno zato, ker je nafta tu, na štiri korake od potrošnika. Nadalje pa tudi zaradi dejstva, da je tu nafte v izobilju- Lord Balogh, podtajnik britanskega ministrstva za energetiko, z navdušenjem govori o tem in zagotavlja, da bo nafta kmalu na britanskih tleh.
Toda bo izključno korist od tega imela Velika Britanija, ali kdo drugi? To se bo zvedelo v kratkem, ko bo o «drugi izdaji» i «Brown booka» spregovorila britanska vlada. Lord Balogh je o tem že nekaj povedal. Po njegovih izjavah bo Velika Britanija konec desetletja imela nafte dovolj in na pretek. Pravzaprav bo Severno morje dajalo 150 milijonov ton črreva zlata, kar je dvakrat več kot je vlada sploh računala. In vendar majavo britansko gospodarstvo ne bo imelo od tega tiste koristi, kot bi jo Britanci želeli, kajti nad 50 odst. naftnih ležišč spada v «rezervate» tujih petro'eiskih družb. Še več! Velika Bdtanija lahko računa sedaj le z 12,5 odstotka tako imenovanih «royalties», to se pravi le 12,5 odstotka tega, kar dajo tuje družbe, da lahko črpajo na njenem o-zemlju. Toda lord Balogh pri tem poudarja tudi dejstvo, da bo Velika Britanija veliko prihranila zato, ker ne bo morala nafte kupovati v tujini. To je velikanski dobiček, vendar pa britanska vlada že sedaj računa, da bi koncesijsko tarifo nekoliko spremenila, jo dvignila, da bi torej od «royalties» tujih družb dobila več. Še več, že sedaj je govor o tem, da bi naj ta postopek privedel celo do podržavljenja, do nacionalizacije vrelcev, tako da bi država dobila od nafte iz Severnega morja kar 80 ali celo 85 odstotkov dobička. Ta raven dobička je namreč danes v veljavi pri producentih v Perzijskem zalivu.
Ti veliki dohodki bi mogli Veliki Britaniji omogočiti saniranje njene zunanjetrgovinske bilance. Velika Britanija bi namreč ne potrebovala vseh 150 milijonov ton nafte in bi zato nafto izvažala. Od tega bi dobila okoli eno milijardo funtov šterlingov na leto in bi s tem krila vsaj polovico svojih stroškov pri uvozu tujega blaga.
Ves čas govorimo o Veliki Britaniji in le enkrat smo omenili tudi škotsko. In vendar je v tej zadevi tudi škotska del problema. O tem je bil govor tudi v času volilne kampanje pri volitvah konec februarja, škotska je nam-
KAJ PRAVIJO STROKOVNE ANALIZE
V srednji Evropi se slabo hranijo
V Avstriji, na Madžarskem, na Češkoslovaškem in v obeh Nemčijah je hrana nevarno preobilna
•diiiiiinimiiii^
Horoskop
(Nadaljevanje na 6. strani)
..........................................................................................................
boste danes prejeli. Skušajte pa staviti temelje za svojo bodočo srečo.
STRELEC (od 21.11. do 20.12) Pazite se pred obljubami, ki bi utegnili dati v trenutku utrujenosti. Dobro razpoloženje KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Začenja se za vas obdobje borb. Preglejte svojo organizacijo. Zadoščenje v čustvenem pogledu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sreča bo na strani vseh, ki se ukvarjajo s trgovino. Vaše navdušenje bo zelo nalezljivo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V vaše n poslovanju utegnejo nastopiti dokajšnje nevšečnosti. Upo števajte občutljivost drage osebe.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Trenutek je za vas ugoden in vam bo dovolil, da si zagotovite bodočnost. Ne spuščajte se v Iju-bavna tveganja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite se pred nevšečnimi posegi, ki bi vam povzi » ili škodo. Premagajte svojo občutljivost.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Imeli boste sitnosti z oblastmi. Zelo natančno proučite finančne predloge. Ljubosumnost.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Obstajajo možnosti, da boste napredovali. Storite v sebi napor, da
bi našli ravnovesje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Prišel je čas. da se lotite nakaterih vprašanj. Neka osebna žrtev se bo izkazala za koristno.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte premagati nasprotovanja v zvezi s svojim načrtom. Deležni boste sreče, ki ste nanjo dolgo čdkdli.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaši tekmeci vam v nobenem pogledu ne bodo dorasli. Sklep, ki ga boste sprejeli, ne bo najboljši.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21. 11.) Upoštevajte ponudbe, ki jih
DUNAJ, 21. — Temeljite analize, ki so jih izvedli v Avstriji, na Madžarskem, na češkoslovaškem in v obeh Nemčijah, pravijo, da se prebivalstvo osrednje Evrope napačno hrani, točneje, da preveč je. In zadevne razmere, ki že sedaj niso kdove kako rožnate, se iz leta v leto slabšajo. Preveč klobas in dunajskih pečenk, preveč segedinskega golaža, preveč smetane in preveč čeških cmokov ljudje zaužijejo.
Zdravstvene službe v teh deželah so zaskrbljene. Toda dosedanji poskusi, da bi Avstrijce, Madžare, Čehe in Slovake ter Nemce pripravili do tega, da bi jedli manj, niso uspeli. V kraju Gornja Lipova v osrednji Češkoslovaški, so oblasti vsilile prebivalstvu posebno dieto. Prebivalci naselja so se sicer držali predpisov, hkrati pa našli drugo rešitev: ker jim oblasti niso dovolile hraniti se «po starem», so ljudje začeli piti in to na veliko, preveč.
Eden najbolj znanih avstrijskih strokovnjakov s tega področja dr. Hans Czermak pravi v zvezi s tem vprašanjem naslednje: «Napaka preobilne hrane se začenja že z rojstvom. Teža novorojenčka in otroka nasploh se zelo naglo veča, tako da se to opaža iz dneva v dan. Razlog temu pa je v dejstvu, da matere otroke preveč «gatijo», tako da se otroci na-vzamejo razvade, da jim ni nikoli dovolj. Ne smemo namreč pozabiti, da človeku, ki se navadi veliko jesti, ni lahko vrniti se v normalo, včasih je to celo nemogoče».
Na Madžarskem, kjer je zelo v čislih, poleg že omenjenega segedinskega golaža, perutnina pa tudi sicer močno začinjeno svinjsko meso, da ne govorimo o pecivu. ki vsebuje veliko sladkorja, tolšč in čokolade, kar 30 odstotkov ljudi doživlja težave zaradi prevelike debelosti. In tega ni povedal neki laik, pač pa je to u-gotovitev zdravniške ankete. Dr. Imre Tenerenyi, ki je zaposlen v neki znani budimpeštanski kliniki, trdi, da se madžarski človek kar trudi, kako bi čimprej zaključil svoje življenje. Pretežna večina srčnih motenj, nenormalnega krvnega obtoka in raznih drugih hib in okvar s tega področja je posledica preobilne hrane, v glavnem zgrešenega načina prehrane.
Ker postaja zadeva resna, nekateri trdijo celo nekakšen nacionalni problem, je madžarska televizija prevzela pobudo, kako pripraviti ljudi, da bi bili v prehrani bolj zmerni, kako pripraviti debele ljudi k hujšanju. Ena izmed pobud madžarske TV je u-stanovitev kluba, v katerega se vpišejo le debeli ljudje, ljudje, ki tehtajo nad 100 kg in ki nato začno med seboj tekmovati, kdo bo več shujšal v tednu dni. Člani tega kluba se pred TV kamero teh tajo vsak teden in kazalec na tehtnici kaže, koliko je nekdo shujšal v tednu dni.
Res je, da gornja pobuda ne more biti rešilna za tolikšen problem, toda pri madžarski TV se tolažijo, da je vzbujanje zanimanja za ta problem že uspeh. In zares, ka dar se nekje uvede določena «moda», so ljudje pogosto pripravljeni nekaj žrtvovati, da bi bili «v štric z modo».
Zdravniška anketa, ki jo je zdravstvena služba izvedla na Češkoslovaškem, dokazuje, da je na češkoslovaškem 50 odstotkov žensk in 30 odstotkov moških nad normalno težo. če vzamemo poprečje, vidimo, da je temu kriva napačna prehrana. To pa iz dveh razlogov: predvsem češki ljudje uživajo preveč, najmanj 3.200 kalorij na prebivalca na dan. Če u-poštevamo dejstvo, da je 3.200 kalorij dovolj težkemu delavcu in da
je v tem češkoslovaškem poprečju všteto vse prebivalstvo, torej tudi otroci in starčki, ni nič čudnega, da imajo na češkoslovaškem težave s preveč debelimi ljudmi. Vrhu tega uživajo Čehi in Slovaki preveč močnate hrane, ki človeka redi.
Pri tem je zanimivo še to, da se Čehi in Slovaki v glavnem hranijo v menzah, za katere v svetu velja mnenje, da nudijo gostom bolj šibko hrano. Toda menze v češkoslovaških tovarnah in ustanovah nudijo gostom zelo obilno in tečno hrano, razmeroma veliko slaščic, veliko masla, sladkorja ih drugih tečnih hranil.
Do še hujših rezultatov so prišli v Avstriji. Avstrijsko ministrstvo za zdravstvo je izvedlo anketo, iz katere izhaja, da 72 odst. avstrijskih žensk tehta več kot bi smele tehtati. In avstrijski izve denec dr. Paul Popp je v tem kategoričen:	«Avstrijski človek,
predvsem pa ženska, postaja zaradi zamaščenosti odvraten». Da bi to svojo ostro sodbo nekoliko omilil, je hudomušno dodal: «Če boste letos poleti nekje videli žensko na plaži, da leži na trebuhu, bo to po vsej verjetnosti Avstrij ka, ki bo legla na trebuh, da bi ga skrila.»
Na Bavarskem pa postaja zamaščenost še hujša. Vedno več je tod in v vsej Nemčiji ljudi, ki nosijo hude posledice srčnih bolezni in okvar na ožilju. Zdravstve ne oblasti so hudo zaskrbljene in napovedujejo se ukrepi, ki pa jih bo težko izvajati, saj se je današnji človek privadil «užitku» in «uživanju», pa čeprav na lastno škodo.
NA FILMSKIH PLATNIH
Luigi Comencini:
«Delitto d’amore»
Luigija Camendnija film «Delitto d’amore» nas opozarja na vlogo naslova v filmu. Zadnje dejanje v filmu (mislim, da ga lahko razodenemo, saj ne gre za kriminalko) je protagonistov strel, ki ubije gospodarja tovarne, v kateri je njegova nova žena umrla zaradi zastrupitve na delu. Do tega zaključnega dejanja naslova ne razumemo, prav tako pravzaprav ne bi razumeli dejanja brez naslova, ke<r protagonistov strel le slišimo, a naslov nam pove, da je zadel krivca smrti ljubljenke. Naslov «a posteriori» tolmači ves film.
«Delitto d’amore» nadalju Co-mencinijevo razmišljanje prejšnjega filma: mislimo na «Lo scopone scientifico», ker je odlični «Le avventure dì Pinocchio» nastal kot televizijska nadaljevanka. Ko smo ocenili «Scopone», smo zapisali, da cenimo bolj in-timističnega Comendnija kot po pulističnega. To lahko potrdimo tudi danes, obenem pa moramo priznati, da je Comencinijev «po pulizem» vse prej kot banalen in da se nenehno poglablja.
«Delitto d’amore» prenese smisel prejšnjega filma iz mdljeja lumpenproletajrske «borgate» v tovarno. Na koncu «Scopona» nam je režiser nakazal edino pravilno izbiro v dejanju pohab-Ijene deklice, ki zastrupi milijarderko. V prvem filmu gre za zaključno dejanje delavca. Oba filma sta izrazito osebni, Co mencinijevi deli: avtor prikazuje, kot je pravilno, kar ga najbolj zanima, čustveno doživetje, o troke ali osebe, ki se ravnajo kot otroci
Končni pomen filmov pa je izrazito in radikalno polfctičesi: Comendni nam pove, da revo-ludonamo nasilje (ki je v njegovih filmih seveda še individualno, ker bi bil drugače vizionar) lahko izvira le iz občutka krivice, ki je zatiranec ne more več prenašati; v to nasilno dejanje seveda postavi tudi lastno osebno maščevanje, ker je pač živ človek in ne ie izvajalec neke strategije. Končno lahko vidimo v filmu delavca brez ideologizadje katerega 0-sebno življenje se razvija v zvezi (in obenem v nasprotju) z delom. To je nemajhna zasluga.
Herbert Ross:
The Last of Sheila»
Ameriška kriminalka «The Last of Sheila» (Un rebus per l’assassino, 1973) je film, ki ga je režiral Herbert Ross («Addio Mr. Chips», «Provaci ancora Sam»), napisal pa igralec Anthony Perkins skupaj s Stephenom Sondhelmom. Igrajo Richard Benjamin, Dyan Cannoh, James Coburn, Joan Hackett, James Mason, lan McShane, Raquel Welch in Yvonne Romaine.
Gre predvsem za zabaven, čeprav ne najbolje režiran film. Po navadi nas taki «whodunit» (zgodbe, katerih bistvo je iskanje krivca) kmalu naveličajo, kljub radovednosti, ki jo spodbujajo. Zdi se nam vendar, da je ta mehanizem (ki je obraten od tistega, ki ga vidimo v filmih Hitchcocka, kateri razumljivo zavrača take «thriller-je») v tem filmu bolje uporabljen, ko bi ga film privedel do skrajnih posledic, tako bi bilo njegovo bistvo prav v abstraktnosti mehanizma samega, bi bil še bolj uspel. Zanimiv primer abstrakcije mehanizma so po našem mnenju Conan Doylove zgodbe s Sherlockom Holmesom, katerih filmsko-televizijske verzije (ki smo jih lahko gledali tudi pred kratkim) režiserja Roga Williama Netila so mojstrsko ~o-udarile fantastično atmosfero, tudi po zaslugi protagonista Basila Rath-bona.
SREDA, 22. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 -11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost:
Kronike planeta Zemlja
12.55 Anketa o poklicih: poklici bodočnosti
13.30	DNEVNIK
14.00	Vzgojni problemi današnjih dni
15.40	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Oddaja za najmlajše
17.45	Program za mladino
18.45	Poljudna znanost:
BITKA ZA DIEN BIEN PHU
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Veliki dirigenti:
WOLFGANG SAWALLISCH:
Nocojšnja oddaja, posvečena velikim dirigentom, bo govorila o nemškem glasbeniku Sawallischu. Rodil se je v Muenchnu na Bavarskem pred 50 leti. Že koj po končani drugi svetovni vojni se je začel uveljavljati in njegova pot navzgor ni poznala padcev, kajti kmalu se je uveljavil ne le v vsej Nemčiji, pač pa tudi izven njenih meja, posebno kar zadeva področje nemške romantike. Kdor sledi glasbenemu izživljanju v svetu, prav gotovo ve, da je Sawallisch «obdelal» vseh devet Beethovnovih simfonij, da je nadalje «obdelal» ves Wag-nerjev operni opus. Seveda se ni omejil le na ti dve skrajnosti, pač pa se je poglobil v velikansko bogastvo nemške romantike, in pogosto segal tudi po glasbenih zakladih drugih, tujih ustvarjalcev
21.45	Športna sreda
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik GIRO D’ITALIA
19.30	Prijatelji gledališča 10
20.00	Koncert seksteta «Luca Marenzio»
Nastopajo sopranistki Liliana Rossi in Gianna Logue, nadalje Ezio di Cesare v falsetu, tenorist Guido Baldi, baritonist Giacomo Carmi in basist Piero Cavalli, ki bodo izvajali Adriana Banchierija «La pazzia senile»
20.30	DNEVNIK
21.00	SOSEDOVA TRAVA JE VEDNO BOLJ ZELENA
Film je režiral Stanley Donen, v glavnih vlogah pa igrajo Carry Grant, Deborah Kerr, Jean Simmons, Robert Mitchum itd. Film «The Grass is greener» je bil napravljen 1960. leta. Režiral ga je Stanley Donen, ki je režiral vrsto drugih uspelih filmov kot n. pr. En dan v New Yorku, Sedem deklet za sedem bratov. Pojoč v dežju, itd. itd. Za film «The Grass in greener» je Donen izkoristil istoimensko novelo, ki sta jo napisala Hugh in Margareth Williams, glasbo zanjo pa je pri- | pravil Noel Coward.
Angleški aristokrat lord Victor Rhyall, katerega ekonomsko stanje ni kdove kako rožnato, je sklenil odpreti svoj grad turistom, da bi s temi dohodki kril nekaj svojih dolgov. Med gosti, ki jih je kmalu dobil, je tudi bogat Američan Charhe Delacro, ki «ugotovi», da je največja zanimivost Rhyallove-ga muzeja Lady Hilary Rhyall, to se pravi lordova zakonska žena. In bogati Američan se je koj loti. Angleška dama pa kljub svoji prislovični hladnosti ne ostane hladna nasproti bogatašu z onstran Atlantika. Da bi preverila svoje čustvo in samo sebe nasploh, odpotuje v London, vendar v družbi ameriškega prijatelja. Za to zve lord Rhyall. O tem ga je obvestila neka njegova oboževalka. In mož najde zanimivo rešitev, da povabi ameriškega bogataša k sebi na grad in ga izzove na dvoboj. Lady Hilary spozna, da je povzročila nesrečo. Njen Victor pa ji vendarle da prosto pot, hkrati pa ji zagotovi, da so vrata gradu zanjo vedno odprta. In tedaj ne preveč zvesta žena ginjena ugotovi, da ji bo najbolje pri možu in otrocih in zato se ameriški bogataš vrne v domovino brez poštene ljubavne prigode
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
steklenicah, Politika ne-Biologija, Srbska zdra-
17.30
18.25
8.10, 10.50, 15.30 Šola:
Turizem, Jedrska energija, Sadje v uvrščenih, Marksizem, Matematika, vilišča itd.
BELI KAMEN Serijski film NAPADI IN ODPORI
Današnji reportaži bi mogli dati naslov tudi Napad in obramba. govori pa nam o Črni gori in Črnogorcih. Črnogorsko ljudstvo je bilo že zdavnaj objekt osvajalskih napadov. Kako so se Črnogorci teh napadov ubranili, kako so se bojevali za svobodo proti Turkom, proti Avstrijcem in proti fašističnim vojskam v drugi svetovni vojni, bo povedala kaj več današnja oddaja Obzornik Glasbene minute Oddaja skopske TV Stari mojstri: Gregor Maček Risanka
18.10
19.00
19.20
19.45
nilMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiliiiiiiiiitiuniiiiiiiiiiiliiuiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiii
31.
C. GALE
V. HERCEG

20.00	DNEVNIK
20.40 Film tedna: PEŠEC
Film «Pešec» je nemški barvni film, ki ga je lam napravil znani nemški filmski umetnik in režiser Maximilian Schell
22.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK
20.30 «Osvojitev» — dokumentarna oddaja
22.00	Zabavno - glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 17.00 Program za mladino; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.15 Nove knjige; 22.05 Ritmične figure.
TRST
12.1) Plošče; 14.30 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 16.20 Klavirski koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Male skladbe velikih mojstrov; 9.00 Glasbeni cocktail; 9.30 Minghetti-jev show; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasvet; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 15.00 Simf. glasba; 17.00 Mladi izvajalci; 17.20 Kovačičev ansambel; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Iz priljubljenih oper; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Zabava ob glasbi. NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 21.00 Po ročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Reportaža; 12.10 četrti spored; 14.07 Glasbeno-govorni spo red; 14.40 Radijska priredba: Črne mačke; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.40 Program za otroke; 18.20 Plošča za poletje; 19.50 Nove plošče: 20.20 Radijski oder; 21.15 Simf, koncert; 22.00 Ponovno na spo redu z Mino.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 11.30, 15.30. 19.30 Po ročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska priredba; 12.40 Plošča za poletje; 13-50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.00	Giro d’Italia; 16.00 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Sestanek petih; 20.50 Plošče; 21.40 Glasbeno-govorni spored.
III.	PROGRAM
8.30	Jutranji koncert; 10.00 Si-belius in Brahms; 11.40 Plošče resne glasbe; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.30 Glasba skozi čas;
14.30	Schumannov oratorij za zbor in orkester; 17.25 Enotni razred; 18.25 Francoske popevue; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Pravna veda in družba; 21.30 Puccini.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 15.40 Klavirski duo Alenka in Igor Dekleva; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Zbor Slov. filharmonije; 17.45 Jezikovni pogovori: prof: Tone Vrbovšek: 18.00 Aktualnosti; 18.15 S pop ansambli;
18.30	Naš razgovor: 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Komorno-glasbeni studio; 22.15 Mednarodni finski festival jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe.
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO
5. ETAPA «GIRA»
PO NEZANIMIVI VOŽNJI OSVOJIL ETAPO GAVAZZI
Na skupni lestvici na vrhu nobene spremembe
TARANTO, 21. — Italijanski kolesarji so se končno le izkazali na letošnjem «Giru». V peti etapi, od Saprija do Taranta, je zmagal Gavazzi, pred rojakom Gulazzijem in Belgijcem De Vlaeminckom. Zmaga je italijanskemu predstavniku pripadla po 215 km dolgi in nezanimivi vožnji, ko se je na ciljni ravnini predstavila skupina štiridesetih kolesarjev, medtem ko so zamudniki prispeli po 52 sekundah. Roza majico je tako ohranil Španec Fuente, ki je poskrbel, da je bila današnja etapa «uspavana» od začetka do konca. Merckxu ni tako uspelo spodriniti Fuenteja s prvega mesta ali mu odščipniti nekaj dragocenih sekund, vendar pa se zdi, da je belgijski kolesar pridobil pogum do tekmovanja, ki ga pred začetkom dirke po Italiji ni imel.
Edina zanimivost današnje etape je bil protest, ki so ga uprizorili prebivalci doline Senise. Ti so za pet in pol minute zaustavili kolesarje, da bi tako protestirali proti razlastitvi približno deset tisoč hektarov zemlje, ki jo je izvedla pred dvema letoma Blagajna za jug, za zgraditev nekega jezu.
Vrstni red na cilju:
1.	Pierino Gavazzi (It.)	6.04’57”
s poprečno hitrostjo 35,348 km/h
2.	Gualazzini (It.)
3.	De Vlaeminck (Bel.)
4.	Vicino (It.)
5.	Riccomi (It.)
6.	Bitossi (It.)
7.	Moser (It.)
8.	Basso (It.)
9.	Antonini (It.)
10.	Foresti (It.)
Skupna lestvica po 5. etapi:
1 Fuente	23.05'20’
2.	Moser	zaost. 33 ’
3.	Gimondi
4.	Zilioli
5.	Uribezubia
6.	Battaglio
7.	Conti
8.	De Vlaeminck	42”
9.	Bitossi
10.	Riccomi
11.	Merckx
12.	Lopez Caril
13.	Ritter
14.	Baronchelli
15.	Lazcano	1’26”
NOGOMET
Remi v finalu
pokala UEFA
LONDON, 21. — V prvem finalnem srečanju tekmovanja za pokal UEFA sta dosegli enajsterici Tot-tenhama in Feyenoorda neodločen izid 2:2 (1:1).
• * •
DŽAKARTA, 21. — V meddržavnem nogometnem prijateljskem srečanju je Avstralija premagala Indonezijo z 2:1.
• « »
AMSTERDAM, 21. — Gerrie Mue-hren, igralec Amsterdama, je izjavil, da ne bo branil barv nizozemske reprezentance na svetovnem nogometnem prvenstvu. To pa zato, ker se čuti preveč utrujenega in je absolutno potreben počitka.
Poleg Muehma, je odpovedal svoje sodelovanje v državni reprezentanci tudi Barry Hulshoff.
« * «
V okviru priprav za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu bosta danes dve prijateljski mednarodni tekmi. V Firencah bo Zaire igral proti Fiorentini, v Londonu pa bo pomembno srečanje med Anglijo in Argentino.
3:0
AGI — DOM (15:8, 15:7, 15:11)
DOM B: Tomažinčič, Grilj, Mi-kluš, Cotič. Nanut, Roldo.
V predzadnjem kolu polfinalnega dela prvenstva 2. moške divizije v goriški pokrajini je DOM B v sobotni tekmi z AGI zgubil s čistim rezultatom 3:0. Mladi domov ci so tokrat igrali dobro, morda je bila to ena izmed njihovih najboljših tekem v letošnjem prvenstvu. Toda nasprotnik je bil premočen za mlade in neizkušene igralce.
Domovci so pričeli srečanje bor-
beno in so bili do srede prvega seta enakovredni nasprotniku. Le v drugi polovici se je «belo-rdečim» nekaj zataknilo, kar je pripomoglo, da je AGI zmagal. V drugem setu je bila premoč AGI najbolj vidna. V tretjem nizu je vse kazalo, da bo Dom osvojil set, saj je v zadnjih trenutkih vodil z 11:9. Toda od tega trenutka dalje je AGI ponovno poprijel in domovci niso bili zmožni zbrati več nobene točke.
Po tem porazu DOM B nima več nobenih možnosti, da bi se povzpel na prvi dve mesti lestvice. Sedaj mu ne preostaja še srečanje z 0-lympio B za tretje mesto.
RIM, 21. — Italijo so na svetovnem odbojkarskem prvenstvu, ki bo letos v Mehiki, vključili v isto skupino z Vzh. Nemčijo, Kubo in Venezuelo. Prvenstvo se bo začelo 12. oktobra.
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Jugoslavija brez Bjekoviča?
BEOGRAD, 21. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca se bo morala skoraj gotovo odpovedati svojemu šestindvajsetletnemu sredjemu napadalcu Nenadu Bje-koviču na svetovnem nogometnem prvenstvu. Ta napadalec Partizana namreč še ni okreval po hudi prometni nesreči, ko je z avtom trčil v tramvanj in so mu šele v bolnišnici ugotovili hude zlome na levi roki, prsih in hrbtu.
Trener državne reprezentance Miljanič je še izjavil, da ne bo pozval mkogar drugega na Bjeko-vičevo mesto, čeprav mu za mesto srednjega nanadalca preosta-jata le še Dušan Bajevič in Josip Bukal. Druga napadalna konica pa je še levi Hajdukov krilec šur-jak. Toda, medtem ko Bajevič ne bo mogel odigrati prve tekme z Brazilijo zaradi izključitve, pa trenira Bukal z državno reprezentanco le nekaj dni, saj je med letom nastopal za belgijski Standard Liege. Najboljša ekipa, ki bi morala igrati proti Braziliji 13 junija v Frankfurtu, bi morala torej biti: Marič, Buljan, Krivokuča, Bogiče-vič, Katalinski, Oblak, Petkovič, Ačimovič. Bukal. Karasi in Džajič.
NOGOMETNI TURNIR ZA «5. POKAL ŠTANDREŽA»
«O. Župančič» in «Jezero» sta se uvrstila v finale
Za 3. mesto se bosta potegovala «Naš prapor» in «Kras»
V nedeljo popoldne so na štan-dreškem igrišču odigrali prvi del nogometnega turnirja za «5. pokal Štandreža», ki ga je organiziralo športno durštvo Juventina iz te vasi. Turnir je sodil v okvir manifestacij ob priložnosti 50-letnice ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italjii. Na njem sodelujejo štiri prosvetna društva, in sicer «Naš prapor» iz Pevme, z Oslavja in iz štmavra, «Jezero» iz Doberdoba, «Kras» iz Dola in s Poljan ter «Oton Župančič» iz štandreža.
«Oton Župančič» — «Naš prapor»	4:2 (2:0)
«OTON ŽUPANČIČ»; Žeziin, Briško, R. Nanut, Paškulin, Petejan, E. Nanut, D. Nanut (Marvin), G. Nanut, Klavčič, Berdon, Gomišček.
«NAŠ PRAPOR»: Gravner, Rožet (šošol), Roldo, Mikluš, Bensa
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitjiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii||||,ll||
KOŠARKA
V OKVIRU TURNIRJA CDL
Smola Borove peterke
Zaradi Sosičeve poškodbe so «plavi» doživeli visok poraz
Lloyd Adriatico — Bor 96:53 (50:25)
LLOYD ADRIATICO: Comici 12, Brandmeyr 3, Pozzecco 16, Millo 14, Meneghel 20, Oeser 16, Gotti 4, Bubnich 11.
BOR: Francia 13, Sosič 4, Pertot, Vatovec 10, Kraus 20, Barazzutti 6, Kralj, Oblak.
SODNIKA: Verh in Spizzamiglio iz Tr*stcL
PROSTI METI: Lloyd Adriatico 8:12, Bor 5:12.
PET OSEBNIH NAPAK: Kralj (53:96).
V	predzadnjem srečanju tega turnirja se je hudo poškodoval Adri-jan Sosič, ki se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom zapestja.
Tekla je deveta minuta igre. Sosič je bil do tedaj daleč najboljši v Borovih vrstah. V borbi z žogo pa sta v zraku silovito trčila Sosič in Oeser. Oba sta obležala na tleh, takoj je bilo jasno, da si je naš košarkar poškodoval zapestje, žaradi česar sO' ga nemudoma odpeljali v bolnišnico.
Tekme je bilo tedaj praktično konec. «Flavi» niso imeli moči za reagiranje na hitre protinapade močnih nasprotnikov.
Izid druge tekme:
Motori Plet — Libertas TS 61:55
(30:23).	,
b. L
MLADINSKE IGRE
SKUPINA C
Flaminio — Bor 60:44 (22:20)
BOR: Mazzucca 16, Mesesnel 4, Gombač, Dovgan 8, Gruden 8, Pegan 4, Canciani 4, Husu, Ražem in Zlobec.
SODNIKA: Bruno Furlan in Flaminio.
Flaminio je osvojil končno prvo mesto. Zmaga Flaminia je bila povsem zaslužena. Pn teni pa gre omeniti, da so naši košarkarji igrali požrtvovalno in so bili v prvem polčasu vseskozi enakovredni nasprotnikom. V drugem delu igre pa so se igralci Flaminia razigrali: izkoristili so svojo višinsko prednost in so tako zmagali z razliko i n
CGS - Breg 86:18 (57:8)
BREG: Žerjal 11, Koročec 2, Fabiani 2, Meneghetti 2, Slavec 2, Martinelli, Tedesko, Čok, Kocjančič.
SODNIK: Valter Vatovec.
Tudi Breg je odigral zadnje ko: lo tega turnirja. Brežani so proti CGS zgubili z visoko razliko, čeprav je kazalo, da bodo v uvodnih minutah le zadržali napade nasprotnikov.
V	brežanskih vrstah se je najbolj izkazal mladi Florjan Žerjal (letnik 1964).
b. L
DEČKI
Bor —CGS 72:47 (31:28)
BOR: Bruno Furlan 19, Race 14, Udovič 11, Trevisan 4, Gruden, Dovgan 6, Zlobec 6, Mazzucca 6, Pegan.
PROSTI METI: 6:16.
Borovi košarkarji so v zadnjem kolu A skupine prvenstva dečkov izbojevali važno zmago proti ekipi Centro Giovanile Studenti. S to zmago so naši košarkarji skupno z Don Boscom osvojili drugo mesto lestvice.
«Plavi» so v tej tekmi igrali zbrano in odločno. Predvsem v drugem polčasu so bili naši košarkarji dokaj zanesljivi v obrambi, v napadu pa so s prodori Furlana, Udoviča in Raceta povsem razbili nasprotno obrambo. Naloga naših košarkarjev je postala tako lažja. Trener Renato Štokelj je lahko zvrstil na igrišču vse razpoložljive igralce, ki so se dobro obnesli.
Po tekmi je bilo v Borovem taboru seveda veliko veselje, saj pomeni drugo mesto v tem prvenstvu zares lep uspeh..	...
Ferroviario — Polet n.o.
Tekme Ferroviario — Polet niso, odigrali, ker je bilo igrišče Ferroviaria zasedeno zaradi tekmovanj v kotalkanju.
b. 1.
Kontovel — Lloyd Adr. 46:57 (24:25)
KONTOVEL: Klavdij Starc 7, Nabergoj, Regent 6, Perini 7, Ivo Starc 4, Čuk 12, Ban 10, Prašelj in Majovski.
LLOYD: Bordari 24, Chibatt 11, Di Stefano 10, Ferman 8, Schillani, Fabi 4, Sanzin, Grisone, Bozzola in Massaretto.
SODNIK: Piculin.
PROSTI METT: Kontovel 4:20 in Llovd 3:18.
PET OSEBNIH NAPAK:	Ban
(34:48).
Kontovel je v odločilni tekmi zgubil s favoritom Lloydom. Trda ta zmaga je bila vse prej kot lahka za Lloyd, kajti pred seboj je imel nasprotnika, ki se ni vdal v nobenem trenutku.
Kontovelci so odlično začeli. O-bramba je popolnoma zmedla nasprotnike, ki so le s težavo prišli do koša. Nasprotno pa so domačini v napadu dosegali koš za zošem Toda proti koncu prvega polčasa so nekoliko popustili in prednost šestih točk je šla po vodi.
V drugem polčasu je Lloyd že od začetka pritisnil. Temu napadu slovenski fantje niso zdržali in lloy-dovci so si nabrali štirinajst točk prednosti. Kontovelci pa se niso vdali in so se še naprej borili, toda za zmago ni bilo več upanja.
Tekma je bila vsekakor zanimiva in na visoki tehnični ravni; gotovo je navdušila številno občinstvo.
Za kontovelsko moštvo pa je ostalo zadoščenje, da je bilo enakovreden nasprotnik najmočnejši ekipi iz Trsta.
I. S.
BEOGRAD, 21. — Beograjski Partizan je zasluženo osvojil naslov jugoslovanskega državnega mladinskega nogometnega prvaka. Tudi v drugi finalni tekmi je namreč premagal ljubljansko Olimpijo s 3:2. * * *
Na svoji turneji po Kanadi je jugoslovanski državni prvak Hajduk premagala tamkajšnjega prvoligaša Toronto s 5:1.
♦ # #
MUENCHEN, 21. — Nogometaši Bayerna so zmagali na državnem prvenstvu Zah. Nemčije. V zadnjem kolu so zgubih proti Borus-sii kar s 5:0, potem ko so v petek osvojili naslov evropskega klubskega prvaka.
KOŠARKA
RIGA, 21. — Mjada sovjetska košarkarska reprezentanca je premagala peterko ZDA z 72:69.
* * «
RIO DE JANEIRO, 21. - Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je zmagala tudi na mednarodnem košarkarskem turnirju v Riu de Janeiru, po zmagi v Sao Paulu. V zadnji tekmi so premagali Brazilijo z enajstimi točkami razlike. Na prvo mesto so se uvrstili zaradi boljše razlike v koših.
VESLANJE
Na velikem veslaškem tekmovanju v Trstu niso veslači iz naše dežele osvojili niti enega prvega mesta, ampak le dve drugi. Najboljša mesta so pobrale posadke iz ostalih italijanskih veslaških središč.
MOTOCIKLIZEM
LJUBLJANA, 20. — Poljaki so na svetovnem conskem prvenstvu v speedwayu v Ljubljani dosegli velik uspeh: kar štirje so se uvrstili med prvih osem tekmovalcev. Zmagal je njihov rojak Plech. Najboljši Jugoslovan Babič je bil 13.
KONJSKI SPORT
Znani	španski	jezdec	Martinez
De Vallejo je med nedeljskim tekmovanjem padel s konja prav pod njegova	kopita. Konj ga	je pohodil, mu	pretrgal	črevesa,	zmečkal
žolč in	povzročil	druge	poškodbe.
Nesrečni jezdec leži v barcelonski bolnišnici v zelo težkem stanju.
(Klanjšček), Mužič, Komel, Prinčič, Pavšič, Jakin, Radikon.
SODNIK: Pino Pap iz Gorice.
STRELCI: v 30. min. p.p. Radikon (avtogol), v 35. min. Klavčič, v 3. min. d.p Klavčič, v 16. min. Marvin, v 35. min. Jakin, v 36. min. Jakin.
V	prvem polčasu so boljše igrali prosvetarji iz štandreža, ki so stalno ogrožali nasprotnega vratarja. Da ni gol padel že v prvih minutah se moramo zahvaliti obrambi društva z Oslavja, posebno pa Mužicu, ki je bil verjetno eden najboljših na igrišču. Do prvega gola ie prišlo v 30. minuti igre, ko je Radikon (nehote) spremenil smer žogi in ukanil samega Gravnerja. Po tem golu so se Oslavci nekoliko zmedli in dovolili nasprotniku, da je nekajkrat prišel blizu vrat. Pet minut kasneje je Klavčič spet povedel za Štandrežce. Ob tem golu pa so nastala oporekanja, kajti nekateri so menili, da je srednji napadalec iz štandreža potisnil žogo v mrežo z roko.
V	drugem polčasu je bila igra precej enakovredna, kljub temu pa niso predstavniki društva «Naš prapor» utegnili nadoknaditi zgubljenega. Nasprotno, Štandrežci so še dvakrat povedli, in sicer s Klavči-čem ter Marvinom. Ob stanju 4:0 so domačini nekoliko popustili in je tako Jakin dvakrat zatresel Žež-linovo mrežo.
«Jezero» — «Kras» 2:1 (1:0)
«JEZERO»; Jelen, M. Dužman, Gerin (S. Frandolič), Uljan, Černič, B. Dužman, G. Frandolič (Fer-letič), Rebula, N. Gergolet, V. Ger-golet, L. Gergolet.
«KRAS»: Boscarol, J. Devetta, E. Devetta, Fontanot, Ferletič, Vižintin, Heric (Moro), Peric, Šuligoj, S. Vižintin, Vižintin.
SODNIK: Pino Pap iz Gorice.
STRELCI: v 25. min. p.p Dužman, v 7. min. d.p. Ferletič, v 32. min. Vižintin.
Tekma med Doberdobci in Dolani je bila precej enakovredna že od samega začetka. Igralo se je pretežno na sredini igrišča, z redkimi protinapadi proti obojim vratom. Do gola je prišlo v 25. minu ti prvega polčasa, ko je Dužman premagal Boscarola. Reakcija Dolanov je bila takojšnja, kljub temu niso kraški napadalci uspeli pre-magatj, pazljivega vratarja. Jelena.
V	drugem polčasu so Doberdobci podvojili v 7. minuti s Ferletičem.
S tem golom so si prosvetarji Pt) «Jezero» pravzaprav zagotovili končno zmago in uvrstitev v veliki finale. Proti koncu tekme so tudi Dolani z Vižintinom prišli do gola.
V	nedeljo, 26. maja se bodo na štandreškem igrišču ob 15. uri srečali predstavniki društev «Naš prapor» in «Kras» za tretje in četrto mesto. Finale za prvo mesto bo ob
16.30,	in sicer med društvoma «Jezero» in «Oton Župančič».
P. R.
V počastitev 5. maja, dneva u-stanovitve prve slovenske vlade, je šahovsko društvo «Čaven» iz Ajdovščine izvedlo pod pokroviteljstvom občinske skupščine šahovski hitropotezni turnir mest in krajev Slovenskega primorja.
Tekmovanja se je udeležilo 15
riiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
OBVESTILA
KASTA vabi svoje člane, dijake tržaške slovenske trgovske a-kademije in simpatizerje, da se udeležijo tradicionalne nogometne tekme KASTA — «Trgovska», ki bo v soboto, 25. t.m. ob 15. uri na nogometnem igrišču v Padri-čah.
« • •
ŠD Breg sporoča, da bo jutri odhod avtobusa v Ljubljano ob 6.50 od Domja skozi Dolino, Bo-Ijunec in Boršt. Vodstvo izleta prosi prijavijence za točnost.
štiričlanskih ekip.
Po desetih kolih turnirja je bila prepričljivo v vodstvu ekipa Sežane, ki pa je v finišu popustila in ekipa IDRIJE v postavi: Kovač, Bevk, Crnobmja in Šemrl, čeprav ni nastopila v najmočnejši postavi, je v zadnjih štirih kolih zmagala z rezultatom 4:0 in zasluženo osvojila prvo mesto in prvi pokal.
Končni vrstni red:
Idrija 42, Ajdovščina Sežana in Piran 40,5, Koper 39,5, Postojna 35, N. Gorica 33,5, Tolmin 30, Šempeter pri N. Gorici 28, Dom JLA Ajdovščina 25, Bovec 22, Cerkno 19, Vipava 10, Solkan 8 in Senožeče 6,5.
Izredno izenačeno tekmovanje je pokazalo, da tudi šahisti potrebujejo sodnike, ker je med tekmovanjem prihajalo do različnih tolmačenj pravil in turnirsko razsodišče ni bilo kos nalogi.
NOGOMET
«i
POKAL RONCHI»
Primorec z lahkoto odpravil Edilcolor
Union je doživel visok poraz
Primorec — Edilcolor 2:0
PRIMOREC: Kante, Husu, Sluga, Čuk, Sosič, B Križmančič (d.p. B. Kralj), Deste, Valdi Možina, Pavel Kralj, Stranjščak, Rado Križmančič (d.p. D. Možina), 12 Vladimir Kralj.
STRELEC: v 6. in 27. min. p.p. Pavel Kralj.
Primorec je s precejšnjo lahkoto odpravil enajsterico Edilcolor. Tekmo si je zagotovil že v prvem polčasu. Zmaga Trebencev bi bila lahko še višja, a slabi sodnik in pa zelo groba obramba gostov sta preprečila trebenskim napadalcem, da bi povišali rezultat.
B. Križmančič
Union — Costalunga 0:5 (0:2)
UNION: Vedana, Del Zio, Benčič, Sartori, Bandi, Dessenibus, Ancona, Vicini, Morgan, Attini,
Zahra. 13 D'Agnolo.
COSTALUNGA: Cecchini, Scher-li, Plet, Macor, Leban, Zanconre, Marassi, Visintin, Srpič, Milcenich, Cavalli, 12 Furlani, 13 Chiobini, 14 Pohlen.
Že od prvega trenutka je kazalo, da bo mora) Union kloniti. Igra Costalunge je bila vseskozi lepa in branilci Lnona so imeli mnogo dela.
Tudi v drugem polčasu je bila igra Uniona zelo zmedena zlasti v prvi vrsti, medtem ko so igrali branilci še kar dobro. Vratar Vedana je moral kljub temu kloniti še trikrat nasprotnikom.
Omeniti je treba še, da sta v vrstah Uniona nastopila tudi dva naraščajnika, Ancona in Benčič, ki sta se še kar dobro izkazala.
Mauro
I.
Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva
Nizozemska: vse okrog Crujffa
Ajax v državnem dresu - Velika vloga denarja
Nizozemska, majhna država z dokaj čudno športno tradicijo. V glavnem se tam odlikujejo ženske. V plavanju in atletiki. Tudi slovita «leteča mamica» Fany Blankers - Koen je bila Nizozemka.
Nogometna reprezentanca je res prava izjema. Na svetovno prvenstvo se je letos uvrstila tretjič v svoji zgodovini z naslednjimi rezultati:
Nizozemska — Norveška 9:0 Belgija — Nizozemska 0:0 Nizozemska — Islandija 5:0 Islandija — Nizozemska 1:8 Norveška — Nizozemska 1:2 Nizozemska — Belgija 0:0 Pred Belgijo se je v končni lestvici znašla le zaradi boljše razlike v golih. Belgijci so jih dali 12, prejeli pa nobenega, Nizozemci pa so prejeli dva, dali pa 24!
Rekli bi lahko, da je bila Nizozemska enakovredna Belgiji, 24 golov proti sicer šibkim ekipam in v samo 4nt)ekm* iiH'T>& pomeni j da Nizozemci znajo zadevati in ne poznajo usmiljehja.
Vzpon nizdžeroskega. .uogoroet^ se je začel leta 1969 in je imel doslej izključno klubski značaj. V finalu pokala evropskih prvakov se je pojavil tedaj proti Milanu Ajax. Milančani so dobesedno pometli z Nizozemci s 4:1, slednji pa so se v finalu pojavili tudi leto kasneje čeprav v dresu Feyenoorda. Z 2:1 so premagali favorizirani Celtic. Ajax se je nato «razbesnel» in tri leta zaporedoma osvojil ta turnir. Leta 1971 z 2:0 proti šibkemu Panathinaikosu, nato z istim rezultatom proti In-terju in lani z 1:0 proti Juven-tusu.
Že od leta 1969 je za Ajax vedno nastopal Johan Crujff, ki ima sedaj 27 let. Po zadnjem uspehu se je Crujff naveličal dolgočasnega domačega nogometa in je šel po milijone v Španijo. Ajax pa je začasno opustil ambicije na vodilna mesta v Evropi.
Kdo je sploh ta Crujff, okoli katerega se vrti vsa nogometna Evropa in je že dvakrat prejel «zlato žogo» kot najboljši igralec stare celine?
Sedaj igra za Barcelono, ki se je po njegovi zaslugi po 15 letih čakanja prikopala do državnega na slova in dosegla na domačih tekmah nenavaden popreček 90.000 gledalcev na tekmo. Crujff velja Barcelono 500 milijonov letno, tamkajšnji nogometni menažerji pa se nad to ogromno vsoto ne pritožujejo. Crujff je baje zaljubljen v nogomet, nič manj pa v denar. Od kluba prejme več kot 150 milijonov letno, poleg tega pa še do-
datke za gole in druge zasluge. S pomočjo nekega novinarja je tudi napisal knjigo «Moje življenje za Barcelono» in je v nekaj tednih prodal 100 tisoč izvodov. V prodaji je tudi plošča, kjer poje nizozemske pesmi. Dodati je treba še honorarje za trgovsko reklamo in za intervjuje. Leteči pogovori z novinarji na igrišču so zastonj, daljši na domu pa veljajo približno pol milijona lir vsak. Njegov račun pri Banco Nacional
IGRA V 3. SKUPINI skupaj z Urugvajem, Švedsko in Bolgarijo
SPORED TEKEM:
15. junija v Hannovru Urugvaj — Nizozemska 19. junija v Dortmundu Nizozemska — Švedska 23. junija v Dortmundu
Bolgarija — Nizozemska NA PREJŠNJIH SP: 1934: izločena v osmini finala
----(2:3 proti Švici)
1938: izločena v osmini finala (0:3 proti češkoslovaški)
de Suiza vrtoglavo raste in upravičeno ga imenujejo za «Onassisa nogometašev».
Crujff pa ni objesten. Zaveda se, da je odvisen od tovarišev in z njimi deli honorarje trgovske reklame. Njegov prvi zaslužek so bile napitnine nogometašev Ajaxa, katerim je kot deček čistil čevlje. Crujff bo v Španiji ostal vse do konca sezone 1976, ko bi se rad preselil v Italijo.
Glede bližnjega svetovnega prvenstva meni: «Izrazitih favoritov ni. Izenačenost na vrhu je velika. Za prvo mesto moram navesti vsaj nekaj ekip: obe Nemčiji, Italijo, Brazilijo, Poljsko in Nizozemsko. Morda še Jugoslavijo.»
Crujff se zaveda, da so bili zadnji nizozemski uspehi vezani izključno na klube, je pa povsem prepričan v velik napredek tudi v reprezentanci. Klubi so močnejši tudi zaradi pomoči tujih igralcev.
Nizozemska igra v «železni» skupini turnirja. Počasni Urugvaj je skoraj gotovo obsojen na točo golov. Malo bolje se bo, verjetno, godilo Škotski, ki pa igra tudi napadalen nogomet in bi lahko pokazala na tem srečanju eno najlepših tekem prvenstva. Bolgarija je že večkrat pokazala, da ne zna ceniti dragocenih nog slavnih i-gralcev. V zadnji tekmi osmine finala bo o napredovanju morda že vse odločeno in rezultat H u tegnil biti nezanimiv.
Ritem Ajaxa, na katerem sloni
reprezentanca, poznajo vsi nogometni strokovnjaki in dobro vedo. da se mu je težko upirati. Igrati je treba hitro, loviti vsako žogo in odločno siliti naprej. Vsak zastoj napadalci hitro izkoristijo in že so nevarno pred vrati. Nizozemci so sposobni tako igrati celih 90 minut in kdor se temu preklen-skemu ritmu ne prilagodi je brez pogojno zgubljen.
Ajax je do mednarodne slave privedel tehnični vodja Rinus Mi chels, ki je nato šel v Barcelono, kjer ga je dohitel Crujff. Dvojico Crujff — Michels bodo sedaj ponovno «prenesli» v domovino, o vrednosti cele ekipe pa še obsta jajo dvomi. Kot vedno gre za de nar. 9 «ajaxov», ki so bili izbra ni za državni dres je namreč zahtevalo od zveze zelo visoke hono rarje in posebno zavarovalnino. Baje so zadevo premostili in u-godili igralcem ter se naknadno sporazumeli za delitev honorarja, ki ga mednarodna zveza priznava na podlagi števila prodanih vstopnic vsem ekipam, ki se uvrstijo v višja kola. Crujffa so poleg tega zavarovali za 825 milijonov.
Michels zelo rad govori o sve lovnem prvenstvu, nerad pa na vaja možnega zmagovalca. Vsekakor lahko sklepamo, da najbolj ceni ZR Nemčijo. Michels predvideva, da bo med svetovnim prvenstvom prevladovala zaprta i-gra. Nezanimivi igri se bodo izognile le tiste ekipe, katerih moč sloni izrazito na napadu. Poleg Nemčije so to še Škotska, Brazilija in seveda Nizozemska. Saro ni trdno prepričan, da se bo Nizozemska vključila v vzdušje pr venstva. boji pa se tudi «pozicijske vojne» ker je njegovim varovancem več do nog kot do državnega dresa.
Nizozemska ima res odlično prvo vrsto, primanjkuje pa ji enakovrednih rezerv.
Tuji izvedenci so skoraj vsi pre pričani. da bo Nizozemska merila na finale. V primerjavi z drugim favoritom, ZRN, jo bolj cenijo v napadu, zaradi večje duhovitosti in iznajdljivosti, vendar menijo, da je njena obramba bolj ranljiva, ker se branilci radi potisnejo proti nasprotnikovim vratom in ustvarijo za protinapade ugodne praznine.
Od znanih mojstrov je le Hele nio Herrera odločil, da Nizozem ska na SP ne bo odigrala nobene vloge. «Vse premalo ima mednarodnih izkušenj na takih turnirjih», je bila njegova sodba, ki je tudi edina skrb nizozemskega trenerja Michelsa.
Bruno Križman
TONE
SVETINA
Sunki mrzlega vetra so naznanjali spremembo. Jožu je kljuvalo v sklepih. Zmenjen je bil s Karmen, da bo prišla zvečer v Vrata. Več mu je bilo do njenih ognjevitih očd m toplih rok kakor do teh mrzlih skal. Plezal je ven iz soteske.
«Dobro, da smo sami!» je vpil Miha. «Če bi bila z nami Pavla, bi tu nekje bivakirali, prav zagotovo! Ko bi zagledala eno samo zvezdo, je nihče ne bi spravil naprej!»
Polička jih je vodila v znano smer, ki pripelje do Jugove grape. Čop je zavriskal, Zlatorogu in njegovim kozam na čast. Po dobro poznanih terasah, kjer so hodili gamsi, so priplezali v Jugov steber in odondod na vrh.
Po štirinajstih urah .plezanja po labirintu, polnem očarljivih skrivnosti, težav in neznank so kljub sila težki orientaciji našli izhod. Na robu stene nad Luknjo so omagani popadali na tla. V Trenti so Lahi že prižigali luči v kasarnah; na vrh Triglava pa se je obesil oblak. Na škrbinah nad njimi je zapiskal gams. Vzdignili so trop, ki je počival. Potočilo se je nekaj kamnov. Ljudje ven, gamsi noter po Zlatorogovih stezah ..,
Tako se dogaja vse življenje.
10
Ko Je Cop mislil na Karmen, se je ona sama sprehajala pod steno in mislila nanj. Od oskrbnika je izvedela, da so v
steni. Pol leta je živela v Franciji. Oče jo je bil poslal k svojim poslovnim prijateljem, da bi se izpopolnila v fracoščini in oplemenitila svojo vzgojo s toplim francoskim okusom ter se seznanila s pariškimi umetniškimi galerijami. Na tihem je oče upal, da se bo hči le nad kom navdušila in se poročila. Tudi doma je imela resnega oboževalca, ki je že nekaj let hodil za njo in jo snubil Našla je vsakovrstne izgovore. Najprej je neznansko zavlekla študij, potem pa še svoje izpopolnjevanje ng različnih področjih, da bi bila bolj kulturna in občudovanja vredna... V resnici je	bila	še vedno razvajen otrok,	ki	z
zvijačo ali trmo doseže,	kar	si želi, ne da bi mislil, če	je	to
prav ali ne.
Stena jo je izzivala. Upala je, da ima že toliko moči, da jo bo z Jožem preplezala, če se bo poročila z bankirjem, Jd ji bo lahko nudil še	več	kot oče, bo počela, kar se	ji	bo
zljubilo. Toda zdaj je prosta	in mora doživeti nekaj kar	jo	bo
lahko dvigalo pred njo samo in pred njim. Sita je bila velemesta, njegovih trgovin, galerij, cerkva in ustanov. V morju ljudi se je počutila neznatno in zahrepenela je po domačih hribih.
V Parizu je doživela nekaj ljubezenskih avantur Razvnela je nekega pesnika, še bolj pa nekega slikarja. Dala se je poučiti, kakšna je ljubezen po francosko. Spomin na utripajoče luči mesta, na nočne lokale, na objeme in vse, kar ji je posrkalo toliko moči, da je naposled začutila v sebi praznino in dolgočasje» je tu pod steno izgubljal svoj pomen in svojo vrednost. Mnogo več ji je bilo do tega, kar je doživela s Čopom, čeprav ni doživela veliko. Globoko je vdihavala sveži zrak ter prisluhnila zvokom klinov in padajočemu kamenju.
Ni mogla pozabiti, kako jo je nesel prek ledenika, ne da bi spregovoril eno samo besedo. V njem je slutila nerazumljivo moč, ki jo je privlačevala močneje, kot je bila sposobna upirati se.
Sprva ni imela z njim nobenega posebnega namena. Ljudem je hotela pokazati, da jo vodi najslavnejši gorski vodnik.
Razdražiti je hotela tiste ženske, ki so plezale z njim, jim zbuditi ljubosumje. Njega kot prej mnoge druge — pa je hotela zmešati, da bi se vanjo zatreskal. V tem zavajanju je iskala potrdilo svoje moči in lepote.
Zdaj, ko ga je slutila v steni, pa je začutila, da ga hoče imeti vsega in ga spoznati v dno duše. Vseeno se ga je nekoliko bala. Ni vedela, kaj je v njem, da se tako razlikuje od drugih moških. Izkušenj je imela dovolj, pa ga nd mogla nikamor prišteti. Zdel se ji je nevarna neznanka, kakor stena, ki jo bo z njim preplezala.
V svetu, kjer ga je lahko spoznavala, je bil tako daleč nad njo, da ga je lahko samo slutila. Zato pa ga je hotela speljati na bojišče v posteljo, kjer bo njena premoč nesporna.
Vmdla se je v kočo. Sedla je in pasla oči po neznanih ljudeh. Kar prav ji je bilo, ko je zagledala Slokega. Obraz se mu je razlezel v zadovoljen nasmeh, ko mu je prikimala in ga poklicala.
«Z dovoljenjem, če lahko prisedem, gospodična...»
«Prav vesela bom. Bom vsaj laže pričakala čopa.»
Sloki je prikril nevoljo ter vrgel v kot nahrbtnik s cepinom in vrvjo. Vrnil se je in ji segel v roko
«Slišal sem, da ste v Parizu.»
«Sedaj sem tu. Zaželela sem si samote.»
«Krasno! Potem vas jaz lahko popeljem v martuljške vrhove. Tam je pravi raj, prostor za angele, ne za ljudi... Zagotavljam vam, da teden dni ne bova srečala človeka...»
Smehljaje ga je zavrnila:
«Kaj bom z vami sama, profesor... Vi ste nevarni! Preveč poznava drug drugega, da bi bilo lahko to zanimivo...»
«Kakor se vzame, gospodična! Morda pa se malo manj poznava, kot si mislite... Ne vem, če vam je znano, da sem dolga leta hrepenel po vas... vas koval v zvezde... celo nekaj pesmi sem vam posvetil...»
Postala je radovedna:
«Pesmi, pa zame? No, niste bili edini .in škoda, da mi to poveste tako pozno. Po lastni krivdi ste zamudili vlak Na Čopa čakam ...
«Na Čopa?! Ste še vedno nori nanj? Ne razumem, zakaj!»
«Vi še marsikaj drugega ne razumete.»
«No, saj nič ne rečem, da ni zanimiv. Toda vidva sta vendar dva povsem različna svetova .. »
«Saj to je vendar tisto, kar privlači, dragi profesor. Samo vam povem, pa prosim, da ohranite zase: hočem, da me vodi najboljši izmed vas! Zakaj — tega vam ne povem!»
«Oprostite, kako sem slep!» ja dejal in jo pobožal po roki. «Kako sem neumen, da ne znam prav nič sklepati, če vam bo uspelo, da znorite njega, vam že vnaprej čestitam! Toda povem vam, čop je trd oreh...»
«Naj bo! Zob si ne bom polomila. Rada počenjam neobičajne stvari, ker me to zabava ... kakor tudi vi, profesor...»
«Morda sva si res malo podobna. Če že ne podobna, pa sva si vsaj toliko blizu, da me ne boste izdali, kot jaz ne bom vas. Gospodična Karmen, na uslugo sem vam, vsako uro ponoči ali
i podnevi, tu v gorah ali v mestu Karkoli bo, obrnite se name!»
«Hvala! Prijela vas bom za besedo! Sedaj pa bi vas prosila, da mi poveste kaj o alpinistih in alpinizmu, da bom na tem področju nekoliko bolj doma. Prišla sem semkaj zato da bova z Jožem preplezala steno ...»
«A tako! že steno?! To bo pa nekaj posebnega.»
«Steno, da steno!» je rekla in naročila za Slokega, ki je bil vedno žejen, vina.
Sloki se je odžejal.
«Dobro, če vas to zanima S čopom boste plezali, jaz pa vam bom dajal idejne instrukcije . Naj vam kaj povem o plezariji s psihoanalitičnega gledišča, če hočete samo bistvo stvari... Gotovo veste, da psihoanaliza deli človekovo duševnost v njegov socialni jaz in kozmično ono.
(»/•■aaijevanit sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	22. maja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst
VLADA Nfl ZATOŽNI KLOPI ZARADI GOSPODARSKE POLITIKE
Ob nenehnem naraščanju draginje se obeta ostrejši sindikalni boj
V načrtu je pet srečanj med sindikati in vladnimi predstavniki - Skokovita inflacija od lanskega do letošnjega aprila
RIM, 21. — Državni statistični urad — ISTAT je sporočil, da je bil za april 1974 izračunan dokončni pokazatelj cen za potrošniško blago, ki zadeva delavce in uradnike (osnova 1970 = 100) ter je znašal 138,6, s poviškom za 15,6 odst. v primerjavi z istim mesecem lanskega leta ter za 1,2 odst. v primerjavi z mesecem marcem.
V	primerjavi s prejšnjim mese-
cem (marcem) so spremembe na raznih področjih naslednje: prehrana - zvišanje za 1,4 odst., oblačila za 1,3 odst., električni tok in goriva za 3,2 odst., najemnine za 0,7 odst., usluge in drugo za 0,8 odst. V primerjavi z aprilom 1973 so bile spremembe naslednje:	prehrana-
zvišanje za 14,2 odst., oblačila za 15,7 odst., električni tok in goriva za 38,3 odst., najemnine za 2 odst., usluge in drugo za 18,5 odst.
V	tem okviru skokovitega porasta cen ter hude inflacije se začenjajo pogovori med sindikalnimi predstavniki in raznimi ministri. Prvi sestanek bo na ministrstvu za proračun prihodnji petek, 24. maja ob 17. uri. Na dnevnem redu je vprašanje politike investicij, italijanskega Juga, energije, davčne politike ter cen.
Vsa srečanja med sindikati in prizadetimi ministri bodo na ministrstvu za proračun. To se je zvedelo iz pisma, ki ga je minister za proračun poslal davi federacijam CGIL, CISL in UIL. Srečanj, ki kot znano pripravljajo nadaljnjo konfrontacijo med vlado in sindikati, do katere bi moralo priti v prvi polovici junija, se bodo udeležili razni ministri, ki so pristojni za posamezne sektorje, razen ministrov a proračun, za zaklad, za finance in za delo. Na prvem srečanju bodo zato prisotni tudi ministri za Jug, za industrijo ter za državne soudeležbe.
V	ponedeljek, 27. maja bodo obravnavali vprašanja stanovanj, javnih del in pravičnih najemnin. Navzoči bodo ministri za pravosodje, za prosveto, za javna dela in za Jug.
Vprašanje prevozov bodo obravnavali na srečanju 31. maja. Navzoči bodo ministri za prevoze, trgovinsko mornarico in državne soudeležbe.
Četrto srečanje bo posvečeno kmetijstvu ter je določeno za 3. junij. Udeležili se ga bodo ministri za kmetijstvo, za industrijo, za državne soudeležbe ter za Jug.
Zadnje srečanje je predvideno v torek, 4. junija: tedaj bodo razpravljali o zdravstveni reformi in o pokojninah. Navzoča bosta ministra za delo ter za zdravstvo.
Danes se je začela v glavnem mestu seja predstavnikov kategorij in deželnih sindikalnih kadrov, ki jo je sklicala enotna federacija, da bi obvestila sindikalne kadre o poteku konfrontacije z vlado. Poročilo je prisotnim podal konfederalni tajnik CISL Romei. Še pred njim je
PROTEST
Pompilio Torti, 29-letni vročekrvni Rimljan, je iz protesta splezal na vodnjak Tritone na Trgu Barberini ter tam čepel dve uri. Da bi «zabelil» svojo protestno akcijo se je z britvico porezal po roki, trebuhu in prsih. Njegovo jezo in sklep, da tako odločno protestira, so izzvali agenti prometne policije, ki so mu zaplenili motorno kolo «kavasaki 900» zaradi vrste prometnih prekrškov in ker je vozil brez vozniškega dovoljenja in brez zavarovanja.
Svojski kontestator je vzbudil radovednost Rimljanov, ki so se zbrali v velikem številu o-krog vodnjaka in z zanimanjem sledili razvoju dogodkov. Ob koncu je popustila policija, ker je gruča radovednežev povzročala velik zastoj v prometu. Agenti so vrnili Tortiju motor, prijavili pa so ga sodniku zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja.
POROKA STARE MAME
Precej radovednežev je spremljalo poročni sprevod v francoskem kraju Salignac: za brhko nevesto so korakali o-troci z vnuki in pravnuki. Nevesta je bila Simone Checal, ki je s svojimi 58 leti najmlajša francoska prababica. Po dveh letih vdovstva se je ženska omožila s 63-letnim vdovcem Renejem Bouguinom iz Lgona.
ovoril generalni tajnik CISL Stor-, ki je obvestil navzoče o spo-jdu srečanj z vlado, o čemer smo ; poročali zgoraj. Tajnik konfede-icije CISL Romei pa je v svojem oročilu poudaril kritično stališče o vladne gospodarske politike. Na-alje je v zvezi s stališčem enotne sderacije dejal, da «obstajajo da-es objektivni pogoji, da se doseže ekaj več kot v preteklosti». Nada-e je izjavil: «Ne bomo zmagali ovsod,» toda če se bo gibanje an-ažiralo za te zahteve ter bo do-azalo svojo pripravljenost, da po-eča pritisk, «se nam bo posrečilo, a odpremo precej pomembnih pro-orov na fronti pogajanj in obram-ie tradicionalnih ravnotežij.»
Romei je nadalje poudaril, da je treba reševati vsa ta vprašanja zelo hitro in da je treba že pred 6. junijem mobilizirati vse delavce ter sploh vse zmogljivosti za pritisk in za boje, ki so v teku (kmečki delavci, gradbinci, delavci na področju prehrane ter železničarji). Tajništvo je nadalje sklenilo, da se skličejo na deželni in pokrajinski ravni sindikalni aktivi ter da čim-prej pride do konference za investicije na Jugu.
Sledila je diskusija, ki pa je pokazala, da razne sindikalne organizacije kritično ocenjujejo predloge enotne federacije. Sindikalist Giorgi, ki je govoril za gradbince, je zahteval, da mora enotna federacija napovedati deželne stavke ter druge oblike akcij več kategorij. Poudaril je, da je sindikat gradbincev v nevarnosti, da mu delavci ne bodo več verjeli, ker ni dosegel otipljivih rezultatov in ni popolnoma jasno prikazal svojega stališča napram vladim organom. Istega
mnenja je bil tudi sindikalist Bot-tazzi od enotne federacije kemičnih delavcev. Sindikalist Degli E-sposti pa je napovedal stavko železničarjev za 5. junij in ne za 31. maj (ko bo prišlo do srečanja za prevozniške probleme). Degli Esposti je še poudaril, da je treba doseči v kategoriji železničarjev največjo enotnost, ker bi bila sicer akcija tvegana in mogoče celo neuspešna.
Davi se je začela vsedržavna stavka, ki bo trajala 48 ur in ki zadeva federacijo kmečkih delavcev vseh treh sindikalnih organizacij. Kmečki delavci zahtevajo obnovo vsedržavne delovne pogodbe ter e-nakopravnost z industrijskimi delavci na področju socialnega skrbstva.
Prihodnjega 29. maja bo stavkalo 150 tisoč delavcev prehrambne stroke. Sklep je sprejela enotna federacija FIL1A. Istkega dne bo tudi 24-urna stavka 100 tisoč pekov.
uiiiiiiiiiiiliiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuinfiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiii
PO ENOMESEČNI SODNI OBRAVNAVI V B0CNU
Danes razsodba za župnika Sv. Jedrti Steinkassererja
Tožilec zahteva 18 let zapora, branilec pa popolno oprostitev
BOČEN, 21. — V teku jutrišnjega dne bo don Joseph Steinkasserer, župnik Sv. Jedrti v dolini Ulten, ki so ga nekateri časnikarji krstili za «lepega duhovnika», «babjeka v duhovniški obleki» in «pomopfarrerja» (pornoduhovnika), zvedel za svojo usodo. Za jutri zvečer je namreč predvidena razsodba bocenskega porotnega sodišča, ki je sodilo duhovniku, obtoženemu, da je ubil svojo hišno pomočnico Louise Platzgummer. Le ta je bila zadavljena v župnišču v noči od 6. na 7. november lani.
Tožilec, ki je trdno prepričan, da je duhovnik zadavil svojo hišno pomočnico, je zahteval zanj 18 let zaporne kazni, branilca pa sta zahtevala popolno oprostitev. Odvetnik Nuvolone, ki je imel davi zaključni obrambni govor, je skušal pojasniti, zakaj je med zasliševanjem duhovnik dai protislovne izjave. V tej zvezi je poudaril, da protislovja še niso obremenile indicije in v ta namen citiral več primerov nedolžnih obtožencev, ki so ravnali prav tako kot župnik Sv. Jedrti.
Proces, ki se je začel 24. aprila, je predsednik dr. Nardi vodil s trdo roko in izredno točnostjo. Enkrat je celo kaznoval branilca, ker sta se javila v sodni dvorani z nekajminutno zamudo. Obravnavi je prisostvovalo številno občinstvo, ki mu je bila usoda don Steinkassererja pri-srcu. Po večini je šlo za njegove župljane, ki so večkrat s takim kričanjem komentirali izjave obremenilnih prič. tako da je predsednik enkrat dal izprazniti sodno dvorano.
Poleg duhovnika so verjetno njegovi župljani tisti, ki čakajo z nai-večjo nestrpnostjo na razsodbo. Vaščani Sv. Jedrti, ki so prepričani, da bo župnik oproščen, se pripravljajo na veliko slavje. V ta namen so ustanovili poseben odbor, ki ima nalogo prirediti župniku slovesen sprejem. Praznovanje se bo začelo takoj po razglasu razsodbe.
če pa sodniki ne bi verjeli don Steinkassererju? Župljani so se pripravili tudi na to možnost. V načrtu i-majo ostre represalije proti mežnar-ju Hansu Bertagnoliju, glavni obremenilni priči na procesu in lastniku največje gostilne v Sv. Jedrti. Nekajkrat so mu že grozili, pred veliko nočjo so mu dali «predujem» in ga opomnili: «če bo Steinkasserer obsojen, se boš moral pobrati od tod.»
Razumljivo je torej, da Bertagnoli s strahom pričakuje sklep porotnega sodišča. Kljub vsemu pa se zaveda, da zanj v Sv. Jedrti ni več prostora. Ostal bo, neodvisno od razsodbe, kolikor bo nujno potrebno, da proda gostilno. Župljani imajo obtoženega duhovnika že za neke vrste mučenika, ne glede na to, da so vse njihove fenske kar letele za njim. Ljubosumje nima državljanske pravice v dolini Ulten.
izjavili, da sedaj boljše poznajo ne samo kulturo temveč tudi splošne razmere v Jugoslaviji in da je to spoznanje spremenilo njihovo mišljenje o Jugoslaviji. To je najbolje izrazil Boell na sinočnji svečani večerji, ko je dejal, da je Jugoslavija pravi vzor, ki odgovarja jiliem mednarodne organizacije pisate'jev, ker je irternacio-nahsticno opredeljena m daje velik prispevek mednarodnemu sodelovanju in razumevanju, s svojo notranjo ureditvtjo- pa daje zgled, kako naj se razvija kultura narodov in narodnosti zno* *r:;j ene države.
Sinoči je v Ohridu v imenu predsednika Tita Mitja Ribičič priredil slovesno večerjo za udeležence konference mednarodne organizacije PEN klubov, na kateri je Ribičič v svojem govoru med drugim seznanil udeležence konference z notranjim razvoiem Jugoslavije in njeno zunanjo poiii'ko.
B. B.
PO ANKETI ZAVODA HARRIS
VEČINA AMERIČANOV PREPRIČANA DA NIX0N NI POVEDAL RESNICE
Ogorčena reakcija senata na poskus Bele hiše, da bi zavrla preiskavo posebnega tožilca Jaivorskega
HAAG, 21. — Ministrski predsedniki Nizozemske, Surinama (bivša nizozemska Gujana) in nizozemskih Antilskih otokov so sklenili, da bo Surinam, ki je avtonomen od leta 1954, dobil konec prihodnjega leta neodvisnost.
WASHINGTON. 21. — Po anketi, ki jo je izvedel zavod za raziskovanje javnega mnenja Harris o zadevi Watergate, 45 odstotkov A-meričanov verjame več Deanu kot pa predsedniku Nixonu. Kot je znano je John Dean, bivši svetovalec za pravosodje Bele hiše, glavna o-bremenilna priča proti ameriškemu predsedniku. Lani je pred preiskovalno komisijo ameriškega senata javno obtožil šefa Bele hiše, da je neposredno sodeloval pri poskusih utišanja škandala Watergate s podkupovanjem zaprtih vohunov.
Vedno po anketi Harris je le 32 odstotkov državljanov prepričanih, d« Nixon ne laže, ko trdi, da so ga svetovalci prevarali, 23 odstotkov pa je neodločenih.
Pri vsem tem je zanimivo, da je velika večina Američanov prepričanih v krivdo šefa Bele hiše. Kar 52 odstotkov anketiranih je izjavilo, da je Nixon sodeloval pri poskusu utišanja škandala, le 30 odstotkov pa jih je zagovarjalo delo predsednika.
Anketa nazorno prikazuje kako vratolomno pada zaupanje Američanov v poštenost svojega predsednika. Da bi zavrl krizo nezaupanja in prepričal državljane o svoji nedolžnosti je dal Nixon v objavo prepise magnetofonskih posnetkov svojih pogovorov s sodelavci. Pri računu pa se je pošteno uštel, saj so prepisi dali povod za plaz obtožb proti predsedniku in zahtev, naj odstopi.
Sodnik John Sirica je medtem danes obsodil na deset mesecev zaporne kazni Jeba Stuarta Magru-derja, bivšega podpredsednika Ni-xonovega volilnega odbora, zaradi lažnega pričevanja. Magruder je skupaj z Deanom ena od glavnih obremenilnih prič. V svojih izjavah je zlasti ostro obtožil bivšega pravosodnega ministra Mitchella ter svetovalca Haldemana in Ehrlich-mana kot pobudnike vohunskega načrta.
Precej prahu je dvignila tudi obtožba posebnega tožilca Jaworske-ga Beli hiši, da mu onemogoča preiskavo. V tej zvezi se je pravosodna komisija senata sestala na izredni seji in ostro obsodila Ni-xonovo delo. še posebno polemični so bili posegi republikanskih predstavnikov, ki so opozorili, da nesmiselno pričakovati od tožilca objektivno preiskavo ter mu istočasno onemogočiti dostop do virov informacij. Pritožbe JaworsKewa se nanašajo zlasti na dejstvo, da mu Bela hiša noče izročiti vseh zahtevanih magnetofonskih posnetkov.
Konferenca izvedencev o omejitvi
konvencionalnega orožja
ŽENEVA, 21. — Konferenca vladnih izvedencev bo od 24. septembra do 18. oktobra letos razpravljala v Luzernu o omejitvi ali prepovedi uporabe konvencionalne-
ga orožja, ki lahko povzroča hude posledice prizadetemu prebivalstvu. V to kategorijo spadajo napalmske bombe, bombe z zapoznelo eksplozijo in raziskovalno orožje kot je žarek laser.
Pobudo za pomembno konferenco je dal mednarodni odbor Rdečega križa.
Tajska vlada odstopila
BANGKOK, 21. — Ministrstvo za informacije tajske vlade je sporočilo, da ja danes odstopila vlada premiera Sanja Dharmasaktija. U-radni vzrok tega sklepa ni znan, politični komentatorji pa domnevajo, da gre za posledico ostrih napadov tiska in študentov na vlado, ki je vodila državo odkar so študentje lani izgnali vojaške plačance.
WASHINGTON, 21. — Generalni tajnik NATO Joseph Luns je dopotoval včeraj v ameriško prestolnico v okviru vsakoletnega posvetovanja z vlado ZDA o mednarodnem politične/n, gospodarskem in vojaškem vprašanju.
Sodnik John Sirica je včeraj obsodil na deset mesecev zapora zaradi lažnega pričevanja Jeba Stuarta Magru-derja (na sliki z ženo), bivšega podpredsednika Nixonovega volilnega odb ora in ena od glavnih obremenilnih
prič za zadevo Watergate
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllIlllllllllllllllllliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiilllllia
RAZPRAVA V PARLAMENTU 0 PRIMERU SODNIKA SOSSIJA
Poslanska zbornica obsodila nastop misovca Almiranteja
Jasno stališče komunistov do izvenparlamentarnih in terorističnih skupin
RIM, 21. — Po poročilu mini- sarvativno, tudi fašistično politiko,
strskega predsednika Rumorja v senatu in potem v poslanski zbornici, se je začela v obeh domih razprava o vladnih izjavah glede primera sodnika Sossija.
Predsednika Rumorja so spremljali na senatni razpravi minister za pravosodje Zagari, notranji minister Taviani ter podtajnik pri ministrskem predsedstvu Sarti.
Reakcije tako v senatu kot v poslanski zbornici na Rumorjev govor so bile deljene. Sicer so vsi diskutanti izrazili upanje, da bo sodnik Sossi kmalu izpuščen na svobodo, toda pri vseh drugih zadevah so se pojavila nasprotstva in večkrat je bilo slišati kritike na račun vlade, češ da ni primerno poskrbela za javno varnost. V prvi vrsti so bili seveda senatorji MSI-DN, ki so trdili, da so že pred časom seznanili vlado z imeni in naslovi 830 ljudi, ki naj bi bili člani kriminalnih tolp. Mi-sovci so seveda zahtevali, da bi bilo treba izvajati v zaporih drugačen režim, kot je sedanji, in sicer režim, ki naj bi zapornikom dal občutek, da niso na nekakšnem letovišču, temveč, da prestajajo kazen zaradi svojih prekrškov. Kot se vidi, gre za tradicionalno kon-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiii ti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n mi ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini,umil,,,ii,h,i
Petnajst ur v rokah neuravnovešenca
Plodno zasedanj«
Pen klubov v Ohridu
BEOGRAD, 21. — Danes se je v Ohridu končal uradni del mednarodnega srečanja pisateljev v okviru mednarodne organizacije PEN klubov. Novoizvoljena podpredsednica organizacije Mira Mihelič je pozitivno ocenila delo konference in ugotovila, da je srečanje v Ohri-'u posebnega pomena za makedonsko književnost in kulturo, ker so pisatelji iz raznih delov sveta imeli priložnost, da se neposredno seznanijo z dosežki makedonske kulture in umetnosti.
Mnogi pisatelji, med njimi dosedanji predsednik zahodnonemški Nobelov nagrajenec Heinrich Boell, so za okroglo mizo, oziroma v razgovoru z jugoslovanskimi pisatelji,
glede zaporniškega sistema. Te svoje misli je v senatu izrazil senator Nencioni.
Tudi v poslanski zbornici je Ru-morju prvi odgovoril poslanec Al-mirante, ki je zavrnil Rumorjev govor ter ga označil za nesprejemljivega. Nadalje je trdil, da mora vladni predsednik sprejeti nase vse obveznosti, ker sicer ne bi mogel predstavljati države.
Te izjave misovcev smo navedli, ker predstavljajo jasen poskus desničarskih in konservativnih sil, da bi prikazale dejavnost skupin kot so Brigate rosse, kot odraz nekega naprednega demokratičnega gibanja. Proti takim trditvam sta nastopila komunistična predstavnika senator Perna ter poslanec Natta. Naj omenimo še, da je posebno v poslanski zbornici Almirantejev govor povzročil splošno zgražanje. Nekateri misovci so se celo hoteli spoprijeti s svojimi nasprotniki, kar Pa so jim preprečili redarji.
Komunista Perna in Natta sta jasno in nedvoumno povedala, da «brigate rosse» in podobne organizacije nimajo nobenega opravka z zakonitim delavskim in demokratičnim gibanjem in da je sploh treba povezati ideologije te vrste s fašizmom. Perna je dejal, «da mora sodnik predvsem spoštovati odgovornost, ki mu gre pri izvajanju zakona, kar mu nalaga ustava; to vlogo mora odigrati ob spoštovanju velikih načel, ki so na temelju demokratične države». Podobne misli je v svojem govoru izrazil tudi poslanec Natta, ki je obsodil vse teroristične in politične provokacije, vštevši tiste, ki prihajajo od izvenparlamentarnih skupin.
Medtem ko so komunisti vsaj delno odobravali vladno politično linijo v zvezi s primerom Sossi, čeprav so jo deloma tudi kritizirali, so druge politične skupine docela odobravale, ali pa obsojale vladno politiko. Med drugimi, so svoje nezadovoljstvo izrazili tudi liberalci.
Polemika v obeh vejah parlamenta se je v bistvu vrtela okoli vprašanja: ali je mogoče dopustiti, da neki sodni organ posega v'pristojnosti, ki so lastne političnim organom.
Polovica ameriških kadilcev bi se rada odpovedala tobaku
NEW YORK, 21. - Po anketi zavoda za raziskovanje javnega mnenja Gallup 37 odstotkov odraslega ameriškega prebivalstva ka-
di, vsaj polovica teb pa bi se rada odvadila tobaka. Sedemnajst odstotkov kadilcev je bilo posebno zainteresiranih za tečaje za odvajanje kajenja, ki jih organizirajo v vseh ameriških zasebnih klinikah. Zanimivo je, da ima večina kadilcev, ki bi se radi odpovedali tobaku, višješolsko ali univerzitetno izobrazbo, srednjevisok dohodek in so vsi razmeroma mladi (manj kot 50 let).
Cigaretni dim je po mnenju večine znanstvenikov eden od glavnih vzrokov raka na pljučih. Ameriška ustanova za boj proti raku predvideva, da bo letos za to boleznijo umrlo vsaj 75.000 Američanov.
LONDON, 21. — Po vesteh iz londonskih diplomatskih krogov kaže, da se je kitajski premier Čuenlaj odpovedal vsem protokolarnim obveznostim zaradi slabega zdravja Tako naj bi mu svetovali zdravniki, ki so sodili, da spričo njegovih 76 let in šibkega zdravja protokolarne obveznosti terjajo prevelik fizični napor, čuenlaj pa naj bi vseeno vodil politične pogovore z vsemi tujimi obiskovalci, in teh ni malo, ki prihajajo v zadnjih časih na obisk v Peking.
V Severnem morju
(Nadaljevanje s 4. strani)
reč zaostala in siromašna in je zato njena bodočnost odvisna predvsem od novih sredstev, k čemur bi moglo pripomoči novo bogastvo — petrolej. Škotska, ki je ena najbolj zaostalih področij Velike Britanije, računa z bogastvom nafte in predsednik vlade Wilson je nekako programsko izbral za ministra za petrolejsko industrijo Škota Gavina Stranga.
Strang pa z dosedanjim razvojem problema ni zadovoljen. Nedavno je izjavil, da ni prav, da mora Velika Britanija klicali na pomoč Američane, ker da ima Velika Britanija, celo sama škotska dovolj sposobnih ljudi, ki bi lahko prevzeli nase črpanje in manipuliranje s tem velikim bog«*-stvom.
Toda če črpanje nafte iz Severnega morja in uporaba tega bogastva obetata lažje dni, novo bogastvo ogroža škotski turizem in ribolov. Minister za škotske probleme v laburistični vladi William Ross je prevzel nalogo, proučiti vse te probleme in še posebej razpoloženje prebivalstva ob o-balah. Do sedaj še ni znano, kaj bo ta anketa povedala, vsekakor pa drži, da petrolejsko bogastvo, ki ga Veliki Britaniji zagotavljajo ležišča v Severnem morju, ni tako «pri roki».
RABAT, 21. — Včeraj je maroška vlada podpisala sporazum z družbama Esso in Shell, ki bosta konec leta začeli iskanje naftnih ležišč vzdolž maroške atlantske o-bale. Predhodne raziskave družbe Esso so bile namreč zelo nadobudne.
lllll|||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lf|(I|||||||||||||tl||||||>flllliiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllilliiniiiilllltlO
V ORGANIZACIJI LJUBLJANSKEGA INŠTITUTA JOŽEF ŠTEFAN
V PORTOROŽU SEMINAR MEDNARODNE AGENCIJE ZA JEDRSKO ENERGIJO
Srečanju prisostvuje 220 znanstvenikov iz 30 držav - Glavna tema razprava zavarovanje krajev, kjer delujejo jedrske elektrarne
KOPER, 21. — V Portorožu se je začel petdnevni seminar mednarodne agencije za jedrsko energijo, na katerem bodo obravnavali temo: Radiološka ocena sevalnih doz in uporaba radioloških varnostnih standardov za človeka in njegovo okolja. Pokrovitelj seminarja je zvezni zavod za znanstveno, prosvetno, kulturno in tehnično sodelovanje, organizatorja pa ljubljanski inštitut Jožef Štefan in skupina za pripravo gradnje jedrske elektrarne Krško.
Srečanju prisostvuje 220 strokovnjakov iz tridesetih držav, med njimi so tudi znanstveniki iz manj razvitih afriških in azijskih držav. S številnimi referati in razpravami bodo znanstveniki izmenjali dosedanje izkušnje in preučili nove možnosti za zavarovanje okolja v krajih, kjer že delujejo, oziroma bodo
GOTEBORG, 21. — V tem mestu se je davi zaključil brez prelivanja krvi brezupni poskus neuravnovešenca, da bi z grožnjo izsilil osvoboditev dveh nevarnih banditov. Neprisebnež, čigar imena policija ni sporočila, se je vdal po petnajstih urah obleganja. K temu ga je pripravil njegov psihiater, ki ga je nato odvedel v bolnišnico.
Fant je včeraj nepričakovano vdrl v neko lekarno v središču Gòtebor-ga. Z grožnjo, da bo ubil vseh pet lekarnaric, je skušal izsiliti osvoboditev Clarka Oloffsona in Jana Erika Ossona, banditov, ki sta se avgusta lani zabarikadirala v blin-dirano sobo neke stockholmske banke. Po 15 urah obleganja in pogajanja se je neprisebnež vdal.
Na sliki: lekarnarice, ki so bile 15 ur izpostavljene milosti in ne-' milosti neprisebneža.
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuilllllllllllIlllllliiimillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
V MESTU BELEM NA SEVEROVZHODU BRAZILIJE
Dva mrtva in 16 ranjenih zaradi razveljavljenega gola
BELEM (Brazilija), 21. - Dva mrtva in šestnajst ranjenih, od katerih trije v smrtni nevarnosti, so tragični obračun bitke, ki se je vnela na nogometnem stadionu v Belemu, ko je sodnik razveljavil zadetek enajsterice Paisandu. Eden od policistov, ki je začel streljati v najbolj kritični fazi bitke, je bil takoj razorožen in deželna vlada severovzhodne države (ene od brazilskih držav, ki so jo dober mesec pestile poplave in neurja) je nemudoma uvedla preiskavo Kaže, da je neodgovorni agent
ubil enega navijača	in jih ranil	tri,	gotovih	srečanje. Navdušenje pa	se
____x:i_ — 4—j_____________»	__i „	*	______*i_
poročila o incidentih pa so še zelo zmedena in netočna. Domnevajo namreč, da je policist z neodgovornim streljanjem povzročil panično zmedo, v kateri so navijači do smrti pomendrali obe nesrečni žrtvi. Dokončen odgovor pa bo dala šele obdukcija obeh trupel, ki je predvidena za danes.
Manjkalo je 13 minut do konca tekme, ko so navijači enajsterice Paisandu skočili kvišku v burnem navdušenju: njihovi ljubljenci so , dosegli prvi gol in si praktično za-
je kmalu poleglo in spremenilo v nezadržen bes: sodnik je na zahtevo stranskega sodnika razveljavil gol zaradi prekrška nekega napadalca Paisanda.
Tekme je hilo konec. Med gledalci se je vnela besna bitka, najbolj razjarjeni pa so podrli varnostne mreže in se pognali proti sodniku. Tudi poseg policije ni mogel zadržati razjarjenih navijačev. Fizično obračunavanje med navijači in pretepanje policije je doseglo izredno ostrino, saj so ljudje kar ce-
pali po igrišču brez zavesti. Nepričakovano so v kaosu odjeknili prvi streli. Po uradnem poročilu nai bi streljal samo en agent. Tovariši naj bi planili nanj in ga razorožili, a bilo je že prepozno. S svojim neodgovornim dejanjem je policist povzročil paničen beg navijačev. Vsakdo je skušal rešiti lastno kožo ne meneč se za usodo drugih. V brezglavem prerivanju je množica do smrti pomendrala dva navijača, trije pa se v bolnišnici borijo s smrtjo. In vse to zaradi enega samega gola!
še zgradili jedrske elektrarne. Vsekakor bo to srečanje zalo koristno tudi za jugoslovanske strokovnjake, ki se pripravljajo za gradnjo prve jugoslovanske jedrske e-lektrarne v Krškem.
* « «
V	prostorih italijanske skupnosti Giordano Bruno v Izoli so organizirali recitacijski večer o italijanski ljubezenski poeziji v razdobju do renesanse. Kot gostje so prisostvovali študentje filozofske fakultete iz Zadra ter tamkajšnje stolice za italijanski jezik in književnost. Obisk zadrskih študentov je že tradicionalen, saj se že 15 let srečujejo s predstavniki italijanskih šol na obali ter si izmenjujejo izkušnje na področju vzgojne teorije in prakse.
# # #
S podelitvijo nagrad in priznanj se je končal v Portorožu deveti festival jugoslovanske televizije, žirija je podelila zlato nagrado in diplomo oddaji «Mi med seboj», ki jo je v redakciji Bena Hvale posnel Igor Gruden v novogoriškem Meblu. Žirija je razen tega podelila še 13 nagrad in priznanj, med njimi je prejel nagrado tudi Slovenec Polde Bibič za vlogo v drami Josipina.
# # #
V	galeriji Casinò v Portorožu so odprli razstavo slikarja in grafika Jožeta Horvata - Jakija. Tokrat se je umetnik, ki uživa sloves ne samo doma ampak tudi v tujini, predstavil z dvajsetimi olji in z grafično mapo. Tudi njegove najnovejše slike so simbolične in večpomenske ter pustijo gledalcu, da si jih ob sprostitvi fantazije po svoje razlaga. Tematsko se je Jaki tokrat lotil problemov človeka kamene dobe ter povezal te probleme s sedanjo, atomsko dobo.