GrosuPlje (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 2000
352(497.4 Dobrepolje) o
1200001S1,8
l kraj
letnik VI, št. 8
IX       v II •
Vroča gradbena jesen
Načrtovana obnova Jakličevega doma se je spremenila v rekonstrukcijo oz. novogradnjo po istih načrtih. Zakaj je do tega prišlo, razlaga župan na strani 2. Tudi svetniki so na svoji septembrski seji posvetili največ časa temvi problemu. Več na straneh: 2,3, 24
Ko zbrani gremo vsi skoz9 vas
Srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom "Ko zbrani gremo vsi skoz' vas" je obširen projekt, ki ga je TD Dobrepolje načrtovalo že nekaj časa in ga 26. avgusta letos tudi uspešno realizirano. 14 skupin s skoraj 100 ljudskimi pevci in godci iz vse Slovenije se je zbralo v Dobrepolju - v dolini legendarnih Zagonski h fantov, dobitnikov evropskega priznanja za ohranjanje izvirne ljudske umetnosti, in skupaj z njimi ustvarilo nepozaben večer ljudskega petja.
stran 13
september 2000
Pogovor z dr.
Francem Zagožnom, predsednikom SLS SKD Slovenske ljudske stranke
"Ne nasedajte prehitro raznim zavajajočim
polresničnim trditvam, ki niso dobronamerne in jih je v teh mesecih pred volitvami še posebej veliko. Lahko boste žrtve manipulacij, če se ne boste odločali na podlagi tehtnih argumentov. Zavedajte se, da se na volitvah določa prihodnost države. Volitve niso le možnost, ampak tudi državljanska odgovornost, zato dobro premislite, komu boste zaupali svoj glas."
To je dejal dr. Franc Zagožen v pogovoru z Janezom Tomšičem. Njun pogovor objavljamo na straneh 4 in 5.
•> Iz vsebine
- Volitve v državni ibor....................6
- Politične stranke in volitve............8
- Razstava vezenin............................15
- Marija Peterlin in
njene vezenine...............................18
- Imamo evropskega prvaka
v taekvvonduju...............................27
Naslednja redna številka Našega kraja bo izšla konec oktobra. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu.
120000161,8
2
Županova stran
september 2000
Vroča gradbena jesen v naši občini
Prav gotovo so bili tile zadnji dnevi eni najtežjih v mojem drugem mandatu. Tu mislim predvsem na vse v zvezi z gradnjo Jakličevega doma, ki je sedaj naša največja investicija in ji velja posebna skrb. Slaba gradnja obstoječega objekta nam je vsak dan prinesla nove zahteve in nujnost odločitve. Odločitve pa ni enostavno sprejeti.
Kot ste lahko vsi videli, smo morali Jakličev dom do tal podreti. Vse je bilo pripravljeno v to smer, da bi spodnji del zidov do plošče in sprednja stran ostala. Ob podiranju pa se je vsak dan bolj kazalo, da je doni zelo slabo zgrajen, imel je slabe temelje in celotna gradnja je bila brez železa, tudi venec je bil brez železa, nikjer ni nobene izolacije itd. Skratka, pokazalo se je, daje ohranjanje starih zidov neprimerno. Seveda smo s tem izgubili predvsem nekaj časa, vsekakor pa je bolje, da seje to pokazalo sedaj, kot pa, da bi se potem, ko bi dom že stal. Ob tem je možno razgrinjati različne komentarje in ugotovitve, zakaj lo nismo vedeli že prej itd., toda vsak, ki je kdaj kaj zidal ali popravljal stare zgradbe, bo vedel, kako to izgleda. Najprej misliš, da bi malo popravil, ker je še kar dobro, potem pa ugotoviš, daje res najbolje podreti. To se je Zgodilo tudi nam in tudi strokovnjakom, ki so nam svetovali. Imeli smo željo ohraniti en del, to je nesporno. Tudi usmeritev spomeniškega varstva je bila taka, da naj ostane sprednja stran čimbolj identična.Toda izvajalci, statik in nadzorni organ, so ugotovili, da na tej osnovi ni možno zgraditi varne zgradbe, čeprav je najprej kazalo, da bi bilo to možno z določenimi ojačitvenimi deli. Vsi smo ob tem seveda najprej pomislili na denar. Prva faza investicije, kot je bila predvidena, to je izgradnja celotnega objekta in streha, ter ponovna vzpostavitev funkcije dvorane je bila finančno pokrita. Spremenjena situacija bo terjala nekaj več sredstev. Finančne slike sedaj, ko to pišem, še nimamo, izračuni še potekajo. Nekoliko bo gotovo dražje, vendar se bodo tudi določena dela opustila in se bo vsaj delno izravnalo. Tudi popravilo starega terja veliko sredstev, kar bo sedaj odpadlo. Ohranili bomo zamišljeno velikost zgradbe in programe, ki so vzgrad-bi predvideni, nekoliko bo spremenjena podkletenost in pa seveda novi močni temelji. V končni fazi bo to bolje in bomo na koncu vsi zadovoljni. Zunanji izgled sprednje fasade bo skoraj takšen, kot je bil sedaj. Prepričan sem, da z dobro voljo in optimizmom, s kakršnim smo do sedaj
izpeljali vse investicije, zmoremo izpeljati tudi to, v zadovoljstvo vseh nas.
Posebej bi rad odgovoril tudi na kritike s strani nekaterih športnikov, češ da smo uničili igrišče in prostore, ki so bili na voljo. Rad bi pa vendarle vsem povedal, da se vsega naenkrat ne da narediti in da bomo morali vsi skupaj malo potrpeti. Prostor, ki gaje imelo športno društvo, bo ponovno narejen in verjetno še malo večji in boljši, čeprav v času, ko to pišem, še ni čisto jasno, bo pa v kratkem. Koše za košarko bomo začasno postavili na plato za šolo, kjer smo sanirali luknje, ki so bile v asfaltu, rokometno igrišče pa je ostalo v funkciji in se ga lahko uporablja. Malo bo vse skupaj moteno, dokler bo gradnja potekala, vendar je povsod, kjer se gradi, tako. Idejni načrt za bodočnost pa predvideva izgradnjo novih igrišč za osnovno šolo, kjer smo dokupili tudi še nekaj zemlje, da se bo lahko dostojno gradilo novo telovadnico. Seveda je to spet posel za cn mandat, ob našem intenzivnem prizadevanju in lo-biranju vseh možnih organov po državi za dodata sredstva.
Kot ste lahko opazili, nadaljujemo z izgradnjo kanalizacije na Vidmu. Vsako leto bomo poskušali narediti en del. Ko bo zgrajenega dovolj, da bomo lahko priključili, pa bomo naredili tudi čistilno napravo v Bruhanji vasi. Za sedaj se v to kanalizacijo ne sme izpuščali nobene stvari, razen meteorne vode, ker čistilne naprave še
OBČINA DOBREPOLJE vabi na
ODPRTJE LEKARNE
na Vidmu v ponedeljek, 2. oktobra, ob 12. uri
ni. Vsa zadeva je namreč draga in jo lahko delamo samo po etapah in toliko, da izkoristimo takse, ki bi jih sicer vzela država, če sami ne bi gradili.
Končno vas lahko tudi obvestim, da je lekarna pripravljena za odprtje. Čakamo še končne odločitve inšpektorja. Predvideno odprtje bo 2. 10.2000.
Poleg gradbenih zadev predvidevamo v letošnjem letu tudi dostojno počastiti stoletnico rojstva našega slikarja Toneta Kralja. Proslava in priložnostna razstava bo v sklopu praznovanja občinskega praznika predvidoma 2. decembra v šoli, ker dvorane pač ne bomo imeli še na razpolago. Predviden je tudi priložnostni koncert njegove vnukinje, v cerkvi na Vidmu. O točnem poteku in vsebini vas bomo še obvestili.
Po vroči gradbeni jeseni še nekaj kulture, pred tem in med tem pa nas bodo vse skupaj doletele še državne volitve. Kot pred vsakimi volitvami se tudi letos politično ozračje precej pregreva. Toda tako je, tudi demokracija je težka, mnogokrat se nam zdi celo pretežka. Tudi v drugih državah je (ako, kjer imajo demokracijo, samo da so tam tega že navajeni, mi pa še ne in nas vsak beseda že iz tira vrže. Poskušajmo se čim bolje informirati in šele potem delali sodbe in sprejemati odločitve. Pomanjkanje informacije ali enostransko informiranje privede do napačnih in mnogokrat usodnih odločitev. Resnici na ljubo pa je potrebno povedati, da so volitve tisti čas in tisti trenutek, morda edini, ko je res vsak od nas vprašan za mnenje, za to se mi zdi nujno in potrebno, da to pravico vsak izkoristi in s tem soodloča o naši bodočnosti. Izkoristimo to možnost in to pravico.
Pozdravlja vas vaš župan Anton Jakopič
OBČINA DOBREPOUE
prosi vse občane, ki imajo v
lasti dela Toneta Kralja, da jih odstopijo za razstavo v avli Osnovne šole na Vidmu. Razstava bo odprta ob 100-letnici umetnikovega rojstva in
bo združena z občinskim praznikom v začetku meseca
decembra. Prosimo, da o tem sporočite občinski upravi.
Beseda urednice
Pozdravljeni!
Morda ste tudi vi kdaj pomislili na majhno neskladje med imenom časopisa "Naš kraj" in tem, kar je napisano pod njim - "Informativno glasilo Občine Dobrepolje". Če bi se držali le slednjega, bi bili vsebinsko nekoliko omejeni, saj bi lahko brali le informacije in poročila, ki zadevajo delovanje občine in občinske uprave. To je bil prvoten koncept izdajatelja, vendar smo ga razširili in prilagodili naslovu. Upam, da v zadovoljstvo bralcev. To pa je hkrati pomenilo, da je 24 strani, kolikor naj bi jih po pogodbi obsegala vsaka številka, skoraj vedno preseženo. Seveda vsako povečanje števila strani nad to omejitvijo pomeni tudi več finančnih sredstev, kot je dogovorjeno v proračunu. Zaradi tega vas moram ponovno opozoriti, da so zaželeni krajši prispevki.
Ne samo ta številka, v kateri smo morali spet nekaj člankov preložiti za naslednjič, tudi prejšnja je bila obsežna.
Predvsem pa zelo odmevna. Intervju s predsednikom vlade je bil lepo sprejet. Je pa tudi res, da je v nekaterih krogih povzročil toliko jeze in hude krvi, da je naenkrat postala avtonomnost novinarstva na resni preizkušnji. Slišati je bilo, da je prišlo do hude "uredniške napake". Očitek, ki je z novinarskega stališča popolnoma nerazumljiv, s političnega mnogo lažje... Za dodatno razburjenje je menda poskrbela rubrika "Politični utrip" ... Da spet ne bo prišlo do očitanih "zavajajočih polresničnih trditev", omenjene rubrike v času volilne kampanje ne objavljamo. Je pa zato v tej številki poskrbljeno za uravnoteženost mnenj ... In priložnost za bolj jasnovidne ...
Jasnovidnost pa bi nam bila vsem dobrodošla na letošnjih volitvah. Ne glede na to pa bi bilo prav, da bi volilno pravico vsi izkoristili, kajti lahko se jeziš in ne greš na volitve, vendar pa s tem kaznuješ le sebe za napake drugih.
18. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Informacija o gradnji Jakličevega
doma
Po načrtih za obnovo Jakličevega doma je bilo predvideno rušenje do nivoja Si ropne konstrukcije nad dvorano, vključno s konstrukcijo. Preostali del naj bi se
ohranil in dozidal. Med delom so ugotovili, da so konstrukcije objekta, kot so armiranobetonske vezi, zidovi ipd. slabše kvalitete, kot je bilo predvideno, zato je bilo potrebno te konstrukcije odstraniti. Ob tem je bilo smotrno predvideti tudi nove temelje. Takšne informacije so prihajale od občinske uprave v začetku septembra. Trije svetniki so zaradi tega vložili zahtevo po sklicu izredne seje občinskega sveta. Problem so obravnavali na 18. redni seji, 18.9.2000. Nanjo so bili vabljeni tudi predsedniki športnih društev, ki so ostali brez košarkarskega igrišča in prostorov, ki so jih imeli v Jakličevem domu.
Na začetku seje je župan Anton Jakopič razložil, zakaj ni sklical izredne seje sveta, kot so jo zahtevali trije svetniki (Janez Pavlin, Alojz Palčar in Jože Klun). Po poslovniku se mora izredna seja na zahtevo svetnikov sklicati v sedmih dneh, če v tem času ni sklicana redna seja. Ker je do rednega sklica prišlo, so bile točke, ki so jih omenjeni svetniki predlagali za dnevni red izredne seje, obravnavane prednostno. Točke, ki so jih predlagali omenjeni svetniki, so bile: celotna informacija o adaptaciji in dozidavi Jakličevega doma in finančne posledice, nepredvidene selitve dveh športnih društev iz prostorov Jakličevega doma in problematiko športnih igrišč in športa na Vidmu.
Tako so svetniki najprej poslušali informacije župana in tajnika občine o poteku del
in zapletih, ki so nastali. Po njihovih zagotovilih so bile vse geomehanske raziskave opravljene in po prvotnih načrtih naj bi se porušil zgornji del stavbe, do plošče nad dvorano, preostali del naj bi se ohranil in dozidal. Med delom pa so vsak dan bolj ugotavljali, da je konstrukcija zidov in vezi slabše kvalitete. Po posvetu s projektantom in izvajalcem so se odločili, da stavbo porušijo do tal in zgradijo novo po istem načrtu. Pri tem naj bi zunanji izgled ostal nespremenjen, kar je bila tudi zahteva Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zdaj bo morala občina pridobiti dodatno gradbeno dovoljenje. Občinska uprava finančne slike o dodatnem posegu še nima, prepričani pa so, da se stroški rušenja ne bodo bistveno povečali, bo pa ta
investicija dražja zaradi gradnje. Koliko bo to, na seji še niso vedeli. Postregli pa so z novico, da so jim v tem času z Ministrstva za kulturo namenili 5 milijonov, 30 milijonov pa jim je bilo odobreno na podlagi prijave na razpis CRPOV.
V razpravi je bilo izraženih veliko različnih mnenj. Župan je dejal, da je v kritičnem času, ko se je bilo potrebno odločiti o nadaljnjem poteku del, poklical na posvet na licu mesta svetnika Janeza Pavlina in Staneta Jakiča. Slednji je dejal, da je bilo ob tistem, kar je bilo videti, smiselno le še rušenje. Ob tem je sicer poudaril, da bi bili stroški manjši, če bi se za rekonstrukcijo odločili že na začetku. Kot je dejal Alojz Palčar, se je on za to zavzemal že ves čas. Po njegovem bodo zdaj stroški bistveno večji, podaljšal se bo tudi čas gradnje. Zaradi vsega tega se je spraševal o odgovornosti. Franci Znidaršič, pa tudi drugi svetniki, niso bili zadovoljni z obveščenostjo, saj bi moral pri strateških odločitvah, kar Jakličev dom kot največja investicija v tem mandatu prav gotovo je, občinski svet sodelovati v večji meri.
V razpravi so sodelovali tudi Janez Pavlin, Alojz Erčulj, Olga Zupančič in drugi svetniki. Kljub številnim vprašanjem in pripombam so se načeloma strinjali s sprejeto odločitvijo o popolnem rušenju in rekonstrukciji Jakličevega doma, vendar so se odločili, da se na naslednjo sejo povabi nadzorni in statik. Do takrat pričakujejo tudi natančnejše podatke o stroških, terminih, povečani kvadraturi itd. Zavzeli so se za večjo in sprotno obveščenost in se strinjali, da se zaradi povečanih stroškov za to investicijo varčuje drugje.
Pri problematiki športa sta sodelovala tudi Alojz Kuplenk in Andrej Cevc. Po razpravi so svetniki na željo športnikov sprejeli sklep, da se v rekonstruiranem Jakličevem domu kletni prostori namenijo športu. Razprava je potem potekala o dolgoročnih in kratkoročnih rešitvah gradnje športnih objektov. Dolgoročna strategija, ki je seveda pogojena z denarjem, je gradnja športnega centra z igriščem in dvorano pri šoli na Vidmu. Trenutno bolj pereč pa je problem, kako ob ohranitvi rokometnega igrišča urediti tudi košarkarsko igrišče, ki so ga športniki zaradi gradnje Jakličevega doma zgubili. Slišati je bilo več predlogov. Na koncu pa so se dogovorili, da se bodo športniki v roku enega meseca sestali z občinsko upravo in skupaj z njimi našli najustreznejšo rešitev. Sklepi se bodo sprejemali na naslednji seji.
Na seji je bil prisoten tudi direktor JKP Janez Skarlovnik, ki je poročal o poslovanju podjetja v letu 1999. Za občane je med drugim pomembna informacija, da bo odvoz kosovnih odpadkov v občini Dobrepolje spomladi leta 2001. V mesecih novembru in decembru pa je predvidena podražitev vode in prispevka za števnino.
(fcT) M. Steklasa
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
Pogovor z dr. Francem Zagožnom, predsednikom
SLS SKD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
Bližajo se jesenske državnozborske volitve.Večkrat sem razmišljal, da bi posebej za "Naš kraj" pripravil pogovor s predsednikom stranke, v kateri sem tudi sam aktiven. V zadnji številki Našega kraja je bil objavljen pogovor s predsednikom slovenske vlade, kar me je še dodatno spodbudilo, da tudi jaz pripravim podoben pogovor. Tako sem se dogovoril z dr. Francem Zagožnom, predsednikom največje stranke v Sloveniji, predsednikom SLS SKD Slovenske ljudske stranke.
Dr. Zagožen, v slovenski politiki ste že od vsega začetka, tako da dobro poznate razvoj naše mlade države. Kakšno je Vaše mnenje o prehojeni poti, po kateri se je Slovenija odpravila proti demokratični prihodnosti?
Začetki so bili seveda obetavni. Koalicija Demos, ki seje oblikovala pred volitvami in potem tudi zmagala, je postavila prvo demokratično izvoljeno slovensko vlado. Demos je imel zelo jasen program osamosvojitve Slovenije in postavitve parlamentarne demokracije. Temu programu seje pridružila skoraj celotna opozicija in tako je bilo omogočeno sprejemanje pravnih aktov ustavne narave, pred tem pa je Koalicija uspela pridobiti celotni državni zbor za razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS. Vsi ti akti so potrebovali dvotretjinsko večino in taje bila vedno bistveno večja, predvsem pa sta plebiscit in osamosvojitvena vojna Slovence močno združila v zgodovinski projekt samostojne in neodvisne države. Kasneje je žal prišlo v času tranzicije do velikih razhajanj in ni bilo več mogoče dosegati takšnega soglasja kot. ob nacionalnih projektih. Res je, da smo tudi sedaj enotni glede vstopanja v EU in zvezo NATO, kar so ključni nacionalni projekti, vendar so pogledi na to dokaj različni, predvsem pa so to vsebine notranjepolitičnih bojev, ki so nam pogosto škodili tako v odnosu do sosedov kot mednarodne skupnosti. Na tem področju in na področju utrjevanja pravne države in preobrazbe gospodarstva so pogledi zelo različni, kar jemlje Sloveniji tisti zagon, ki bi ga nujno potrebovala, da bi prišla v EU pripravljena, ekonomsko in socialno trdna in med seboj spravljena družba, odporna na izzive, ki nas čakajo.
15. aprila letos sta se združili SLS in SKD v eno, združeno stranko. Kakšna je njena vloga v procesu nadaljnje demo-
kratizacije Slovenije?
Združitev je bila dolgo časa zelo aktualna, vendar žal do nje ni prišlo prej in zdi se mi, da pri vseh ni bila povsem iskrena. Kljub temu je bil to eden ključnih političnih dogodkov v Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Seveda združitev omogoča,, da se vzpostavi enotna močna desno-sredinska stranka, ki temelji na krščanskih vrednotah. To je stranka, kot jih poznamo povsod po Evropi. Po II. svetovni vojni so te stranke igrale ključno vlogo pri razvoju Evrope v miru, integraciji, povezovanju in razvijanju socialno-tržnega gospodarstva. Širile so svobodo in demokracijo in to vlogo igra in jo mora igrati v Sloveniji SLS SKD Slovenska ljudska stranka. SLS in SKD sta svoj program gradili na istih vrednotah in si prizadevali za enake cilje in združeni sta seveda lahko močnejši.
Vendar je žal prišlo do nepričakovanih dogodkov. Po polemikah v zvezi z volilnim sistemom sta pred kratkim predsednik vlade dr. Bajuk in zunanji minister g. Peterle začela ustanavljati svojo stranko - Novo Slovenijo. Kaj to pomeni za Vašo stranko in za Slovenijo?
Predsednik vlade in zunanji minister imata seveda pravico, da kot podpredsed-
nika stranke SLS SKD izstopita i/, stranke in ustanavljata novo. To seveda do neke mere slabi združitev in naše volilno telo, ljudje so zbegani in si težko ustvarijo pravo sliko o tem, kaj se dogaja. Ta poteza načenja temeljni namen združitve, razlog, ki ga navajata Bajuk in Peterle pa ni pravi vzrok za njuno odločitev. Volilni sistem je v Sloveniji aktualen že kar nekaj let; pripeljal jedo nasprotij v družbi in tudi v tej koaliciji, ki je z veliko muko postavila novo vlado in si postavila za ključni projekt uzakonitev dvokrož-nega večinskega sistema, za kar bi potrebovala dvotretjinsko večino, ki je v državnem zboru ni bilo mogoče doseči. Ta volilni sistem ni bil edina možnost za izhod iz zagate potem, ko je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost zakona in ustavnih določb. Dejstvo je, da bi neu-zakonitev volilnega sistema stopnjevala politično krizo in razdor. Ker ni bilo mogoče doseči ustrezne večine ne za večinski volilni sistem ne za zagotovitev zakonodajnega referenduma, smo se začeli dogovarjati za spremembo volilne zakonodaje, za kakršno smo se zavzemali prav SLS, SKD in SDS leta 95, toda takrat ni bilo pripravljenosti drugih parlamentarnih strank.'lako kot takrat smo tudi sedaj predlagali višji, 5% prag, vendar dosegli soglasje za 4% prag, ki je tudi v Evropi najbolj pogost. Mislim, da smo to stvar dobro uredili, da na jesenske volitve ne bo padla nobena senca legalnosti ali legitimnosti. Zal pa je, pravim da ključni projekt socialdemokratov sprejela tudi ta vlada, kar je vneslo razdor v koalicijo, našo stranko in povzročilo nastanek nove. Obžalujem, da seje to zgodilo in ponovno zameglilo preglednost političnega prostora v Sloveniji. Mi smo bili ob tem deležni tudi hudih neupravičenih obtožb, kijih seveda zavračamo. Kako bolj modro bi bilo, če bi se temu projektu pridružila tudi SDS in potem bi morda lahko
dosegli tudi višji prag. Je pa težko razumljivo, da SO po vseh naporih ob postavljanju nove vlade, ključni ljudje začeli ustanavljati novo stranko. Želel bi, tla hi ta pole/,i čim manj prizadela SI,S SKD, v kateri vidim garancijo za to, da bo delovala v smeri večje strpnosti, pripravljenosti na sodelovanje, iskanje skupnih rešitev in seveda varovanje naših interesov v mednarodni skupnosti.
Kakšen je odnos SLS SKD do Nove Slovenije?
Mi želimo z vsako stranko, ki je za to pripravljena vzpostaviti partnerski odnos, seveda tudi z NSi, če bo to le mogoče. Ravno to je eden od ključnih problemov v Sloveniji. V vseh stabilnih in razvitih demokratičnih državah stranke delujejo prav na partnerskem principu in ne na principu iskanja političnih sovražnikov, kvečjemu političnih tekmecev. Zato je večstrankarski sistem, vendar pa je potrebno v ključnih zadevah doseči nacionalno soglasje in v družbi je treba konflikte (vsaka družba jih ima) reševati z iskanjem skupnih točk, ki so v nacionalnem interesu, ne pa z zaostrovanjem in ekstremizmom.
SLS SKD Slovenska ljudska stranka je veliko obetala. Sedaj ji nekateri napovedujejo poraz na volitvah. Zadnja Delova anketa oz. projekcija volitev je postavila stranko na drugo mesto. Kakšno je vaše mnenje?
1 )ejslvo je seveda, da bi bila SLS SKD, če ne bi prišlo do Nove Slovenije, na jesenskih volitvah stranka relativne večine. Tak cilj je zdaj praktično nedosegljiv, sem pa optimist in verjamem, da se bo do volitev zelo velik delež še neopredeljenih volivcev, pa tudi kdo drug premislil, da bo pod pri SLS SKD. Tudi jaz računam z drugim mestom, ker bi bilo po vseh teh dogodkih nerealno pričakovati več. Nastanek Nove Slovenije je prispeval k negotovosti volivcev in večji zmedi. Prizadevali si bomo, da bo v tem predvolilnem času volivcem predstavljena naša stranka v pravi luči, v luči strpne demokratične stranke, ki ji je bistvena naloga reševanje političnih problemov, ki tarejo ljudi in vzpostavili pogoje /.a ekonomski in socialni razvoj, razvoj na drugih področjih in utrditev nacionalne identitete.
Do volitev je dober mesec dni; ali je stranka pripravljena nanje?
Stranka je seveda pripravljena na volitve, pripravlja se tudi še za zadnji mesec uradne predvolilne kampanje. Zaključujejo se postopki izbire kandidatov. Imamo
dobre kandidate z dobrimi programi in prepričan sem, da jih bomo znali na us-Ire/en način tudi predstaviti.
Kaj lahko SLS SKD ponudi volivcem in katere bodo njene prednostne naloge po volitvah? Kakšne so prioritetne ideje in programske določbe vaše stranke?
O značaju te stranke sem že govoril. Vrednote SLS SKD so čim boljši medsebojni odnosi, človekove pravice, spoštovanje človeka, izjemna vrednota je družina, varnost, tako socialna kot ekonomska. Potrebno je vpeljati drugačno politično kulturo v demokratične razprave, kot sem že dejal je pomembno partnerstvo, strpnost... Potrebno seje izogibati nepotrebnim ideološkim gibanjem, ki prinašajo smo razdvajanje, jemljejo energijo in čas. Gre /a to, da bi vzpostavili pogoje za dober gospodarski razvoj, ki bo omogočal večji občutek varnosti in manj strahu za jutrišnji dan, tako da se ljudje ne bodo bali sporov med političnimi Strankami ampak dobili zaupanje v izvoljeno oblast, v vlado, ki seveda lahko veliko naredi, predvsem pa omogoči pogoje, tla tudi ljudje sami lahko skrbijo tako zase kot za nacionalne interese.
Ali in kje boste kandidirali za poslanca Vi?
Vsekakor bom kandidiral, verjetno v volilnem okraju, kjer sem doma. In boste zmagali?
Pričakujem, da bom v našem volilnem okraju, v Zgornji Savinjski dolini, dobil mandat za poslanca v Državnem zboru. V tem okraju je že v preteklosti SLS dobivala najboljši rezultat, posebej na volitvah leta 199(i. SLS SKD lahko ta rezultat še izboljša.
Sedaj eno bolj provokativno vprašanje.
Ali bi, če bi lahko zavrteli čas nazaj, spremenili katero od svojih bistvenih odločitev v času svojega predsednikovanja SLS SKD?
Težko je reči, kdaj in v katerem primeru bi ravnal drugače. Vsi smo zmotljivi in naredimo kdaj pa kdaj kako napako. Glede bistvenih odločitev je odgovor na to vprašanje ne. Pomembno je da je javno delovanje stranke vedno jasno, da so jasni nje ni nameni in cilji. Ne bi si mogel očitati, da bi kdaj ravnal v nasprotju s tem, kar smo skupaj zastavili in potem tudi skupaj uresničevali.
Bi radi za konec povedali še kaj posebej za Dobrepoljce?
Rad bi sporočil vsem Dobrepoljcem in tudi vsem ostalim v Sloveniji predvsem to: SLS SKD Slovenska ljudska stranka je stranka, ki temelji na krščanskih temeljili in sprejema krščanske vrednote. To je stranka, kiji je ena glavnih vrednot življenje. Poskrbeli bomo za lepšo prihodnost, za pošteno politiko, ki ji bo vedno prioriteta korist ljudi in naše države. Posebej vam sporočam; ne nasedajte prehitro raznim zavajajočim polresničnim trditvam, ki niso dobronamerne in jih je v teh mesecih pred volitvami še posebej veliko. Lahko boste žrtve manipulacij, če se ne boste odločali na podlagi tehtnih argumentov. Zavedajte se, da se na volitvah določa prihodnost države. Volitve niso le možnost, ampak tudi državljanska odgovornost zato dobro pre
mislile, komu boste zaupali svoj glas.
Dr. Zagožen, hvala lepa za pogovor. Želim veliko uspeha Vam inVaši stranki na volitvah!
I Ivala tudi Vam.
Pogovarjal se je Janez Tomšič
Tako smo volili leta 1992 in leta 1996
Rezulati volitev v DZ leta 1992 (število glasov in odstotek):
23,46 % 14,51%
1. Liberalno demokratska stranka: 278.851
2. Slovenski krščanski demokrati: 172.424
3. Združena lista: 161.349-13,58%
4. Slovenska nacionalna stranka: 119.091 - 10,02%
5. Slovenska ljudska stranka: 103.300 - 8,69%
6. Demokratska stranka: 59.487 - 5,01%
7. Socialdemokratska stranka Slovenije: 39.675 - 3,
Rezultati volitev v DZ leta 1996 (število glasov in odstotek):
1. LDS Liberalna demokracija Slovenije: 288.783 - 27,01%
2. SLS Slovenska ljudska stranka: 207.186- 19,38%
3. SDS Socialdemokratska stranka Slovenije: 172.470 - 16,13%
4. SKD Slovenski krščanski demokrati: 102.852 - 9,62%
5. ZL Združena lista socialnih demokratov: 96.597 - 9,03%
6. DeSUS- Demokratična stranka upokojencev Slovenije: 46.152 -4,32%
7. SNS Slovenska nacionalna stranka: 34.422 - 3,22%
Upravna enota Grosuplje, Oddelek za upravno notranje zadeve v skladu z določbami 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 46/92 in 72/00)
RAZGLAŠA
da so volilni imeniki za izvedbo volitev poslancev v Državni zbor RS, ki bodo dne 15.10.2000, za vsa volišča na območju Upravne enote Grosuplje
RAZGRNJENI
na Upravni enoti Grosuplje - Oddelku za upravno notranje zadeve, Kolodvorska cesta 2, I. nadstropje, soba št. 115 in sicer od 04.09.2000 do vključno 30.09.2000.
Obveščamo občane, ki imajo prijavljeno stalno bivališče na območju Upravne enote Grosuplje, da ima vsak občan, ki najpozneje na dan volitev izpolni osemnajst let, pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek zato,
* ker sam, ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati,
* če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te upravne enote oziroma volišča,
* če je vpisana oseba, ki je umrla,
* če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan Republike Slovenije na Upravni enoti Grosuplje, Oddelku za upravno notranje zadeve, ustno ali pisno, najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 30. septembra 2000.
Pripravil: Andrej Struna
Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav.
NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE
VOLITVE POSLANCEV V
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 15.10.2000
Predsednik Republike Slovenije je razpisal redne volitve poslancev v Državni zbor, ki bodo 15.10.2000. Okrajna volilna komisija Grosuplje je na 1. seji 23.8.2000 sprejela Sklep o določitvi volišč in njihovih območij za izvedbo volitev.
Republiška volilna komisija je določila rokovnik opravil, ki so pomembna za uresničevanje aktivne volilne pravice, zato z najpo-
nadaljevanje na str. 7
Skladno z Odlokom Predsednika Republike o razpisu rednih volitev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 67/00) je Okrajna volilna komisija Grosuplje na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95 in
67/97 - odločba US) in 9. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list
RS, št. 46/92, 72/00) sprejela
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ ZA IZVEDBO REDNIH VOLITEV POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE, KI BODO DNE
15.10.2000
Za izvedbo volitev poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo 15.10.2000, Okrajna volilna komisija Grosuplje določa naslednja volišča in
njihova območja:
zap. št.	Oznaka volišča	ime volišča	sedež volišča	območje volišča
1.	403001	ZGRADBA OBČINE DOBREPOLJE	Videm 35, Videm Dobrepolje	Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora
2.	403003	GASILSKI DOM ZDENSKA VAS	Zdenska vas 59	Zdenska vas
3.	403004	GASILSKI DOM HOĆEVJE	Hočevje19	Hoćevje
4.	403005	GASILSKI DOM ZAGORICA	Zagorica 36 a	Zagorica
5.	403006	ISKRA PREDSTRUGE	Predstruge 29	Predstruge, Vodice, Cesta
6.	403007	GASILSKI DOM KOMPOLJE	Kompolje 60	Kompolje
7.	403008	OSNOVNA ŠOLA PONIKVE	Ponikve 38	Ponikve (razen hišne št. 75B - 84)
8.	403009	DVZ PONIKVE	Ponikve 76	Ponikve - hišne št. od 75B - 84)
9.	403010	DRUŽBENI DOM TABORSKA C. I.	Taborska c. 3, Grosuplje	Stranska pot 1/1 A, 1B, 1C, 1D, Pod qozdom c. I. do VIII, Stritarjeva c.
10.	403011	DRUŽBENI DOM TABORSKA C. II.	Taborska c. 3, Grosuplje	Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od 1 -15, Kadunčeva c, Kolodvorska c, Levstikova c, Partizanska c. od 4 - 16 (desna stran), Taborska c. od 1 do 24, razen 17, 19, 21 in 2, Trubarjeva c. od 1 -14 (razen 13)
11.	403012	OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA	Tovarniška 14, Grosuplje	Adamičeva c. 24A - 40, Cesta na Krko, Hribska pot, Jurčičeva c. I - III, Jurčičeva pot, Partizanska c. od 18 - 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I - lil, Prečna pot od št. 1 -11 (leva stran), Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 dalje, Tovarniška c, Trubarjeva c. od št. 13 - 17 (razen 14), Veselova c. I - III. Jakhlova c, Obrtniška c, Župančičeva c, Kovačičeva c, Kersnikova C, Gasilska c.
12.	403013	STARA OSNOVNA ŠOLA	Adamičeva cesta 29, Grosuplje	Adamičeva c. od št. 16 - 24 in neparne št. od 25 do 57 -, Brinje c. I in II, Ljubljanska c. od št. 1 - 50 (razen 49), Ob Grosupeljščici1,1A,2,4,6,6A,8,8Ain 19, Partizanska c. od št. 1 - 21 (neparne št.), Prečna pot od št. 2 -12 (parne št.), Pri mostu, Stranska pot I - lil (razen Stranska pot 1A, 1B, 1C in 1D), Za gasilskim domom, Murnova c, Ulica Ane Galetove, Kajuhov dvor, Metelkov dvor, Valvazorjev dvor, Preska, Bevkova c.
13.	403014	DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE	Ob Grosupeljščici 1 B, Grosuplje	Ljubljanska c. od št. 43 - 67 (razen št. 50), Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 -28 (razen 6, 6A in 8), Perovo, Jerova vas, Erjavčeva c, Hribarjeva c, Kozakova c, Kozinova c, Prešernova c, Rodetova c, Seliškarjeva c, Šuligojeva c, Vodnikova c, C. Cankarjeve brigade, Hrastje pri Grosupljem
14.	403015	ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO	Spodnje Blato 20 a	Spodnje Blato, Spodnje Duplice, Gatina, Praproče pri Grosupljem
15.	403016	OSNOVNA ŠOLA ILOVA GORA	Velika Ilova Gora 3a	Mala Nova Gora, Velika Nova Gora, Gabrje pri Novi Gori
16.	403017	GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO	Veliko Mlačevo 6 a	Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo
17.	403018	GASILSKI DOM ZAGRADEC/GROS.	Zagradec pri Grosupljem 33	Zagradec pri Grosupljem, Lobček
18.	403019	AHLIN JOŽE VELIKA STARA VAS	Velika Stara vas 4	Velika Stara vas, Mala Stara vas, Dobje, Gradišče, Dole pri Polici
19.	403020	OSNOVNA ŠOLA POLICA	Polica 37	Polica, Blečji Vrh, Kožljevec, Peč, Zgornje Duplice, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Mali Konec, Troščine
20.	403021	DRUŽBENI DOM RAČNA	Velika Račna 24 b	Velika Račna, Predole, Mala Račna, Čušperk
21.	403022	ZADRUŽNI DOM SP.SLIVNICA	Spodnja Slivnica 16	Spodnja Slivnica
22.	403023	GASILSKI DOM ŠKOCJAN	Škocjan 1	Škocjan, Male Lipljene, Velike Lipljene, Železnica, Medvedica od 10 - 20, razen 13 in 17, Rožnik
23.	403024	GASILSKI DOM PONOVA VAS	Ponova vas 27	Ponova vas, Cerovo
24.	403025	OSNOVNA ŠOLA ŠT.JURIJ	Št. Jurij 10	Št.Jurij, Mala vas, Udje, Vino, Bičje, Podgorica pri Podtaboru, Pece, Vrbičje, Gornji Roqatec, Medvedica od št. 1 - 9
25.	403026	ZADRUŽNI DOM ŽALNA	Žalna 42	Žalna, Plešivica pri Žalni
26.	403027	GASILSKI DOM VELIKA LOKA	Velika Loka 2	Velika Loka, Mala Loka pri Višnji Gori
27.	403028	GASILSKI DOM LUČE	Luče 22 a	Luče
28.	403029	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP I.	Šmarje Sap, Ljubljanska c. 49	Ljubljanska c. od 1 -19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c, Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Gajniče, Tlake
29.	403030	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP II.	Šmarje Sap, Ljubljanska c. 49	Aškrčeva c. 20,22,24, 26,28,29,30,32 in 34, Gregorčičeva c, Jurčičeva o, Lahova o, Ljubljanska c. od št. 18 - 56 (razen 19 in 58), Murnova o, Partizanska c. od. št. 4 - 20A, Pokopališka o, Šuligojeva o, Trdinova o, Huda Polica
30.	403031	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP lil.	Šmarje Sap. Ljubljanska c. 49	Adamičeva c, Aškrčeva c. od št. 1 - 19, Jakhlova o. Kračmanova c, Lipoglavska c, Ljubljanska c. 58 - 127, Partizanska c. od št. 1 - 5, Trubarjeva c, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Cikava, Sela pri Šmarju, Zgornja Slivnica
31.	403032	KULTURNI DOM IVANČNA GORICA	Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica	Ivančna Gorica, Mrzlo Polje, Mleščevo, Škrjanče, Gorenja vas, Veliko Črnelo, Malo Črnelo, Vrhpolje pri Šentvidu
32.	403033	GASILSKI DOM MALO HUDO	Malo Hudo 1a	Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici, Spodnja Draqa
33.	403034	KULTURNI DOM MULJAVA	Muljava 20	Muljava, Potok pri Muljavi, Oslica, Leščevje, Mevce, Velike Kompolje, Male Kompolje, Bojanji vrh, Velike Vrhe, Male Vrhe, Sušica, Trebež
34.	403035	KULTURNI DOM STIČNA	Stična 11	Stična, Gabrje pri Stični, Mala Dobrava, Vir pri Stični
35.	403036	GASILSKI DOM METNAJ	Metnaj 2	Metnaj, Mala Goričica, Poljane pri Stični, Planina, Osredek nad Stično, Debeče. Obolno, Mekinje nad Stično, Dobrava pri Stični, Pristava nad Stično
36.	403037	MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA	Višnja Gora, Mestni trg 21	Višnja Gora, Stari trg, Dedni dol, Peščenik, Podsmreka, Polje pri Višnji Gori. Spodnje Brezovo, Velika Dobrava, Zqornja Draqa
37.	403038	GASILSKI DOM KRIŠKA VAS	Kriška vas 10	Kriška vas, Pristava pri Višnji Gori, Nova vas, Zavrtače
38.	403039	LOVSKI DOM VRH/VIŠNJI GORI	Vrh pri Višnji Gori 38	Vrh pri Višnji Gori, Leskovec, Gorenje Brezovo, Kamno Brdo, Sela pri Višnji Gori
39.	403040	KULTURNI DOM ŠENTVID I.	Šentvid pri Stični 70	Šentvid pri Stični, Pristavlja vas, Griže, Petrušnja vas
40.	403041	KULTURNI DOM ŠENTVID II.	Šentvid pri Stični 70	Velike Češnjice. Male Češnjice, Veliki Kal, Mali Kal, Šentpavel na Dolenjskem, Zaboršl pri Šentvidu, Glogovica. Velike Pece, Artiža vas, Radohova vas, Grm, Selo pri Radohovi vasi
41.	403043	GASILSKI DOM DOB	Dob 8	Dob pri Šentvidu, Breg pri Dobu, Pokojnica, Škofije, Boga vas. Podboršt. Sela pri Dobu, Rdeči Kal. Sad, Male Pece
42.	403044	GASILSKI DOM HRASTOV DOL	Hrastov Dol 20	Hrastov Dol, Trnovica, Lučarjev Kal
43.	403045	DRUŽBENI DOM TEMENICA	Temenica 2 A	Temenica, Čagošče, Dolenja vas pri Temenici, Praproče pri Temenici, Pungert, Videm pri Temenici, Bukovica, Šentjurje, Bratnice, Breg pri Temenici, Male Dole pri Temenici, Velike Dole pri Temenici
44.	403046	OSNOVNA ŠOLA AMBRUS	Ambrus 33	Ambrus, Kamni Vrh, Kal, Primča vas. Višnje, Bakrc, Brezovi Dol
45.	403047	GASILSKI DOM ZAGRADEC	Zagradec 11	Zagradec, Fužina, Malo Globoko, Male Rebrce, Velike Rebrce, Breg pri Zagradcu, Grintovec. Dečja vas. Kuželjevec, Češnjice pri Zagradcu. Tolčane. Valična vas, Marinča vas, Veliko Globoko. Gabrovka pri Zagradcu, Kitni vrh
46.	403048	DRUŽBENI CENTER KRKA	Krka 1 a	Krka, Gradiček, Ravni Dol, Podbukovje, Laze nad Krko, Veliki Korinj, Mali Korinj, Krška vas, Znojile pri Krki, Trebnja Gorica, Gabrovčec, Velike Lese, Male Lese
membnejšimi seznanjamo volivce:
* razgrnitev volilnih imenikov 4.9.2000,
* volivci, ki bodo na dan glasovanja v tujini, morajo Republiški volilni komisiji sporočiti, če želijo glasovati oziroma vložiti zahtevek za vpis v volilni imenik, rok 15.9.2000:
* PREDČASNO GLASOVANJE na sedežu Okrajne volilne komisije v Grosupljem, Kolodvorska c. 2 dne 10., 11. In 12.10.2000 v času od 9. do 17. ure,
* GLASOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI PO POŠTI za osebe, ki bodo 15.10.2000
* v bolnišnici ali zdravilišču,
* v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu,
* na služenju vojaškega roka,
* na prestajanju kazni zapora ali v priporu, v kolikor bodo najpozneje do 8.10.2000
vložile zahtevo za glasovanje pri Okrajni volilni komisiji Grosuplje
* GLASOVANJE NA DOMU 15.10.2000 za osebe, ki se zaradi bolezni ne morejo zgla-siti na volišču, v kolikor bodo najpozneje v četrtek, 12.10.2000 sporočile Okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na domu.
Pravico voliti uresničuje volivec osebno z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
Andrej Struna, tajnik OVK
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3 volilni okraj
sedež: GROSUPLJE, Kolodvorska 2 tel. št.: 7864-311 fax: 7862-285
Sestava komisije:
predsednik:        FRANC KRIVIC namestnica predsednika:
KATARINA MAROLT KURET
član: FRANC GODEŠA
namestnik člana: VINKO KOBILCA
član: JANEZ DOUNŠEK
namestnik člana: DARKO STARC
član: ANDREJ LIKOVIČ
namestnica člana: BOJANA MARAVIČ
tajnik OVK: ANDREJ STRUNA,
tel.št. 7861 626
namestnica
tajnika: DRAGICA URBAS
Katarina Marolt Kuret, univ.dipl.prav. NAMESTNICA PREDSEDNIKA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
Volitve in politične stranke
Skupaj za Slovenijo
To je bilo geslo letošnjega tabora združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki je bil drugo septembrsko nedeljo v Mariboru. Tabori so bili tradicionalne manifestacije vsa leta obeh strank - SLS in SKD od demokratičnih sprememb v Sloveniji naprej in tudi letošnji tabor združene stranke je minil v prijetnem vzdušju, na lepem prireditvenem prostoru, ob vznožju zelenega Pohorja na Snežnem stadionu. Te prireditve, na katere pride vedno zelo veliko članov stranke, njihovih družin ali simpatizerjev -tudi letos je bilo več kot 15 tisoč prisotnih - še dodatno pripomorejo k utrditvi naših družbeno-političnih usmeritev, krepitvi nacionalne zavesti. Ljudi takšne manifestacije povezujejo, izmenjujejo si svoja stališča z mnogimi somišljeniki, kar tudi pripomore k večji samozavesti posameznika.
"Osnovna usmeritev združene stranke, poleg temeljnih vrednostnih opredelitev, je, da deluje strpno, povezovalno, da zastopa interese vseh ljudi, tako mest kot vasi, striktno zavrača skrajnosti in nestrpnosti, pomembna je toleranca," je še posebej poudaril predsednik dr. Zagožen. Združitev strank, katero dejanje se bo v polnosti ovrednotilo v prihodnosti, saj pokriva desnosredinsko politično opcijo, za katero so se mnogi trudili vse desetletje, pa je žal dobilo zaradi mnogih napadov, podtikanj tudi grenak priokus, kar nas ne sme zmesti. Ljudje smo tudi zmotljivi, vendar je
pomemben zadani cilj, povezovalni duh, držimo skupaj, je bodril veliko množico, saj bo to še posebno pomembno v bližnji prihodnosti, v velikih mednarodnih integracijah, je nadaljeval. V podobnem tonu so svoj pozdrav in trdno odločenost za zastavljenimi smernicami nadaljevali vsi pomembni predstavniki naše stranke: Ivan Oman, dr. Janez in Marjan Podobnik, Ivan Bizjak in drugi.
Pravo poživilo v programu pa je bila predstavitev članov novoustanovljene Nove generacije SLS, ki bo naš prostor gotovo poživila, saj nam je s svojim jasnim, odločnim in suverenim nastopom in sporočili oznanila, da mora graditev prihodnje Slovenije nedvomno vključevati tudi njihove ideje, sicer bodo sedanji temelji nezadostni. S kratkimi sporočili, namenjenim vsem sedanjim, predvsem pa prihodnjim poslancem, so jih premišljeno in organizirano izpeljali pred taborom po celi Sloveniji, kar je pohvalno in spodbudno tudi zato, ker je eden glavnih akterjev Nove generacije naš občan, Janez Tomšič.
Na taboru je bilo prisotnih še mnogo drugih eminentnih gostov, tako domačih kot tujih, za veselo vzdušje in razpoloženje pa so poskrbeli mnogi glasbeni izvajalci in čudovito sončen dan. Kot vsako leto je bilo tudi letos organiziranih nekaj športnih tekmovanj in tokrat lahko zopet čestitamo za prvo osvojeno mesto eni naši skupini malega nogometa.
Tina Shavvish
GRADIŠČE 2000 3. kongres LDS
2. septembra 2000 je na Gradišču nad Stično potekalo 4. tradicionalno družabno srečanje članov in članic, simpatizerjev in simpatizerk Liberalne demokracije Slovenije iz občin Dobrepo-lje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Navkljub neprijaznemu vremenu seje zbrala velika množica prijateljev in prijateljic LDS, ki so s svojo prisotnostjo popestrili dogajanje na prizorišču.
Srečanja seje udeležil tudi predsednik sveta LDS in bivši minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar. V svojem nagovoru je prisotne seznanil s pripravami stranke na letošnje državnozbor-ske volitve. Povedal je tudi, da je zadnjih nekaj mesecev konstruktivne opozicije stranka izkoristila za strnitev svojih vrst in se posvetila temeljiti pripravi volilnega programa in kandidatnih list za letošnje volitve poslank in poslancev Državnega zbora.
Prisotnim seje predstavil tudi kandidat LDS za poslanca v grosupeljskem volilnem okraju dr. Miroslav Kranjc.
Dr. Pavel Gantar in dr. Miroslav Kranjc
V petek, 8. in v soboto, 9. septembra 2000 je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal 3. kongres Liberalne demokracije Slovenije. Delegati in delegatke kongresa iz vseh koncev Slovenije so razpravljali o volilnem programu stranke za letošnje državnoz-borske volitve, ki so ga poimenovali "Deset korakov naprej". Stranka je tudi spremenila nekaj določb svojega statuta in ga prilagodila spremembam zakonodaje. Letošnja volilna kampanja LDS bo potekala pod geslom "Slovenija gre naprej", ki ga je za to priložnost posodila trojica"za vedno IN", katere člana Vlado Kreslin in Zoran Predin sta tudi popestrila centralno konvencijo LDS. Na konvenciji, kije potekala neposredno po zaključku kongresa, so se predstavili tudi vsi kandidati in kandidatke LDS na letošnjih volitvah poslancev in poslank Državnega zbora. Na konvenciji je svojo kandidaturo uradno potrdil tudi predsednik stranke dr. Janez Drnovšek.
Slave Palčar
Najmlajša razpravljalca na kongresu Roman Jakič in dr. Miroslav
Kranjc
m».      NOVA SLOVENIJA -M   mj    krščansko ljudska stranka (NSI) Novaliovemia    USTANOVITEV OBČINSKEGA ODBORA DOBREPOLJE
tCničantka tftttfvtta Ktmrtkt*
NOVA SLOVF.NIJA - krščansko ljudska stranka (NSi) je demokratična politična stranka, ki želi v javnosti povezati vse državljanke in državljane, ki sprejemajo slovenske in evropske kulturne, demokratične, domovinske, moralne in socialne vrednote. Namen NOVI- SLOVENIJE je v luči teh vrednot dosegati splošno blaginjo vseh članov naroda, družbe in države v svobodi, pravičnosti in miru. Sredstvo za dosego tega namena je slovenska država, ki temelji na plebiscitarni odločitvi slovenskega naroda, Ustavi in parlamentarni demokraciji,
Poglavitne demokratične vrednote NOVESL( )VENIJE SO vladavina pravne države, enakost vseh ljudi pred zakonom ter država, ki naj služi človeku, obstaja zaradi človeka in jamči za varovanje človekovih pravic
NOVA SLOVENIJA   krščansko ljudska stranka (NSi) si prizadeva za uresničitev ciljev iz svojega programa, ki temelji na tradiciji zgodovinske ljudske stranke in izhaja iz tradicionalnih ljudskih krščanskih vrednot. Cilj stran ke je soustvariti pogoje za celovit materialni in duhovni dolgoročni razvoj Slovenije.
Tako je bil na pobudo iniciativnega odbora ustanovljen občinski odbor Dobrepolje. Ustanovitve Občinskega odbora so se udeležili tudi iz vodstva stranke: Lidija Drobnič (član izvršnega odbora), Rudi Rupar in Franc Volck (člana sveta stranke), ter gostje iz Velikih Lašč.
Za predsednika občinskega odbora je bil izvoljen JOŽE HOČEVAR.
Iniciativni odbor
Razmišljanje po "slovensko" predsednika občinskega odbora SDS Dobrepolje
Prav pogosto se za podoben članek ne odločim, ker se ne želim zaplesti v tisoč in eno debato, ki bi jo morda s tem sprožil. Ne zdi se mi vredno oglašati na vsako izzivalno besedo, ki jo kdo izreče na račun občinskega odbora stranke ali česa drugega. Tudi redki so dogodki, ki so zares vredni, da se ob njih spregovori malo več besed.
Želel pa bi predstaviti svoje videnje političnega prostora v Sloveniji. Mislim, da v Sloveniji ni veliko zares velikih politikov, ki bi jih človek lahko občudoval, s katerimi bi se lahko identificiral, ne glede na njihovo strankarsko prepričanje. Zares dober politik se je sposoben tudi distancirati zgolj od mnenja stranke. Strankarsko prepričanje v Sloveniji razdvaja slovenski narod. Ne glede na stranko in ne glede na samokritičnost ali samoopravičevanje, to je nekaj, kar delajo vse stranke in to zelo intenzivno. Tako je in razdvojeni politiki povzročajo razdvojen narod, ki je kot podaljšana roka njihovih ne-pretehtanih izjav in dejanj. Od politikov pa bi bilo vendarle pričakovati, da bodo predvsem dobri voditelji za ves slovenski narod, dobri gospodarji ter da bodo veliko naredili.
Pričakovati je, da jih bo skrb za množico ljudi vodila pri njihovem delu, ne pa le strankarski interesi. Politik, ki ne skrbi za cel narod, ne le "svoje", ne opravičuje svoje pomembne vloge voditelja.
Kako lepo je videti narod, ki se zna poenotiti, ko gre zares. Slovenci tega pogosto ne zmoremo do zadnjega trenutka. Pa ne rečem, da je notranja narodova razklanost le slovenska posebnost. Prav vsi narodi jo poznajo, le da je za male narode to toliko bolj boleče in usodno. Razprtije znotraj naroda poznajo prav vsi. Samo spomnimo se politično razdeljene Italije, pa Francije, Španije pa v zadnjih obdobjih Avstrije in še bi jih lahko našteval. Ko sem se pred časom pogovarjal z enim od španskih politikov in dekanom pravne fakultete v Granadi, mi je le ta rekel, da od politike pogosto dobiva glavobole. Torej je politika tako naporen "šport" povsod po svetu. Vendar imajo veliki narodi nekaj, česar v Sloveniji ne zmoremo in to se imenuje nacionalni konsenz oz. dogovor. Ko gre za narodna in nacionalna vprašanja, so najprej predstavniki tistega naroda, šele zatem predstavniki svojih politič-
nih opcij. Nekaj podobnega lahko zasledimo zlasti v Združenih državah, ki ob vsakodnevnem političnem tekmovanju, zmore v nekaj dneh doseči dogovor, ko se rešujejo vprašanja narodnega pomena in takrat prepričujejo argumenti in ne politična ali osebna prepričanja ali strankarski interesi. Ni večjega interesa, kot je uspešen narod, ki se le s tem lahko pokaže proti drugim deželam in tega se VELIKI voditelji zavedajo. Narod rabi energijo za ustvarjalnost, za razvoj ne za prerekanje in stopicanje na mestu.
Kako čudovito je bilo opazovati Slovence v dneh nogometne evforije, ki smo začutili sami sebe in iz tega želeli nekaj doseči. S ponosom smo se spopadli, saj smo glede na svojo majhnost, narod izjemnih posameznikov in kot celota lahko brez dvoma uspešen narod - če držimo skupaj. Podobno nogometno evforijo so doživeli Francozi pred dvema letoma ob svetovnem prvenstvu. Prijatelj mi je pripovedoval, da je narod za en teden pozabil na vse vsakodnevne razprtije. Vsi so se čutili kot Francoze, kar je pomenilo biti skupaj. In to je to. Začutiti, da smo vendarle skupaj na isti barki s skupno usodo, za vse, ne le za izbrance.
Da smo evropski narodi težavni, je ugotovil navsezadnje tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ko je v nekem intervjuju dejal, kako vsi najboljši strokovnjaki pobegnejo v "Ameriko", ampak ob tem dodal, ker se tam počutijo boljše in jim tam gre boljše,... Slovenci smo zmožni, če bomo to hoteli in če še verjamemo, da smo skupen narod. Rabimo voditelje, ki bodo v nas prebujali sanje, da zares hočemo uspeti, uspeti skupaj.
Ko opazujem presojanje slovenske zgodovine različnih političnih opcij, se zgrozim. Morda so odmevnejša bolj skrajna in striktna ter okorela in izrabljena stališča, vendar se z njimi ne moremo strinjati. Pa ljudje, saj smo vendar vsi en in isti narod. Tisti, ki živimo v Sloveniji, tisti, ki so tik za državno mejo ali tisti, ki živijo tisoče kilometrov stran na ostalih celinah. Star slovenski pregovor pravi "v slogi je moč". Imamo ustavo, ki spada med modernejše ustave demokratičnih dežel in je zgled in odgovor, kako naj gledamo na preteklost našega naroda ter kako naj živimo s to pretekostjo danes. Ter da preteklosti ne moremo več soditi z očmi zgolj današnjega ali takratnega časa, ampak potrebujemo narediti celoten pregled. Merilo za presojanje zgodovine so lahko le človekove pravice zapisane v slovenski ustavi. Nobena ideja ne leva ne desna ne kakšna druga ne more odtehtati resnice človekovih pravic. Vse je v najlepšem redu, dokler znamo spoštovati to normo. Niso pomembne ideje in interpretacije ene ali druge strani, ampak človekove pravice. Vprašanje, ki se mi poraja, je, zakaj se trpljenje naroda ne zna spoštovati, pa niso pri tem več pomembne pripadnosti takratni politični ali vojaški opciji. Zločin ima samo en obraz, in to je, da se ga stori, ne glede kdo ga stori ali s kakšnimi pooblastili. In zločinov je bilo skozi
Volitve in politične stranke
zgodovino z vseh strani preveč. In od vseh ljudi so vedno najbolj trpeli otroci, ki niso imeli očetov, mater, dostojanstva in sredstev za človeka vredno življenje. Imejmo to pred očmi, šele za tem takšne in drugačne ideje. Večina tako partizanov kot domobrancev ali vseh ostalih je imel doma otroka, lahko ne le enega, ki je čakal na svojega očeta, ne pa na barvo uniforme. Končno zakaj so otroci tisti, ki morajo nositi posledice. Umiranja je bilo preveč, umiranja brez razloga, rane v narodu pa morajo enkrat za vselej nehati boleti. Zato jih je potrebno začeti negovati, ne pa razbolevati in dražiti. In kar se je dogajalo med zadnjo svetovno vojno in po njej, pa tudi ob slovenski osamosvojitveni vojni, je strašno, še bolj pa to, kako se s tem ravna danes, ko govorimo o visoko civilizirani državi, v kateri naj bi živeli, in ljudeh, ki naj bi danes razumeli več kot njihovi predhodniki ...
Ob tem bi poudaril, da so velikokrat v Sloveniji tudi mediji tisti, ki z iskanjem senzacij in škandalov, zbudijo v ljudeh obnovitev sovraštva in ne stojijo kot branilci človekovih pravic in narodove enotnosti. Resnici se ne mudi, prišla bo zagotovo in upajmo, da ne v obliki narodove totalitarne sprtosti. Čas je, da ideje in prepričanja zamenjajo modrost in človekove pravice v praksi, za naprej in za nazaj. Zgolj za prispodobo navajam sporazum med Izraelci in Palestinci iz sredine devetdesetih. V njem so izrecno zapisali, da se bodo poleg spominjanja trpljenja lastnega naroda spominjali javno tudi trpljenja drugega naroda, in s tem pokazali ne le kaj so dobili, ampak tudi kaj so storili drugim. In takšne, mislim, da so poti rešitve, da priznamo tudi drugim pravico do resnice in je o tem možen kulturen pogovor. Resnica ni v besedah, ki jih izgovorimo, ampak občutkih, ki jih povzročimo. Rešitve, ki- ni dobra za cel narod, ne morem imenovati rešitev.
Mnogokrat me kdo vpraša, pa kaj ste vi (ali si ti) pravzaprav, kakšna politična opcija, desna ali sredinska ali leva ... Marsikoga razočaram z odgovorom. Če imam na izbiro, nočem biti ne desničar ne levičar ne sredinski, ker to je za slovensko državo samomorilska razdelitev. Želim le verjeti v socialno državo z močnejšim pravnim sistemom, ki temelji na humanosti in podpori naroda. Želim ostati jaz, s svojim mišljenjem, ne mišljenjem drugih, s svojimi prepričanji in idejami. Ko sem omenil, da hočem ostati jaz, sem mislil tudi to. V ljudeh želim videti najprej njih, ne pa njihove politične opredeljenosti in želim si tudi tega nazaj. Nimam predsodkov do ljudi in želim, da jih tudi drugi ne bi imeli.
Žal pa človek, ko postane kot povsem specifičen posameznik del ene strani, pridobi, ne da bi kar koli naredil ali spregovoril, na eni strani že mnogo nasprotnikov in na drugi strani podpornikov. Vsi pričakujejo, da boš takšen, kot se pričakuje vnaprej, kot vsi tam in povsem drugačen od nasprotnikov. To je žalostna politična resnica, ki izhaja
iz prepričanja "mi smo najboljši??" vsi drugi so ničvredni. Želel bi si, da bi bilo več pogovorov in manj vrednotenja političnih resnic. Da bi preveč besed zamenjala modrost odločanja in da bi narod imel vero in spoštovanje v svoje voditelje. In do tega ne prihaja. Da bi nam le ti vzbujali ponos. To so pri nas pozabljene politične resnice, brez katerih ne moremo osnovati urejene civilizirane družbe. Stranke se povezujejo, ker se morajo, ne pa, ker bi se hotele. Ni razlike, o katerih opcijah govorimo. Smo in morali bi biti najprej na slovenski strani. Žal pa je izzivalcev na vseh političnih straneh in strankah vedno dovolj in jih nikoli ne zmanjka. V splošnem pa tudi mediji zelo slabo reagirajo na politične izzive, ki so včasih na meji podpihovanja narodnega sovraštva, ža-Ijenj in odmik od težnje po objektivnosti ... Pričakovati je težnjo po strokovnosti in objektivnosti poročanja, ne pa senzacionalno-sti. Medije to, da so popularni, pogosto zapelje v smer, ko ni več pomembno, kaj je dejstvo in kaj zgodba. V demokraciji pa so prav mediji tisti glavni in najmočnejši branilec demokratičnosti in človekovih pravic, vse druge institucije so veliko šibkejše in brez medijske podpore velikokrat skoraj nemočne. In to velja za vse medije, ker ko medij izgubi objektivnost, izgubi največ, kar ima.
Vsaka politična stran ali politična stranka najbolj ceni lojalnost lastnim pogledom, ne glede na vse ostale okoliščine. Ceno, ki jo to prinaša za ostale, ni pomembna in tu je srž mnogih problemov. Pomembno je, kaj zagovarjajo stranke oziroma če to malo bolj analiziramo, kaj zagovarjajo osebe, ki vodijo stranke. Dobrih voditeljev pa vedno primanjkuje. Sicer v strukturi svoje voditelje spoštujem, nikakor pa to ne pomeni da se o vsem z njimi slepo strinjam. Prevladuje pač vedno mnenje večine ali najglasnejših. In vsak dober politik je moral v sebi vsaj enkrat resno pomisliti, da bi odpadel od politične opcije, v prispodobi, da zreli sadeži vedno odpadejo. Hočem reči le to, da je včasih potrebno reči malo bolj premisliti in analizirati, ne le komentirati ali zagovarjati. Sicer se ne more imenovati dober politik. Zrelo je torej presojati vse politične opcije enakovredno, ne pa svoje nenehno le hvaliti, druge pa kar po spisku brez premisleka kritizirati. In upam, da bodo ljudje in narod to začeli ceniti in izbirati osebe, ki premorejo te lastnosti.
Nekdaj sem slišal teorijo, da slovenski politični prostor ni primerljiv z evropskim. Da naše stranke niso isto, kar so stranke v evropskih državah. Res je. Postavilo pa se mi je vprašanje, zakaj bi morali biti kopija evropskih političnih stranka in razmer. Tudi zgodovina v Evropi ni enotna in tradicija ni enaka, zlasti pa delitev na levo in desno usmerjene stranke ne zdrži resnega testa, saj je v enem delu Evrope (zlasti zahodnem) bila v zgodovini značilna prevlada desnih ekstremnih opcij, spet drugje (zlasti vzhodna Evropa) pa levih. Takšna je zgodovina, ki je ne rabimo vrednotiti, ampak jo
imamo lahko kot izkušnjo različnih prevlad in opcij.
In nič slabega ni, če bi bili nekaj posebnega v pozitivnem smislu, kar se nanaša na politično ureditev. Niso važne stranke, ampak to, ali spoštujemo človekove pravice tudi politično. Ni mogoče izdelati modelov za politično razdelitev Slovenije. Slovenija politično je, kakršna je, preoblikuje pa jo lahko le politično dogajanje, ne pa posnemanje evropskih shem. Končno, v evropskih državah je tudi več različnih sistemov, ki niso povsem primerljivi med sabo, zato ne bi za modele dajal le enih dežel.
In še eno dejstvo je mogoče izluščiti, da stabilnejša ali zrelejša demokracija ne pomeni čim več političnih strank, ampak samo to, DA JE STOPNJA NARODNEGA DOGOVORA NIZKA. Spomnimo se samo ogromno političnih strank iz BiH na zadnjih volitvah (mislim, da okoli 80), ampak to ne pomeni nečesa pomembnega, kar je odraz demokracije. Trdne demokracije imajo največkrat le nekaj resnih strank, s tem da običajno dve prevladujeta. Spomnimo se samo razdelitve ZDA ...
Tudi sam bi rad prispeval k strankarski nenapetosti in enotnosti v Dobrepolju in upam, da podobno misli še kdo, zlasti ljudje, ki so del politike. Dolgoročno upam, da bomo dosegli s pogovori konsenz, ko bo bolj pomembno biti Dobrepoljec, v državni politiki pa Slovenec, kot pa predstavnik politične opcije. Resnično ne želim si, da Do-brepoljci ne znamo najprej spoštovati sami sebe, saj je končno o vsem možen kulturen dogovor. Ne želim si, da so naši dobrepolj-ski ljudje s strani domačinov odrinjeni tako, kot so nekdaj bili naši veliki ljudje, kot je Fran Jaklič pa France in Tone Kralj, ki so bili veliki ljudje, le mesta med nami niso imeli. UPAM, DA SE JIM BO V SEDANJEM ČASU POVRNILO TO, KAR JIM KOT VELIKIM MOŽEM PRIPADA - TO JE NAŠ PONOS, DA SO DOBREPOLJCI. To si želim najprej kot občan, ne kot politik. Držati moramo skupaj, kot Dobrepoljci in širše kot Slovenci, to nas bo delalo močne in ustvarjalne.
Upam, da bo to veljalo tudi za naš lokalni časopis, ki ga bo z veseljem vzeti v roke in v njem brati spodbudne reči (primere o dosežkih mladih v športu in ostalih dosežkih in uspehih naših občanov oz. rojakov) in ne toliko prerekanja in nepotrebne polemike, ki tolikokrat ne pripeljejo nikamor in včasih zaidejo iz povsem kulturnega izmenjavanja različnih pogledov. Od tega lahko samo boli glava, kot bi rekel moj kolega iz Španije. Končno se pod vsakim prispevkom vsakdo sam podpisuje s svojim imenom.
Želim vam veliko uspehov!
Jože Kralj,
Predsednik Občinskega odbora SDS Dobrepolje
Volit bom šel...
Ste že kdaj pomislili, da bi kdo drug namesto vas odločal, kakšen avto
boste kupili, v katero šolo se boste vpisali in kakšne obleke boste nosili. Če sam izbiram, kakšno glasbo bom poslušal, bom še toliko bolj odgovorno izbiral svojo prihodnost.
Izbirati prihodnost na demokratičnih volitvah je pravica vsakega polnoletnega državljana. Po mnenju nekaterih bi morala ta pravica pripadati vsem, tudi otrokom, saj gre predvsem za njihovo prihodnost, v imenu katerih bi jo do polnoletnosti uresničevali njihovi skrbniki. Težko razumem, kako lahko nekdo te temeljne človekove pravice ne izkoristi.
Volilna pravica je tudi obveznost. Ne zakonska, pač pa človeška, moralna. Skrb za našo prihodnost, prihodnost naših otrok, družbe, države, slovenskega naroda, obvezuje vsakega izmed nas in je zato velika moralna dolžnost in odgovornost.
Voliti ni lahko, sicer ne bi bila zahtevana polnoletnost. Voliti odgovorno pomeni zanimati se za tiste, ki jim namenimo svoj glas. Spremljati jih in kritično presojati. Vedno ugotavljati, kdo deluje skladno z našimi pričakovanji. Pomeni ločevati zrno od plevela, tiste, ki so jih polna usta od tistih, ki svoje besede odgovorno uresničujejo. Sredstva obveščanja, kot so radio, televizija in dnevni časopisi, nam delo pogosto otežujejo, namesto da bi nam ga lajšali, saj pristransko in polovično poročanje zahteva od nas mnogo več napora, da odkrijemo pravo resnico.
In kaj, če imamo na volilni dan še vedno nejasno sliko, če smo razočarani nad vsemi podlegli popularnemu in namerno razširjenemu sloganu: saj so vsi enaki? Kaj storiti? Prvo pravilo je, da se v nobenem primeru ne smemo odpovedati volitvam. Če se težko odločimo ali če nobena od strank ne izpolnjuje naših pričakovanj, si je koristno pomagati tako, da naredimo grobi izbor tistih, med katerimi smo se sploh pripravljeni odločati in izločiti tiste, ki nikakor ne ustrezajo našim merilom. V tako dobljenem ožjem izboru skušamo najti tistega, ki nas je, če že ne prepričal, vsaj najmanj razočaral. To naredimo še pred odhodom na volišče.
Naj kot primer navedem nekaj svojih spoznanj in meril, ki mi pomagajo pri odločanju. Najlažje je, če najprej ugotovim, koga in zakaj bom izločil iz ožjega izbora.
Najprej izločim vse stranke, ki izhajajo iz totalitarnega režima in so le različne frakcije nekdanje Partije. Kljub takšnim in drugačnim zgodbam, besedam in obljubam o prihodnosti, je njihovo temeljno poslanstvo in skupna naloga skrbeti za neomadeževano in nedotakljivo preteklost, bdeti nad tem, da ne bi kdo kakorkoli podrezal ali kako drugače okrnil njihove moralne ali materialne plati, ki izvira iz medvojne in povojne zgodovine. Vsakogar, ki si drzne samo omeniti kakšno sporno zadevo iz njihovega varovanega zelnika, ozmerjajo z revanšistom
in mračnjakom, ki je zazrt v preteklost. Vse njihovo delovanje je pogojeno s preteklostjo, zato se te stranke še dolgo ali nikoli ne bodo mogle neobremenjeno posvetiti prihodnosti.
V naslednjem krogu izločim tisto, kar je na vsakih volitvah takšna ali drugačna navlaka in samo povečuje nepreglednost. To so stranke in strančice, ki so bolj ali manj neznane ali se skušajo predstaviti kot nepolitične. Kakšna ironija. Pogosto skušajo nagovoriti ozke skupine na stanovski ali interesni osnovi, od upokojenskih, mladinskih, lovskih, gasilskih do zelenih ali podobnih. Te stranke običajno nimajo možnosti za uspeh. Pogosto poskrbi za njihovo ustanovitev prav prej omenjena skupina strank, da poberejo ali izničijo nekaj glasov na nasprotni strani. Dokaz za to je upokojenska stranka (DESUS), ki je na prejšnjih volitvah nastopila v imenu upokojencev, v resnici pa je to goreča stranka nekdanje Partije.
Na koncu mi ostane ozek izbor strank,
Suša spada med abiotske povzročitelje škod. Prizadeva drevje v vseh rastnih obdobjih: ovirana je kalitev semena, kalčki in sadike venejo, se sušijo in propadajo, drevju venejo in se sušijo ter odpadajo listi in iglice, drevje hira, slabo semeni, vrhovi se sušijo, poganjki so kratki, branike (letnice) so ozke, posušijo se lahko tudi cela drevesa.
Obseg poškodb od suše je odvisen od njenega trajanja in časa kdaj se pojavi. Najbolj škodljive so spomladanske suše, saj takrat rastline v svoji rasti potrebujejo največ vlage. Poletna suša se pozna na prirastku več lete šele naslednja leta. Mlajše sestoje suša bolj prizadene kot starejše, prvič zato, ker imajo drevesca še plitvejši koreninski sistem, drugič pa zato, ker je njihova rast bolj intenzivna in zato potrebujejo
med katerimi se odločam. Na letošnjih volitvah so to Bajukova NSi Nova Slovenija, Zagožnova SLS SKD Slovenska ljudska stranka in Janševa SDS Socialdemokratska stranka Slovenije. Seveda lahko izbor še ožimo. Pomembno merilo pri tem je lahko na primer naklonjenost posamične stranke in njenih politikov pri podpori razvoja naše lokalne skupnosti. Ko imamo ozek izbor dveh ali treh strank, nam je mnogo lažje presojati njihovo delovanje z našimi pričakovanji in merili.
Spodbudimo znance, sosede, prijatelje. Naj ne bo nikogar v naši občini, ki bi malomarno zavrgel svojo volilno pravico in ne bi odgovorno opravil svoje dolžnosti; do sebe in do naše skupne prihodnosti.
Brane Brodnik
Po naših dosedanjih neuradnih informacijah bodo v volilnem okraju Grosuplje kandidirali:
- za SLS SKD Slovensko ljudsko stranko: Anton Jakopič
- za SDS: Janez Janša
- za LDS: dr. Miroslav Kranjc
več vlage.
Bolj prizadeti so sestoji na vlažnejših rastiščih kot tisti na bolj suhih rastiščih. Najbolj je drevje izpostavljeno suši na prisojnih legah in na plitkih, kamnitih tleh. Učinek suše se z nadmorsko višino zmanjšuje-
Sušo težko prenašajo drevesne vrste s plitkim koreninskim sistemom npr. smreka, trepetlika, macesen, težko jo prenašajo tudi jelka, hrast, jesen, najbolj pa so odporni proti suši bor,bukev,gaber.
Posledica suše so tudi močno upadli ali celo usahnjeni vodotoki. Razne kaluže in manjši vodni viri, ki so zelo pomembni kot napajališča za divjad, so večinoma usahnili.
nadaljevanje na str. 31
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Suša tudi v gozdovih
Letošnja suša je povzročila v kmetijstvu za več kot 10 milijard tolarjev škode. Kaj pa v gozdovih ?. Gozdovi so ravno tako sestavni del našega okolja in so bili ravno tako izpostavljeni visokim temperaturam in pomanjkanju padavin kot kmetijske površine. Z eno razliko, da ima večina drevesnih vrst globji koreninski sistem in da lahko še nekaj časa črpa zaloge vode iz globjih plasti. Pa vendarle.
ISKRA STIKALNI ELEMENTI pridobili certifikat kakovosti ISO 9001 ob svoji 40-letnici poslovanja
Iskra Stikalni elementi (ISE) je ob svoji 40-letnici poslovanja od 29. avgusta leta 2000 postala lastnik certifikata sistema kakovosti ISO 9001 (Bureau Veritas Q,uality International) za področje razvoja, proizvodnje in prodaje bimetalnih relejev, končnih stikal, podstavkov, industrijskih relejev, miniaturnih relejev, montažnih, rezilnih, kombiniranih orodij in orodij za brizganje plastike.
Tako je Iskra pridobila certifikat za celotno področje svojega delovanja, tudi za orodjarno in izdelavo orodij.
Certifikat je bil s trudom vseh zaposlenih in ob strokovnem projektnem vodenju na čelu z Viktorjem Volekom, Tomažem Lovšinom in Jožetom Lenarčičem pridobljen v rekordnem času od začetka zastavitve projekta, t.j. 9 mesecev. ISE je s tem potrdila, da je kakovosten proizvajalec, ki obvladuje svoje procese. S tem je tudi pokazala, da so se napori ob sanaciji Iskre splačali in dokazala, da bo tržni boj z njo težak in zahteven.
Če se vrnemo na začetek sanacije, se je ta začela, čeprav se to čudno sliši, s stečajem julija 1996. Rezultati so bili katastrofalni, tekoče poslovanje negativno, tovarna pa na poti v preteklost. Družba je ustvarjala 13,5 mio izgube na mesec, 9 mio negativnih denarnih tokov, likvidacijska vrednost je znašala manj kot 40 odstotkov vrednosti sredstev, akumulirana izguba je znašala 450 mio sit, obveznosti pa več kot 440 mio. Letni promet, ki je sicer v relejski industriji proti ostalim industrijam na videz zelo majhen, saj znašajo materialni stroški le 30 odstotkov, pa je bil ob 207 zaposlenih samo 400 mio sit.
Analiza stanja in poslovanja (dokončevanje naročil) v stečaju s 117 zaposlenih ter kratkoročni ukrepi: zaustavitev negativnih denarnih tokov, ureditev odnosov z dobavitelji, konsolidacija proizvodnje, koncentracija poslovnih funkcij na lokaciji proizvodnje je pokazala, da je družbo možno rešiti, kljub sicer izredno zahtevni sanaciji. Uvedena je bila prisilna poravnava v stečaju, ki so jo ob ustreznem načrtu finančne organizacije upniki izglasovali februarja leta 1997. Primer ISE je bil primer uspešnega saniranja družbe skozi postopek prisilne poravnave v stečaju.
Tako se je začela intenzivna poslovna sanacija, pridobivanje novih kupcev in rast količinske prodaje, investiranje, ki je bilo zaradi zelo zahtevnih in dragih vlaganj v začetku omejeno na izdelavo lastnih sredstev in vzpostavitev konstrukcije in orodjarne za izvedbo le teh.
Zahtevnost sanacije je celo presegla pričakovanja, saj so se tradicionalni trgi ISE rušili (Hrvaška nelikvidnost, napad Nata na Jugoslavijo, recesija v Južni Ameriki v zadnjih petih letih), cene izdelkov so drastično padale
(združevanja velikih svetovnih proizvajalcev: Tyco - Siemens - Schrack, Fujitsu - Takami-savva, Relpol - Zettler, itd, proizvodnja v Indoneziji, Kitajski, Maleziji, kjer znaša povprečna plača v relejski industriji 40,00 DEM), avtomatizacija in ogromna kapitalska zahtevnost panoge, recesija v letu 1999 ...
Kljub temu v ISE nismo obupali in tudi z velikim razumevanjem SRD - Sklada za razvoj RS uspeli podjetje stabilizirati, kapitalsko ojačiti in finančno sanirati. Poslovna sanacija predvsem v smislu tehnološke posodobitve in dosega evropske produktivnosti pa bo potekala še nekaj let in bo nenazadnje večen izziv.
ISE v letu 2000 pričakuje najboljše rezultate t.j. končno pozitivno poslovanje. V letošnjem letu pričakujemo najmanj 30 odstotno rast prodaje, ki jo imamo za uspeh, kljub temu, da je bil promet v letu 1999 zaradi recesije manjši kot sicer. V letu 2000 bomo dosegli skoraj 90 odstotni izvoz, prodajo smo popolnoma prestrukturirali. V celotni prodaji znašajo vsi trgi bivše Jugoslavije
skupaj s Slovenijo samo še 22 odstotkov, tako da ureditev razmer (začetek investicij) na teh trgih pomeni novo poslovno priložnost. V letu 1996 je znašala prodaja na te trge 55 odstotkov prodaje, tako da znaša povečanje prodaje v izvozu na predvsem zahodnoevropske trge od leta 1997 več kot 100 odstotkov. Količinsko pa je rast prodaje (povečanje tržnih deležev) ob tudi do 40 odstotnih padcih cen na nekaterih segmentih še veliko večja. Tako je sedaj ISE prisotna na sledečih trgih:
EVROPA: Španija, Nemčija, Italija, Belgija, Švedska, Ciper, Portugalska, Švica, Francija, Nizozemska. Danska, Avstrija, Velika Britanija, Grčija, Slovenija.
BIVŠA JUGOSLAVIJA: Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Jugoslavija, Makedonija.
AFRIKA IN BLIŽNJI VZHOD: Egipt, Južnoafriška republika, Iran, Izrael.
JUŽNA AMERIKA: Argentina, Čile, Kolumbija, Venezuela, Brazilija.
SREDNJA AMERIKA: Mehika.
Družba ISE se lahko s ponosom predstavlja na kar 30 trgih po celem svetu, kar pa ni končna številka, saj z vsakim dnem iščemo nova tržišča.
Družba ISE tako vstopa v novo tisočletje z veliko optimizma, saj se ob pozitivnih rezultatih prodaje, začetku investicijskega ciklusa, posodabljanjem proizvodnega procesa, zvišanjem produktivnosti, tradicionalni kvaliteti proizvodov ne bojimo več prihodnosti, pa čeprav je panoga, v kateri delujemo, verjetno ena izmed najkonkurenčnejših na svetu. Certifikat ISO 9001 nam je pri osvajanju novih trgov in utrditvi pozicij na starih samo še v pomoč.
ISKRA STIKALNI ELEMENTI PREDSTRUCE 29
ISKRA-STIKALNI ELEMENTI d.d.
Predstruge 29
1312 Videm-Dobrepolje
OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA
SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA - za nedoločen čas in 3-mesečnim poskusnim delom pogoji končana VII. ali VI. stopnja strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
REZKALCA ZA DELO V ORODJARNI PRI IZDELAVI ORODIJ - za nedoločen čas in 2 mesečnim poskusnim delom
pogoji: IV. stopnja kovinske smeri - rezkalec in 1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik)
ORODJARJA ZA DELO NA ŽIČNI IN POTOPNI EROZIJI - za nedoločen čas in 3-mesečnim poskusnim delom
pogoji: V. stopnja - strojni tehnik ali IV. stopnja orodjar in 3 leta delovnih izkušenj pri izdelavi orodij in naprav za avtomatizacijo proizvodnje, zaželeno znanje Autocada
VEČ POMOŽNIH ELEKTROMEHANIKOV ZA DELO V PROIZVODNJI - za določen čas pogoji: končana OŠ, ročna spretnost, dober vid; delo je izmensko možnost opravljanja dela preko študentskega servisa
MATERIALNEGA KNJIGOVODJA - za določen čas (nadomeščanje delavke) pogoji: V. stopnja - ekonomski tehnik (lahko tudi pripravnik)
Pisne prijave z dokazili sprejema kadrovski oddelek, dodatne informacije lahko dobite na sedežu družbe ali na telefonu 7867800.
i-
Kultura
MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA V DOBREPOLJU
Prijatelji Evrope
Dobrepolje, 14. do 19. avgust Vsakoletno srečanje slikarjev v Dobrepolju je letos preraslo v mednarodno likovno delavnico, ki se jo je udeležilo 16 slikarjev iz Češke, Hrvaške, Italije, Irske, Madžarske, Romunije in Slovenije.
boto, 19. avgusta v prostorih ob-čine. V krajšem kulturnem programu je nastopila s klavirskimi skladbami učenka glasbene šole Katja Žnidaršič, udeležence pa je pozdravil tudi župan.
Kulturni dogodek je bil tri dni pred 100-letnico rojstva Toneta Kralja, zato je hkrati pomenil prispevek k ohranjanju slikarske tradicije v krajih, od kotler izhajata brata Kralj. Poleg vsakoletnih slikarskih srečanj pa bodo k ohranjanju prispevala tudi domača imena. Letos seje likovnim ustvarjalcem pridružila Saša Strnad iz Pod-gore.
Mednarodna slikarska delavnica in razstava likovnih del je tako vnesla nekaj svežine v sicer običajno poletno kulturno mrtvilo.
M. Steklasa
Saša Strnad (tretja z leve)
V okviru Kulturnega društva Dobrepolje je Sandi Zalar ob pomoči Ane Cajnko letošnje poletje organizirala zahteven projekt, ki je imel poleg slikarskih stvaritev tudi simbolno sporočilo. Po besedah organizatorke naj bi pomenil zametek prijateljstva v ožjem in širšem okolju pa tudi med državami Evrope. Od tod tudi naslov delavnice "Prijatelji Evrope". Idejo za mednarodno slikarsko delavnico sta z Ano (lajnko dobili ob vrnitvi z Madžarske, kjer sta se udeležili podobnega srečanja. Ker v občini ni možnosti za nastanitev, je organizatorka za to poskrbela kar v okviru svoje družine. Fi-
nančno je projekt podprla občina, pomagali pa so ji tudi sponzorji.
Slikarji so se vsak dan zadrževali in ustvarjali v drugem kraju, večino časa so se zadrževali v Dobrepolju. Prvi dan so jih člani TD Podgora popeljali na Kamen vrh, za večerjo pa je poskrbela Pavlina Novak. Gostili pa so jih tudi v gostilni Vodičar. Ko so se zadrževali na Ilovi Gori, jih je posnela tudi ekipa TV Slovenija. Kol je dejala na odprtju razstave Sandi Zalar, so jim ljudje vsepovsod pomagali, popolno podporo pa jim je nudila tudi občina.
Odprtje razstave je bilo v so-
Ko zbrani gremo vsi skoz'
vas
Srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Ko zbrani gremo vsi skoz' vas je obširen projekt, ki ga je Turistično društvo Dobrepolje načrtovalo že
nekaj časa in ga 26. avgusta letos tudi uspešno realiziralo. 14 skupin s skoraj 100 pevci in godci iz vse Slovenije se je zbralo v Dobrepolju - v dolini legendarnih Zagoriških fantov, dobitnikov evropskega priznanja za ohranjanje izvirne ljudske umetnosti in skupaj z njimi ustvarilo nepozaben večer ljudskega petja.
Čestitke in podelitev priznanja Ivanu Kralju (Vintarjevemu Ivanu)
Sandi Zalar in Ana Cajnko
Prireditev se je začela z več kot 30 let starim posnetkom Zagoriških fantov"Ko zbrani gremo vsi skoz' vas". Z isto pesmijo so v sedanji sestavi Zagoriški fantje začeli svoj nastop. Nadaljevali so s pesmijo dolgoletnega voditelja Vintarjevega Ivana "Med hribi Dobrepolje leži" in končali z veselo in priljubljeno "Miciko". Sledil je svečan in ganljiv trenutek - voščilo za 7o-letnico in zahvala dolgoletne-
mu voditelju Zagoriških fantov Vintarjevemu Ivanu za vse, kar je prispeval in prispeva za Do-brepoljsko dolino, za ohranjanje ljudskega izročila in s tem narodne zavesti Slovencev. Na oder pa se je še enkrat vrnil v nadaljevanju programa, ko je nastopil v duetu s svojo sestro Ančko Lazar. Slednja je dopolnila program /.zabavno pripovedjo v dobrepoljskem narečju. Od domačinov sta se pred-
Turizem, kultura
september 2000
stavila še godec Jože Vergo in Jože Zaje s svojimi znamenitimi violinskimi citrami.
Večji del programa pa so izpolnile skupine s Primorske, Prekmurja, Bele krajine, Dolenjske in drugod. Ložnica, Sto-perce, veliko Trno pri Krškem, Jesenice na Dolenjskem, Pre-vorje, Šmarje pri Jelšah, Bo-štanj, Sečovlje, Ilirska Bistrica so kraji, kjer ljudsko izročilo še kako živi. Po zaslugi navdušenih posameznikov, ki so se združili v večje ali manjše pevske skupine, gojijo ljudsko izročilo in tako hkrati prispevajo h kulturni identiteti Slo-
venije v času vsesplošne globa-lizacije. Takšne skupine je gostilo Turistično društvo Dobre -polje ob koncu letošnjega poletja. S sabo so prinesli svojo govorico, svojo pesem in z njo delček izročila iz svojega kraja. Izbor pesmi je pripravila dobra poznavalka ljudskega petja Jasna Vidakovič, ki bo iz posnetega gradiva pripravila radijsko oddajo.
Prireditev je vodil eden od članov Turističnega društva Igor Ahačevčič v prijetnem am-bientu pri osnovni šoli na Vidmu, kjer so organizatorji pripravili impresivno sceno, ki je
bila v stilu naslova prireditve in vsebine programa.
V sklopu prireditve so si obiskovalci v avli šole lahko ogledali tudi stalno razstavo grafik Toneta Kralja ciklus Zemlja. V istem prostoru pa je Turistično društvo pripravilo tudi razstavo vezenin in drugih ročnih del. TD je s celotno prireditvijo poskušalo prispevati delček k praznovanju 100-lctnice rojstva Toneta Kralja. Posebna gostja je bila njegova hčerka Tatjana Kralj.
In kako na kratko oceniti prireditev? V sicer razgibano kul-
turno ozračje Dobrepolja je prineslo nekaj novega, izvirnega in hkrati široko zasnovanega. Nekaj, kar zares sodi v dolino, od koder izhajajo ljudski pripovednik Fran Jaklič, umetnika Kralj in vsi pretekli in sedanji ohranjevala ljudskega izročila. Zato niso prav nič pretirano izzvenele besede enega od obiskovalcev, koje dejal, da take prireditve v Dobrepolju še ni bilo. Prav zato je škoda,da si kljub precejšnjemu obisku, prireditve ni ogledalo še več ljudi.
M. Steklasa
POGOVOR S STAN ETO M ŠKUUEM
Še en prispevek k prepoznavnosti občine
Ob koncu prireditve SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV sem postavila nekaj vprašanj predsedniku Turističnega društva Dobrepo-1 je in glavnemu organizatorju projekta.
Kako ocenjujete prireditev in kako ste zadovoljni z obiskom?
Prireditev je izredno lepo uspela. To so potrdili tako obiskovalci kot naši prijatelji gostje iz vse Slovenije. Društvo se je izredno lepo predstavilo mnogim, ki našega kraja do sedaj niso spoznali. Lahko rečem, da je bila to najlepša promocija naše občine. Obisk je bil zadovoljiv, saj so bile vse klopi zasedene. Jasno pa bi si želeli še več obiska. Zal, Dobrepoljci najdejo kup izgovorov.
Na kakšen način ste uspeli dobiti tolikšno število sodelujočih skupin in od kod ideja?
Kot član skupine Zagoriški fantje sem že ob naših srečanjih po drugih krajih Slovenije spoznal veliko pevcev, s katerimi si
izmenjujemo naslove, veliko pa je prispevala tudi Jasna Vidakovič z radia Slovenije-
Ideja o tovrstni prireditvi tudi v naši dolini je že stara. Tako smo se že člani Zagonskih fantov večkrat pogovarjali o tem. Z Igorjem Ahačevčičem pa sva že pred 15. leti imela koncept prireditev, ki bi obsegale ljudsko izročilo in jih dejansko tudi nekaj izpeljala. Vesel sem, da smo to prireditev v taki obliki pripravili skupno, tako člani društva kot Zagoriški fantje.
Kako so bili nastopajoči zadovoljni pri nas?
Bili so veseli povabila in izredno zadovoljni že v obdobju priprav in dogovarjanja. Prav tako so bili navdušeni nad sprejemom in samo prireditvijo. Izrazili so že-
ljo po ponovnem srečanju pri nas in izmenjavi sodelovanja med skupinami.
Ali bo ostalo pri tej prireditvi?
Želel bi, da to postane vsaj bicnalna prireditev. Je pa seveda to odvisno od vseh, ki smo, ali ki so kakor koli vpleteni v tako velik zalogaj.
Letos mineva pet let, odkar je bilo ustanovljeno Turistično društvo Dobrepo-lje. Kako ocenjujete to obdobje?
Upam si trditi, da je tudi naše društvo bistveno prispevalo k prepoznavanosti do-brepoljske občine. Kdor je vsaj malo sledil zapisom v "Našem kraju", mora priznati, da ni bilo letnega obdobja, da društvo ni organiziralo vsaj kakšnega dogodka. Naše delo bo slikovno prikazano ob prireditvi zaključka akcije UREJENA DOMAČIJA konec novembra.
Kaj pa načrti za naprej?
Načrtov in idej je veliko. Njihovo izvedbo pa v največji meri spremlja odkrito sodelovanje vseh, tako članov društva kot širše skupnosti/lega pa ni na pretek.
Pripravila: M. Steklasa
RAZSTAVA VEZENIN
Saj to so prave umetnice"
V sklop prireditve "Srečanje ljudskih pevcev in godcev" je Turistično društvo Dobrepolje v avli osnovne šole, kjer je stalna razstava Toneta Kralja, pripravilo še razstavo vezenin.
Ideja o taki razstavi je naletela na ugoden sprejem pri vseh izdelovalkah, ki so jih obiskale članice društva in se z njimi dogovorile za sodelovanje. Okrog 20 se jih je nabralo v Do-brepoljski in Struški dolini. Skoraj gotovo pa jih je še več, pa se za vse niti ne ve. Že ob zbiranju se je pokazalo, da bo mogoče razstaviti le delček vsega, kar so ustvarile pridne ženske roke. Toda tudi iz tega "delčka" je nastala bogata in estetsko oblikovana razstava, ki jc ob Kraljevih umetninah zapolnila celoten prostor šolske avle in ga vsebinsko razdelila na dva dela. V tako imenovanem starem delu so bili ob starem pohištvu razstavljeni prti, oblačila in pregrinjala, ki so jih v preteklosti uporabljali za najrazličnejše namene in priložnosti. Večinoma so bile to zelo stare ročno izdelane vezenine naših babic in prababic. Drugi del razstave pa je nudil čudovit pogled na večinoma ročno izdelane vezenine, ki še vedno nastajajo pod spretnimi prsti Dobrepoljk in Stružank.
Koliko ur je bilo vloženih. Koliko truda, vztrajnosti in natančnosti je bilo treba za vse, kar smo videli. Pa tudi veselja in ljubezni. Nekoliko večji prti so nastajali po več mesecev, pol leta, eden od njih celo dve leti.
Obiskovalci so bili vsi po vrsti presenečeni in navdušeni, /hirali so se ob razstavljalkah in se zanimali za postopek dela, pa tudi za nakup. Morda še največ povedo pripombe, ki smo jih mimogrede prestregli:
"Saj to so prave umetnice!"
Nisem si predstavljal, da znajo naše ženske delati tako lepe reči."
Škoda, da nisem s sabo pripeljal žene."
Takšne razstave še nisem videla v Dobrepolju."
K temu lahko dodam le to, da so si take pohvale vse, ki so sodelovale na razstavi, resnično zaslužile in da jim bodo zagotovo v spodbudo pri njihovem ustvarjanju.
M. Steklasa
Del ekipe, ki je poskrbela za pogostitev pevcev in gode
Seznam razstavljalk (nekatere vezenine delajo same,	
druge so prispevale izdelke	ki so jih dobile od svojih
mam, starih mam ali drugih sorodnic):	
PETERLIN MARIJA	BOGDAN ANTONIJA
ZUPANČIČ JULKA	(Struge)
MIKLIČ ELA	RUS FRANČIŠKA
GLAČ SLAVKA	PETRIČ ANA
SMRKE TONČKA	PRIJATELJ ANICA
HOČEVAR PAVLA	BLAŽIČ MARIJA
(Struge)	MEGLEN IVANKA
POTOKAR SLAVKA	ŠKULJ ANA
ŠUŠTAR MARIJA	MASLO ROZALIJA
NOVAK MIMI	ŽNIDARŠIČ MAJDA
NUČIČ ANA	
FRANCELJ ŠTEFKA	
(Struge)	
Razstava je vzbudila veliko zanimanja
4. SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV
Lokalni časopisi - pomemben dejavnik informiranja
Tudi lokalni časopisi so del svetovne informacijske mreže. V Sloveniji jih izhaja približno 60, njihova povprečna skupna naklada dosega 200 tisoč izvodov, s čimer vsi skupaj zavzemajo okrog 17 odstotkov slovenskega medijskega prostora, v posameznih občinah pa tudi do 50
odstotkov.
Te podatke smo lahko slišali n četrtem srečanju lokalnih časopisov, ki je bilo v Portorožu 1. septembra. Srečanje je že drugič organiziral lokalni časopis Primorski utrip, udeležilo pa se ga je okrog 60 udeležencev iz 23 uredništev. V celodnevnem programu smo slišali nekaj zanimivih referatov o lokalnem informiranju v sodobni informacijski družbi in sodelovali v razširjeni okrogli mizi, ki so se je udeležili župani obalnih občin, dr. Dimitrij Rupel, nekateri predstavniki gospodarstva pa tudi novinarji iz vseh večjih medijskih hiš.
Udeležence srečanja lokalnih časopisov je med drugim zanimalo, na kakšen način skrbijo lokalne skupnosti za te časopise, koliko so odvisni od financerjev in dnevne politike in kako kljubujejo čedalje prodornejšim elektronskim medijem. Vsesplošna ugotovitev je bila, da dobiva lokalno obveščanje vse pomembnejšo vlogo in da se tega vse bolj zavedajo tudi lokalne skupnosti. To je med drugim poudarila tudi županja ene od obalnih občin Vojka Stular, ki je dejala, da je delo lokalnih časopisov neprecenljivo, saj poleg informiranja ponujajo veliko več - tudi možnost, da se ljudje še bolj aktivno vključujejo v dogajanje. Nič manj pomembna ni druga vloga - utrjevanje identitete kraja. Pomena lokalnih časopisov pa bi se morali po njenih besedah še bolj zavedati gospodarski subjekti, zato so na portoroškem srečanju razglasili tudi oglaševalca leta.
Vendar ocena stanja informiranja na lokalnem področju ni najboljša. Druži nas skupna problematika obvladovanja strokovnih, kadrovskih in finančnih težav. Izpostavljen je bil problem uredniške samostojnosti, pri čemer ni posebne razlike med lokalnimi časopisi in večjimi mediji. Dnevniki se po besedah urednika Primorskega utripa uba-
dajo z vplivom vladnih vrhov na njihovo uredniško politiko, lokalni časopisi pa z istim problemom na lokalni ravni. Drago Mislej - Meh, urednik izolskega časopisa, je trdil, da svobode novinarjev preprosto ni. In nadaljeval: "Obstaja pa morala novinarjev. Vsi pa smo z nečim omejeni. Nekateri smo omejeni že v svojih glavah, drugi smo odvisni od sodelavcev ali gmotnih razmer, tretji imamo urednika, ki je odvisen od nekoga itd."Po njegovem novinar v lokalnem časopisu ni v nobenem primeru bolj svoboden kot novinar v zunanjepolitični redakciji nacionalnega medija, kar je ponazoril na konkretnem primeru: "Lahko je tem novinarjem zapisati, da so, denimo, Palestinci neumni, povej pa v lokalnem časopisu, daje neumen nekdo, ki ga vsak dan srečuješ na ulici."
Javna beseda ima veliko moč, krepi, nagrajuje, pa tudi ubija, zato naj bi po besedah urednika Primorskega utripa iskali resnico in se ne zgledovali po ten-dencioznem rumenem tisku, kajti danes najbolj potrebujemo uporabno in-
formacijo, čeprav raziskave o branosti govorijo v prid rumenemu tisku.
Evropa daje lokalnim medijem velik pomen, seveda pa naj bi se ti znašli v novi obliki informiranja. Združevanje ni smiselno, ker potem lokalni medij ni več lokalni medij.
Dr. Dimitrij Rupel je poudaril, da so tudi lokalni mediji del svetovne informacijske mreže, slednja pa je z razvojem tehnologije dobila neslutene razsežnosti Se visoki uradniki ameriškega State Departmenta "lovijo" zadnje novice s CNN TV mreže, kar je samo eden od dokazov, kako velik vpliv na življenje in odnose v družbi imajo mediji.
Tudi letošnje srečanje lokalnih časopisov je pokazalo, da je taka oblika sodelovanja ne le koristna, ampak tudi potrebna, zato je v teku ustanavljanje Združenja lokalnih časopisov Slovenije. Vsakoletna srečanja pa potekajo že zdaj, vsakokrat prevzame to nalogo drug časopis, seveda ob znatni podpori svoje občine, turističnih društev in še koga. To je namreč zahteven projekt, ki se obrestuje s promocijo kraja, zato niti organizatorjem niti županom ni vseeno, s kakšnimi vtisi odhajajo udeleženci od njih. Zaradi tega vedno poskrbijo tudi za ogled njihovih znamenitosti in poskrbijo za celodnevno dobro počutje novinarjev. Tako je bilo lani v Slovenskih Konjicah pa tudi letos v Portorožu. Srečanje za naslednje leto so želela pripraviti kar tri uredništva. Po glasovanju je bila izbrana Slovenska Bistrica.
M. Steklasa
"Naš kraj" v družbi drugih lokalnih časopisov
Vsakoletno srečanje lokalnih časopisov nudi udeležencem priložnost videti vso množico lokalnih časopisov na enem mestu. Organizatorji namreč pripravijo vsakokrat tudi razstavo. Kaj je pokazala letošnja razstava?
Zaključke lahko povzamemo le na osnovi 23 časopisov, ki so bili razstavljeni. Prvi vtis je, da se uredništva in z njimi lokalne skupnosti vse bolj zavedajo pomena lokalnih medijev, zato so ti vsako leto boljši in lepše urejeni. Opazna je privlačna grafična podoba pri večini od njih. Skoraj vsi imajo barvne in lepo oblikovane naslovnice pa tudi barvne slike na notranjih straneh. "Naš kraj" je bil eden redkih časopisov, ki je ostal oblikovno na isti ravni kot na začetku, zato so udeleženci najprej segali po časopisih z velikimi barvnimi naslovnicami. Naj ob tej priložnosti omenim, da tovrstna izboljšava zahteva tudi več finančnih sredstev, za kar pa pri izdajatelju zaenkrat še nismo našli razumevanja.
Seveda ob kratkem ogledu razstavljenih vzorcev ni bilo mogoče narediti vsebinske primerjave. Ob bežnem pregledu in listanju pa je bilo vseeno možno povzeti nekaj splošnih ugotovitev.
* Veliko časopisov je v zasebni lasti, nekatere izdajajo občine ali več občin skupaj, druge izdajajo društva itd. Nekaj časopisov financirajo izključno občine. Res pa je, da je v vseh zelo veliko reklamnih oglasov, ki prinašajo precejšen del prihodka.
* Že naslovnice, napovedniki in naslovi kažejo, da se lokalni časopisi močno ukvarjajo s politiko. Ne le lokalno, ampak tudi dnevno politiko na državni ravni. Že ob prebiranju naslovov je očitno, da je uredniška politika pri večini od njih levo usmerjena.
* Če ponovno izpostavimo primerjavo z "Našim krajem", moram ugotoviti, da drugje ljudje bolj sodelujejo s časopisom. Več je anket, ljudje se radi fotografirajo in dajejo izjave za časopis. Po mojih izkušnjah pri nas prevladuje prevelika zadržanost in odpor do izpostavljanja v časopisu.
* Povsod je zaslediti veliko reklam in brezplačnih malih oglasov. Pri nas se slednjih ljudje skoraj ne poslužujejo, čeprav smo to možnost že večkrat ponudili.
* Nekateri časopisi so vsaj po tematiki vsebinsko bogati, drugi ostajajo na ravni občinskih informacij, objav in poročil s prireditev, tretje zaznamuje izrazito kritični pristop, ki je včasih razviden že iz imena časopisa, naprimer OSA.
Seveda pa pravo oceno lokalnim časopisom lahko dajo le bralci, ki so jim ti časopisi namenjeni.
M. Steklasa
m ..........«*•
primorski u'r'p
primorski u'r'p
Županja Vojka Štular, urednik Primorskega utripa in drugi predstavniki javnega življenja
Iz Planinskega društva Dobrepolje
Letošnji obiski visokogorja so bili povsem prijetni do sredine septembra. Bistveno prenapolnjene koče so bile le v avgustu zaradi julijskega nestanovitnega vremena. Naše gore obišče tudi veliko tujcev, ki veliko pripomorejo k ugodnejšemu prihodku od turizma.
Za ta del so zaslužna številna planinska društva povsem državi z izgradnjo in vzdrževanjem številnih poti s kočami v organizaciji PZS.
Pristopne poti so prav lepo obstrižene ali celo pokošene naprimer proti Poreznu, Lajnarju, prevalu Petrovo Brdo in Bači, Kobli,Črni prsti.Tu se med utrdbami in"mvlatjera-mi" nazorno vidi, do kam v notranjost, streljaj od Bohinja, je bila odrezana Primorska od Slovenije po prvi svetovni ' vojni.
Zlasti je to prizadelo našega rojaka kiparja in slikarja Toneta Kralja, ko je naslikal izjemno stvaritev RAPALLO. V opomin na krivično meddržavno pogodbo, ko mučeni materi (Sloveniji) odtrgajo še Otroka. Tone je na Primorskem zelo cenjen. 3. septembra je bila v Trenti ob 100-letnici njegovega rojstva nedeljska dopoldanska maša (1. septembra).
Nekaj minut od cerkvice, kjer so poleg ostalih cerkva seveda tudi poslikaveToneta Kralja, je poznan alpski botanični vrt Julijana, ki ima blizu 700 raznih, večinoma avtohtonih, vrst rastlin. Zlasti cvetijo v maju in juniju. V septem-
bru je cvetela ravno scabiosa - Trenta - čudežna roža, ki jo je tako vneto iskal dr. lulius Kugy (1X58 - 1944). Znan botanik, gornik in pisatelj je bil slovenskega rodu, a ni znal več jezika staršev, kar je bila takrat praksa "finih" meščanskih družin. Vseh sedem knjig, ki pa sicer lepo opisujejo življenje in naravo teh krajev ob soči, je prevedenih v slovenščino.
Žal se v teh krajih kljub želji in vlaganju v obnovo po potresu življenje še ne vrača. Samo letna sezona je očitno prekratka s praktično štirimi meseci vegetacije.
Ob lepem vremenu je imelo naše društvo kar uspelo H. srečanje na Kamen vrhu in za tem izlet društva na Pohorje.
Alojz Nučič
NAŠA GOSTJA
Marija Peterlin in njene vezenine
S Peterlin Marijo sva se dogovorili za pogovor na prireditvi "Ko zbrani gremo vsi skoz' vas" Komaj sem ujela pravi trenutek, saj je bila na razstavi ves čas obkrožena z obiskovalci, ki so občudovali njene
vezenine.
Ko sem jo čez nekaj dni obiskala na njenem domu na Vidmu, sem jo zmotila ravno sredi TV nadaljevanke. To je edino, kar jo pritegne na televiziji. Pa tudi ne utegne, saj še vedno ure in ure prese-di za svojim starim šivalnim strojem in izpod njenih prstov se prikazujejo skrbno izdelani detajli, iz katerih potem kot mozaik nastajajo prelepi vzorci.
ŠIVA ŽE OD TRINAJSTEGA LETA
Te spretnosti, ki bi ji jo marsikdo lahko zavidal, se je naučila še skoraj v otroških letih na šiviljskem tečaju, ki je bil na Vidmu v Štihovi hiši. Pokaže mi staro fotografijo, ki prikazuje mlade udeleženke tečaja, med katerimi je tudi Marija. Že trinajstletni soji starši kupili šivalni stroj, na katerem še danes izdeluje svoje mojstrovine. Vendar tega ni počela vse življenje. Naneslo je tako, da je s tem delom prekinila kar za 40 let.
V MLADOSTI SE JE UKVARJALA TUDI Z IGRALSTVOM
Na mizi je še ena fotografija, še bolj obledela, na njej se komaj še razločijo obrazi. Na hrbtni strani je zapisana letnica 1927. Na skrajni desni strani je trinajstletna Marija, fotografirana s svojimi soigralci, ki so v Jakličevem domu igrali in peli v opereti. To je bil čas kulturnega in vsestranskega razcveta v Dobrepolju, ki je ostal Mariji v najlepšem spominu. Igranje in petje na koru ji je bilo v veliko veselje in sprostitev. Vendar je to trajalo vse premalo časa. Ko je spoznala svojega kasnejšega možake morala z vsemi dejavnostmi in druženjem v njih prenehati.
PREDVOJNA IN VOJNA LETA
Marija je bila rojena v Podpeči. Poročila se je pri enaindvajsetih in od takrat dalje živi na Vidmu. Z možem sta najprej stanovala v stari gostilni na Vidmu, kjer so živele še štiri stranke. Mož je bil kovač in
njuna kovačija jima je prinašala tolikšen zaslužek, da bi skoraj že lahko začela z gradnjo hiše. Pa jima je to preprečila vojna. Z dvema otrokoma sta se morala izseliti z Vidma v Podpeč, kjer so živeli v nemogočih razmerah. Cela vas je zaradi nevarnosti bombardiranja en mesec spala v Popeški jami. Kasneje ju je doletela še ena selitev - h Kastelčevim na Cesto. Medvojno so jima izropali domačijo, tako sta morala po vojni vse začeti znova.
PO VOJNI STA ZGRADILA HIŠO
Rodila sta se jima še dva otroka, začela sta graditi hišo in se še naprej ukvarjala s kovaško obrtjo. V kovačiji je bilo toliko dela, da sta imela vajence, pomagati pa je morala tudi Marija. Nekaj let po vojni jima ni šlo slabo, vendar pa so se časi začeli spreminjati, začelo je zmanjkovati dela in obrt je začela počasi propadati. Na srečo je bila Marija vajena vsakršnega dela. Redila je prašiče, gospodinjila in hodila delat na zadružne njive.
SPET JE ZAČELA ŠIVATI
Med vojno in po vojni za šivanje in vezenje ni bilo časa, pa tudi pogojev ne. Med selitvijo se je Mariji izgubil poseben nastavek za vezenje, brez katerega se ni dalo nič narediti. Ko je čez leta spet prišla do njega, se je začela spraševati: "Bogve, če bi jaz to še znala delati..." Po štiridesetih letih se je spet vsedla za svojo "mašino" in poskusila. In šlo je. Spet so začeli nastajati čudoviti vzorci. Glas o njenem delu se je širil med ženskami in začela so prihajali naročila. In tako še vedno dela. Seveda se hitreje utrudi, kot seje včasih. "Ce preveč delam, mi glava postane kar težka." Koliko prtov, zaves in drugih vezenin je naredila, ne ve. Preveč jih je bilo. Veliko prtov je naredila za domačo in podružnične cerkve. Nekaj po naročilu, precej tudi za darilo. Pa ne le za naše cerkve, celo v kočevskih cerkvah se najdejo njene vezenine.
KAKO NASTAJAJO NJENE MOJSTROVINE?
Ko človek gleda njene lepe vezenine, se seveda vpraša, kako je mogoče narediti take lepe in drobne vzorce. Skupaj odideva do šivalnega stroja pri oknu. Marija mi po-kažc"mašino" na nožni pogon, ki jo je red-kokje še mogoče videti. "Le na to, ki ima poseben nastavek in obroč, je mogoče delati take vezenine," pove Marija. Potem sede za "mašino" in mi obrazloži, kako nastaja vezenina. Predstavo res dobim, a obvladovati tako natančno in prefinjeno delo, je seveda nekaj drugega. Ne le vztrajnost, potrpljenje in spretnost, ampak tudi občutek za estetiko je potreben. In ta ni dan vsakomur.
ŽIVLJENJE PRINAŠA LEPE IN MANJ LEPE STVARI
Najin pogovor se dotakne tudi drugih tem. Življenje prinese veliko lepega, a tudi veliko preizkušenj in trpljenja. Vdova je že petnajst let. Najhuje, kar je Marijo prizadelo v zadnjih letih, je bila smrt njene snahe."30 let sva živeli skupaj in tako lepo sva se razumeli, niti enkrat se nisva sprli," kar ne more prehvaliti svoje pokojne snahe. "Ona je mene spoštovala in jaz njo. Tako dobra je bila. In koliko je pretrpela," pripoveduje z vidno prizadetostjo. Kako redko je v današnjih časih slišati toliko lepih besed o snahah in taščah. Gospa Marija je zelo navezana na svoje najbližje, na tri hčerke in sina, ki je ostal na domu. Se posebej pa na vnukinjo Tanjo. Vidi se, da vlada med njimi razumevanje in povezanost.
Najbrž je vse lažje, če si tako življenjski in razumevajoč, kot je Marija. Za vsakega najde lepo besedo. "Tudi Marička je dobra zame. Ko sem si zlomila nogo, meje tako lepo oskrbovala,"pravi Marija. In potem začne pripovedovati, koliko je pretrpela, kosi je jeseni ob prvem večjem snegu, zlomila nogo. Šele pred kratkim seje pozdravila. Dolgo časa je morala biti v bolnici, kjer soji bili v tolažbo le obiski domačih. "Celo župnik me je obiskal. Tako dobro se mi je zdelo," pravi Marija.
RADA IMA ROŽE
No, zdaj je lo vendarle mimo. Zadovoljna je, da je pri svojih petinosemdesetih letih kar zdrava. Da lahko še kaj naredi in gre vsak dan k maši. To ji je v največje veselje in pomiritev duše. Rada se tudi sprehodi po njivi, na kateri ima posajenih polno rož.
"Rož'ce imam zelo rada, vsako soboto jih nesem v cerkev. Včasih tudi po dva koška. Letos so malo slabše zaradi suše," pravi Marija s prijaznim nasmehom. Govori lepo, iskreno, iz srca, kljub letom izbrano in povezano. Čas hitro mineva.
Ura kaže že precej čez šest, ob sedmih se začne maša in Marija je nikakor ne sme zamudil i.
()dhajam /. občutkom, da sem spet srečala žensko, ki jo odlikuje dobrota in bogastvo duha. In kot da del te lepote prenaša na svoje bele vezenine.
(lospe Mariji se zahvaljujem za prijazen pogovor.
Pripravila: M. Steklasa
Fotografija je iz I. 1927. Marija Peterlin je spodaj prva z desne.
Prvič v šolo
Letos je stopilo v prvi razred na Vidmu, Kom-poljah in Ponikvah 34 prvošolčkov. V primerjavi s prejšnjimi generacijami je to število povprečno, saj naprimer letošnji osmi razred šteje 42 učencev, bila pa je tudi generacija, ki je bila številčno še manjša od letošnje.
Na prvi dan je bilo praznično, kot je vsako leto. V okrašeni jedilnici šole na Vidmu so prvošolčke in njihove starše pričakale učiteljice Jadranka, Dušica in Mateja in jim pripravile prijazen sprejem. Nekaj lepih misli in spodbudnih besed jim je namenil tudi ravnatelj Ivan Crandovec. Obiskal pa jih je tudi policist Marjan Vlašič, ki jih je prijazno nagovoril in obljubil, da jih bo še obiskal in skupaj z učiteljicami poskrbel za njihovo čim boljšo varnost. Seveda pa je ob tem opozoril tudi na vlogo staršev. Za razvedrilo je poskrbela plesalka Brina Ternovšek, nato pa je že napočil čas za malico.
Učiteljice so jih nato popeljale v učilnice, kjer si bodo nabirali prvo učenost. Prav nič boječi niso bili letošnji prvo-šolčki. Radovedno so pogledovali drug drugega. Nobenih sol-zic in krčevitih objemov mamic ni bilo videti. Prav gotovo je to znak zrelosti in poguma, ki ga bodo v pravi šoli še kako potrebovali.
M. Steklasa
Prvošolčki s svojimi starši
Policist Marjan Vlašič , v ozadju učiteljice Mateja Hočevar, Dušica Hočevar in Jadranka Kastalic
Predstavitev knjige
70 let PGD Ponikve v knjigi
Letošnje poletje so ponikovski gasilci praznovali 70-letnico svojega društva. Visok jubilej so proslavili tudi z izidom knjige z naslovom "70 let PGD Ponikve". Njen avtorje Jože Lenarčič. Ob tej priložnosti sem mu postavila nekaj vprašanj.
Zakaj ste se odločili za izdajo knjige?
Gasilci smo take vrste ljudje, da se hitro organiziramo, če kje gori. Smo praktični in znamo marsikaj narediti, pisanje pa nam gre slabše od rok. Če pa že veliko delamo, se imamo tudi s čim pohvaliti. Poleg tega imamo tudi priporočilo Gasilske zveze Slovenije, naj se v programe društev vključi zapisovanje dejavnosti, ki se opravljajo. Tudi v našem društvu smo veliko gradili, obnavljali, nabavljali opremo, se izobraževali itd, zato bi bilo škoda, če vse to ne bi bilo tudi nekje zabeleženo. Konkretno pa seje v našem društvu pojavila ideja o knjigi v lanskem letu, ko seje bližala 70-letnica. Dal sem pobudo za svečano proslavitev, ki bi vključevala tudi izdajo kronologije za naše zanamce. Ker tega dela ni bil pripravljen prevzeti nihče, sem se moral pisanja lotiti sam. Od ideje do končne realizacije je minilo slabo leto.
Kakšen je bil koncept knjige?
Nameraval sem jo zastaviti nekoliko širše, torej vsaj v najvažnejših obrisih predstaviti Ponikve z zgodovinske perspektive, predstaviti ljudi, običaje in zanimivosti. Tako sem med drugim na kratko opisal pustne običaje, mline na Raščici in cerkev z znamenitimi baročnimi oltarji. Ta del je zajel približno eno tretjino, ostali del sem namenil gasilstvu. Najprej sem na kratko prikazal zgodovino gasilstva v Sloveniji, nato pa prešel na delovanje našega društva. Prikazal sem načine izobraževanja in pridobljene čine v gasilstvu ter naštel vsa odlikovanja, ki so bila podeljena do zdaj. Osrednji del pa predstavlja kronika.
Kaj vsebuje sama kronika društva?
Delovanje društva sem razdelil na posamezna obdobja. Prvo obdobje zajema čas od ustanovitve do druge svetovne vojne. Drugo obdobje je vojno in povojno obdobje do leta 1960. Takrat je prišlo do menjave vodstev. Tretje obdobje traja do leta 1984. Tega leta se začne zadnje obdobje, do leta 2000, ki sem ga opisal najbolj podrobno. V tem času sem bil predsednik društva, zato ga tudi najbolj poznam. Vsako leto je posebej predstavljeno. V tem ča-
su smo bili zelo aktivni, vsi uspehi in dosežki so podrobno navedeni.
Knjiga vsebuje tudi pregled vseh članov od ustanovitve naprej, vse prejemnike priznanj in odlikovanj, ustanovne člane in vse redne člane, prav tako so našteti vsi predsedniki in poveljniki društev, upravni in nadzorni odbori in sedanje vodstvo.
Na koncu je še seznam vseh darovalcev prispevkov za novi avto.
Knjiga je opremljena z arhivskimi slikami in novejšimi barvnimi fotografijami.
Kako ste prišli do virov? Ste imeli kakšne težave?
Za vire je zmeraj težko. O takem kraju, kot je naš, obstaja malo literature, zato se tudi nisem mogel poglabljati v zgodovinske podrobnosti. Splošna gasilska tematika je dobro opisana v gasilski literaturi, zato s tem ni bilo težav. Prebral pa sem vse zapisnike od leta 1930 naprej, različne članske knjige, matično in blagajniško knjigo in vse, kar sem našel zapisanega. Najmanj gradiva je bilo ohranjenega prav iz let po vojni, verjetno zaradi sprememb in menjav v vodstvih. Pomagal pa sem si tudi s pričevanji starejših gasilcev.
Ali take kronologije izdajajo tudi druga društva?
Marsikatero društvo je kroniko že izdalo, v naši gasilski zvezi pa sem prebil ledino jaz. Naj bo to vzorec za ostala društva, da bi v prihodnosti na osnovi kronik posa-
meznih društev izdali skupno kroniko .
Je pa to povezano tudi s finančnimi sredstvi. Kako ste pokrili stroške?
Izdajatelj je PGD Ponikve. Knjigo je natisnil Partner iz Grosuplja v nakladi 300 izvodov. Za kritje polovice stroškov sem našel sponzorje, ostalo polovico je poravnalo društvo. Knjigo je še zmeraj možno kupiti pri PGD Ponikve po izredno ugodni ceni.
I [vala za pogovor.
M. Steklasa
OGLAS	
Kupujem zazid	Ijivo parcelo v
Kompoljah.	
Telefon: 04	58 1892 ali
0609645682	
Fmtovoljno delo
V okviru Centra za socialno delo Grosuplje poteka že od leta 1986 dalje projekt "Prostovoljno delo z otroki in mladostniki".
V projekt se vključujejo otroci in mladostniki iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Dejavnosti potekajo preko celega šolskega leta.
Organiziramo učno pomoč, kreativne delavnice, delavnice ob posebnih priložnostih, piknike, izlete in počitniške živ-žave.
Kot prostovoljce vključujemo dijake in študente, ki želijo svoje znanje in spretnosti posredovati naprej.
Vabljeni torej vsi, ki bi vas tovrstno delo zanimalo in bi želeli del prostega časa posvetiti prostovoljnemu delu. Za vse dodatne informacije pokličite na telefon št. 7861-111 ali 7862-536 Matejo Anzeljc Bratina.
Center za socialno delo Grosuplje
Mladinska
M. iv§MBt
Se je dvema milijonoma mladih ljudi zmešalo?
Kakšna škoda za človeštvo!!!
Koleščki so se jim začeli narobe vrteti: vsi so namreč noreli nekam v Rim in se dva dni palili na soncu, namesto da bi doma napisali kakšen nov računalniški program , se učili za izpite ... skratka naredili nekaj, kar bi človeštvu kaj koristilo. In še bolj neumen je vzrok, zakaj so šli tja: da bi videli nekega starčka, kot da jih ni doma dovolj.
Rada bi vam priklicala v spomin tistih nekaj vročih dni v sredini prejšnjega meseca, ko ste najbrž nekje na obali "nabirali" rjavo barvo. Pasja vročina je bile takrat, a ne? Vsem morje gotovo ni bilo tako blizu. Kakšne pridne mamice so kuhale marmelade in vlagale fižol. Otroci pa ... no, v glavnem vsem je bilo vroče.
Kljub vsemu pa nekaterim domača vročina še kar ni bila dovolj, zato se nas je nekaj več kot 2 milijona iz vseh koncev sveta odpravilo v Rim, kamor nas je že pred tremi leti v Parizu povabil papež.
15. avgusta, ko smo prispeli v Rim, nas je najprej na trgu sv. Petra pozdravil sveti oče, nato pa smo tam preživeli še pet pestrih dni.
Pravih Rimljanov nismo veliko videli. Tudi vi se najbrž ne bi najbolje počutili doma, če bi se vaše domače mesto naenkrat povečalo za kakšen milijon ljudi, ki se vsi hočejo voziti z podzemno železnico ali pa vsaj z mestnim avtobusom. Tako je rimsko prebivalstvo pobralo "šila in kopita" in odšlo bog-ve kam.
Gotovo se vam zastavlja vprašanje, kakšna je bila organizacija. V odgovor naj vam samo povem, da si upam trditi , da je od dveh milijonov ljudi le redkokdaj kdo čakal več kot 10 minut na obrok hrane (hrana je bila pa super!).
Spali smo v četrtem nadstropju neke šole na tleh, tuši so bili skupinski in pod milim nebom, bili so namreč last hotela s tisoč in eno zvezdico, ki smo si ga tudi lahko privoščili, če smo hoteli.
Prav ob tem "komfortu ", ki smo ga bili deležni smo se največ nasmejali. Osebno sem prišla, do spoznanja, da se preživi, tudi če ostaneš brez večerje, ker si zamudi še zadnji avtobus in moraš zato po koncu izredno vročega dneva pešačiti kakšne dve urici, da prideš do svojega domovanja, kjer ti ne
pustijo iti pod tuš, ki je pred vhodnimi vrati, ki bi se morala zapreti že pred uro in pol, če bi se ti pravočasno vrnil. Tudi tuširanje z mrzlo vodo se mi ne zdi več najbolj grozna stvar na svetu. Vse te "strašne" reči ti naenkrat postanejo zelo všeč in ti tako prirastejo k srcu, da se že začneš spraševati, kako boš živel brez njih.
Ob dopoldnevih smo se Slovenci zbirali v eni izmed rimskih cerkva, kjer se škof Uran vodil skupno katehezo in maševal. Popoldne pa smo se razkropili po najrazličnejših koncertih, muziklih in drugih prireditvah. Povsod se je namreč kaj dogajalo. Zanimivo pa je bilo to, da si kljub vrvežu in hrupu, ki ga tolikšna skupina mladih naredi, z lahkoto našel prostor, kjer si v tišini premišljeval in se spraševal, kaj je te ljudi vendar prignalo v Rim.
Koliko nas je v resnici bilo, smo dojeli šele, ko smo se v soboto, 19. avgusta, vsi zbrali na 300ha velikem polju Tor Vergata v bližini Rima, kjer je bil vrhunec našega srečanja s papežem. Ves dan je mladina prihajala na to prizorišče. Mi smo prišli že pred poldne in tako prebili najbolj vroč dan v letu s svojimi 43oC na soncu. To je res neznosna vročina. Kolikor se je le dalo smo se polivali z vodo, ki jo je bilo k sreči dovolj, sence pa nismo iskali, ker bi bil vsak trud zaman. Kamorkoli si pogledal, si videl le morje ljudi. Od take vročine se nam je kar malo mešalo. Ljudje so brez reda tekali okoli in se špricali. Izgledalo je,da so vsi pozabili, da bo papež vsak čas prišel. Bala sem se, da bomo papeža čisto "sesuli". Papež je bil že na poti k nam ljudstvo pa še vedno vse ponoreno...
Toda nenadoma so se vsi ti ljudje umirili in pozdravljali papeža, ki nam je pokazal, da nas ima zelo, zelo rad. Z nami je plesal in pel in nam povedal nekaj čudovitih stvari, ki niso niti malo staromodne, kot bi jih pričakoval od enega starčka. Prespali smo v hotelu Tisoč in ena zvezdica, zjutraj pa smo se po papeževi maši odpravili nazaj v domovino.
Uvod je bil dolg. Sedaj pa samo še odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje:
Vsa ta množica bi bila brez smisla, če ne bi vedeli, da smo vsi prišli tja zaradi ene same "Besede, ki je postala človek in se naselila med nami" (Jn 1,14). Ta Beseda je Jezus. Papež nas je povabil, da bi nam dokazal, da kar verujemo ni pravljica. Želel si je, da bi, ne samo vedeli, ampak tudi čutili, da nas ima Jezus neskončno rad. Hotel je, da bi enkrat končno nehali dvomiti in se bati. In končno toliko nas je zbral okoli sebe zato, da nas je lahko vprašal: "Je težko verovati v takšnem svetu? Je vera v letu 2000 težka?" Molčali smo.
On pa je rekel: "Dejansko: težko je. Tega človek ne sme zamolčati. Težko je, toda z Božjo milostjo je mogoče! V boju proti grehu niste sami: veliko se jih bojuje kot vi in
z Gospodovo milostjo zmagajo."
Res je nismo sami! Dva milijona nas je bilo tam in veliko vas je ostalo doma. Mislim, da je papežu uspelo. Prepričal nas je!
Če še vedno mislite, da se nam je zmešalo, vam moram povedati, da je v človeštvu, v katerega spadate tudi vi, od sedaj naprej vsaj dva milijona zmešanih ljudi več in verjetnost, da se pogovarjate z norcem se je izredno povečala.
Vilma Šuštar
SMEH JE ZDRAV
Pride inšpektor pred šolo in vidi, da ni opozorilnega znaka, ki opozarja, da šolarji prečkajo cesto. Čez nekaj časa tam postavijo tablo, kjer piše: "Pazite, da ne povozite šolarjev!" Nekdo pa je spodaj napisal:"Po-čakajte raje učitelja!"
Policaj se podi za cigansko družino. Oni zavijejo s ceste, pa čez polje naravnost v gozd. Policaj prisopiha do polja in vpraša tam brkljajočega kmeta, če je videl kakšne cigane. Kmet odgovori: "Ja, tjale so šli," in s prstom pokaže v gozd: "Drugič se pa bolj skupaj držite!"
Ker streha na vaški cerkvi začne puščati, najame župnik dva delavca, ki se že navsezgodaj lotita popravila. Vse dopoldne
CEjVTEI? SIOjV
u      na PLESNI
rfW TEČAJ ^^"•JL    v začetku okto-M     bra. Plesni tečaj r\      obsega 16 ur,
cena pa bo okoli 7000,00 sit. Prijave zbirata Vida (780-75-34) in Marko (780-76-18) do 5. oktobra.
na AKADEMIJO ZA MLADINSKO DELO
v oktobru. Akademija je brezplačna, točni datumi pa bodo objavlje-
£ r—^     ni na oglasni ^LrJ'     deski v mladin-£ BiH H skem centru.
—
pridno delata, opoldne pa ju pokliče župnik na kosilo. Ko se delavca spuščata s strehe zvonika, enemu od njiju spodrsne, tako da pade, a se ujame na večji kazalec cerkvene ure.
Župnika seveda preseneti, da pride na kosilo samo eden od delavcev, zato ga vpraša: "A kolega pa ne bo prišel?" Delavec odgovori: "Seveda bo, ampak šele ob pol enih."
MISLI
Morala je moralna, kadar je prostovoljna.
(Lincoln STEFFENS) Salto morale je mnogo nevarnejši kot salto mortale.
(Stanislav Jerzy LEC) Morala je hči pravice in vesti, to je univerzalna religija.
(RIVAROL)
Kdo pravi, da je brez morale? Ta ima celo dve.
(Vlastimil ZABRANSKV)
Zakorakali smo v pravo jesen. To nam dokazuje narava s svojim ravnanjem. Pravtako tudi mi, podrejeni naravi in vsemu stvarstvu, s svojimi opravili vedno bolj spoznavamo in dokazujemo, da smo od nje odvisni, hkrati pa se zavedamo, da smo vzporedno z njo, ljudje le nekaj drugega, nismo samo materija. Imamo dušo, razum... Zato moramo do soljudi gojiti poseben odnos. Pred kratkim sem brala zanimiv sestavek z naslovom Klet, in bilo bi škoda, če ga ne bi prebrali tudi vi.
KLET
Klet je skriti dom. Hiša, ki ima klet, je vsajena, druge so položene na zemljo. Oktobra je v kleti živo.
Kleti so majhne ali velike kot hiše in ljudje. V najboljših kleteh je vino, v najslabših ropotija in strup za podgane. Dva tako različna namena, da bi skoraj potrebovala dva naslova. Oboje je potrebno. V vinsko klet hodijo krepki ljudje, vrata zapirajo za seboj. V taki kleti je zgovoren mir. V večini kleti so zaloge. Brez njih je zima hladnejša in dražja, ker plačujemo drugemu, daje shranjeval namesto nas. Jesen radodarno ponuja, odbrati moramo sami. Nekateri shranjujejo tudi to, česar ne bodo potrebovali. Ne znajo zavreči, stvari jih povezujejo s preteklimi časi. Če jih vzamete v klet, bodo nesrečni.
Kdor koplje svojo klet, začenja veliko delo. Kopati klet pomeni začeli zidati hišo! Mnogi se spominjajo,kako so kopali svojo klet in komaj verjamejo, da so si od takrat nakopali toliko izkušenj. Tudi izkušnje pri gradnji delajo dom.
Stare velbane kleti in njihovo plesnivo zidovje preživijo svoje zidarje in vinarje. Vino v dobri kleti zori, a ne brez ljudi. Klet je mogoče dobiti ali kupiti, za dobro vino pa seje treba truditi celo leto. Dobri kletarji so natančni, pošteni, ne odlašajo in imajo izostren okus. V vinogradu zraste grozdje, vino v kleti. Star dober kletar je rekel:"Če hočeš dobro gospodariti, moraš imeti eno trgatev v kleti, eno v žepu, tista na trti pa še ni čisto tvoja."
Dobro vino ne ostane v kleti. Poživlja ljudi, če je želeno, izbrano, primerno hladno, negovano. Tudi ljudje drug drugega najbolj poživljamo, ko smo takšni.
Sto tisoči pri nas pijejo narobe. V svoji kleti imajo hitro pajče-vino, stikajo po drugih. Pijejo in zapijejo vso svojo ljubezen, pamet, dobro ime in tudi klet. Žejen je človek večkrat, kot sme piti vino. Pitje vina ni največje dobro na svetu. Spoštuje (iste, ki so se odločili, da ne bodo več pili. Kadar se ljudje počutijo, kot da so v kleti, jim praviloma ne gre dobro. Utesnjeni so in prenizko, brez sonca, kot rezerva. Vsak ima svojo duševno klet. Vsaj doma jo drug drugemu odpirajte. Spravite v svojo klet nekaj najboljših letnikov za spomin in da ne bo prevelike gneče v kleti, odpraz-nujte z enim od teh shranjenih spominov.
Anica Štrubelj
Piše: Konrad Piko	
Iz Društva	
upokojencev	
Na naši sedmi seji v nedeljo, K), septembra smo razpravljali med drugim tudi o srečanju naših članov v Dragomerju, o vodniku za izlete in o aerobiki za boljše počutje in gibanje.
Srečanje naših članov v Dragomerju je bilo 2. septembra. Najprej so nam razkazali muzej v Bistri pri Vrhniki. Videli smo avtomobile, od najstarejšega letnika do letnika 1990, kolesa, motorje, oddelek ribištva in še dosti drugega. Za celoten ogled bi potrebovali štiri ure, mi pa smo imeli na voljo le dve uri in pol, zato nismo mogli vsega videti. Skoda, da nas je bilo samo 27. Prav na ta dan je bilo v naši župniji romanje, zato je tudi razumljivo, da nas ni bilo več. Na zabavi so nam lepo in v redu postregli s hrano in pijačo, krofom in nazadnje še s sadjem. Imeli smo se zelo lepo. Štirje njihovi so nam igrali, tako da je bilo tudi za ples poskrbljeno. Na našo in njihovo željo se bomo drugo leto spet srečali.
Na seji smo razpravljali tudi o tem, da bo treba po novem let ti plačevati tudi vodnika za naše izlete, kar bo cene izletov podražilo. To bomo upokojenci težko zmogli. Zmenili smo se, da se bomo obrnili na ZDUS, da bodo oni poskušali kaj urediti. Naše dosedanje cene izletov so bile nizke, saj smo imeli za vodnika kar Vinka Zabukovca.
Pogovarjali smo se tudi o aerobiki, ki jo je organizirala Tončka Kastelic, vodila pa jo bo Stanka Kuplenk dvakrat na teden.
Kot vsako leto bomo imeli tudi letos 23. septembra v Šentvidu pri Stični koordinacijski odbor vseh šestih društev: Grosuplje, Šmarje Sap, Ivančna Gorica, Višnja Gora, Šentvid pri Stični in Dobrepolje. Na to srečanje gre vsako leto samo upravni odbor, ki tudi največ dela v društvu. Ker imajo premajhen prostor, se bo srečanja lahko udeležilo le 15 do 17 članov našega upravnega odbora. Prispevali bomo tudi nekaj točk k programu. Tako bo igral na harmoniko Jože Vergo, Danica Miklič pa bo zapela. Za prevoz se bomo dogovorili med sabo. Za to srečanje smo zvedeli šele po 23. avgustu, zato vas o njem nismo mogli obvestiti prej.
Naj vas še opozorim, daje prišlo pri izletu na Brezje do spremembe. Odhod je 7. oktobra, ob 7. uri. Pobirati bomo začeli v Ponikvah proti Kompoljam in Zdenski vasi. Cena je 1350 tolarjev.
Pa vsi lepo pozdravljeni do naslednjič!
Mladina, upanje za svet
Po žilah tvojih teče zdrava kri, nedolžno, jasno sijejo oči. Mladina, ti budiš nam upe zlate, srce nam dvigajo pogledi nate.
(rojimo te v ljubezni in skrbeh; sadov prineseš nam v bodočih dneh, če nikdar ti i/, srca ne izgine ljubezen do Boga in domovine.
A. Medved
Besedam pesnika se verjetno vsi z veseljem pridružujemo. Starejši ljudje morda včasih nekoliko /, nelagodnostjo gledamo na mladi rod. Smo nekako v zadregi pred mladimi, ker jih več dobro ne razumemo, ker so v marsičem zelo drugačni kot smo bili mi.
V avgustu je bilo ob svetem letu v Rimu veliko srečanje mladih. Osemdesetletni papež je namreč zbral ob sebi preko dva milijona mladih i/, vsega sveta. Poročevalci so na čelu z rimskim županom Rutelli-jeni povedali o tem srečanju toliko lepega, da človek more komaj verjeli. Nobenega nasilja, nobene povzročene škode, povsod samo ogromno petja, veselja in navdušenja. Mladi i/, vsega sveta so zaživeli liste dni kot ena sama velika družina prijateljev. Enako povedo naši mladi, ki so se srečanja udeležili.
Mnogi se čudijo, kako more ta starček navdušiti loliko mladih ljudi. Nekateri temu papežu pripisujejo neko skoraj magično moč. Ne poznajo pa tistega, kar je bistveno in kar ta papež stalno poudarja. Ni on (isti, ki privlači tolike množice, pač pa je Kristus tisti, ki ga on po svojim najboljših močeh predstavlja in ljudem kaže. In mladi niso šli v Rim zaradi nekega človeka, pač pa ker je papež Kristusov namcsl-nik in po papežu poslušajo in se bližajo Kristusu.
V koroškem verskem listu NEDELJA je bil zanimiv članek, kako je izrazil svoje vtise o srečanju mladine s papežem takoj po veliki maši, dunajski kardinal Chri-stoph Schonborn. Takole pravi:"()dločil-no je, da papež nikoli ne postavlja v središče samega sebe, temveč kaže na nekoga drugega, na Kristusa, ki je edini odrešenik sveta in iam odgovore na vsa vprašanja tudi današnjega sveta. Papež je povedal mladim in vsemu svetu, da je tudi danes mogoče pametno in razveseljivo živeti in verovati. To pa dosežemo preko molitve in konkretne solidarnosti, da bi zgradili v današnjem času boljši svet.
Papež ni rekel mladim, da lahko delajo
kar hočejo, pač pa je mladim predstavil posebno Božje usmiljenje, saj mnogi očitajo, da se verni mladi v svoji praksi ne razlikujejo dosti od svojih vrstnikov. Mlade je zlasti opogumljal, naj živijo življenje s smislom, v katerem ima svoje zelo pomembno mesto telesnost, ki pa mora biti prežete z ljubeznijo. Ostati čist, plemenit in dober ni lahko, je pa mogoče. Mogoče pa je le (istemu, ki zaupa v božjo pomoč in je povezan z drugimi."
To bi rad na začetku šolskega in študijskega leta povedal kot župnik vsem, ki boste brali te vrstice. Tako mladi kot njihovi starši, sorodniki in prijatelji, bi se morali zavedati velike in važne resnice: Srečnega sveta ne bomo zgradili brez Boga in brez tesne povezanosti med seboj. Sicer pa, kjer je navzoča prava ljubezen, tam je vedno navzoč Bog, ker je Bog LJUBEZEN. Iz tega razloga vabimo mlade ljudi, še posebno v razne verske skupine, ki skupaj iščejo, kako bi se v današnjem svetu živelo veselo in sproščeno, da bi ne postali sužnji ničesar; ne ljudi, ne stvari, ne svojih nagonov. Ta pot ni lahka, je pa možna in lepa in ravno v naravi mladih ljudi je, da zanjo izbrati težjo pot, če vedo, da jih pripelje v srečo. Jezus nam vsem ponovno govori: "Široka in gladka je pot, ki vodi v pogubo, in mnogi po njej hodijo, in ozka in smrtma je pot, ki vodi v življenje in malo jih je ,ki po njej hodijo."
V mladinskih in študentskih skupinah čakajo vse mlade njihovi vrstniki in duhovniki. Brez povezanosti s Cerkvijo in
med vernimi vrstniki bo mlad človek tež ko ohranil vero. Imamo tudi mladinski center, ki je odprt za vse v župniji, ne glede na vero, da le spoštujejo pravila lepega vedenja in medsebojnega spoštovanja. Nihče pa mladim ne more podariti veselja, ne zabave. To si morajo mladi znati narediti sami. Duhovniki in starejši jim bomo v pomoč, bomo za mlade molili, jih spremljali z veliko simpatijo in jim skušali dajati najlepši zgled, mladi pa naj iz svojih notranjih moči, katerih imajo veliko naredijo življenje sebi in drugim lepše.
F. Škulj
ZAHVALA
Ni še dolgo od tiste sobote zvečer, ko vas je veliko prihitelo v Malo vas pomagat gasiti požar, reševati živino, pospravljati ostanke požara. Prav tako hitro ste mnogi pomagali z darovanjem smrek, hrane, pijače, z denarjem in tolažilno besedo. Zato je bilo ostrešje na našem hlevu na novo postavljeno v štirinajstih dneh, z vašo pomočjo in delom.
Radi bi se še enkrat zahvalili vsem, ki nam stojite ob strani. Iskrena in prisrčna zahvala vsem gasilcem, sosedom, vaščanom Male vasi in občanom iz drugih vasi, sorodnikom, znancem in prijateljem. Iskren boglonaj vsem, ki ste kakorkoli nesebično pomagali in še pomagate. Bog naj vam stotero povrne.
Družina Samec
OBVESTILO
Center za socialno delo Grosuplje obvešča vse prejemnike otroškega dodatka, da morajo do 31. 10. 2000 predložiti dokazila o šolanju svojih šolajočih otrok, in sicer dijakov in študentov za novo šolsko leto 2000/2001. Potrdila o šolanju - obrazec 1,55 pošljejo ali osebno prinesejo na naslov Center za socialno delo Grosuplje, taborska 13, 1290 Grosuplje. V primeru pošiljanja po pošti naj na hrbtno stran potrdila pripišejo vse podatke o vlagatelju, in sicer ime in priimek, naslov ter številko zadeve.
Center za socialno delo Grosuplje
Jakličev dom - od strehe do temeljev
Na županovi strani v avgustovskem glasilu Naš kraj smo lahko prebrali, da se je pričela dolgo načrtovana in zelo zaželena adaptacija in dozidava Jakličevega doma. Verjetno je tudi vsak kolikor toliko mobilni občan opazil v centru Vidma veliko gradbišče. S strani občanov sem prejel precej vprašanj, na katera pa kljub temu, da sem član občinskega sveta nisem imel odgovorov.Ta investicija, največja v tem mandatu, je pod okriljem župana in njegovih najbližjih sodelavcev. No, da čisto nič nisem slišal o tej investiciji, mogoče ne drži, saj je tu pa tam na sejah občinskega sveta bilo spregovorjeno, da se občina pripravlja na ta poseg.
Septembra 99 je bil celo izveden informativni pogovor med člani občinskega sveta.Taki,it je bilo tudi na treh A3 listih mogoče videti idejne zasnove adaptiranega in dozida-nega Jakličevega doma. Podanih je bilo kar nekaj sugestij in pripomb na idejne zamisli načrtovalcev. Moja pripomba se je nanašala na smiselnost adaptacije starega dela, saj je zaradi starosti objekta in načina gradnje pred šestdesetimi leti bolj smotrno gradnjo začeti pri temelju in nadaljevati v enakih merah in zunanji obliki, kot je bilo zamišljeno leta 1938, ko so izdelali načrt. Notranjo razporeditev prostorov pa naj se prilagodi na današnji čas in po-trebe. Zupan je na to odgovarjal, da je ta dom spomenik, delo Dobrepoljcev in mora ostati v prvotni izdelavi in da se da zastarelo gradnjo solidno adaptirati. O ceni oziroma razliki med novogradnjo in adaptacijo ni bilo odgovora, čeprav je praviloma adaptacija bistveno dražja od novogradnje. In če tako reče župan, je brez uspeha njegovim ugotovitvam in videnju oporekati. On ima vedno prav. Kol si zadevo zamisli in vtepe v glavo, tako tudi dela v nadaljevanju. Oziroma, pripravljen je poslušati, se tu pa tam pusti podučiti, oziroma
vsaj deluje tako, a stori tako, kot si je zamislil in zamisli prenese na načrtovalce in izvajalce. Ti slednji pa delajo po naročilu oziroma po želji naročnikov, plačniki smo pa mi.
In po njegovih zamislih so začeli risati načrte, a v nasprotnem vrstnem redu, kot je to običajno. Od strehe proti temelju. Očitno je streha osnova vsake stavbe in ne temelj. Temeljev sploh niso risali in načrtovali, saj so se opirali na mnenja prišepetovalcev, da so dobri.
V začetku letošnjega avgusta se je izvajalec z vso previdnostjo lotil rušenja, saj je moral zelo paziti, da ne poškoduje zidov, ki bi jih naknadno adaptirali. Dela so občasno ustavili in opazovali staro in majajoče se zidovje. Delavci s krampi in pnevmatskimi kladivi so dobili malo oddiha in okoli skelela Jakličevega doma so poleg radovednih občanov začeli hoditi gospodje v belih srajcah in kravatah. Zmajevali so z glavami ob pogledu na ruševine in vroče sestankovali. Kot strela z jasnega so se na razmajanih zidovih brez pravega temelja pojavili rdeči grafiti "RUSI". Zaradi grafitov "RUSI" so morali prostore tako rekoč nenapovedano in če/, noč izprazniti tudi športniki. Kaj naj hi odpeljali rekvizite in osnovna sredstva dveh društev,župan ni povedal.
V Jakličev dom se je v zadnjih par letih vložilo kar precej denarja za obnovo. Ni se eno leto, ko so napeljali nove elek-tro inštalacije v dvoran i, obnavljale so se sanitarije, urejale so se garderobe za športna društva, obnavljal se je balkon, zamenjane so bile odrske luči in žlebovi, uredili so se prostori športnega društva in še in še bi lahko našteval. In vse te obnove so šle v nič, v ruševine, s tem pa tudi precejšnja finančna sredstva. Po meni dostopnih podatkih je šlo v nič nekaj manj kot osem milijonov tolarjev (80.000 DEM za lažje razumevanje). Glede na dejanja in ne-
premišljene poteze občinske uprave, s tem da je najprej vlagala v obnovo, se potem loti temeljite adaptacije, na koncu pa zaradi nepravilnega pristopa vse podre, si upam trditi, da vsaj kar se tiče večjih investicij, občinska uprava ne vidi naprej za dolžino dveh otroških posteljic in da se dela loti nepremišljeno in brez kakršnih koli planov. Vse na"ho-ruk".
S tem, ko je porušen celoten Jakličev dom, bo potrebno spremeniti kar nekaj elementov gradnje. Adaptacija odpade, saj ni kaj adaptirati. Ker se je župan skliceval, da je Jakličev dom kulturni spomenik, bo moral pojasniti, zakaj ga je dal porušiti, saj ni lepo, da se rušijo spomeniki.
Do odstopanj bo prišlo v finančni konstrukciji, kar verjetno ni bilo predvideno. Dopolniti bo potrebno manjkajoče načrte, saj ni bila predvidena gradnja z začetkom pri temeljih. Dober mesec "previdnega" podiranja bo tudi pripomoglo h končnemu obračunu, saj je efektivnega dela za rušenje take stavbe par dni. Gradnja se bo zavlekla in godbenega novoletnega koncerta ne bomo letos imeli priliko slišati v novi dvorani, kot je bilo obljubljeno. Prva faza gradnje se je županu "sfižila" in roki, ki jih je napovedal, ne bodo držali. Sicer pa njegovi napovedani roki le malokdaj zdržijo . Naj omenim le lekarno. Župan je postavljal roke za odprtje že pred enim letom. Uradno otvoritev in verjetno tudi blagoslovitev je bila predvidena za začetek decembra v lanskem letu, pa do danes (8.9.2000 op. S.P.) ni odprta. Menda je vzrok tehnična težava, kar me niti ne čudi, a več kot očitno je, da so se dela lotili "po domače".
Strinjam se z županom, da so večje investicije v občini bolj zahtevne in je potrebno vložiti več truda, kot recimo izgradnja kakšne lokalne ceste. Ima pa občina precej dela tudi s cestami in tudi te niso mačji kašelj za našo občinsko upravo. Pločnik v Prcdstrugah so pred
tremi leti zgradili in takoj je bil potreben temeljite obnove. In obnova je trajala skoraj eno le to. Pa tudi na temo čistilne naprave v Potiskavcu bi lahko kakšno rekli.
Župan je že vnaprej napove dal (Naš kraj avgust 2000 op. S.P.) težave /, drugo fazo in tu je mislil verjetno na financiranje. Mogoče pa le ne bo tako, saj se je župan v zadnji izdaji občinskega glasila pohvalil, da zna z denarjem delati čudeže. Nedvomno bo pri tej investic i ji imel idealno priliko za delanje čudežev. Če jih bo ustvaril dovolj, bomo lahko dobili tudi kandidata za blaženega, kar bo za I >obrepoljce velikega pomena.
Na informativnem sestanku članov OS septembra 99 je bilo na treh A3 listih mogoče tudi opaziti, da si je nekdo /.a m i slil v Jakličevem domu tudi stanovanje, čeprav ni prav posrečena lokacija. Saj hi občinsko stanovanje verjetno kar prav prišlo. V njega bi lahko naselili strokovnjake, ki jih v občini primanjkuje. Mogoče zdravnika, učitelja, zobozdravnika za šolsko mladino, pravnika, da bi občinsko upravo opozarjal na kršitve zakonodaje ali pa logopeda, ki ga otroci še kako potrebujejo. ()b vprašanju, za koga je stanovanje mišljeno, pa sem od župana dobil zanimiv odgovor. Stanovanje naj bi se gradilo za potrebe naše največje verske skupnosti pri nas in
obljuba izhaja i/ nekakšne pogodbe med občino I )obrepolje, ki jo zastopa Anton Jakopič, in Župnijskim Uradom iz Vidma. Kaj točno naj bi pisalo v pogodbi oziroma dogovoru, mi ni poznano, saj jo ni mogoče do biti na vpogled.
Sem si pa vzel letošnjega 14. avgusta eno uro časa in si šel na občino ogledat nove načrte za Jakličev dom. Ponovno sem se lahko prepričal, da je tudi v uradnih načrtih mogoče opaziti stanovanje. Solidno stanovanje z vsemi prostori, ki jih dandanašnji človek potrebuje, S kopalnico, spalnico, kuhinjo in shrambo, vse v izmeri tam
okoli 70 kvadratnih metrov. Sprememba od lanskega leta je le v toliko, da hi v prvotno locirano stanovanje sijalo popoldansko sonce, v zdaj predvidenega pa dopoldansko. Večji del občanov s tako imenovanim občinskim stanovanjem v novem kulturnem domu ni seznanjen. Nekateri seznanjeni pa že ugibajo, kdo naj bi bil prečni uporabnik stanovanja. Pogovoru ah sodeč je srečnež razpet
med občino in župniščem. Zato s tega mesta pozivam župana, v izogib nadaljnjim ugibanjem in govoricam, da pojasni, kdo bo uporabnik stanovanja in koliko bo prispeval k izgradnji le-tega.
Upam, da bodo želena pojasnila podana, saj je gradnja stanovanja zajeta v investicijo, ki se bo gradila z našim skupnim denarjem davkoplačevalcev.
Slave Palčar
Obstoj demokracije in njena rast
Na splošno lahko rečemo, da dvajseto stoletje demokraciji ni bilo ravno najbolj naklonjeno. Se pa je V zadnjih letih naredila velika družbena sprememba v smeri demokratizacije družbenega in političnega življenja, ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše v svetu. Tehtnica, s katero In lahko tehtali obstoj političnih sistemov konec lega stoletja, se je močno nagnila na stran in v korist demokracij.
Torej ni razlogov za kakšen velik pesimizem glede demokratične prihodnosti, prej obratno. Prevelikemu triumfa-lizmu nad zmagovito potjo v demokracijo in demokratičnost ne mislim odrekati dobrih namenov, prav pa bi bilo, da pravočasno opozorimo na nekatere pomanjkljivosti. Napačno je namreč domnevati, da se vse na svetu demokratizira po načelu naravne potrebe razvoja. Demokracija sama po sebi ni racionalizem ali moderna trendovska muha enodnevnica. Kajti v tem stoletju seje več modernih demokratičnih držav podredilo totalitarnemu sistemu. Nič kaj bolje jo ne odnese demokracija v boju z po-pulističnimi režimi. Za prihodnost demokracije tako nimamo zagotovljenih nobenih trdnih jamstev, saj res ne pozna mo odgovora, zakaj se neka nacija v določenem trenutku podredi totalitarnemu sistemu vladanj,!, v drugem momentu pa se z njim razide. Demokracija je pač tip vladavine in ne tip družbe in njenega razmišljanja.
Volilni mehanizem strankam omogoča, da z večjim ali manjšim naporom "preskoči" demokracijo, zelo težko pa jo je možno strankarsko narediti za demokratično. Demokracijo pa ogrožajo vsaj dve vrsti nasprotnikov, če ne celo sovražnikov.
Najprej so to tisti, ki so iz prepričanja služili prejšnjemu avtoritarnemu režimu, ter tudi njihovi "genetski" nasledniki. To so različni demagogi in tudi idealisti, ki se na realnost ne ozirajo. S temi in takimi ljudmi se srečujemo na začetku poti v demokratični režim. Med zaveznike demokracije tudi ne moremo prištevati tistih, ki jih je na ulice in v protest pognalo nezadovoljstvo nad neizpolnjenimi željami in obljubami po osebni promociji v prejšnjemu režimu. Njihovim velikim pričakovanjem se bodo izneverili tudi novi demokratično izvoljeni voditelji, če so seveda demokrati in demokratično usmerjeni. Takšni ljudje z nezdravim in prevelikim pričakovanjem koristi, bodo zaradi razočaranja še nekaj časa grožnja komaj vzpostavljeni in zelo krhki demokraciji-
Ena zelo važnih, če ne celo najbolj važna, je spoznanje in pomiritev ljudi s tem, da obstajajo različne politično demokratične miselnosti, ter da od politične dejavnosti ni možno pričakovati vnaprej zagotovljenih rezultatov. Zagotovilo o zrelosti družbe je , da so ljudje zadovoljni s tem, da jim vodi-
telji govorijo resnico, voditelji pa opustijo maksimalistične politične obljube. V nasprotnem primeru se bo družba ponovno ulovila v past prvemu dovolj spretnemu in avtoritarnemu demagogu in sejalcu razprtij. Vsak tak demagog komaj čaka svojih par minut, da vsaj malo "povoha" oblast in če se le da, jo zadrži v rokah nedo-glcdno dolgo. In istočasno se seveda trka po prsih, kako velik demokrat je on sam.
Potem v svojih javnih nastopih seveda kritizira "kontinuiteto", stare sile, udbomafijo in njihove medije, ki bojda držijo vse niti v svojih rokah, on rev-še, pa kot veliki demokrat nima nobene možnosti pojasnjevati svojih stališč, čeprav to isto napiše v isti časopis. Po njegovem stare sile delajo prebujeno na tem, da uničijo demokracijo, ki je pomladno komaj vzbrstela, in istočasno pozablja na svojo lastno partijsko kumrovečko šolo in njeno demokratičnost. Rojen vsak od nas v totalitarnem sistemu, smo na nek način vsi kontinuiteta starih sil, pa če to želimo priznati ali ne. Stare sile pa so realno predvsem tisti, ki so aktivno sodelovali v participaciji oblasti v prejšnjem nedemokratičnem sistemu, pa čeprav samo v raznih komisijah
Glede na zadnji članek, ki sem ga objavil v Našem kraju pod naslovom "Homo demokraticus", obveščam vse zainteresirane o naslednjem. Ne glede na odmeve, želje nekaterih ljudi in tudi na pritiske, ne mislim objavljati več ničesar v zvezi z provokacijo pri skrunje-nju spominske plošče na Vidmu. Ne mislim nikakor ponovno odreagirati na spremljajoče članke v zvezi s to tematiko in temami okoli tega, ter nimam namena spuščati se v dolgovezno polemiko brez konca.
Svoje mišljenje sem povedal in za pametnega je to dovolj.
Zvonimir Zabukovec
in političnih odborih.
Ker so sedaj spet na oblasti, pa se tega svojega bremena otepajo z vsemi štirimi, pritiskajo na drugače misleče in predvsem na politično neobremenjene ljudi s ciljem, da le ti ne govoričijo znane dogodke in njegove komaj pretekle in še ne preživele pol/godovine. Istočasno pa jeza njih demokratično to, da brez sodelovanja demokratično izvoljenih ljudi odločajo o vsem mogočem. Da na črno pozida in financira turistični objekt, razruši in porav-
GLASBENA ŠOLA GROSUPLJE
bo v šolskem letu 2000/2001 omogočila vpis in pouk v Glasbeni šoli I )obrepolje še za naslednje instrumente:
1. svnthesizer
2. diatonična harmonika
(freitonarica)
Interesenti naj se javijo v pisarni šole do konca meseca septembra ali na telefon: 01 7864 304.
Ravnatelj:
Franc Korbar, prof.
Odmevi, mnenja, pisma bralcev J
na z zemljo tovarno, gostilno ali pa kulturni hram brez dovoljenj in dokumentov, s tem pa avtomatsko tudi odloči, da se bo to financiralo iz skupnih družbenih sredstev, zbranih iz davkov volivcev in celo iz samoprispevka zaposlenih ljudi. Kot zgled demokratičnosti pa postavi avtoritarno odločanje v lastni stranki, kjer so mu ljubši neuki in poslušni "šlosarji", kot pa pametni in izobraženi intelektualci.
Homo demokraticus?!
V sedmi številki odlično urejenega lokalnega glasila občine Dobrepolje"Naš kraj" (NK j na strani 31 in 32, torej kar na dveh dragocenih straneh lahko preberemo ogorčenost in osuplost g. Zvonimirja Zabukov-ca, kako si sploh dovoli kdorkoli kaj napisati za objavo, če ne razmišlja ravno tako kot on sam. Kot ga je pač razumeti, tako si seveda on predstavlja demokraticus (demokracija) javnih glasil.
Pa mi naj bo vseeno dovoljeno, kljub temu, da mi še kako prihaja v spomin že prastari rek"če ... bolj mešaš, bolj smrdi." A vseeno ne morem, da se g. Zvonimirju ne bi oglasil vsaj rta par njegovih skrajno žaljivih in ponižujočih stavkov. Na samem začetku pa si dovolim izposoditi že zanj napisan stavek v eni od prejšnjih NK: "Se vama ne zdi, da sta se skozi svoje prispevke v Našem kraju že dovolj do sedaj osmešila?" Seveda sem slišal podobna razmišljanja tudi od nekaterih drugih krajanov. Se najbolj pa me je v to prepričal vaš osebni življenjski sopotnik ob vašem nekdanjem delu z besedami: "Oprosti mu, kajti ta gospod je očitno še vedno daleč od kopnega in tako tudi očitno daleč od stvarnosti..."
Seveda pa je sleherni bralec lahko v mojem odgovoru g. Zvonimirju na njegov ponižujoč in žaljiv članek "Ljudsko govedo" m pa "Oblast iz teme" prebral predvsem strpnost in
Z vzpostavitvijo konkurenčnega političnega trga, se delo pravih demokratov šele začne, ne pa konča. Odsotnost politične družbe in omike, prevelika razklanost družbe, neupoštevanje mnoštvo interesov in različnih mnenj, komunikacija med različnimi socialnimi kategorijami, so velika ovira za rast demokracije. Demokracija je namreč prav to, nadaljnja rast in obstojnost.
Zvonimir Zabukovec
dobronamernost avtorja. Na njegovo gnojnico v sedmi številki NK, s katero obliva kar nekaj nas in, kar je očitno njegova specialiteta svojega kulturnega komunikeja, to podarja očitno vsem tistim, ki si dovoljujemo razmišljati drugače od njega samega. Iz teh razlogov pa sem se le težko odločil, da mu sploh odgovarjam, kajti zavedam se, da se s tem tudi sam izenačujem njegovemu podnu kulture njegovih floskul.
Kot navaja sam g. Zvonimir, "izrabljanja, (sam bom v tem primeru bolj jasen, zato moram uporabiti besedo zlorabljanje), lokalnega časopisa s strani nekaterih članov LDS, ki se financira iz občinskega proračuna ni korektno." Zato tudi osebno mislim, da se že iz takih razlogov ne bi smelo dopuščati v tem glasilu za taka kvantanja in takih brezvsebin-skih neumnosti, kot smo jim priča s strani g. Zvonimirja. Koncept njegovih pisarij je resnično popolnoma brezvse-binski in nepregleden, zato je tudi skrajno neprimeren za javno publikacijo. V njegovih člankih najdemo le polno sovražnega razpoloženja in mržnje do vseh, ki ne razmišljajo tako levičarsko - boljševistično, kot on sam osebno. Skratka, taki prispevki omenjenega gospoda, predvsem pa še v sedmi številki NK, le netijo in podžigajo skrajno nestrpnost, kar je očitno razvidno iz sovražnega razpoloženja v njegovih težko
razumevajočih vsebinah.
Pa gospod nadaljuje: "če ne misliš, da levičarji nismo dobri davkoplačevalci...?" Ja, za božjo voljo g. Zvonimir, ali niste zasledili čivkati že samih vrabcev po naši prelepi domovini, kaj da si je vlada g. Bajuka dovolila. Javno si je dovolila, nam navadnim davkoplačevalcem objaviti celo seznam več kot 200 težkih dolžnikom plačevanja davka najini državi, katere je očitno ščitila ravno do-sedajšnja vladavina LDS. In ti ubogi reveži, katerim je prejšnja vladavina LDS tako prizanesljivo gledala skozi prste pri plačevanju obveznosti do najine skupne države, živijo pre-nekateri od njih v kasti najbogatejših in nedotakljivih sodržavljanov najine domovine. Sam sem resno zaskrbljen nad tako pravično(?) davčno politiko, kakršno so izvajali ravno LDS-Ovi oblastniki. Kaj pavi g. Zvonimir?
Pa se nadaljuje: "Po tem tudi sklepam, da sebe smatrate za krščanskega človeka." Spoštovani g. Zvonimir, skoraj bi si upal trditi, da sva verjetno oba, tako vi kot jaz katoličana. Seveda če so vaši starši slovenskega rodu. Sam kot Slovenec, sem ponosen na izročilo mojih prednikov, na vzgojo svojih staršev in zato mi je biti katoličan samo v ponos in ravno iz tega segmenta nedvomno črpam tudi moralne vrednote, saj sem kristjan in katoličan. Res pa je, da je veliko krščanskih ljudi pozabilo vrednote svojih prednikov, a so ti ljudje vseeno vredni svojega spoštovanja in dostojanstva, v kolikor si to pač zaslužijo. Sam, osebno, spoštujem tudi drugače razmišljujoče ljudi, torej tudi tiste, ki niso kristjani.
Pa nadaljujmo z vašim ogorčenjem v prispevku v peti šte-
vilki NK: "Oblast iz teme", katerega avtor ste vi osebno. Citiram: "Zaradi znane politične neumnosti in fašistoidnega dejanja člana in svetnika SDS g. dr. Merviča..." In, kot v opravičilo, pa v sedmi številki NK s podtikanjem in sprenevedanjem navajate: "gospod (očitno jaz) pa trdi, da sem jaz (Zvonimir) napisal, daje dr. Mer-vičfašistoiden. Pa si naj še kdo upa trditi, da ni izposojenka v uvodu povsem opravičljiva."Se vam še vedno ni posvetilo, da je tak vaš trud za sedanji čas in sedanje razmere povsem neprimeren in si s tem sami osebno jemljete le dobro ime in ugled pri ljudeh, med katerimi živite. S tem končujem kakršno koli nadaljnje polemiziranje /. vami, ker želim, da se uglednemu glasilu ne sme kratiti prostora za brezplodne in nekonstruktivne vsebine, kakršna je vaša in na katero sem se žal spustil tudi sam osebno in to ne glede, koliko časa se pojavljam v medijih, kar vas očitno zelo, zelo, sodeč po vaši pri pombi, moti.
Za ilustracijo pa mi dovolite še to. Leta 1986 je bila v moji vasi gasilska veselica. Ko sem se v družbi domačih približeval vhodu, sem v šali sprenevedajoč povprašal redarje, kje je gasilska veselica. Odgovorili so mi, da tu notri. Pa sem si še naprej dovolil spraševati: "Kakšna pa je neki ta gasilska veselica, če na mlajih pri vhodu visijo le partijske zastave? Tu že ne more biti gasilska veselica, tu je kvečjemu partijska, kamor pa jaznespadam."Cezdvadni me je veselo odpeljala matica in takrat resnično na partijsko veselico v Ljubljano na Prešernovo 18. Tako upam, da bo lažje dojeti, kdaj sem se začel oglašati v medijih, spoštovani g. Zvonimir.
Milan Muhič
OBVESTILO ZAVAŠČANE KOMPOLJ
Otroci in delavci OŠ Dobrepolje, enota Kompolje, naprošamo vse lastnike psov, da imajo pse privezane, ker ogrožajo otroke na sprehodu in igrišču. Prenašajo tudi nalezljive bolezni.
POGOVOR Z DAVIDOM KRIŽMANČIČEM
Imamo evropskega prvaka v taekwondoju
David Križmančič je učenec osmega razreda na dobrepoljski šoli. Je eden tistih učencev, o katerem slišimo le pohvalne besede. Je miren,
skromen in kar težko si predstavljamo, da se že osem let ukvarja z borilnim športom in da pri tem dosega izjemne uspehe. Ko je ob najinem pogovoru razstavil po mizi medalje in priznanja z državnih, mednarodnih in svetovnih prvenstev, je postala premajhna, toliko jih je bilo. Šport, s katerim se ukvarja, se imenuje taekwondo in ga skoraj
ne poznamo. David gaje z veseljem predstavil, saj mu je prinesel že
veliko uspehov.
Kako bi na kratko opisal to športno panogo, da bi si jo lažje predstavljali?
To je starodavna korejska borilna veščina, ki seje razvijala skozi stoletja.
Sama beseda taekvvondo je korejska in pomeni umetnost udarjanja z nogo in roko od pasu navzgor. V okviru panoge obstajata dve verziji, ki se imenujeta WTF in ITI". Razlika med njima je v tem, da pri verziji WTF niso dovoljeni udarci z rokov glavo, ampak samo z nogo, pri ITF pa je dovoljeno oboje. Obe panogi sta precej podobni bolj znanemu full contactu.
Zdi se, da je ta šport vedno bolj popularen. Zakaj?
To je isto kot vsak drug šport. Je zelo priporočljiv za mlade, ker omogoča pravilno razgibavanje telesa. Z njim pridobiš samozavest, samokontrolo, na nek način te usmerja k pozitivnemu.
Je to tudi tekmovalni šport?
To je tekmovalni šport, vendar ni nujno, tla se tisti, ki ga trenira, tudi odloča za tekmovanje. Lahko ga treniraš le za rekreacijo, tako kot aerobiko. Saj aerobika temelji prav na tackvvondoju.
Ali je se s tem športom ukvarjajo samo fantje?
Sploh ne. Prav tako je primeren za dekleta. Pri tem športu gre predvsem za samoobrambo, zato je vedno bolj priljubljen tudi pri dekletih. Ima pa čedalje več privržencev vsepovsod. Gojijo ga že v 150 državah sveta. Na Hrvaškem je po razširjenosti in priljubljenosti takoj za nogometom,.saj imajo kar okrog 60 klubov.
Kot se vidi na fotografijah, imate posebne uniforme.
Uniforma je bele barve in se imenuje ki-
mona. Podobna je tisti za karate, razlika je le v tem, da se uniforma za karate zapenja, naša pa se obleče čez glavo. Imamo tudi posebno zaščitno opremo s ščitniki itd.
Letos je ta panoga prvič zastopana na olimpijskih igrah. Se jih udeležuje tudi kdo iz Slovenije?
Pravila so taka, da gredo lahko iz vsake države po štirje tekmovalci, in sicer dva v ženski in dva v moški konkurenci. Slovenijo na letošnjih igrah zastopa Marcel More, bivši član našega kluba CHAGI. To je tekmovalec, kije opravil predkvalifikacije in izpolnil olimpijsko normo. Izbran je bil pred enim letom in je do olimpijskih iger treniral privatno.
Če je to borilni šport, se ga da uporabiti tudi v kakšne druge namene.
Vsi, ki tekmujemo taekvvondo, smo registrirani pri Ministrstvu za notranje za-
deve. Če bi ta šport zlorabili, bi bili takoj diskvalificirani iz kluba. Tudi jaz sem dobil poseben certifikat in diplomo, ki sojo izdali v Koreji, s katero se lahko predstavim kjer koli, naprimer na katerem koli mednarodnem tekmovanju. Vsi nosilci črnega pasa in vsi, ki imajo naslov mojstra TKVV pa so računalniško registrirani po celem svetu.
Te je že kdaj zamikalo, da bi uporabil prijeme tega športa v kakšnem sporu med sošolci in prijatelji?
S sošolci ne prihajam v spore. Če pa že kdaj pride do takšnih situacij, mi pride včasih na misel, kako bi lahko hitro opravil s kom, vendar pa me to hitro mine in se raje umaknem.
Kako, da si izbral prav ta šport in kdaj je bilo to?
Ko smo stanovali v Ljubljani, smo imeli za sosede trenerje, ki so pionirji tega športa pri nas. Tako so me starši že v mali šoli vpisali v klub. V začetku tega športa nisem poznal. Ko pa sem začel s treningi, mi je postajalo vedno bolj všeč.
To pomeni, da treniraš že osem let. Kako pogosti so ti treningi?
V začetku sem jih imel trikrat tedensko po eno uro do ene ure in pol, zda imam treninge vsak dan.
V katerem klubu treniraš?
Imenuje se Športno društvo CHAGI. V začetku klub ni imel svojih prostorov. Treninge smo imeli na osnovni šoli Vodmal, leta 1^93 so se preselili na osnovno šolo Ledina. Šele od lani ima klub svoje prostore na Parmovi 91. Klub šteje okrog 200 članov in je največji v Ljubljani. Okrog trideset nas je takih, ki tekmujemo, ostali se ukvarjajo s tem športom le za rekreacijo. Tekmovalci imamo kondicijskozahtevnejši trening. V tem klubu se lahko prijavite tudi za vadbo klasične ali teakvvondo aerobike in za fitnes kot samostojno panogo ali kot dopolnilo k teakvvondoju.
Kakšnih tekmovanj si se že udeležil in kakšne uspehe si dosegel?
Udeležujem se državnih in mednarodnih tekmovanj. Bil sem že na Slovaškem, Hrvaškem, Madžarski in Avstriji. Od leta 1996 pa se udeležujem internacionalnega prvenstva v Nemčiji. To je pravzaprav nadomestek svetovnega prvenstva za mlajše
tekmovalce. Trikrat sem dosegel prvo mesto in enkrat drugo. Seveda v svoji kategoriji. /. I 1 -imi leti sem postal najmlajši nosilec črnega pasa v Sloveniji.
Na tem tekmovanju se zbere okrog 1000 otrok i/, približno tridesetih držav iz celega sveta
Torej imaš že črni pas... Kako tekmovalec pride do njega, kakšna je lestvica?
Začne se /. dvema belima pasoma, sledita dva rumena, dva zelena, dva modra, dva rdeča in potem črni pas 1. dan. Dobiš ga, ko narediš izpit pri mojstru, ki pride iz Koreje m ima najmanj 6. dan. Ko ga opraviš, dobiš certifikat oz. izkaznico in pridobiš naziv mojster.
Imaš dobre trenerje?
Že od šestega leta me trenirata Pantar Dušan in Krnetič Vlado. Oba sta odlična trenerja in zelo dobro se razumemo. V klubu vlada zelo prijetno in športno vzdušje.
Kako uspeš obiskovati treninge zdaj, ko ne živite več v Ljubljani?
Res je mnogo težje, kot je bilo prej, ko sem bil v Ljubljani. Še večji problem kot čas, so veliki stroški, saj morajo starši kriti vse, od vsakodnevnih prevozov do stroškov na tekmovanjih, naprimer bivanje v hotelih, štartnine itd. S 14-imi leti, ki jih bom kmalu dopolnil, bom spadal v kategorijo mladincev. Če ne bomo našli sponzorjev, bom s treningi težko nadaljeval.
Te zanima še kakšen drug šport?
Zanimajo me vse vrste športa. Trenutno pa se ukvarjam z nogometom. Igram pri ()limpiji pri starejših dečkih.
Ali imaš kakšno željo ali sporočilo za svoje vrstnike?
(,c imajo možnost, jim svetujem, da se včlanijo v klub in začnejo trenirati teak-VVOndo. Videli bodo, daje to zelo privlačen m koristen šport. Ob njem se bodo sprostili, dobili samozavest in se telesno in duhovno okrepili. Moja želja je tudi, da bi možnost /a vadbo tega športa organizirali tudi na naši šoli.
David, čestitam ti za tvoje velike uspehe in ti želim, da bi bil tako uspešen tudi v prihodnje.
Pogovarjala se je: M. Ste klasa
DOSEŽENI REZULTATI IN TRENUTNA LESTVICA OBČINSKE LIGE V MALEM NOGOMETU ZA LETO 2000
10. Krog
	PAR	REZULTAT
OKREPČEVALNICA ZORA	- ŠD STRUGE	10 : 1
VODIČAR BRDAVS	- ZAGORICA MOTOMAT	3 ; 0
BRUHANJA VAS	- PREDSTRUGE SNEŽAK	5 : 1
11. Krog_		
	PAR	REZULTAT
PREDSTRUGE SNEŽAK	- VODIČAR BRDAVS	4 : 2
ZAGORICA MOTOMAT	- OKREPČEVALNICA ZORA	4 : 6
ŠD STRUGE	- K.S.P.	3 : 9
Trenutna lestvica po 11. krogu
MESTO	EKIPA	ŠTEV. TEKEM	ZMAGE	NEODL.	PORAZ TOČKE		DANI GOLI	PREJET I GOLI	GOL RAZLIKA
1	BRUHANJA VAS	9	8	0	1	24	36	M	22
■/	OKREPČEVALNICA ZORA	9	7	1	1	22	36	15	21
3	KSP	9	6	2	1	20	41	19	22
4	VODIČAR BRDAVS	10	5	0	5	15	31	21	10
5	PREDSTRUGE-SNEZAK	9	3	1	5	10	29	32	-3
6	ZAGORICA MOTOMAT	10	1	2	7	4	26	39	-13
7	SD STRUGE	10	0	0	10	0	10	69	-59
Športni pozdrav!
Sekretar lige Andrej Cevc
ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
" VETER V LASEH " - S ŠPORTOM PROTI DROGI
Že tretje leto po vrsti je ŠD Dobrepolje, skupaj z OŠ Dobrepolje, izpeljalo zelo odmevno akcijo po vsej Sloveniji z nazivom " veter v laseh - s športom proti drogi". Akcija je potekala v mesecu maju; v mesecu septembru pa so se zmagovalne ekipe iz vse Slovenije pomerile še v Kopru, natančno 9.9.2000.
Podobno kot na lokalnih ravneh so se tudi na zaključni prireditvi mladi pomerili v košarki - trojke, odbojki (tudi na mivki ), rolanju, risanju na asfaltu in plesu.Tekmovanja so popestrile spremljevalne prireditve kot so: spretnostne vožnje z motorjem, nastop navijaške skupine, glasbeni koncert Jana Plestenjaka in Anike Horvat, idr.
Seveda so mladi iz Dobrepolja nestrpno pričakovali zaključni del prireditve, to je podelitev priznanj, saj so dosegli vrsto odličnih rezultatov.
REZULTATI:
1.mesto 1 .mesto
1. mesto
2. mesto
2.mesto
košarka nad 15 let ( Maja Samec, Tomaž Pele, Grega Šme, Dejan Pele ) odbojka nad 15 let ( Simon Mohar, Matej Drobnič, Marta Jakopič, Tanja Prijatelj )
rolanje do 12 let ( Andreja Sevšek )
košarka do 15 let ( Mojca Krivec, Ana Erčulj, Aleš Brodnik, Primož Brodnik )
rolanje do 12 let ( Peter Hočevar)
Lahko jim samo čestitamo. Ne smemo pa pozabiti tudi ostalih tekmovalcev, ki niso dosti zaostajali za najboljšimi.Bistveno pa so pripomogli s svojim druženjem,dobro voljo, za katero ni potreben alkohol, droga,idr.
ZIMSKA REKREACIJA
ODBOJKA KOŠARKA NOGOMET NAM.TENIS AEROBIKA
PONEDELJEK
TOREK
SOBOTA
INF. KRALJ TONE PON., ČETRTEK
20.00 - 21.30 M + Z 20.00 - 21.30 17.00 - 18.30 041 556096 19.00 - 20.00
Rekreacija bo v telovadnici OŠ Dobrepolje. Začela naj bi se v prvem tednu v novembru, razen aerobike, ki je predvidena že v mesecu oktobru.Možne so še spremembe terminov, za katere boste pravočasno obveščeni.
Vse informacije na tel: 7807829 in 041 669 227 ( Kuplenk ). ZADNJA NOVICA
Ekipa ŠD Dobrepolje je v nedeljo 10.9.2000 v Mariboru sodelovala na turnirju trojk v malem nogometu in prepričljivo premagala vse nasprotnike.Tako je zasluženo osvojila prvo mesto.
Pripravil: Alojz Kuplenk
Z gibanjem do boljšega počutja
Leto je naokoli, zato sem sklenila, da se oglasim s kratkim
člankom.
Namen tega je spodbuditi žensko populacijo, da naredi nekaj tudi zase - za zdravo telo,za svojo samozavest in umirjenost. Vzbuditi želim željo in voljo do aktivnega in sproščenega življenja.Do tega cilja vodi nešteto poti in med njimi si lahko vsaka izbere tisto, ko jo najbolj veseli in zabava.
Že sklep:"TREBA JE NAREDITI NEKAJ TUDI ZASE! "je že
korak, s katerim se malce približamo k cilju, vendar pa bomo ugotovili, da tudi to ni preprosto. Vsak začetek je težaven.
Kako naj hodimo? Kako naj dihamo? Kako naj počivamo? Koliko pojemo? In koliko popijemo?
Takšna vprašanja nam nekoč niti na misel niso prišla.Vsakdo je hodil, dihal, jedel, pil in spal kot je pač hotel. Vendar je vse to že preteklost. Novo življenje je prineslo nove navade, človekovo življenje in delovni položaj sta se spremenila.
Ustvarilo seje novo življenje za ka-terega je značilno premalo gibanja, preveč hrane, uživanje alkoholnih pi-ja< m kajenje cigaret, pa tudi "prenapet" življenjski ritem, ki poteka pod pritiski družinskega, delovnega in družbenega okolja.
Naš vsakdanji telesni napor je zmanjšan na najmanjšo možno mero, naše telo pa je ustvarjeno za gibanje za zdržljivost in pravilno delovanje telesa pa je nujno potrebna aktivnost. Raziskave kažejo da ljudje, ki so "prilepljeni" na svoj stolček presedijo v svoji delovni dobi (40 let) - I 50 000 ur. K tem uram pa prištejmo še vožnjo z avtomobilom, vožnja /, dvigalom in tekočimi stopnicami in seveda tudi vožnja na stolih s kolesci - v kaj se spreminja naše življenje?
V takšnih okoliščinah je vsako srce /a pol manjše od srca aktivnih ljudi, gibljivost sklepov je omejena, telesne mišice so manjše, skozi žile teče manj krvi (maščobne obloge in krvni strd-
ki). Zmožnost za izkoriščanje kisika -pogonsko gorivo vseh naših celic je za liter ali tudi več manjša.
Hitrost ubija! To ni samo slogan na plakatu za nespametne voznike, takšen slogan bi si lahko vsak postavil v svojo dnevno sobo. Naši predniki so v letih evolucije živeli v nepretrganem gibanju. Res je, da je sodoben človek hitrejši, celo zvok smo prehiteli, samo da bi hitreje prišli nekam, kjer pa bomo tako ali tako prepozno!
Premalo pa se zavedamo, da bomo postali Žrtev "bolezni napačnega vedenja". Predvsem arteroskleroze in njenih posledic na srcu in krvnem obtoku, vse do infarkta, povečanega krvnega tlaka, putike, sprememb na kostnem in sklepnem sistemu.
Rada bi samo dodala, poiščimo si način bolj zdravega življenja, da bi živeli dlje in bolje.
To je zadosten razlog, da se za dobro zdržljivost, vsklajeno in nemoteno delovanje organizma odločimo za redno telesno dejavnost.
Misli so moje, odločitev, da boste vadili, pa je seveda vaša.
PREVERITE ODNOS DO ZDRAVJA:
Odgovorite na naslednja vprašanja:
- Ali vsak dan večji del svojih poti prehodite peš? DA NE
- Ali ste kdaj razmišljali o tem, da bi se vključili v kakšno športno - rekreativno društvo? DA NE
- Ali veste, katere vaje so najboljše za določene dele telesa? DA NE
- Ali imate dovolj energije za vsakdanje delovne obveznosti?   DA NE
- Ali mislite, da ste telesno dovolj zdržljivi? DA NE
- Ali je vaša telesna teža normalna?
DA NE
- Ali poznate svojo krvno skupino in ali veste kolikšen je vaš krvni tlak?
DA NE
- Ali poznate način za sprostitev?
DA NE
- Ali ste zadovoljni s svojim videzom ?
DA NE
- Ali posvečate videzu svojega telesa prav toliko pozornosti kot negi svojega obraza ?
DA NE
- Ali ste se zadnje dni kdaj od srca nasmejali? DA NE
( le ste na več kot polovica vprašanj odgovorili nikalno, je že skrajni čas, da si posvetite več pozornosti. Prenehajte s telesnim in duševnim izčrpavanjem samega sebe. Povečajte zaupanje vase.
Vabim vas na ure Z GIBANJEM DO BOLJŠEGA POČUTJA od meseca OKTOBRA dalje v telovadnico OŠ Dobrepolje, vsak ponedeljek in četrtek od 19 - 20 ure. S seboj rabite:
- voljo (znebite se linije najmanjšega odpora)
- vztrajnost (sposobni sle narediti vse in doseči cilj)
- potrpežljivost sama s seboj (nikoli ne mislite, da ste izgubljeni primer!)
- dobro voljo
- brisačo
- blazino
- steklenička pijače.
Doma je dovoljeno pustiti : - negativne misli
- brezvoljnost
- lenobo
- sitne otroke
- brezvoljne in tečne možičke.
Za dodatne informacije sem na voljo na telefonu - 780-78-29 - Stanka
Lep pozdrav, Stanka Kuplenk
———
ŠOLA V NARAVI
Policijsko poročilo
Javni red in mir
Policijska postaja Grosuplje je v mesecu avgustu 2000 na območju občine Dobre-polje obravnavala osem kršitev zoper javni red in mir. Kršitve so bile storjene tako v zasebnem prostoru (5) kot na javnem kraju (3). Ugotavljamo, da so kršitelji v večini isti prav tako pa so kršitelji v večini primerov pod vplivom alkohola. Prav tako policija represivno ukrepa zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas, enako doleti tiste, ki vinjenim ali mladoletnim gostom točijo alkoholne pijače. Pogosto pa prihaja do omenjenih kršitev povsem naključno in so kršitelji osebe, ki sicer tega ne počnejo.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo 11 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvine, vloma in poškodovanja tuje stvari. V zadnjem času beležimo večje število vlomov v osebna vozila, kjer storilec ali storilci kradejo predvsem avtoradie. Do vlomov pa prihaja predvsem v zgodnjih jutranjih urah in to ob sobotah in nedeljah. Prav tako pa beležimo tudi večje število vlomov v vikende. Prišlo je tudi do treh vlomov v trgovine, kjer so storilci odnesli večjo količino različnega blaga in predmetov. Če občani opazijo kakšno osebo, da se sprehaja po parkirnem prostoru ali se zadržuje pri kakšni trgovini ali drugem pomembnem vitalnem objektu ter pogleduje v parkirna vozila oziroma se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji ter si zapomnijo čimbolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal. Še vedno ugotavljamo, da lastniki motornih vozil le teh pri parkiranju ne zaklenejo in tako sami pripomorejo k temu, da so potem oškodovani. Vozila naj bodo parkirana na osvetljenih mestih.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali dogodku oziroma prometni nesreči ali če opazijo storilce na delu oziroma begu, naj informacije posredujejo na PP Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Prav tako pa bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
PROMETNA VARNOST
Opravili smo tudi oglede osmih prometnih nesreč z manjšo materialno ško-
do ter telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se še vedno zgodi zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, prav tako pa so posledice pri omenjenih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno strani in smeri vožnje, izsiljevanje prednosti in varnostna razdalja. Veliko prometnih nesreč se zgodi tudi zaradi nepazljivosti voznikov na parkirnih prostorih. Nekaj prometnih nesreč pa se je zgodilo tudi zaradi povoženja divjadi. Največ prometnih nesreč se še vedno zgodi na regionalni cesti št. 647 Grosuplje-Videm-Ponikve, predvsem zaradi izsiljevanja prednosti ter strani in smeri vožnje. Prav tako pa opozarjamo voznike, naj bodo pozorni na prometno signalizacijo, ki je postavljena na različnih delih cest, kjer se opravljajo popravila oziroma rekonstrukcija cest.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostrene nadzore prometa na celotnem območju občine Dobrepolje in zoper vse kršitelje represivno ukrepa.
Vse voznike in ostale udeležence opozarjamo, da se je ob začetku šolskega leta povečalo število kolesarjev in voznikov koles z motorjem na cesti, zato naj bodo pozorni na to populacijo udeležencev v cestnem prometu. Vsi vozniki koles z motorjem in motornih koles in njihovi potniki morajo med vožnjo na glavi nositi pripeto homologirano čelado. K temu, da bodo otroci med vožnjo s kolesom z motorjem imeli na glavi pripeto homologirano zaščitno čelado, pa lahko veliko pripomorejo starši z opozarjanjem in pravilno prometno vzgojo.
V mesecu septembru 2000 bo PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z radarjem v sodelovanju s PPP Ljubljana in z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste in pred osnovnimi šolami.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestnopro-metnimi predpisi in prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na vožnjo ter tako pripomorejo k boljši prometni varnosti in manjšemu številu prometnih nesreč.
Obveščamo vas tudi, da policija vabi vse mlade in tudi ostale, da večkrat pogledajo na internet naše strani http://www.mnz.si. Na njih bodo izvedeli precej zanimivega o delu ministrstva in policije, predvsem pa to, kaj lahko sami storijo za svojo varnost.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Imeli smo se lepo
V ponedeljek, 28. 8. 2000 smo se okoli osme ure zjutraj z avtobusom odpeljali proti Debelemu Rtiču. Tja smo prispeli ob enajsti uri.
Ko smo prišli do našega paviljona, smo šli najprej v sobe in raztovorili prtljago. Nato smo se odpravili na kosilo, nato pa smo šli prvič na plažo. Imeli smo testno plavanje, tla so nas lahko učitelji razdelili po skupinah. Bilo je pet skupin. S plaže smo se vrnili v naš paviljon, nato pa smo šli na večerjo. Potem je bil počitek, ob deveti uri pa smo morali v posteljo. Vsak dan smo morali vstati ob pol osmih, pospraviti sobe, nato pa je sledila jutranja telovadba.
Ob osmi uri smo imeli zajtrk, potem pa malo počitka. Sledila je učna ura. Po učni uri pa smo šli na plažo, kjer smo se učili plavati. Na plažo smo šli vsak dan dvakrat. Ko smo se v torek drugič vrnili s plaže, je bila večerja, potem pa je bil spoznavni večer. Vsaka plavalna skupina seje morala predstaviti.
V sredo smo plezali po plezalni steni, v četrtek smo se odpeljali z ladjo v Piran, kjer smo si ogledali različne vrste rib, želve, mlade morske pse, rake in še in še. Proti vo ei U smo fantje igrali nogomet, deklice pa boj med dvema ognjema. Imeli smo tudi štafetne igre. Najbolj se spomnim skakanja v vrečah. V petek smo poleg raznih iger imeli tudi nočno kopanje. Imeli smo prosto plavanje. Bazen je bil ves razsvetljen. Bilo je zabavno in nepo zabno doživetje.
V soboto smo imeli piknik. Pekli smo ribe in čevapčiče, pa tudi pijače ni primanjkovalo. Imeli smo tudi veliko iger, a ker je bilo največ vodnih, smo bili tisti dan vsi mokri. V nedeljo smo skakali v vodo iz skakalnice. Kopali smo se tudi v notranjem bazenu. Zadnje dni pa smo tekmovali tudi za delfinčke. Bronastega delfinčka so osvojili skoraj vsi učen ci, srebrnega deset učencev, zlatega pa dva učenca. V nedeljo zvečer smo imeli kviz. Po kvizu pa je bila podelitev značk in diplom za osvojenega delfinčka. V ponedeljek smo zjutraj malo prej vstali, spakirali vse svoje stvari in odšli na zajtrk.
Na Debelem Rtiču je bilo zabavno, čeprav mi je bilo včasih malo dolgčas, saj je bil tO moj prvi teden, ki sem ga preživel sam, brez staršev.
Novak Miha, 4. razred Podružnična OŠ Kompolje
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta in starega ata
METODA BAMBIČA
« s Ceste
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Zahvala g. župniku Francu Škulju, pevcem in g. Romanu Gačniku.
Žalujoči domači
Odšel od nas si brez slovesa,
podal si v sveta se nebesa, zdaj prosi tam Boga za nas,
saj loči nas le kratek čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, dobrega očeta, brata in strica
ANTONA NOVAKA
po domače Saktmdarjevega z Vidma
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na
njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. Ivanu Kaplanu in njegovi ženi Nadi in g. Jožetu Zakrajšku in ženi Vidi za nesebično
pomoč v najtežjih trenutkih našega življenja. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Škulju in gospodu župniku Francu Novaku za lep pogrebni obred, gospe Mileni Kostanjšekza prebrani govor pri mašni daritvi,g. Konradu Piku za izrečene besede ob odprtem grobu in Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za lepo petje. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi
■** nadaljevanje s str. 1I
Divjad zadovolji svoje potrebe po vodi z večjim obžiranjem, tako da bodo tudi poškodbe na mlajših razvojnih fazah večje. Kakšne so posledice suše /a različne življenjske oblike v tleh lahko le ugibamo. Verjetno pa so razmere v tleh v sušnem obdobju podobne, kot so v času globoke zime (mirovanje).
S prispevkom želimo predvsem opozoriti lastnike gozdov na zelo povečano verjetnost prenamno-žitve podlubnikov. Smrekova žarišča se že pojavljajo, tudi večja (do 100 m3), zaznati je tudi več jelovih sušic, kot je običajno. Vsekakor jc vzroke iskati tudi v sušnih razmerah. Opozoriti želimo lastnike gozdov, da striktno izvajajo preventivne varstvene ukrepe (dosledno izvajanje gozdnega reda, beljenje smrekovih panjev) oz. ukrepe, ki so vam predpisani z odločbo. Dobro je pogosteje obhoditi svoje parcele , predvsem tiste v katerih so iglavci. Eventuelna žarišča lubadarja je potrebno čim prej sanirati v skladu z navodili gozdarske službe.
Vsa ta opozorila so namenjena zato, da se izognemo katastrofalnim razmeram, podobnim kot so že bile v letih 1994 in 1995. Spomnimo se, da se je takrat posušilo na tisoče kubikov jelke in smreke.
Se
se spomnimo
Andrej Andoljšek, univ. dipl. ing.
STOLARNA Dobrepolje d.d.
Podgorica 21, 1312 Videm-Dobrepolje
vabi k sodelovanju
- MIZARJE, TEHNIKE, INŽENIRJE.
Mogoče bo nov izziv pri delu na novem 5 osnem obdelovalnem centru ali druga primerna opravila v družbi, za katere se pričakuje samostojnost.
- DELAVCA V PROIZVODNJI Z IZPITOM ZA VILIČARJA
Vaše cenjene ponudbe pričakujemo na našem naslovu.
Spoštovani učenci, dijaki, učitelji! V novem šolskem letu vam želimo veliko uspehov in dobrih ocen, učiteljem pa veliko potrpljenja in modrosti.
tmnŽNiCA GROSUPLJE
Adamičeva 15
Uprava družbe Slane Skulj
32
Oglasi
september 2000
AMW
ffK/ISTELinf
Videm 64a, 1312 Videm-Dobrepolje Tel.: 061-7807-654 GSM: 041-621-804
servis in mehanična popravila avtovleka novih in poškodovanih vozil - več vozil hkrati prevozi grad. in kmet. mehanizacije po Sloveniji in izven nje premontaža in centriranje avtoplaščev
VELIKA ZIMSKIH AVTOPLAŠČEV ZA OSEBNA, TOVORNA, POLTOVORNA VOZILA: SAVA, SEMPERIT, DEBICA, FULDA, MICHELIN, BARUM, DUNLOP ter ALU PLATIŠČA
PO AKCIJSKIH CENAH!		
AP 155/70 X 13	ESKIMO	7.780,00 SIT
AP 155/70 X 13	FULDA	8.357,00 SIT
AP 155/70 X 13	DUNLOP	9.736,00 SIT
AP 165/70 X 13	ESKIMO	8.275,00 SIT
AP 165/70 X 1 3	FULDA	9.184,00 SIT
AP 165/70 X 13	DUNLOP	9.955,00 SIT
AP 175/70 X 13	ESKIMO	9.600,00 SIT
AP 175/70 X 13	DUNLOP	1 1.760,00 SIT
AP 165/65 X 14	ESKIMO	9.360,00 SIT
AP 1 75/65 X 14	ESKIMO	10.395,00 SIT
AP 175/65 X 14	FULDA	1 1.991,00 SIT
AP 175/65 X 14	DUNLOP	13.105,00 SIT
AP 185/60 X 14	ESKIMO	10.755,00 SIT
AP 185/60 X 14	DUNLOP	13.954,00 SIT
AP 195/65 X 15	ESKIMO	13.575,00 SIT
AP 195/65 X 15	DUNLOP	17.301,00 SIT
Vse cene so PC brez DDv - I 9%. AKCIJA velja do prodaje zalog.
Na ceno pneumatice ESCIMO ob takojšnjem plačilu vam nudimo I 5% POPUST in
FULDO ter DUNLOP I 0% POPUST ali možnost odloženega plačila ter brezplačna
montaža.
Za vsa pojasnila oziroma vprašanja in naročila smo vam na voljo na zgoraj omenjeni telefon od 8.- 12. ure in 14. do 19. ure.
TIRS d.o.o. KOMPOLJE RENAULT
SERVIS
PRODAJA (UGODNI KREDITI) NADOMESTNO VOZILO KAROSERIJSKA POPRAVILA VULKANIZERSTVO
NOVO
AVTOVLEKA
ZA POPRAVILA PRI NAS, VLL;KA DO 100 KM BRHZPLAČNO
Pokličite nas na telefon: 01 7807-161 ali 041 787-361 DELOVNI ČAS: PONEDELJEK DO PETEK
8.00 - 12.00 in 13.30 - 18.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00
AKCIJA ZIMSKE GUME ■ PLAČILNI POGOJI
- GOTOVINSKI POPUST
- OBROČNO ODPLAČEVANJE (TRAJNI NALOG)
- PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE (KARANTA, RENAULT LB KARANTA, EUROCARD, BA)
- LETNE GUME LAHKO DO NASLEDNJE MENJAVE SHRANITE PRI NAS
- NA ZALOGI RAZLIČNE ZNAMKE GUM.
Še nasvet: na vozilo namestite samo pnevmatike, ki jih jc predpisal izdelovalec vozila!
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.