Mtacription
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
£ &NTSRKD AS UCOHD CLAM MATTM OCTOBER i».	AT POST OPFICg AT CHICAGO, ILL.. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
ŠTEV. (No.) 77
CHICAGO, ILL-, PETEK, 30. SEPTEMBRA, 1921.
ifif. Mfkattkt
AMERIKAM NOVICE
konvencija- reda alham-bra.
Strogo katoliška organizacija katoliških mož, red Alhambra je imela te dni v Chicago svojo letno konvencijo. Predsednik reda je imel javni nagovor ob začetku konvencije, v katerem je povdarjal, posebno važnost, da, katoliki javno povedo celemu svetu, kakšna načela zastopa strogi katolicizem. Predsodki proti katolikom izvirajo samo iz ne-poznanja naših načel in naših naukov in ustav. Zato je dolžnost vsakega katolika v Združenih državah, da nastopi in pri vsaki priliki pove javno in vsakemu, kaj je katoličan-stvo in kateri so nauki, in katera so načela, katera zastopa.
POTRES V CALIFORNIJI. San Bernardino, Cal.t 26. sept. - -
Precejšen potresni sunljej se je čutil v vsej okolici danes popoldne.
dor ga naredi več, mora plačati takso.
POLICIJA NA ZRAKOPLOVIH.
Drugo mesto, ki bo v Ameriki i-melo policijo v zrakoplovih, je mesto Dallas, Tex., ki je sklenilo, da bo imelo petdeset zrakoplavnih policistov. Prvo mesto, ki ima že več mesecev tako policijo, je mesto New York.
WILSON SE JE IZJAVIL.
Velikansko razburjenje je povzročila vest med senatorji v Washing-tonu, da je bivši predsednik Wilson pozval demokratske voditelje k sebi na dom in jih opomnil na načela, na katerih se je sklenila prva mirovna pogodba, ki so demokratska načela. Sedanja Hardingova pogodba pusti vse zaveznike popolnoma na cedilu in tudi amerikanske koristi, zlasti trgovske, kar bo gotovo v veliko škodo za narod. Zato jih je pozval, naj vstrajajo v boju proti novi mirovni pogodbi. To je dalo demokratski manjšini novega življenja in nastopili so z vso silo proti mirovni pogodbi in velik boj imamo pred seboj, predno se bo mirovna pogodba potrdila, ako se sploh bo.
IZ ŽIVLJENJA BIVŠEGA
.predsednika.
Kakor sporočajo tisti, ki so videli zadnje čase .bivšega predsednika Wilsona, je v zadnjih dveh letih popolnoma posivel. Lase ima skoraj čisto bele. Preveliko naporno delo za časa mirovne konference ga je uničilo in bil je na smrt bolan.. Nihče ni upal več, da ozdravi. Ko bi ne bil zbolel, bi bil gotovo dosegel vse, kar je hotel in nameraval.
■ ZVESTA ŽENA—-
Bančni Uradnik Roy Laughlin je bil aretiran, ker je njegova banka propadla. Njegova žena je vse poskusila, da bi ga rešila ječe. Toda ni mogla. Ko je videla, da ne doseže tega, je šla pred ječarja in je rekla: "Kjer je moj mož, tam je tudi moje mesto. Zato zahtevam, da me pustite v ječo k možu". Ječar se je udal in tako je žena sedaj zaprta z možem, kjer mu streže. Koliko je žena, ki bi to storile za svojega moža ?
KATOLIŠKI YESTNIK
POMOŽNI ŠKOF PHILADEL-PHIJE POSVEČEN.
Rt. Rev. M. J. Crane je bil sloves-
RAZGLED PO SYETU
GLAVNA PRIČA IZGINILA..
Birmingham, Ala. — Glavna priča proti morilcu dekana Coyleja, njegova hči, radi katere je minister posvečer v katedralki sv. Petra Stephensen ustrelil duhovnika, ker in PaVla, ob obilni udeležbi škofov, jo je poročil s katoliškim mladenič nadškofov, duhovnikov in vernega čem, je izginila. Pustila je pismo, v ljudstva, katerem pravi, da je izginila za to-
liko časa, da bo obravnava proti*nje- POTREBA VERSKE MORALE, nemu očetu končana.
Gotovo je bilo njeno stališče jako bolsk^ ob,ast v Chicago gleda s jako težavno. Proti lastnemu očetu strahom sadove vz*°ie P° publicnih pričati ji je bilo težko. Grdo je z njo| soIah' KaJ bo> ako se bo hudobija ravnal, vendar oče je pa ostal. Ne med ned°rastlo mladino tako straš-
pričati, bi ji bilo pa zopet težko, ker' no	kakor se širi sedai- Ze več
se je šlo za nedolžno žrtev, katere!let ™lshJ° vsi trezni možje, ki vidi-smrti je prav za prav samo ona kri- JO te ^rozne sadove- kaj bi se ukre-
va, dasi neposredno in nehote.	mk\ da bi se slstem P«bličnih šol
zboljšal in bi se zabranilo to strašno pohujšanje. Nekaj let sem so
MISS GOLDMAN PRIDE V AMERIKE.
Te dni se je vrnila iz Rusije prijateljica anarhistinje Eme Goldman, kateri je naročila naj pove ameri-kancem: "Povej Amerikancem, da se bom vrnila nazaj v Ameriko, kajti jaz hočem svobode! Tukaj na Ruskem ni svobode. Raje sem v ječi v Ameriki, kakor svobodna v Rusiji."
NOVE ZAHTEVE SLOVAKOV.
Praga. — Slovenska Ludova Stra-na je nastopila z vso silo proti Če-gom, kateri očita, da so krivični Slovakom. Posebno odločno je nastopila proti veliki proti katoliški pro.-pagandi, katero je husitovska prostozidarska praška vlada razplela po celi Slovaški. Najglavnejše delo, katero je smatrala prostozidarska Češka v novo okupirani Slovaški za najnujnejše,jebil protiverski fanatizem. Razposlali so po vsej Slovaški učitelje, žendarme m agente, ki naj bi v enem dnevu vso Slovaško naredili prostodarsko. S tem so pa pokazali, kako je fanatizem v resnici slep. 'Kako lahko bi bili videli, da je
skušali uvesti v vse šole čitanje svetega pisma. Po nekaterih državah so to poskusili. Sedaj vidijo, da tudi to ni nič, kajti -par vrstic svetega pisma, katerega otrok itak malo razume, ne bo moglo dati otroku moralne odlage za boje življenja.—Sedaj je nadzornik za šolsko izobrazbo v Chicago iznašel novo sredstvo, katero bodo poskusili. Uvedli bodo nov predmet: učenje morale. Vsaki dan bo učitelj prečital kratek življenjepis kakega velikega moža ali že-ne iz zgodovine, in na podlagi tega zgleda se bo otroka spodbujevalo,
LETO (VOL.) VIL
da bojo dosegli mednarodno bratov-stvo sveta, da bojo vsi narodi živeli drug poleg druzega kot brat pri bratu. Toda v resnici so pa vsi govori merili le na to, kako bodo prostozidarji še bolj ščuvali človeštvo proti katoliški cerkvi in uničevali njene naprave. Predsednik Masaryk, znani veliki prostozidar, ki je že leta nazaj pohujševal tudi slovenske dijake, ki je sokrivec sedanjih pro-tikatoliških homatij v Jugoslaviji, je ta shod pozdravil prav "prisrčno." Tam so bili zastopniki vseh proti-katoliških sekt, metodisti, luterani, zastopniki "češke" cerkve. Sploh je bilo dobrodošlo vse, kar sovraži katoliške cerkev.
To bo lepe bratovstvo, ako se ščuvaj brata na brata radi vere!
Kaj ko bi še vse naše ta-rdeče ma-roderje, Kristana, Zavrtnika, Zajca 'j slovaški narod strogo veren, da nje-in vse ta rdeče poslali nekoliko na-gova vera ni na zunaj, temveč glo-
IZ DUHOVSKIH KROGOV.
Rev. Jakob Drev, dosedanji župnik v Forest City se je na ljubo miru umaknil in odšel iz naselbine v samostan Frančiškanov Cincinnnat-ske provincije. Upamo, da bo to se-da} pomirilo obe stranjki.
. NOV ŠKOF ZA REKO..^^
Papež je imenoval za Reko novega posebnega škofa Msgr. Constan-tini, ki je bil oseben prijatelj D. Anunzijev. To imenovanje je v Jugoslaviji vzbudilo veliko nejevoljo in Belgrajski in drugi protikatoliški agentje so porabili ta slučaj v svoje
protikatoliške namene, da ščuvajo
da bi sledil temu zgledu. Glavni narod proti Rimu. — Ta vest sicer nadzornik chicaških publičnih šol, še ni potrjena in je najbrž samo Mr. Mortenson, ki vendar ve, kaj delo katoliških kulturnih borcev v
"zdravstveno potovanje" vzlato Rusijo. Tako nekaj strašansko lepega je boljševizem! Ko je pa ameriška vlada lovila boljševike, da bi jim plačala brezplačno vožnje v boljše-vijska nebesa, ko se tudi urednika Prosvete ponoči klicali na odgovor, so se jim pa vsem tako hlačce tresle. Zdaj ko se zopet varni pred boljševiškimi nebesi, da jih vlada ne
boko v srcu. Mažari so mu hoteli ukrasti narodnost, toda pustili so mu vernost. Zato bi bili lahko toliko vedeli, da se vere iz srca naroda ne da v enem dnevu izrovati. Kaj čuda. da so celo versko brezbrižni Slovaki začeli misliti, ali bi ne bilo bolje ostati pod Mažarji z avtonomijo, kakor pod prostozidarji brez autonomije ? Zaprli so može, kakor
bo več lovila, sedaj jim pa že zopet	)e Hlinka, ki je "tatiček" Slovaškega
greben raste.	naroda. Le skrajna sila je do sedaj
Ej tički vedo, kje je resnica. Pa	držala Slovake pri Čehih. Toda ka-
narod se mora farbati!	ko dolgo jih bo, je vprašanje časa.
Goldmanca je rekla dalje: "Po-	Sedaj zahteva slovaški ljudska
NOV PAPIRNATI DENAR DO- irn-' BIMO.
misli, tukaj v Rusiji mi-niti ne puste tiskati anarhističnih člankov in tiskovin! To je grozno. Jaz sem že sita te dežele! Bom šla raje v Ber-
Amerikanski dolar ima jako častitljivo staro obleko. V vsaki deželi po celem svetu imajo pred njim največji rešpekt. Kjerkoli se pokaže, se mu skoraj odkrijejo, kajti cele koše domačega denarja dobe zanj.
Vlada je sklenila, da bo radikalno spremenila obliko sedanjega našega denarja.
Škoda! Sedanja oblika in tudi slike so tako primerne denarju, da se bo težko dobilo kaj bolj primernega, ki bi dalo vsemogočnemu modernemu "bogu-maliku'' dostojno o-bliko in obleko, da bi tako imponi-ral, kakor je do sedanji.
Sicer pa naj mu dajo obliko in o-bleko kakoršno koli, naj pred vsem zato skrbe, da mu ohranijo dosedanji rešpekt in veljavo in vrednost. To je glavno.
KOLIKO SE SME NAREDITI VINA DOMA.
Državni .prohibicijski urad je izdal izjavo, po kateri sme vsaka družina narediti 200 galonov domačega vina za dom. Vendar pa mora vsakdo to naznaniti uradu za notranje dohodke "Internal Revenue." Ke-
DEMOKRATSKA ZMAGA.
Demokratsko zmago je napovedal večni kandidat Bryan za prihodnje predsedniške volitve. Pet uzrokov je' navel, ki bodo republikanski stranki vzeli zaupanje pri narodu: 1. Dohodninski davek, ki je sedaj tako razdeljen, da plačajo milijonarji veliko manjše davke, kakor pa revni ljudje, zato pa so revnejši sloji toliko bolj obremenjeni. 2. Farmarji so skrajno nezadovoljni in se jim še nikdar ni tako slabo godilo, kakor se jim s|daj. 3- Plače padajo tako hitro, rftj tem ko bogatini cene živilom in izdelkom nočejo tako hitro znižati. 4. Dosluženi vojaki niso dobili. česar so pričakovali za zvesto službo. 5. Mali trgovci so nezadovoljni, ker imajo silno male dobičke pri trgovini radi visokih fabriških cen, ker ves dobiček tam ostane. Vse to bo do prihodnjega leta še slabše, kakor je letos. Zato bo drugo leto narod zahteval od stranke račun od gospodarstva in od obljub, katere mu je stranka delala, ko ga je pridobila, da je volil za njo. Ame-rikanski narod misli.
stranka demokracijo, katere Češka ne pozna, katolicizem in avtonomijo.
Da Mažarji te razmere pridno izrabljajo po svojih agentih, da bodo vodo na svoj mlin napeljali, je gotovo.
V resnici, sramota za Češko, <fa se je skazala tako omejeno, sramotno majhno in tako nediplomatično in husitsko fanatično.
govori je rekel dobesedno: "Najvišja dolžnost šole je, da vzgaja v o-troku čist značaj in če bi bilo treba pri tem vse druge predmete zanemarjati. Današnji otroci niso nemoralni temveč so naravnost pokvarjeni (The Children of today are not immoral—they are unmoral." — To naj prečitajo oni stariši, ki so tako slepi, da imajo katoliško šolo na razpolago, pa dajo otroka v publič-ne šole. Posebno sramotno je pa za one stariše, ki imajo farno šolo celo v svoji lastni župniji, pa dajejo v publično svoje otroke. Taki stariši zaslužijo božjo kazen katero bodo gotovo tudi dobili.
Jugoslaviji.
PROSTOZIDARJI ZBORUJEJO V PRAGI.
• Češkoslovaška je postala država prostozidarjev in njih dom. Prete-čeni teden so tam zborovali prostozidarji vseh narodnosti z namenom,
RAZNO IZ ŠKOFOVSKE KONFERENCE.
Washington, D. C. — Med drugim so škofje poslali poseben kabei-grarn kardinalu Logue na Irsko in mu izrazili vošila, da bi se srečno konačal boj naroda za svobodo. — Sklenili so resolucijo, v kateri so se krepko izrazili za razoroženje sveta. — Pozvali so vse katoliW Združenih drža^ naj proslave dan, ko je bilo premirje sklenjeno kot praznik (11. novembra) .in naj molijo za vspeh razoroževalne konference narodov, katero je sklical predse«!nlk
POSEBEN DAN KATOLIŠKEGA TISKA.
Škofje so sklenili, da bo za prihodnje leto sexagesima nedelja, 10. februarja, nedelja katoliškega tiska in mesec februar bo mesec v ta namen.
CERKEV IN DRŽAVA SE LOČILI.
Berlin.—Cerkev in država sta se ločili v Prusiji. Kakor znano, je bila Prusija strogo luteranska država. Sedaj se je država ločila od cerkve. Vladar dežele je bil vedno tudi glavar cerkve. Sedaj si bo morala cerkev svojega glavarja voliti.
ITALJA ZA ALBANSKIMI HO MATIJAMI.
Mednarodni tiskovni urad je razposlal poročilo iz Belgrada, da ima vlada v Belgradu dokaze v rokah, da so samo italijanski oficirji naščuvali Albance, da so napadli Jugoslovansko mejo in da so italijanski oficirji, ki vodijo celo akcijo. Beograjska vlada pripravlja odločno protestno noto na velesile, kjer bo zahtevala pravico in varstvo proti Italijanom.
+ + + + * + + * * * * * * + * * * +
SEDAJ JE ČAS!
--Da, sedaj je čas, da se spomnimo svojih sorodnikov v domovini in jim pošljemo kak dar, kajti jugoslovanske krone se tako nizko pad-
da je vredno sedaj se poslužiti te prilike in poslati domov denar sedaj!
Poslužite se pa pri tem samo svojega delavskega podjetja "Edinost", in pošljite po tem podjetju, ki je popolnoma varno in zanesljivo. Vsak, kedor je poslal po tem podjetju, vsak je bil zadovoljen.
Zastopniki svetujte vsakemu naše podjetje in jim pomagajte pri pošiljanju denarja na naše podjetje!
Delavci, podpirajmo svoje delavsko podjetje!
Cene se ravnajo po najnižjem dnevnem kurzu. Za jugoslovanske krone:
Za italijanske lire:
50 lir ............$ 2.60
100 lir ............ 5.10
500 lir ........... 24.00
1,000 lir............ 48.00

500 kron............$ 2.70
1,000 kron............ 5.30
5,000 kron..........25-50
10,000 kron ........... 51.00
Pisma naslovljajte:
EDINOST 1849 W. 22nd Street	CHICAGO, ILL.

7
• • r • . ■
'EDINOST"
EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
Izjaha dvafcn*t na teden.
Slovenian Franciscan Press.
1841» W. a and St.	Telephone Canal fS.
ADVERTISING RATON APPLJCATION.
, IU.
Published S<wni-Weekly by 1 LOVEN IAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. **nd St., CHICAGO. ILL
&mtcred a« «econd-cla»* matter Oe < 11. 1919, at the pomt office at Chicago, Illinois, under tile Act of March 3, 1879.
Kdo bo rešil delavstvo?
Pod tem naslovom je pustil v svet v listu "Pros vet i" znani socialistični vodja slovenskih sodrugov E. K. svoj članek. Člankar razpravlja o tem perečem vprašanju in seveda misleč, kakor vsl-predstavniki so-, cijalizma, da je pokazal javnosti pravo pot. po kateri naj bi današnja družba izlezla iz te doline gorja in zmed. Edino kar je pravega zrna in čiste resnice v njegovem članku je: "Da socijalizem ničesar ne obeta, niti toliko ne, kar je črnega za nohtom".
Ce je kdaj izustil omenjeni člankar golo resnico, jo je izustil v gori citiranem stavku. Mi smo že od nekdaj trdili, da je socijalizem utopija. sanjarija, ki je v praksi neižpeljiv, pa pričnite z njim, kjerkoli hočete v človeški družbi. Civilizirani del človeške družbe, ki je zmožen misliti s svojimi lastnimi možgani, izključuje socijalizem iz svoje srede, ker socijalizem je ne samo neižpeljiv, temveč tudi nevaren za človeško družbo. Tako spričevalo je dobil še povsod, kjerkoli je bil uveden. Torej s preteklostjo socijalizma, ki ni posebno častna za socijalizem se noben sodrug in nihče ne more ponašati, ampak je še celo vsakemu pristašu ali zagovorniku socijalizma v sramoto.
Ker se ga civilizirani ljudje otepajo z vsemi štirimi, vsiljujejo socijalizem nezavednim masam. Tam gre lažje, treba je le udariti malo po duhovnih, po Krščanstvu in njegovi cerkvi, pa je dokazano in to kako temeljito ( ?), da je socijalizem edina remedura za sedajno bolno družbo. V taki družbi, ki ti pritrdi, da je dvakrat dve tri in to predno bi sami pomislili, ako je res ali ne, bilo pač lahko agitirati še za bolj čudno stvar, kakor je pa nepremišljeni stvor socijalistične teorije.
Drugače pa je seveda zopet z inteligentnimi. Teh pa najdete med socijalisti bore malo, ako naletimo kje na kakega, je tam zato, ker drugje ni bilo sreče za njega in se je raditega oprijel socijalizma, v'katerem imenu se da tako lepo in nevidno izmozgavati in varati ubogo delavstvo paro. Izza socijalističnih kulis vpijejo na ves glas, da ves greh radi gorja med delavskimi masami, pada na privatno lastnino. Sami pa si polnijo žepe in se tako lepo finančno rede na rovaš istega delavstva. Pa odpustimo jim tudi to, ker sinovi so sebičnega sveta.
Vendar odgovora bi pa radi. na naša nekatera vprašanja: Ali voditelji socijalizma resno mislijo, da bo zavladala nebeška zadovoljnost na tej borni zemlji, ko se odpravi privatna lastnina? Iz katerih vzrokov in iz kakšnega stališča si črpajo to domišljijo?
\'e, ne bo nebes na zemlji, če se odpravi privatna lastnina! In to je popolnoma jasno. Odpravite privatno lastnino, psf boste z istem mahom ubili tudi ambicijo in vso energijo v človeškem srcu. Radovedni smo, kdo bo zastonj sedel čez ure po uradih, se mučil čez ure po tovarnah, ako bo prepričan, da ni ničesar njegovega, za kar dela. Tako gotovo, kakor pišemo te vrstice, vemo, da bi se niti člankar E. K., ne jZavrtnik in vsi njegovi kompanjoni ne trudili zastonj, da niti enega koraka bi ne storili zastonj !
Pa pustimo te može. Poglejmo rajši za trenutek na polje ameriške industrije. Automobilska in avijatiška tehnika, ki ste v sedajni dobi v ljuti tekmi, nam pričate in to potom statistike, da pride okoli 90 proc. iznajdb od lastnikov samih, drugih deset odstotkov pa pride iz vrst najetih delavcev. Torej je jasni dokaz, kdo se bolje žene za izboljšanje te ali one stvari. In to je popolnoma jasno, privatna lastnina daje človeku energijo in ambicijo, ker tu se gre za obstoj. In to lahko uvidi vsak, ki hoče videti resnico.
Nikar pa ne mislite, da skušamo s tem zagovarjati kapitalizem. Ne! Najbrže bo, da smo mi večji sovražniki kapitalizma, kakor pa socijalisti sami. Vendar pa ne vidimo najmanjšega drobca koristi, ako pode-remo sedajni sistem v družbi. Ne, podirati ga, treba ga je le izboljšati, pa bo bolje v družbi.
Da, kakor gotovo je za nedeljo pondeljek, tako gotovo se danes godi delavstvu velika vnebovpijoča krivica. Brezposelnost, razne potrebščine, bolezni in negotovost, se ^birajo nad ubogim delavstvom, kakor črni oblaki, iz katerih se ima vliti strašni naliv. Da tu je tista glavna napaka, ki povzroča delavstvu toliko gorja in skrbi.
Na drugi strani pa vidimo ošabne kapitaliste! Vstvarjeni so kakor ljudje, in sinovi istega Boga so, kakor ubogi delavec, a nadutost in prevzetnost jih odvrača, da ne priznajo tudi svojemu bratu delavcu drobeča dobrote, katero jim je ravno delavec spravil skupaj.
Sedaj pa vboga gmajna vkup! Povejte mi, ali Krščanstvo ne uči že odkar obstoja svet prelepo geslo: "Ljubi svojega bljižnega, kakor samega sebe"? Ali Krščanstvo ne oznanja bogatinu in delavcu isti evangelij resnice, o enem Kristusu in o enem Bogu? Da, Krščanstvo izvršuje ta posel tako sveto in zvesto, kakor bi ga nobena druga posvetna organizacija ne mogla, ker krščanstvo je vstanovljeno kakor božja organizacija, delo samega Boga. Zato je nepremagljivo, dasiravno je preganjano in napadano od svojega začetka. In ako bogatini kapitalisti nočejo razumeti božjega nauka, "Ljubi svojega bljižnega, kakor samega sebe", je li to krivda krščanstva? Vsak, ki ljubi resnico, ve, da ni! Kdor trdi nasprotno, ta ali laže, ali pa krščanstva niti toliko ne pozna, kakor ga kak divjak v dalnji Zelandiji.
Delavstvu se'mora dati, do česar je delavstvo po božjih in naravnih postavah sveto opravičeno. Delavec je človek, kakor kapitalist. Delavec mora jesti, se oblačiti, skrbeti za svojo družino, kakor vsak drugi v človeški družbi. Zato še enkrat: Delavstvu, kar je njegovega! Dajte delavcu primeren zaslužek, stalno delo, primerno odškodnino za slučaj bolezni, nesreče in poškodbe, onemoglim pa, ki puste svoja najboljša leta in najboljšo moč pri delu, pa primerno pokojnino. Vse to bi se lahko uvedlo na pravični podlagi, ki naj bi odgovarjala razmeram, v katerih bi se delavstvo nahajalo. Za poštenost teh postav, pa bi morala
garantirati država s svojimi zakoni. Da, nekaj takega je treba delavstvu in potom se bo delavec otresel tiste skrbi, ki ga tlači kakor mora. In to je skrb za obstoj.
Enakih reform je pač treba v današnji družbi. Na razpolago je dovolj kapitala in sredstev, da bi se lahko pametnim potom, prav na lep način vpeljalo navedeni sistem. Toda, za dosego tacih in enakih reform pa ni treba revolucije, krvoprelitja in drugih grozodejstev, ki se jih baš socijalizem tako rad poslužuje. Zakaj s krvjo, ako se jih pa da veliko lepše doseči brez krvi? Ne s krvjo, ampak z ljubeznijo do bljižfiega, bosta delavec in kapitalist ugladila pot do sporazuma in to samo tedaj, ko bosta oba spoznala, da sta oba človeka enaka pred svojim Bogom, ki je oba vstvaril, da njemu služita. Kadar bosta delavec in kapitalist prišla do tega spoznanja, tedaj ne bost;* imela nikakih težav do sporazuma, h kateremu oba vabi krščanstvo že od začetka sveta. Da, ljubezen do bljižnega je tisto sredstvo, ki bo rešilo delavstvo iz spon sedajnih razmer v človeški družbi.	—n.
Iz slovenskih naselbin.
'no pa je list napolnjen s samim sovraštvom do vsega, kar je krščanskega duha. Da, članstvo SNPJ., je odgovorno za pisanje "Prosvete." Zakaj vsakega člana SNPJ., ki ima le še trohico katoliške zavesti, v svojem srcu, je sveta dolžnost, da dvigne svoj glas v odločen protest, proti j narodnemu grehu, ki se ga izvršuje v njegovem imenu, j Toliko za pošteno KATOLIŠKO
ime.
John Golobich.
j Steelton, Pa. — Umrla je po dolgi •bolezni Barbara Matjašič, stara 73 het. Rojena je bila v vasi Nakovec pri Metliki. V Ameriko je prišla le-'ta 1905, kjer je živela pri svojih o-trocih.
CHICAŠKE NOVICE.
Racine, Wis. — Dospevši iz pretepe Waukeganske naselbine v Racine, Wis., sem prišel dne 23. septembra popoldne s priporočilom g. Pet-kovška iz Waukegana, k njegovemu bratu Mr. Ignacu Krašovec, kateri me je preprijazno sprejel. Zato me1 v prvi vrsti veže dolžnost, da se njemu in njegovi prepostrežljivi soprogi najiskrenejše zahvalim. Nadalje sem dolžan zahvaliti se rojaku Mr. Martinu Novaku, ki me je peljal o-koli rojakov, med katerimi mi je z
njegovo pomočjo bilo zelo lahko a-• . # gitirati za naše prelepe in za slovenski narod prekoristne liste. Kakor razvidno, tukaj ne živi veliko naših rojakov. Mora jih biti kakih 50 po številu, kakih 14 družin. Glede de-S la je tudi tukaj slabo, kakor povsod; drugod. Mr. Krašovec in Mr. Novak sta mi obljubila, da bosta delovala za naše liste, kolikor bo pač v njih moči. Danes odpotujem naprej v Milwaukee in odtam pa v She-bovgan.
Ob koncu mojega dopisa se še en krat najlepše zahvaljujem gori ime-novanoma rojakoma, kakor tudi vsem drugim, ki so mi šli na' roke in se naročili na prelepe liste Ave Maria, Edinost in na Glasnik P. S.
J- —
Leo Mladich, pot. zastop.
Obiskal nas je Mr. Joseph Medic, __ ki je prišel iz La Salle, po svojih o-dnevi vedno priložnost obiskavati pravkih v Chicago. % naše rojake. Koncem še enkrat naj-!
lepše zahvaljujem vse naše naročni-l Chicago, 111. — Ker se je zadnje ke posebno pa Mr. Hojnika.	čase priselilo več slovenskih družin
ke posebno pa
Leo Mladich, pot. zastop
v našo naselbino, si štejem v prijetno dolžnost, da ponovno uljudno va-
»---r------ ""	L4UUU • J
Pittsburgh, Pa., 29. sept. — Pred ^bim vse Slovence in Slovenke, ka par dnevi sem čital v "Prosveti" do-.teri še niste pristopili, da pristopite pis nekega rojaka iz Hibbinga,!,k našemu napredujočemu stavbin-Minn., ki zliva gnojnico na vse stra- jskemu in posojilnemu društvu "Sloni. Tako se je ta junak >drznil sme-[venski Dom." Nove delnice se ho-šiti tudi Pueblske Slovence, češ, da do razprodajale v torek, dne 4. ok-
svoje in vaše prihranke, nagovarjaj te jih. da pristopijo k društvu "Slovenski Dom.*" S pozdravonj
John Terselich.
CLEVELANDSKE NOVICE!
V pondeljek popoldne so našli mrtvega v njegovi sobi John Stancar-ja, na 4804 Superior ave. Imenovani je Slovenec, samec in star okoli 50 let. Delal je v mestni mrtvašnici.
Novo trgovino z grocerijo je odprl rojak John Glavič na 1126 E. 61 st St. Opozarjamo na njegov o-glas.
Poročila sta se Louis Intihar in Mary Baraga. Obilo sreče!
M rs. Mary ^ibenik je bila odpe-Ijaria v Painesville bolnišnico na o-pe rac i j o.
Ob vznožju vshodne 4ceste je bilo najdeno včeraj v jezeru truplo nekega nepoznanega moškega. Na sebi je imel čedno suknjeno obleko in težke delavne čevlje.
I	1	J--- • -	» v..»v. -f- Vj
so bi ti sedaj ustanovili iz hleva, [tobra, ob sedmih zvečer. Pridite v Božji hram. Nič bi ne rekel, saj od cerkveno dvorano in dobili bodete hudobnih ljudi itak ne moremo pri-(vsa pojasnila. Stariši. ako hočete, da čakovati nič dobrega, toda briti .bodo vaši otroci znali varčevati
norce iz rojakov, ki jih je zadela ne- * * mila nesreča, je pa več kakor hudobno. Cela Amerika občuduje neumorno delovanje te katoliške župnije v Pueblo, ki jo tako navdušeno rešuje iz nesreče preča^titi go-
spod Ciril Zupan, pa ti pride sedaj Chicago, 111. _ Društvo Marije v Prosveti, človek ,ste krvi, sm iste- Pomagaj štev. 78 K. S. K. ] prav ga naroda, kakor nesrečni rojaki uIjudno vabi vse SIfIV	* ,
čevat Pa SC PdČne iZ njih n°r I VCnke iZ ChiCaga in °koIice na s™jo CeV? u	.J veliko jesensko prireditev, namreč
Slovenci v Pueblo, zapomnite s; vinsk i tr<r-itf»u- L-; = 1 1 - 1 , v	.	^ .. , . . ^	trgatev, ki se bode vršila dne
to! Zapomnite si pa tudi list. ki ie 2 ni.tnKrn ,	, • .
* iii.-	• °ktobra v Narodni dvoran , na
ta budalostni napad objavil, kajti u- Racin* in iR	d
j -t ■ t- , , - ... . . I ^ac,n€ »n 1». cesta. Program bode redniki lista bi.morah , met. vsaj h-1 zelq, zanimiv, zatorej naj\; ne )>n*
Rodnost., da taka gnojnica m, Slovenca in Slovenke, ki bi se ne za v list. N. zameriti toliko pisen deleži I vinske trgatve v nedeljo a istega dopisa, kakor pa listu same- oktobra. V poln, merVbode ^k mu. iZato sram naj bo omenjeni list, hijeno tudi za žejne i„ lačne žel da se drzne objavit, kaj tacega! j ce. Vstopnina sam,, 3,c
\ redno je. da si to zapomnimo r> • Y. , . pa tudi drugi, kdaj je Prosveta ob.;_Pripravljalni odbor.
javila dopis, poln sovraštva vsled	NOVA KNTIGA
prenavljanja Slovenske Katoliške "Spolnuj Zapovedi" Spisal Rev
župnije v prelepi slovenski naselbi-' Franc Bernik.-Rojaki! Nekaj po^
ni na zapadu v Pueblu, Colo. Da v sebnega za vas. Velečastiti g/ž 1 -Prosveti v stev 2,9 dne ,1. sep- nik in duh. svetnik Franc * *
tembra 1921. je bil dopis 1 zHibbing- Domžalah je spisal in poslal Sloven a. Minn. noseč podpis "Trpin." Necera v An/eriJ krasn^fZ
tZZ T	r	"r3111 k,°nil j° je SV°*m ljubljenim Dom-
katoliskemu prenavljanju naših ro- Žalcem in Domžalkam v Ameriki-
jakoy v Pueblu, me je dvignil da Piše- "Zven n^ri	• ,
t>..„k,„,_____Se" Zxeza med	m doma
u-

0 Milwaukee, Wis. — Kot potovalni zastopnik sem srečno dospel v krasno valovito polmiljonsko mesto Milwaukee. Dospevši v to slovensko naselbino, sem bil nad vse prijazno sprejet od našega marljivega zastopnika Mr. Steve Hojnika, ki je krasni in pravi vzor vsakemu mladeniču. Za postrežbo se Vam tako ne morem zahvaliti dovolj. Naj Vam pa Vsegamogočni Bog stotero povrne vse, kar ste mi dobrega storili, tekom mojega bivanja v Vaši naselbini. Isto tako pa tudi najlepša hvala vsem drugim rojakom, ki so mi šli na roke in se tako pridno naroče-vali na naše prelepe liste. Vsem iskrena hvala.
Glede dela, kakor sem razvidel, je pa skoraj v Milwaukee za spoznaj bolje kakor drugje. Je tudi mnogo brezposelnih, vendar ne toliko, kakor v drugih naselbinah. Rojaki se pritožujejo, da jim tudi tu strižejo plače. V par dneh bom skončal svoje agitiranje in od tu, se bom- podal v Sheboygan. Vreme hvala Bogu je tukaj še precej fino. Dežuje, toda vedno ponoči, tako, da imam po
opozorim Pueblske rojake same, pa tudi vso slovensko javnost v Ameriki na ta dopis in na list "Prosve-to."
List "Prosveta" je last SNPJ. Pri tej Jednoti je tudi veliko katoličanov. Ta list. ki bi moral v zmislu pravil gojiti medsebojno ljubezen med slovenskim narodom, osobito pa še med svojim članstvom, pa zanaša med vrste našega ljudstva, sovraštvo. Vprašam članstvo te Jed-note. kdaj je ono dalo tako oblast u-rednfštvu "Prosvete." da objavlja najnagnusnejše dopise in Članke napram katoličanstvu? Ali vidimo kdaj v tem listu kaki dopis, kjer bi se razpravljalo in pisaJo v dobribit kaki katoliški ideji? Žal, do danes nismo videli še kaj enakega. Nasprot-
m
čim krajem je skozi ves čas ostala tesna. živa. Verjemite mi, da se \ as često spominjam! Pri vsaki najsvetejši daritvi prosim božjega blagoslova nad Vas. Želel pa sem ^ am podati tudi zunanji, vidni dokaz te svoje ljubezni do Wis". In to je knjiga: "Spolnuj zapovedi!" Zlata knjiga 39I strani. Kako primerna posebno vsem rojakom -v A-meriki. ki nimajo svojega slovenskega dušnega pastirja. pa tudi vsak jo bo bral s pridom. Njen ocenjevalec je zapisal: "Nam se dozdeva. da smo brali še malo te vrste slovenskih knjig, ki bi nas tako zadovoljile, kakor ta". Sezite po njej! Stane en dolar. Dobiva se v založbi "Ave Maria" v Chicago ih v New Vorku, 62 St. Marks Place.
Pošiljateljem denaija!
ho«f redn° v °Šljete S-VOj denar v Star° dom°vino, premislite dobro, komu boste .zrocb svoj težko zasluženi denar, da ga Vam odpošlje. Zadnje
case je pnslo mnogo rojakov v naš urad iskati pomoči. Poslali so svoj
t*™*Z •tar° °Vin.° P° nePoznan'h tvrdkah in denarja še danes ni v
m°g~e' tUdi nik0U "e b0" Zat° Vas svarim°. kot Vaši pnjate j,, bod.te previdni in poslužujte se našega podjetja, ki Vam vsako
posdjatev jamči in Vam nudi tudi vedno najcenejše cene evropskemu
BANČNI ODDELEK EDINOSTI,
1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois.


•-K&SSi ' •. • Hi-. .
SLIKA IZ JUGOSLAVIJE.
Boj proti katoliški veri v Jugoslaviji se bije že z vso besnostjo. Vlada, ki je pokorna dekla svobodomiselnih strank, pobere vsak kamen, ki ji je pri rokah, da ga vrže v katoliško cerkev, versko prepričanje in versko življenje našega ljudstva. Po šolah nastavlja svobodomiselne u-čitelje in jim daje stroge naloge, da morajo delati zlasti izven šole v društvih, to je pri divje-protiverskemu Sokolu, ki naj zastrupi našo mladino v nravnem in verskem oziru. In sati »vi te vzgoje se kažejo ne samo v tem, da Sokoli splošno zanemarjajo versko življenje (izjemevso redke), temveč da posebno z mnogimi bo-
kletstvi grdijo naše
pre-
pričanje. Sokolstvo vlada podpira z ogromnimi vsotami, ki jih jemlje iz državne blagajne. Katoliške učitelje preganjajo in zahteva se celo, da katoliški učitelji sploh ne smejo dobiti služb.
Po Vojvodini se tirajo duhovniki iz Šol. redovne šole se zapirajo in njihovi prostori se porabljajo v druge namene.
V obilno razpredenem svobodomiselnem časopisju se redno sramotijo duhovniki-oznanjevalci katoliških resnic in delivci sv. »Zakramentov ter škofje in papež.
Cerkvam se ne izplačujejo obresti njihovih mašnih in drugih ustanov, duhovnike hočejo izstradati.
Da se Cerkev ne bi mogla proti nasilju braniti, so v ustavi sklenili kancelparagraf, s katerim hočejo s silo potlačiti vsak odpor katoliškega mišljenja.
Xa ta način hočejo vzeti ljudstvu iz srca versko resnico, verske tolažbe, hočejo mu izpodnesti tisto velijo močno oporo, na kateri sloni vse p stenje ljudstva ter uspešna in močna Vzgoja mladine. Ljudstvo so gospodarsko izmozgali in ga vrgli v žrelo kapitalizmu, katerega najzve-stejši služabniki in udeležniki so .ravno svobqdomiselci, sedaj ga hočejo še versko in nravno izmozgati, da postane popoln suženj.
Ni čuda, da se je ljudstvo začelo zavedati tega svobodomiselnega napada. Množice prihajajo na katoliške shode. Ena sama velika misel jih žene: dali smo si mnogo vzeti, a tega, kar nam je najdražje, nam ne iztrga nihče: naše vere in naših otrok.
Množice prihajajo in izražajo svojo voljo:
Katoliški stariši hočemo za svoje otroke versko šolo. Otroci so naši in božji. Zato hočemo, da se vzgajajo v verskem duhu. Ves pouk,
ne samo veronauk — mora preši-njati verski duh. Zato odklanjamo svobodomiselne učitelje, ki tega verskega duha nimajo in ga tudi potem otrokom ne morejo dati. — Naj imajo svobodomiselci svoje šole in svobodomiselne učitelje, svobodno jim, a ravno tako mi zahtevamo verske šole in verne učitelje.
To je volja ljudskih množic, ki so se zbrale na katoliških shodih, ki so se sijajno vršili v Novem mestu, v Domžalah, na Brezjah, v Ribnici, Stični, Zagorju.
Preko te soglasne volje ljudskih množic ne bo smel iti nihče, tem manj, čimbolj bo ta volja zavestna in kreoka.
Dve oporoki kralja Petra. Kakor javljajo iz Belgrada je pokojni kralj Peter zapustil dve oporoki, in sicer eno politično in eno glede svojega premoženja. Obe oporoki bodo odprli, ko prispe kralj Aleksander iz Pariza.
Vojaška okrožnica avstrijskega kova. Sarajevska "Hrvatska Sloga" piše, da je vsem vojaškim poveljstvom v Bosni in Hercegovini odposlana okrožnica, ki se glasi približno tako: "Opazilo se je, da hrvat. pevska društva v Bosni in Hercegovini niso sodelovala v manifestacijah ob priliki sprejetja ustave, kar je dokaz, da so protidržavna. Radi tega se prepoveduje vsem častnikom, da bi bili člani teh društev.'" — Basta!
KJE SE NAHAJA Jožef Kova-
čič, rojen v Drami pri Sent Jerneju štev. 6. na Dolenjskem v Jugoslaviji. Stem se prosi, da se oglasi pismom ali na kak drug način zato, ker hoče njegovc sin 44Jože" prevze ti posestvo, katerega je dal v najem. Ako se ite oglasi do Augusta 1922., ga bo njegov sin JOŽE prevzel, ker posestvo silno škodo trpi v tujih rokah.	*
VSPORED
slavnosti sedemstoletnice III. reda in 40. urne pobožnosti v cerkvi Sv. Štefana v Chicago.
V	soboto, 1. oktobra ob osmih velika sv. maša. Po maši procesija in začetek 40. urne pobošnosti.
Ta dan je dan za matere. V petek ve čer za nje spoved. Uro molitve imajo: od 10.—11. matere, ki stanujejo med 22. Place. Lincoln, Blue Island in West.
11.—'12.	Tretji in četrti razred šolskih otrok.
12.—i.	Peti in šesti razred šolskih o-trok.
1.—2.	Matere, ki stanujejo Lincoln, 22. Place, Wood, Blue Island do Ashland.
2.—3.	Matere, ki stanujejo Lincoln, 22. Street proti North.
3.—4.	Matere, ki stanujejo Lincoln, 22. Street, Blue Island, in okrog Allport St.
4.—5.	Matere z North in South side.
5-—6. Otroci sedmega in osmega razreda in druga mladina. Marijina družba.
6.—J. Altarni strežniki.
Isti red velja tudi za pondeljek.
Za nedeljo se oznani.
V	soboto večer bo slavnostna pridiga ob pol osmih zvečer.
V	nedeljo bo imel slavnostno pridigo domači župnik in sv. mašo.
Ob 2. popoldne bo imel pridigo Rev. Benvenut Winkler O. F. M.
Radi zabave društva Marije Pomagaj, ki je brez krivde društva prišla na ta dan, se za nedeljo zaključi pobožnost ob treh popoldne.
V	nedeljo večer bo ob pol osmih shod tretjerednikov.
V	pondelek zjutraj ob pol šestih sv. maša. Ob devetih velika sv. maša in kratka pridiga. Zvečer ob pol osmih slovesen sklep s procesijo. Slavnostni govornik bo Rev. John J. Oman. župnik iz Clevelanda. O.
Lahko se oglasi naravnost domov, ali pa najstarejši hčeri, Mariji, sedaj šolska sestra Simforozi, v Celju na Štajerskem	3X
OGLASI V "EDINOSTI" SO _NAJCENEJŠI.
NAZNANILO.
Vsem onim naročnikom, ki so naročili naše liste tudi za svoje sorodnike ali prijatelje za v staro domovino, naznanjamo, da je večini potekla naročnina. Ako žele, da bi nji-h&vi sorodniki ali znanci še nadalje prejemali naše liste, naj blagovolijo naročnino ponoviti.. Kdor bi sedaj ne mogel ponoviti naročnine, ter želi, da bi še zanaprej pošiljali naše liste v stari kraj, naj nam to naznani, zakar ga bomo z veseljem počakali.
HARMONIKE!
Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah.
Istotako Izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko * električno svetljavo razsvetlji.
Se priporočam rojakom ši rom Amerike.
ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd SU Cleveland, O,
Istotako prosimo tudi vse naše naročnike, da v slučaju preselitve, nam naznanijo poleg novega, tudi svoj stari naslov. S tem nam prihranijo mnogo nepotrebnega dela.
UPRAVA AVE MARIA IN EDINOSTI.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Zahvala Doktoiju kiropraktike.
Imel sem dolgoletno bolezen v hrbtu, katere me niso mogrli ozdraviti zdravniki s svojimi zdravili. Ozdravila me pa je takozvana "KI-ROPRAKTI. KA".
Zato se čutim dolžnega, da javno zahvalim Dr.
Karel Vyleta.
KABANA, ki me je s kiropfaktiko tako čudovito o-zdravil, da se počutim sedaj, kakor popolnoma nov mož, ter ga vsled tega vsakemu najtopleje priporočam.
Za resničnost te izjave in zahvale, potrjuje podpis in
zaprisega pred javnim notarjem.
Notarski pečat.
KAREL VYLETA,
podpis.
Podpisano in zapriseženo pred menoj danes 1, junija, 1921.
JOSEPH W. SERHANT,
Notary Public.
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton O-dina, 1053 E. 62nd St — Pevovodja in podpredsednik: Mat* Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Car! Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer are. — Kolektor John Stele, <$713 Edna Ave.
x*evske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek ▼ mesecu v stari šoli sv. Vida.
T«ltfoa: Can*} «319.
MATH KREMESEC
Priporoča Slovencem ia.Hrra-tom mojo dobro ia okuaao
SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite r>qj* po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22ud St, near Hoyne Ave.,	Chicago, HL
Tel: Canal 4108
KOSMACH
Vaalri
tudi
doi
Maso
h
1912 W. 22md St,
UL
18O4 W. 22nd St., Chicago, 111.
Kojakom se priporočam'pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
DR. ALBERT JANČICH
Edini Slovenski "KIROPRAKTIK" 32 N. State St.,	Chicago, 111.
Soba: 1301.
Naznajam rojakom Slovencem, da sem se nastanil v Chicagi ter odprl svoj lastni zdravniški urad v "Reliance Bldg." soba 1301.
Zdravim vsakovrstne kronične bolezni. brez operacije in medici-nov. Uporabljajo se samo naravne metode. To je: Električna terapija, solnčni žarki, hydralna terapija fknapanje). Manipulacije na hrbtišču in dnetu. Uspehi gotovi"
1
l'
I

Vabilo na sedmo plesno veselico,
ki jo priredi
Dr. Slovenska postaja v Chicagi št. 16211
Modern Woodmen of America
V NEDELJO DNE 9. OKTOBRA V PULASKI DVORANI NA 1711-13-15 SO. ASHLAND AVE,
Vstopnina na veselico je 50c.
Pričetek zabave se prične točno ob 2:00 uri popoldne.
Na to veselico najuljudnje vabimo vse rojake in rojakinje v Chicagi in iz bližnje okolice, k obilni udeležbi.
Da pa bo ta naša veselica na višku zabave, godbo Peter Ahačiča.
smo dobili dobroznano in slovečo
Za vsestransko zabavo, za najfinejša pokrepčila jamči vsem —VESELIČNI ODBOR.
DYE LETI DELA IN YSPEHA.
1919-1921
Ob nastopu meseca avgusta je imela tvrdka ZA-
KRAJŠEK & ČEŠARK za seboj leto trdega dela
in pa tudi vspeha.
Okrog i. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leo Zakrajssek prišel v New York iz Milwaukee, Wis., sam si izposloval potrebna zastopstva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, da točno, pošteno in vstrajno delo mora prinesti vspeh.
V	teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo nad petnajst sto potnikov, nad petato potnikov je prišlo z njenim posredovanjem iz starega kraja in blizu tristotisoč dolarjev je bilo poslanih skozi njo.
V	dveh letih je iz skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in ima svoje direktne bančne zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem.
Za tak rekord bodi v prvi vrvsti izrečena zahvala številnim prijateljem in zagovornikom.
Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danes bolj kakor kdaj prej v stanu hiti na službo
onim, ki:
ki potujejo v domovino;
ki žele dobiti svojce iz starega kraja ter onim, ki hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi onim,
ki imajo kake druge posle s starim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
Zakrajšek & Ceiark
SLOVENSKA BANKA
70 Ninth Are. (med 15th in 16th St.) New York, N. V. TELEFON: Watkins 7522.
V*?
_
_
T '	'	-	.	-
V,



-
-

"Ali prav slišim? Kako praviš?"
4'Da bi bil še ta teden pp Vas, potem bi šel."
"Torej si se preobjedel tudi ti. in kruha pijan tiščiš proč."
Mokar je vstal in začel hoditi gor in dol, da so škripale deske pod nogami. Nič ni pogledal Janeza, ki se mu je plašen umaknil k peči. Oba sta molčala.
"Gospod/ je zajecal Janez. Sam Bog ve, zakaj mu je rekel gospod, ko mu ni še nikoli ušla taka beseda.
Mokar je obstal in topotnil z nogo. —
"Ne boš me žalil za slovo! Le po-beri se »sitost presita!"
Kakor se je ustrašil Janez svoje - besede, ,tako se je kesal Mokar pri tej priči, kar je izrekel.
"Ne jezite se, lepo Vas prosim; ali sem Vas kdaj žalil vsa leta? Čemu bi Vas to uro, ko mi je samemu hudo."
Mokar je obstal, pomolčal, ga pogledal in nato povabil k mizi. Sedla sta.
Torej razodeni mi, kaj te žene proč. Povej mi po pravici."
"Denar!"
"Kaj se pravi to?"
"Da bi bil prej v kaj žici z Ančko."
"Torej ženska, ne denar."
"Ona, res".
"In kje je tista služba, ki bo boljša od Mokar j eve?"
"V Ameriki."
"Janez, Janez! Torej tudi ti si o-kužen."
"Še sanjalo se mi ni o tem in več sem mislil na smrt, nego na Ameriko. Ali sedaj pa moram. V par letih zaslužim, da Vam plačam kajžo, aJi me pa tamkaj pokopljejo. Tako je sklep in izvedem ga."
Mokar je skomizgnil z rameni.
*'Bog ti daj srečo. Žal mi je za te, toda nič ti ne branim. Povem ti pa, če se pokesaš, Janez, tebi bodo pri nas vrata vedno odprta. V soboto te plačam. tZ Bogom!"
Mokar mu je pomolil roko. Stisnila sta si desnici, kakor dva prijatelja, in hitro sta se razšla ne zaradi jeze, ampak ker je bila obeh bridkost resnična in velika.
Mokarju je bilo Janeza tako žal, da celo ženi ni razodel svoje žalosti, Janez je pa molčal in hodil kot senca okrog hiše. Na vsak kot, na toporišča, na voze, na živino, na plot, ki ga je tolikrat popravljal — na drevesca, ki jih je sadil — na vse je bil privezan s stoterimi vezmi — in ko se je od vsega tega trgal, ga je bolelo in rezalo v dušo. , Nihče ni slutil, kaj se godi v njem, edino Ančka mu je brala žalost iz očči. Čim
HIŠA NA PRODAJ
ki nosi $50.00 renta mesečno. Stanovanje dovolj veliko za dve družini.
Poleg hiše se nahaja tudi lep sadni vrt, ter okolica zelo prijazna.
Proda se po nizki ceni za $5,000.
Takoj $2500, ostalo na lahke obroke.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
JOHN PAZDERTZ, Corner Center and Hutchinson Sts., _Joliet, m._
FRANK SEDLAR'S SONS
Izvršujemo . - VSA ZIDARSKA DELA.
Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet.
2448 South Lawndale Aye., CHICAGO, ILL.
• Phone: Lawndale 350.
bolj se je bližal zadnji dan, teže ji je bilo. Med tednom se je tolažila, češ Janez je tako moder, najboljše je ukrenil, in božja poizkušnja^je to zanj in zame in pokore nekaj. Zadnji dan pa ni zmogla nobene misli^več; v drvarnici je pokleknila predenj in dvignila roke:
"Janez, ostani, grem jaz; tri leta niso večnost. Bog je tako dober."
In on je stisnil njene povzdignje-ne roke in jo potegnil k sebi.
"Ančka, grem, vidiš, samo zato grem, ker si ti edina na svetu in je ni nobene več zame."
V	soboto sta se z Mokarjem pobotala za plačo. Gospodar mu je navrgel par desetakov za popotnico. Janez se je branil.
"Vzemi, naj bo za božji denar tebi in meni. V trpljenje in nevarnost si greš služit ženo. Bog naj ti blagoslovi poštenje, kakor očaku Jako-pu. Kajža te počaka, zanesi se name!"
V	nedeljo je Mokar postavil pri obedu pred družino veliko merq boljšega vina. Sam je natočil in napil Janezu in ga pohvalil za zgled in posnemanje.
Družina je vsa osupla strmela v tako novico, Ančka je zbežala v kamro, Mokarica je šinila kvišku, se uprla v boke in čakala z odprtimi ustmi in jezna pogledovala moža in Janeza, dokler ni izustila: "In vse to za mojim hrbtom," ter odkurila iz sobe.
Janez je zahvalil gospodarja in se poslovil od družine:
"Nikar kaj ne zamerite."
In ko jim je začel segati v roke, se je Lukec obrisal z rokavom, ženske so iskale predpasnike, celo Miha je izjecal zadnji:
"Oh, oh, zakaj greš."
Vsi poparjeni so vstali od mize in se razkropili, Janez je pa zadel kov-čeg, da gre h kaj žar ju Antonu. Mokar je gledal s hodnika. "Janez!"
Namignil mu je & glavo in ga poklical gor.
"Do nje moraš, do mame!" "Ves sem zbegan," se je opravi-
čeval Janez in šel za Mokarjem v sobo.
" Mama, ne jezite se. Menda je tako božja volja."
"Veš kaj, ne bil bi šel, da sem kaj vedela. Treba ni tega, zares ne. Ker ste pa tako skrivali* kaj morem zato?" -
"Mama, saj se kmalu vidimo in potem bomo sosedje, kajne. Ančko Vam priporočam, mama. Imejte jo radi, do smrti bom hvaležen."
Janezu se je tresel glas.
• "Ne boj se zanjo. Z Bogom !"
"Z Bogom r
Sedaj se je tudi mami stožilo za hlapcem in oponesla je možu: "Bolje bi bilo, da bi mu bil popustil pol tisočaka, kakor pa da je prišlo tako."
Mokar je nekaj zamrmral, šel vun na hodnik in zaklical:
"Miha, naprezi in potegni« Janeza s kolesljem. Od naše hiše ne bo hodil peš/'
Kmal u je zacepetal Rigo z dvorišča, družina je gledala za vozom, Ančka se je skrivala za oknom. Janeza je tiščalo v grlu, da ni zinil besedice z Mihom.
Ko so odšli ljudje k nauku, je hitela Ančka po stezah prot; domu.
Za vratmi na klopi je stal ameri-kanski kovčeg, oče Anton, mati in Janez so sedeli za mizo, kjer je bil hleb kruha in velik nož ob njem.
"Pozdravljena!"
Janez ji je šel naproti, jo prijel za roko in jo posadil medse in med mater.
Ko je videl, da ima vse objokane oči, jo je izkušal razvedriti.
"Kaj se bojiš! Vesela bodi. Glej, s starši smo se že domenili in sedaj še s tabo. Poglej, Ančka."
Janez je potegnil zavoj hranilnih knjižic iz žepa.
"Spravi tole. Kar zaslužim, po-
šljem tebi, da takoj naložiš na obresti. Če bi se mi pa kaj primerilo, je to tvoje;; oče in mati sta na pričo. In da bo držalo, zato sem napisal tudi oporoko. Tukajle je v pismu."
"Lepo te prosim, nikar tako ne govori!"
Ančka je pričela ihteti.
Vsi so dolgo molčali, na mizi so bile knjižice, pod stropom so brneli roji muh.
Oče Anton je pogledal na uro.
"Kdaj gre vlak? Če res moraš v
mesto, ali bi pa pri nas pren<
"Moram. Kar grem."
"Ančka, ponesi mu kovčeg. jaa grem tudi z vama."
Mati je pokrila drugo ruto, A je poiskala pisani svitek. Pri je pokrižala mati bodočega 3 se mu sklonila k licu ter ga poi sila:
"K spovedi pojdi! Nevarno je morju!" Janez je zardel in stisnil roko
MS
• ter i.
(Dalje prihodnjič.)
DR. JAMES W. M ALLY.
SLOVENSKI 6127 St. Clair ave.,
Uradne ure:
ZOBOZDRAVNIK
Cleveland, Ohio.
Phones:
Od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; ' Randolf 3711-
zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00
-Office Princt. 1274 L—Office Randolf 1807 W—Res.
m
Pozor!
— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in modrece. raznovrstne peci za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik!
A.M.KAPSA
(General Hardwe store)
Dzwitvo Sv. Ciril* in Metoda iter
S. D. Z. v Clevelandu, O.
V društvo »e sprejemajo člani od 16 do 5S- l«ta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150, $300, $500, $xooo, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlaiajte, ampak pristopite k društvu ie danes. Na-ie društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče.
Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajiek, tajnik John Vidervol (1153 East 61 st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek, blagajnik Anton Basča; nadzorniki: Anton Strmiš, Jos. Zakrajiek, Viktor Kompare.
Predhodnik, An to« Grdina it&j WmM ' Street, tajnik, Joseph Ras* €917 Ave. N. E,; nupiil. JompI »•51 Aštimmm ft* W.;
Dr. J. M. SeJtakar na *
nak Ai
Dr. J. U. Se lit
Društveni zdravnik kar.
Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani.
Prepričajte se!
Da mi resnično izdeluje-mo najkraancjie ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago u slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejiih cenah.
Vsem »e priporočam.
v @ v—\r
Nemecett.
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534.
a
Povabljeni ste

\
Naša trgovin? f je od prta vsal torek, Četrte', in soboto zvečer.
da pridete v našo trgovino in si ogledate naše nove vzorce oblek -za jesensko in zimsko sezono.
Moške in fantovske o-bleke v najnovejših "sty-lih" po novih znižanih cenah. Fantovske in moške obleke z dvojnimi hlačami prodajamo sedaj po:
$30.00,
$35oo,
$40.00 in višje. ,
Posebna vrednost pa je v moških površnih suknjah za jesensko in zimsko sezono, v najnovejšem "double breasted style" katere dobite sedaj za : $15.00, $20.00, $25.00, $30.-00 in višje.
\	. I -
Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko.
NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE.

JELINEK & MAJER
Corner Blue Island Ave. and 18th Street.
1 *
____