Obrtnija in slov. ljndstvo. Iz Ljabljaae se aam poroča, da se dae 3. decembra t. 1. tarakaj otvori atrokovaa šola za leaao iaduatrijo ia za umetao vezeaje ia aivaaje čipek ali špic. Kakor amo že povedali aa dragem meatu, bodo ae aa prvi za zdaj zaceli oddelki za mizaratvo (umetao ia atavbeao mizarstvo), za rezbarstvo (podobarstvo) ia za strugaratvo. Ta šola ima štiri letae tečaje. Poducevali ae bodo sledeči predmeti: krščaaski aauk, sloveaski ia aemaki jezik, račuastvo, kajigovodstvo, riaaaje, ia praktičai poduk. Vstopiti morejo mladenči, ki so dovršili ljudako aolo ia so prekoračili 14. leto. Učenci ae plačujejo aobeae šolaiae, ae vzprejemaiae. Učeaci se morajo v teku atirih let izuriti v svoji atroki (rokodelatvu), kakor pri aajboljšem mojatru. Spričevalo o dovršeai šoli daje učeacu pravico do samostojaega zvrševaaja dotičaega rokodelstva, tedaj je veljavao kot spričevalo za dokaz apoaobaoati, ter ai treba takim mladeačem še vstopiti pri kakem mojstru. Na šoli za vezeaje ia šivaaje čipek ae bodo učeake učile aloveaščiao, aemščiao, račuastvo, riaaaje, uraetao vezeaje ia šivaaje čipek. Ta šola ima dva letaa tečaja. Vstopiti morejo učeake, ki ao dovraile 14. leto ia so dokoačale ljudsko šolo. Šolaiae ai aobeae. Potrebai materijal dobč učeake od šolskega vodstva brezplačao. Sloveaci, posebao Vi sloveaski goapodarji, ki aimate sicer siedstev, da bi se Vaši siaovi ia dekleta šolali po sredajih ia višjih aolah, pa bi veadar privoščili avojim otrokom še daljši poduk, poauja se Vam lepa prilika. Ne samo da se podučujejo otroci v lepib ia korlataib. predmetib, morejo se tudi popolaoma aaučiti to ali oao lepo rokodelatvo, fci ae tiče lesaih izdelkov, to so mizaretvo, rezbarstvo (izrezovaaje podob, orodja itd. iz leaa), atrugaratvo. Pozaeje se bodo tudi učili faatje kolaratva, tesarstva, atavbe mliaov ia žag, pleteaja koaev ia košaric. Človek, ki je dobro izurjea v kakem rokodelatvu, aajde še povsod pošteao ia boljšo elužbo, kakor človek, ki ae zaa drugega, kakor aavadao poljsko delo, pa aima svoje zemlje. Tak mora hoditi kot daiaar od biše do hiše, ali mora služiti kot hlapec. Rokodelec, ako je pridea. urea ia izaajdljiv, živi lahko saraostojao ali pa aa^de vsaj dobro službo pri kakem dobrem mojstru. Goapodar, ki ima aavadno kmetijo, pa več otrok, mora prepustiti doraačijo le eaemu; kaj bo iz drugib ? Dobro je, če zaajo kako rokodelstvo; ako jim pripade po amrti staršev še majbaa dedšciaa, dobro jim bode prišla ia bolje jo bodo mogli porabiti v svojem rokodelstvu, kakor če so le aavadai hlapci ia delavci, kateri deaar porabijo ia ostaaejo še vedao to, kar so bili. Rokodelec si z majhao glavaico v caaih veliko pomaga; labko ai razširi delavaico, ai aakupi to ia oao orodje, ta ali oai stroj ali mašiao itd. Dekleta si pa tudi pridobijo potrebao araoat v ročaih delih, v vezeaji ia aivaaji čipek ravno v takih delih, ki ae primeroma prav dobro plačujejo ia povaod aarocujejo; razaa tega ae podučujejo ae v dragib koriataih ia potrebaih rečeb. Sloveaci, premialite ai to reč dobro! Zivljeaje v Ljubljaai ai drago, marsikateremu gospodarju bode ta priložaoat prišla zelo prav. Poaebae vrednoati je tudi to, da je to prva sloveaska obrtnijaka aola. Zakaj bi mi aaše otroke ailili v nemške šole ia zavode, kjer ae aajdemo aikdar pravih prijateljev aaše sloveaake mladiae? Pošljite toraj Sloveaci, svoje siaove ia bčere v Ljubljaao, v aovo obrtaijsko šolo; pa odločite se hitro, da bodo vaši otroci že v tem letu vdeležili ae poduka. Prijatelj aloveaake mladiae.