XXXIII. Številka 75 elji: obe nuka konferenca SZDL , e, Kranj, Radovljica, Skofja Loka "** - Izdaja Časopisno podjetje u Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odfovorni urednik Andrej Žalar LASILO SOCI Včeraj, 29. septembra, so imeli svoj dan slovenski pionirji. V vseh osnovnih šolah so se zbrali na pionirskih konferencah in sprejeli letni program svojega dela, o katerem so že poprej razpravljali v razrednih skupnostih, krožkih, društvih. Na konferencah so se pionirji tudi odločili, kako¥ se bo njihov pionirski odred vključil v letošnje jugoslovanske pionirske igre Rastemo pod Titovo zastavo. — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 30. 9. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. VA ZA GORENJSKO - V petek, 26. septembra, so bile na skupščini občine v Kraniu podeljene zlate plakete in brošure »Porezen 35*. Okroe M jtii^T^j Gorenjskega vojnega področja, ki so preživeli Porezen dobile so Jih pa tudi organizacije in posamezniki, ki so llcjjr***.P** številnih spominskih pohodih na Porezen; med organi-JESj*1/* todi Skupščina občine Kranj, občinska organizacija ZZB ^oSooJr0"1^^ °^*or Prešernove brigade, Ljubljanska banka gjT***! enota Kranj, časopis Glas, Uprava javne varnosti Kranj Xp££ *Mdikalni svet Kranj in Planinsko društvo Kranj. - Foto r V spomin požgani Radovni Radovna — V spomin na žrtve Srednje Radovne, ki so jo Nemci 20. septembra leta 1944 do tal požgali, sta občinska odbora Zveze združenj borcev Jesenice in Radovljica organizirala minulo nedeljo spominsko svečanost Srednji Radovni. Slovesnost, ki so se je udeležili nekdanji borci in aktivisti okrožnega odbora OF za jeseniško okrožje, mladinci in občani, je bila pri spomeniku v Srednji Ra-dovp» Po kulturnem programu gorjanske godbe na pihala in recitatorjev osnovne Sole Gorje je spregovoril sekretar okrožnega odbora OF za jeseniško okrožje Aleš Jelene. Velike žrtve Srednje Radovne, je poudaril slavnostni govornik, ne smejo biti nikdar pozab jene, so spomin in opomin vsem rodovom, ki danes uživajo mir in svobodo. D. Sedej iačetne izkušnje in težave Emisij s. i za izvajanje zakona o združenem delu veruje in Jugoslavije sta v sodelovanju z zno gospodarsko zbornico pripravili v Kranju štovanje o problemih povezovanja organi-združenega dela v skupnosti za medsebojno teko in poslovno sodelovanje k*ANj Jiavljai — Po podatkih Zvezne nike zbornice imamo v Jugo-jJJ 13 skupnosti za medsebojno 0 jn poslovno sodelovanje, ki 'J«Jo nad 400 organizacij zdru-d*la in temeljnih organizacij dela. To je na prvi veliko, v bistvu pa mnogo '°. saj je od sprejetja in . nja zakona o združenem Poteklo že nekaj let. Zakon o i*nern delu omogoča ustano-' *upnosti za medsebojno plan-Poslovno sodelovanje, ki so °° osnovnih oblik, kakor pravi združenega dela za trajno 'Pravno usklajevanje in izva-PUnskih nalog. Planskoposlov-^kupnosti so prav tako oblika •nja že samoupravno orga-združenega dela, ki pa za-■ Potrebo po nadaljnjem, glob-,B trajnejšem povezovanju za- -»OGOVORIMO SE radi usklajevanja proizvodnje, poslovanja in planiranja. Gre v bistvu za novo, kvalitetnejšo obliko družbenega planiranja tistih organizacij združenega dela, ki so medsebojno poslovno in dohodkovno odvisne. Ker prav v tem času snujemo smeri prihodnjega razvoja, je pobuda o po poživitvi planskih in poslovnih skupnosti še razumljivejša, prav tako pa je bilo na tem še premalo narejenega ali pa so bila izbrana različna in ne povsem pravilna pota oblikovanja skupnosti. Drži ugotovitev, izrežena na zveznem posvetovanju v Kranju, da smo pri ustanavljanju skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje na začetku, imamo pa že nekaj izkušenj. Predvsem ni pravilno, da postajajo planskoposlovne skupnosti sedanje grupacije in skup- 8EJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE TR2lC k V ponedeljek, 6. oktobra, se bodo bo Vi ^nopolitičnega zbora, v torek, 7. oktobra, 17. uri sestali delegati druž-5nopolitičnega zbora, v torek, 7. oktobra, pa ob isti uri še delegati « združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine u*** Na ločenih sejah bodo med drugim obravnavali poročilo o \*>*n>čevanju programa priprave novih srednjeročnih planov, o gozdarskih gibanjih v prvem polletju, o izvrševanju programov sred-V** in »kladov skupščine občine ter poročilo o uresničevanju dogovora l^niporejanju dohodka. Gradivo za delegate objavljamo v skrčeni ob ^ina 6. strani Glasa. nosti pri zbornicah ali da se običajni panožni sporazumi spreminjajo v sporazume o skupnostih. V teh primerih gre le za formalne, površinske spremembe, vsebina pa ostaja enaka. Tudi integracija in planskopo-slovna skupnost, prave vsebine pa nimajo niti razni sporazumi o.po-slovnotehničnem sodelovanju ter delitvi dela. Plansko poslovne skupnosti združujejo na osnovi dolgoročnega dohodkovnega interesa različne panoge in ne le sorodne organizacije združenega dela in vzpodbujajo k poslovnosti in skupnemu načrtovanju razvoja, omogočajo lažjo pot do investicijskega dinarja in ugodnejše pogoje za pridobivanje dohodka, prav tako pa tudi enakomernejši razvoj gospodarskih panog, ki so medsebojno vedno bojj odvisne. Skupnosti so torej tudi pomemben usklajevalni element, ki morajo najti oporo v bančnih in drugih finančnih ustanovah. Slovenija je pri oblikovanju skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje najdlje v državi s sedmimi že ustanovljenimi skupnostmi, nekatere pa utegnejo biti kmalu oblikovane. Zato ima tudi največ spoznanj o pozitivnih in negativnih težnjah pri ustanavljanju skupnosti. Največ pomanjkljivosti se kaže pri težnjah po regionalnem zapiranju skupnosti ali po zapiranju v okvire panog. To je v bistvu monopolno sporazumevanje, ki načenja enotnost in odprtost trga. obenem pa omogoča dogovarjanje 0 cenah v ozkih krogih. Prav tako skupnosti ne smejo postati nekdanje generalne direkcije, vzvišene nad združenim delom. Kranjsko posvetovanje je bilo koristna izmenjava izkušenj, ki bodo dobrodošle, saj se v vseh republikah in pokrajinah smeleje kot doslej lotevajo oblikovanja skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje. J. Košnjek Začetek sta njiva in hlev Z najnujnejšimi intervencijami smo omilili krizo v preskrbi z nekaterimi osnovnimi živili, vendar trajnih rešitev še nismo zagotovili, zato je ustanavljanje samoupravnih skladov za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane družbeno sprejemljiv način preprečevanja motenj v kmetijski proizvodnji in preskrbi ter obenem razširitev odgovornosti družbe do pridelovanja hrane KRANJ — Predsednik komiteja za gospodarstvo kranjske skupščine Miso Burger je na zadnji seji kranjske občinske skupščine ocenil trenutni položaj v občini pri preskrbi z osnovnimi živili ter kurivi. Ugotovitve so značilne za vso Gorenjsko in tudi Slovenijo, saj ponavadi motnje v preskrbi nimajo lokalnih značilnosti, ampak dobivajo širše razsežnosti. Najhujši pretresi so mimo, vendar se preskrba kljub najrazličnejšim intervencijam ne umirja, čeprav so poostren inšpekcijski nadzor, ukrepi izvršnih svetov republike in občin ter drugih organov omilili praznine na policah, trajno pa jih niso preprečili. Se vedno je kritična preskrba z mesom kljub višjim cenam, čeprav tiči glavni vzrok za prazne mesnice v manjši vzreji živine, pa tudi v zadrževanju živine v hlevih v pričakovanju višje cene. Preskrba s pralnimi praški se je zboljšala, kar velja tudi za kurilno olje. Slabše pa je pri trdih gorivih oziroma kurivih. Republiška skupščina je sprejela zakon o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, s tem pa zavezala republiko in občine, da v družbenih planih trajno zagotovijo skrb za proizvodnjo in predelavo hrane ter preskrbo. To je hkrati ena od oblik zaščite življenjske ravni delavcev in občanov, prav tako pa posledica spoznanja, da za hrano in preskrbo niso odgovorni le pridelovalci hrane, predelovalci in trgovci, ampak družbena skupnost v najširšem pomenu besede. To je važno tudi zaradi tega, ker skrbijo podatki o brezglavem izginjanju kmetijske zemlje, o nezavidljivem gmotnem položaju kmetijcev in delavcev v proizvodnji in predelavi ter njihovih organizacij. Vsak mora v svojem okolju in po svojih močeh prispevati, da bomo imeli osnovo za proizvodnjo hrane, da bomo z njo ravnali racionalno, kar prispeva k cenenosti, da bomo vzpodbujali delo na tem področju, zagotavljali ekonomsko in socialno varnost ter znali pravično razdeliti stroške in dohodek, ki ju ustvarja proizvodnja hrane. Predvsem je treba vzpodbujati v osnovi: kmetovalca na polju, rejca v hlevu, proizvajalca tehničnih pripomočkov v tovarni, potem pa plesti verigo odnosov in cenovnih razmerij do končnega potrošnika, do kupca. Kranjska občina, čeprav predstavlja kmetijstvo v njenem družbenem proizvodu le 3 odstotke, je sprejela odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini. Dolgo je že znana ugotovitev, da bi občina na primer lahko sama sebe prehranila z mesom, mlekom in krompirjem, z intenzivnejšim delom, vlaganji in vzpodbujanjem pa bi se lahko stopnja možnosti samoprehranjevanja še povečala. Odlok, ki je šele prvi korak ukrepanja na tem področju, omogoča vzpodbujanje proizvodnje, boljšo izrabo sedanjih površin in usposabljanje novih, dvig produktivnosti, obnovo kmetij, pomoč deficitarnim panogam, prav tako pa najrazličnejše oblike regresiranja, zavarovanja poljščin, združevanja sredstev in zemlje, učinkovitejšo pospeševalno službo in veterinarsko zaščito. Sklad bo dobrodošel tudi pri nadomestilih za posojila kmetov in družbenega kmetijstva ter pri pokrivanju izpada dohodka proizvodnih in predelovalnih organizacij. V sklad bodo prihajala sredstva, ki jih združujejo delavci namensko iz skladov skupne porabe rezerv in osebnih dohodkov ter družbenopolitične skupnosti iz proračunov, dobrodošli pa bodo tudi drugi viri. J. Košnjek r S SODIŠČA 13! STRAN Avtoprevozniki oproščeni ' ^ t PO JUGOSLAVIJI »Ljubljana 8(k Z vajo civilne zaščite enote milice, ki je prikazala boj proti diverzantom, se je v soboto., popoldne končala dvodnevna vaja obrambnega in zaščitnega sistema v Ljubljani. Vaja je dokazala veliko enotnost, in pripravljenost za obrambo na vseh ravneh. Cilj vaje, imenovane »Ljubljana 8(k,je bil načrtovan kot sestavni del celovite akcije, ki naj bi v dvodnevnih »vojnih razmerah« pripomogla k neprekinjeni krepitvi obrambne pripravljenosti naše družbe. Hkrati je akcija preverila pripravljenost organizacij, njihovo učinkovitost in tudi usklajenost delovanja vseh družbenih subjektov za učinkovito postavljanje po robu vsaki vrsti agresije. Sadje na razstavi V soboto so na mariborskem sejmišču odprli razstavo »Sadje 8(k. na kateri sodeluje več kot sto razstavljavcev iz Slovenije in drugih republik. Na sejmu, ki bo odprt do 1. oktobra, prikazujejo dosežke slovenskega sadjarstva v zadnjih 50 letih. V tem času so sadjarji vzgojili marsikatero novo vrsto sadja. Danes zraste na 36 tisoč hektarih sadovnjakov že toliko sadja, da ga celo izvažamo. Seja CK Z KJ Včeraj je bila v Beogradu seja CK ZKJ na kateri so spregovorili o krepitvi odgovornosti in delovanju komunistov pri uresničevanju stabilizacijskih ciljev. V izhodiščih za razpravo je bilo poudarjeno, da je v bitki za stabilizacijo ustvarjalna kritika, ki zna pokazati vzroke pa tudi možne rešitve problemov, še kako potrebna. Prav tako je potrebna doslednost pri uresničevanju posameznih nalog, saj površinske ocene in golo opredeljevanje za nekakšne nedoločene širše družbene cilje, ne morejo pospešiti odpravljanja pomanjkljivosti. Srečanje krajevnih skupnosti Peto srečanje pobratenih krajevnih skupnosti iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, ki je bilo v Mirni na Dolenjskem, se je sklenilo z ogledom trebanjske galerije in Baze 20 na Kočevskem Rogu. Predstavniki krajevnih skupnosti iz vseh republik so si izmenjali izkušnje pri razvijanju krajevne samouprave, načrtovanju KS, vlogi te skupnosti pri razvijanju SLO in družbene samozaščite ter pri urejanju drugih aktualnih nalog in problemov. Praznik Cankarjevcev Na sobotnem srečanju pete SNOUB Ivana Cankarja v Kočevju je bilo več kot 350 borcev *r znane brigade. Veličastne proslave ob občinskem prazniku Kočevja in počastitivi obletnice ustano vitve brigade - ustanovljena je bila 28. septembra, 1942 -se je udeležil tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj. Po pozdrav nem govoru predsednika kočevske občinske skupščine Saše Vovkaje o delu odbora Cankarjeve brigade poročal Andrej Cetinski-Lev. Can karjevci naj bi v kočevski občini dobili domicil. Sedaj ga že imajo v občinah Grosuplje in Črnomelj. J »- -—— V nedeljo, 28. avgusta, prav na dan, ko je pred 38 leti pod Belo pečjo nad Pttdblico padel predvojni revolucionar, borec, komunist in član Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko Viktor Kejžar-Peter, je bil ob Partizanski poti v njegov spomin odkrit spomenik. Glavni govornik na slovesnosti je bil njegov soborec Vinko Hafner, predsednik sveta ZSS. V kulturnem programu je sodelovala godba na pihala z Jesenic, dekliški pevski zbor osnovne Sole Lucijan Seljak iz Stražišča in učenci podružnične šote Lucijana Seljaka Podblica. Spomenik, ki predstavlja tri bele labode in ki se čudovito vklaplja v zeleno pokrajino, je izdelal akademski kipar Vinko Tušek__Foto: D. Dolenc Bil je plemenit človek in komunist Ob odkritju spomenika revolucionarju Viktorju Kejžarju-Petru je govoril njegov soborec Vinko Hafner Podblica — Kot bi bilo včeraj, se tovariš Hafner spominja tistih usodnih dni, posebno 28. avgusta 1942, ko je padel Viktor. Stab odreda je imel logor nad Podblico in zbrani so bili tu Gregorčič, Jelovčan, Kebe, Kejžar in on. Tisto dopoldne so imeli še akcije v Kropi in Podnartu. Veliko fantov iz Krope je takrat šlo v partizane. Ko so se vrnili iz akcije, so malce polegli. Kmalu so jih pokonci vrgli streli. Od Dražgoš sem jih je bilo najprej slišati. Vinko in Jelovčan sta odhitela v izvidnico proti Jamniku, Viktor proti Skali, Gregorčič je. pa hitel pospravljati dokumente in se umikati proti Jelovici. Le kratek rafal se je oglasil iz smeri, kamor je šel v izvidnico Viktor. Že so videli Nemce, kako se bližajo v strelcih ... Viktor se po rafalu ni več oglasil. Mislili so, da se je umaknil v Jelovico. Borci so potem na Jelovici našli kuhinjo, del borcev štaba II. grupe odredov, toda Viktorja ni bilo. Pet do šest tisoč Nemcev je takrat obkolilo Jelovico. Vso, razen K roparske gore. Tri dni so trajale borbe. In bilo je prvič, da so Nemci ostali v hajki tako dolgo. Prekrižarili so vso Jelovico. Sele tretji dan so se borci vrnili proti Jamniku in šli pogledat stari logor. Iskali so v smeri, kamor je šel v izvidnico Viktor, vendar niso ga našli. Sele čez čas je njegove ostanke našel domačin. Tisti rafal ga je zadel. Padel je in strmoglavil čez previs ... Hude borbe so bile takrat. Sovražnik se je zaklel, da bo uničil vse partizane z enim zamahom. Od 600 Sartizanov I. grupe odredov in kamniškega bataljona jih je jeseni 1942 ostalo le še 250. Toda januarja 1943 jih je bilo že spet 750 . .. V teh petintridesetih letih po vojni smo si ustvarili socialistično družbo, kakršno si je zamišljal tudi Viktor, je dejal tovariš Hafner. Morda ni še čisto takšna, toda na poti k njej smo. Imeli smo dobre voditelje. Kakršni so bili naši voditelji v prvih letih borbe na Gorenjskem Viktor Kejžar, Jože Gregorčič, Alojz Kebe, Stane Jelovčan, take voditelje je imela naša Jugoslavija v Titu, Kardelju in drugih. In bomo, moramo ustvariti družbo, ki bo vredna tolikih življenj, kakršno je bilo tudi življenje borca in revolucionarja Viktorja Kejžarja-Petra. Partizanska pot pod Jelovico in Jelovica sama je posuta z grobovi. Niso za vse postavljena obeležja. Naj spomenik Viktorju Kejžarju bo spomenik vsem, ki so tu padli, v njihov spomin in v opomin novim generacijam, da bo ohranjala to, kar smo v tej vojni in v 35 letih svobode pridobili, je poudaril tovariš Hafner. Zelo lepa proslava je bila v nedeljo na Jamniku. Preprosta a prisrčna, kot jo znajo pripraviti le ljudje, ki so dali vse za našo svobodo. Spominu predvojnega revolucionarja in borca sta se poleg predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij Jesenic in Kranja prišla poklonit tudi član predsedstva SFRJ tovariš Ser-gej Kraigher in članica sveta federacije Lidija Šentjurc. D. Dolenc JESENICE Danes, 30. septembra, ob 10. uri bo seia izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Na njej bodo med drugim sklepali o predlogu dogovora za zagotavljanje pogojev dela inšpekcijski službi, predlogu pravilnika o organizaciji in delu inšpekcijskih služb za Gorenjsko in predlogu pravilnika o sistemizaciji del in nalog uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Odločali se bodo tudi o sprejemu predloga cen za ogrevanje in vročo vodo v obdobju 1980 - 1981 ter obravnavali kršitve dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1980. letu (S) Danes ob 16. uri in 30 minut bo seja skupščine delegatov kluba samoupravljah ev na Jesenicah, ki jo bodo združili s krajšo slovesnostjo ob 30. obletnici samoupravljanja. Med sejo bodo osrednjo pozornost posvetili razpravi o delovanju kluba v prvem polletju letošnjega leta in programski usmerjenosti kluba za drugo polletje. Sklepali bodo tudi o predlogu načel in osnov za prehod na svobodno menjavo dela, na osnovi katerega predvidevajo financiranje dejavnosti kluba prihodnje leto. (S) RADOVLJICA V sredo, 1. oktobra, bo v veliki sejni dvorani redna seja občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri bodo med drugim temeljito spregovorili o pripravi srednjeročnih planov v organizacijah združenega dela in o osnutku dogovora o družbenem planu občine. Člani občinskega sveta bodo izvolili tudi dva delegata za 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije, ki bo novembra letos v Ljubljani D. S. V torek, 30 septembra, bo redna seja komiteja občinske konference ZKS Radovljica, na kateri bodo poleg programa idejno Kohtičnega izobraževanja članov Zveze komunistov spregovorili še o iz-odiščih za akcijo Nič nas ne sme presenetiti v naslednjem letu ter o uresničevanju urbanističnih dokumentov. D. S Soglasje k spremembi ustave Kranj - Zbori kranjske občinske skupščine so na sredinem zasedanju soglašali z osnutkom amandmajev k ustavi Socialistične republike Slovenije, ki jih je oblikovala komisija za pripravo sprememb ustave SR Slovenije republiške skupščine. Ko je podpredsednica občinske skupščine Kranj Kristina K obal pojasnjevala smisel ustavnih amandmajev, je posebej poudarila, da gre za uresničevanje Titove pobude o kolektivnem delu. odločanju in odgovornosti, ki jo je naš predsednik izrekel na VIII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Pri oblikovanju amandmajev in dopolnjevanju ustave ne gre za menjanje temeljev naše socialistične samoupravne ureditve, ampak za spremembe, ki bodo omogočile uresničitev Titove pobude. Prav tako slabosti, ki so se pojavile v delovanju našega družbenopolitičnega sistema, niso posledica pomanjkljivih ustavnih določil, ampak predvsem nedoslednega uresničevanja ustave. Slovenska komisija za pripravo sprememb ustave meni, da naj bi bil mandat voljenim in imenovanim funkcionarjem največ štiri leta. -voljeni pa bi bili lahko najveća* krat zapored. Vsako leto naj bi I i predsednika in podpredsedaH skupščine. Mandat sodnim fu* cijam kaže prilagoditi zahtev* dela. Zagotoviti kaže potrebno s* nost, saj se tem zvečujeta zna* rutina in poznavanje problema^ S tem bodo postala sodišča še ki neodvisna. Predsedstvo repabl naj bi imelo 7 voljenih članoM položaju pa naj bi bila člana p* sednik centralnega komiteja Z* komunistov Slovenije in predse« republiške konference SZDL, w»i slednja ne moreta biti predseavll predsedstva. Poseben položaj a*J izvršni sveti republik, pokra ja I zveze. O tem se bo treba Se dogi" riti. Naša ustavna komisija d meni, da mandatov in d občinskih skupščin ne kaže njati, saj sedanja praksa kaže tivne rezultate. Kranjska skupščina je s osnutki -amandmajev k slove«' ustavi soglašala, obenem pa 9 dolžila delegate v republiški 4fl ščini, da zanje glasujejo. J. Kola* Javorniiki rovt — Včeraj dopoldan je bila za Mavrami nad M v Javorniškem rovtu slovesnost ob odprtju obnovljene kurirske G-22. Postaja v bližini kurirske relejne poti je med NOB pove partizanske enote in organe ljudske oblasti v Sloveniji ter ieuea zato sojo po sklepu komisije za kurirje pri občinskem odboru NOV na Jesenicah v enem letu na novo postavili. Objekt sto partizanska kurirja Alojz Noč in Jaka Bumik z Jesenic. &a nosti, ki so se je poleg predstavnikov jeseniške občinske in družbenopolitičnih organizacij pa borcev in mladine i> ^ udeležili tudi člani odbora kurirjev za Gorenjsko in glavnega a kurirjev SR Slovenije, je govoril komisar 4. sektorja kuriri^ Peklaj-Krištof. V kulturnem sporedu so sodelovali pevci in osnovne šole Karavanški kurirji NOB s Koroške Bele ter partii harmonikar Franc Krajnik z Dovjega. Odprtju postaje je srečanje partizanskih kurirjev na Pristavi. (S) — Foto: F. Perdan RADOVLJICA V torek, 30. septembra, bo v mali sejni dvorani v Rado seja izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, na k razpravljali o sredstvih programov interesne skupnosti za skrbstvo ter o organizaciji in delu uprave inšpekcijskih s renjsko. Prav tako bodo razpravljali o predlogu odlokov o * zemljišči na območju nekaterih zazidalnih načrtov ter o drugih vprašanjih. kateri služb KRANJ P*' Sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jože sklical za jutri, 1. oktobra 71. redno sejo komiteja občinske k< ZKS Kranj. Na seji bodo obravnavali osnutke dogovora o družbenega plana občine do leta 1985 in osnutke san sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih j Kranj - V sredo so gorenjski *n**n^L iu^^žu^oC^zu^brid^e^^ svoje društvi,. Prvega občnega zbora >. sam(Mfproiw akt mrjev, ki so izvolili organe ^^J^^^o program dela. Med drugim ^^i^ ^ » droks^ zacijsko in številčno krepili. PnreJal\lZTzacZ dela sodeloitth »tli ekskurzije ter prek zveze inženirjei'»rW™*$ pri Visoki šob > trom za'funkcionalno ZaZacija. - Foto. F » organizacijo dela in z založbo Moaem dan ■ Tesnejša povezava z delegacijami Stališča in sklepi problemske konference o delo-*>aryu delegatskega sistema počasi prehajajo v J&rafeo — Socialistična zveza se je na minulem Posvetu zavzela za boljše delo delegacij in skup-S&i interesnih skupnosti — Občinska konferenca **ZDL Tržič je lani na osnovi pogovorov s člani delegacij v krajevnih ^gppostih, posvetov s predsedniki J*nwljnih, splošnih ter posebnih ^•kgacij in na osnovi vprašalnika, ki ^ je posredovala vsem družbeno-J**»bticnim organizacijam v krajev-^> skupnostih in združenem delu. *^-HpJčinam samoupravnih interes-akupnosti in zborom skupščine 3**čine Tržič, pripravila oceno o J^Novanju delegatskega sistema v občini. Ocena je bila skupaj s poročilom o obveščanju delegatov temelj za decembrsko problemsko konferenco, na kateri so razpravljalci izpostavili bistvene slabosti v delu delegacij in skupščin ter izoblikovali tehtna stališča in sklepe za odpravo pomanjkljivosti. Razen tega so se pred meseci v predsedstvu občinske konference SZDL Tržič tudi dogovorili, katera družbenopolitična organizacija bo še posebej bdela nad delom posameznih delegacij in skupščin. Tako je Planirati, kar je uresničljivo Zinka Srpčič, predsednica občinske konference SZDL Tržič "MNJ — Nekateri napove-.republiški zakoni in pred-pa leto« ne bodo sprejeti, pa tudi se ne usklajena za sprejem nekaterih •j—— aktov so bili vzrok, da aT * kranjska občinska skup-^*«*« odločil« črtati iz letošnje-1 Itgraaia nekatere program-ivke. Tako kranjski detet©« ne bodo obravnavali o hišnem redu, odloka o ugotovitev vrednosti tiskih in hi« in sta noše treh odlokov s posta no vanj skega gospo-ki so vezani na repub->n o stanovanjskem gona tega naša repub-akupščina še ni sprejela, tako kranjska skupščina se bo obravnavala odloka o tem prometnem davku in o občinskih upravnih *a, ker prav tako še ni o davkih občanov. Ena-za zakon o ljudski in za občinska odloka o ^Jn finaciranju zaklonišč Šjwi.i**Nvi sredstev za osebno in J Tj*«**© zaščito, k k^A , "••lednje leto bodo morali I 4Kj***ti zazidalni načrt Mlaka ^ '***ditvena načrta za Bobovk £ *v,^*ana, detajlni urbanistični Krv** Kokro in asanacijska ^-£l*_za Orehek — Drulovko in veli Žabnico. Pri vseh je treba še usklajevanje, čeprav so nekatera gradiva in izhodišča že pripravljena. Delegati so se na predlog predsedstva skupščine odločili, da letos prav tako ne bo mogoče dokončno razpravljati in sklepati o dogovoru o skupnih zadevah pri upravljanju lovišč, o ravnanju s komunalnimi odpadki, o pokopališkem redu, o položaju srednjih šol, poklicnem usmerjanju in usmerjenem izobraževanju, o programu gradnje prostorov za kulturo in družbeno aktivnost, o zagotavljanju socialne varnosti invalidov (mreža centrov v republiki še ni dogovorjena, sporazum pa bo nujen tudi na Gorenjskem), o delovanju SIS in samoupravnih odnosih v komunalnem gospodarstvu. Skupščinski program do konca leta kljub temu ne bo manj obširen, saj se ponavadi znova in znova pojavljajo novi problemi, o katerih je nujna beseda skupščina. Vendar velja poudariti, da je treba sprejeti program v kar največji možni meri uresničiti. Skupščina se je tudi obvezala, da bodo zadeve, umaknjene iz letošnjega programa, prednostne v prihodnjem letu. J. Košnjek DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice - Ta teden bodo zasedali zbori skupščine občine Jesenice Delegati družbenopolitičnega zbora se bodo sestali danes, 30. * *ptembra, ob 16. uri. Seji zbora združenega dela in zbora krajevnih '^■Jjpnosti bosta jutri, 1. oktobra, prav tako ob 16. uri. Na današnjem zasedanju družbenopolitičnega zbora bodo obrav-.•j^ali analizo poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s po-.W*cja materialne in nematerialne proizvodnje v prvem polletju le-^Tašnjega leta, predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta za drugo %lektro jeklarno jeseniške železarne in osnutek družbenega dogovora o zaničevanju kadrovske politike v jeseniški občini. Sprejeli bodo tudi ^°/°*ilo o lanskoletnem delu občinskega sodnika za prekrške in se ^sjočalj o potrditvi predloga odloka za spremembe in dopolnitve ^*g°«a o pripravi družbenega plana občine Jesenice za obdobje J*|_-1985 ter dolgoročnega plana za obdobje 1986-1995, za nekatera ^Sdročja pa do leta 2000. - Delegati zbora krajevnih skupnosti bodo poleg tega razpravljali o ♦Jdlogu odločbe za ugotovitev splošnega interesa pri izgradnji in ^*2«natrukciji c**te Zerjavec-Plavški rovt. V zboru združenega dela >*gdo ob tem obravnavali tudi predlog dogovora o oblikovanju sveta pri C«DK SR Slovenije - podružnica 51500 Kranj. Uresničevanje kadrovske politike V jeseniški občini so že 1974. leta sprejeli družbeni dogovor o **&lih za uresničevanje kadrovske politike, ki pa je zaradi poznejšega X22?eina številnih zakonskih in drugih dokumentov zastarel. Na P*«agi take ugotovitve so delegati zborov jeseniške občinske «p*Čine februarja lani sklenili sprožiti postopek za spremembo tega ^ dogovora. Posebna skupina, v njej so bili člani komisije za uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in nekateri delavci s Wrovskimi dolžnostmi v združenem delu, je po temeljiti obravnavi f°aameznih členov dogovora oblikovala delovni osnutek novega druž-nanega dogovora o uresničevanju kadrovske politike in ga dala v wfavnavo organom vseh družbenopolitičnih organizacij ter občinske ^upščine. Razpravljalci so oblikovali 25 splošnih ugotovitev in 65 aonkretnih pripomb na določila posameznih členov dokumenta. Zatem J« komisija za uresničevanje dogovora oblikovala besedilo osnutka Ugovora, ki ga zdaj daje v razpravo in sprejem vsem zborom občinske **uP*čine. Le-ti pa naj dokument dajo v javno razpravo, predvideno za oktober in november letos. V javni razpravi o družl>enem dogovoru bi morali posebno pozornost nameniti oceni, ali predloženi dokument zagotavlja uresničevanje temeljnih načel kadrovske politike. Ob tem velja Opozoriti, da osnutek dokumenta na novo opredeljuje obveznosti udeležencev dogovora za določitev razvida del in nalog v samoupravnih splošnih aktih. Novo je v njem tudi poglavje o poklicnem usmerjanju. S Saje socialistična zveza prevzela skrb za čim boljše delo skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič, sindikat se je skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zavzel za delegacije v zboru združenega dela, zveza komunistov pa za družbenopolitični zbor skupščine občine. Vendar pa socialistična zveza ugotavlja, da so premiki na bolje kljub dobrim sklepom in stališčem zelo počasni. Opazni so predvsem v delu družbenopolitičnega zbora, katerega delegati so se tesneje povezali s svojimi sredinami, ter v bolj vsebinskem delu zbora krajevnih skupnosti. Razveseljivo je tudi, da so se uresničevanja stališč v zvezi s pripravo gradiv resno lotile nekatere interesne skupnosti. Delegatski materiali so razumljivejši in bolj zgoščeni. Največ težav pri delegatskem odločanju še vedno povzroča odsotnost nekaterih delegatov na sejah. Ta se je v največjem obsegu pojavila na junijskih skupščinah interesnih skupnosti, ki so bile, razen ene, nesklepčne. Zato se je občinska konferenca SZDL Tržič odločila, da še posebej razišče razloge in skuša poživiti delo članov delegacij. »Prejšnji ponedeljek smo sklicali posvet, ki je bil po moji oceni celo plodnejši od problemske konference. Sodelovali so predsedniki delegacij za skupščine interesnih skupnosti, predsedniki izvršnih odborov in skupščin ter delavci iz skupnih služb interesnih skupnosti,« je povedala predsednica občinske konference SZDL Tržič Zinka Srpčič. »Na posvetu smo se, potem ko smo ocenili gradiva za skupščine, udeležbo na sejah ter potek informiranja od strokovnih služb interesnih skupnosti do delegacij in obratno, dogovorili za pot, ki naj bi pripeljala do plodnejšega dela delegacij in skupščin. Menili smo, da bi se morale skupščine oziroma njihovi izvršni odbori tesneje povezati s člani delegacij in delegati. Ugotovili smo namreč, da se nekatere delegacije, zlasti v tistih sredinah, kjer ne dobijo pomoči lastnih strokovnih služb, družbenopolitičnih organizacij ali poslovodnih organov, dostikrat sploh ne sestajajo oziroma ne oblikujejo predlogov in stališč za skupščine.« Izvršni odbori interesnih skupnosti bodo o nekaterih ukrepih za zboljšanje delegatskega odločanja spregovorili na svojih prvih sejah. Pretehtali bodo vsebino, obširnost, razumljivost in pravočasnost gradiv. Dnevnim redom skupščin bodo posvetili posebno pozornost. Ti so namreč zelo obširni, kar je verjetno tudi eden od razlogov za odsotnost delegatov. »Na skupščinah bo potrebno oživiti delegatska vprašanja, jih pretehtati v izvršnih odborih, upoštevati oziroma odgovoriti nanje,« je nadaljevala Zinka Srpčič. »Zelo dobro bi tudi bilo, da bi strokovne službe, predvsem zaradi lažjega dela združenih delegacij, pošiljale gradiva za več skupščin hkrati. Eden od najpomembnejših sklepov posveta pa je po mojem mišljenju ta, da se izvršni odbori in skupščine tesneje povežejo a svojimi delegacijami, poskrbijo za razlago gradiv v tistih sredinah, kjer nimajo za to zadolženih delavcev Hli strokovnih služb, in skupaj *ujejo vsa bistvena vprašanja.« Da i)i lejM- s! e tudi zares uresničili, bo poseb a skupina obiskala vse delegacije, ki delegatov siljajo na skupščine oziroma v katerih delo ni ravno pohvalno. H. Jelovčan 3 STRAN O LAS Novo mladinsko vodstvo Delo, ne parole Izvoljeno novo vodstvo občinske konference ZSMS Skofja Loka in sprejete programske usmeritve - Program bo sprejet na problemski konferenci, ki bo decembra Pretekli četrtek je bila v Skofji Loki volilno-programska konferenca občinske organizacije ZSMS. Na konferenci so pregledali delo zadnjih H dveh let, izvolili novo vodstvo in sprejeli programsko usmeritev do leta 1982. Za novo predsednico občinske konference so izvolili Maj- C do Puharjevo, za sekretarja pa Janeza Zavrla. Predsednica je zaposlena v Ljubljanski banki v Skofji Loki in bo svojo funkcijo opravljala nepoklicno, Janez Zavrl, ki je bil doslej zaposlen v LTH, bo od 1. oktobra dalje delal r.a sedežu občinske konference ZSMS. »V programu moramo izpostaviti najpomembnejše naloge, k delu pa pritegniti vso mladino, organizirano v mladinski organizaciji,« je ob izvolitvi povedala Majda Puharjeva. »Mladinski glas i delegaci-»Okrepiti moramo akcijsko enotnost jan pogosto zelo šibak. Kaj boste članstva, problemov se moramo naredili na tem področju?« lotiti konkretno in zagotoviti večjo »Naša naloga je pripraviti mlade povezanost mladih v združenem na odločanje na zborih delavcev in občanov, v delavskih svetih, svetih KS in šol, zato načrtu urno več izobraževalnih programov. Pri tem moramo vztrajati, da bo idejnopolitič-no izobraževanje in usposabljanje postalo del aktivnosti slehernega člana mladinske organizacije, hkrati . pa moramo povečati odgovornost za uresničevanje te naloge.« »Del odločanja je informiranje.« »Zaživeti mora delo centra za obveščanje in propagando in izdajanje glasila občinske konference ter glasil osnovnih organizacij mladine. Pri tem bomo posebno pozornost posvetili vsebini. Glasilo mora informirati in izobraževati« »Dobra šola samoupravljanja so mladinske delovne akcije. Kakšne načrte imate pri pospeševanju mladinskega prostovoljnega dela?« »Mladina Škofjeloške občine je že do sedaj redno sodelovala v mladinskih delo\ nih akcijah tako v republiki kot Jugoslaviji. Vendar pa menim, da se moramo na brigadirsko življenje bolje pripraviti. To bomo lahko dosegli le z večjim Številom lokalnih delovnih akcij, ki morajo biti prav tako dobro pripravljene. Pri tem bomo sodelovali s sveti krajevnih skupnosti in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na terenu. Večje sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti z ZK, mora postati stalna oblika dela. Vsak mladi komunist mora biti aktiven tudi v mladinski organizaciji. V sodelovanju z ZZB NOV. JLA in Zvezo rezervnih vojaških starešin pa bomo pripravljali akcije v zvezi z ohranjanjem tradicij NOB« L. Bogataj delu, krajevnih skupnostih, šolah, JLA in družbenih organizacijah in društvih. Na podlagi pripomb, ki so bile izrečene že na sedanji konferenci in predlogov, ki jih bodo pripravile osnovne organizacije, bomo pripravili konkreten program dela. ki ga nameravamo sprejeti na posebni programski konferenci decembra.« i »Kaj boste izpostavili?« »Tudi mladi se moramo vključiti v stabilizacijska prizadevanja, vendar ne z gesli in parolami. Sodelovali bomo tako, da bomo več delali in se uvajali v racionalizacijsko in inovacijsko dejavnost. Za spobujanje teh prizadevanj bomo organizirali razna tekmovanja in akcije v katerih bomo mladi tekmovali v doseganju čimboljših delovnih rezultatov.« Sprotno preverjanje Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine redno spremlja, preverja, ocenjuje in usklajuje predloge planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Tej problematiki je namenil celodnevno sejo. Na njej je namenil še posebno pozornost planiranju rasti zaposlovanja. Komite za družbeno planiranje mora to področje redno spremljati in poročati izvršnemu svetu, saj • predvsem nekatere organizacije združenega dela negospodarstva načrtujejo prekoračitve povprečno dogovorjene stopnje rasti zaposlovanja. Izvršni svet je prav tako menil, da je treba iz poglavja o rasti gospodarstva črtati določila, ki so že zapisana v republiški resoluciji, da mora samoupravni sklad za intervencijo v kmetijstvu začeti delovati v začetku prihodnjega leta in da je nujno meliorirati in koniasirati čim več zemljišč v občini, vendar naj bodo planirane površine realne. V prihodnjem srednjeročnem planu ima važno mesto trgovina. V dokument je treba zapisati tisto, kar bo uresničeno, vendar je treba izgradnjo trgovin pospeSiti, kranjska industrija pa mora prav tako pripraviti program razvoja prodajaln z industrijskim blagom in servisov. Le tako bo trgovsko področje temeljito obdelano. Pri dobrem gospodarstvu bo treba bolj kot doslej težiti k zagotavljanju poslovnih prostorov, razvoju drobnega gospodarstva, gostinstvu in turizmu pa bo treba prilagajati tudi davčno politiko Neusklajenosti še kažejo pri urejanju prostora. Nesprejemljiv je korak med planom uporabe prostora in p! nom investicij. Načrtovani po segi v prosi morajo biti znani že sedaj, prav tako pa tudi razmerje med blikovno in sta >vanjsko grad- njo. Organizacije združenega dela morajo ponovno preveriti plane stanovanjskih potreb, ki so velike in utegnejo preseči dohodkovne možnosti združenega dela. Pomembni za prihodnji razvoj so gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in komunalna infrastruktura, kjer izstopajo parkirni prostori in promet nasploh v Kranju, tržnica, avtobusna postaja, asfaltiranje Krožne ulice v Stražišču ter nekaterih ulic v Kranju. Pri družbenih dejavnostih bo veljala posebna skrb investicijam. Oblikovati je treba plan gradnje družbenih objektov, prav tako pa najti vire financiranja. j. Košnjek Egiptovski učenci v Kranju Kranj — Pretekli teden se je na sedemdnevnem obisku v Sloveniji mudila skupina inštruktorjev in štipendistov iz Egipta, ki so si v organizaciji mednarodne organizacije za delo ILO in Zavoda za mednarodno znanstveno, tehnično in kulturno sodelovanje SRS ogledali nekaj izobraževalnih centrov in organizacij združenega dela pri nas. Sredi prejšnjega tedna so si štipendisti mizarske stroke med drugim ogledali lesni šolski center Jelovice v Skofji Loki in Alples v ZelezniKih. konec tedna pa je skupina štipendistov pleskarske stroke obiska a tudi Kranj, kjer so bili gostje izobraževalnega centra za pleskarje. Gostje so se seznanili s celotnim učnim programom za slikoplesane. v učni delavnici pa so jim učene prikazali tudi polaganje tapet. Popeljali pa so jih tudi na delovišče v Stražišču in v Britofu. da bi spoznali , neTrtirere slikarskete+in''" " J. M Stražiška Usluga se duši v utesnjenosti Prostori premajhni, stroji že davno odpisani Že dolgo se v podjetju obrtnih storitev Usluga v Stražišču pri Kranju bore za boljše, večje prostore, a izgledov zanje je vse manj — Nizke cene, nizki osebni dohodki, pa vendar se ne pritožujejo — Ena redkih storitvenih obrti v družbenem sektorju, ki dela z ostankom dohodka Komaj se boste obrnili v majhnem prostori) jmor ste vstopili s svojim perilom, ki ste ga prinesli v pranje, ali obleko, ki je za očistiti. In Se malo se boste morali stisniti k zidu. Če boste hoteli, da bo tovariSica, ki pod oknom pravkar Siva odrobljene gostinske prte lahko stopila mimo vas. odre !,-, { Poklicna šola 27 8 2 2 6 .1 3 2 7 - 5 | 4 1 Srednja šola 33 18 1 116 9 9 5 1 | .1 •>__ Višja šola 12 9 -- 6 5 2 I 4 :\__ Visoka šola 11 10 — — 4 4 4 4 «j 2 - - 1 o SKUPAJ 164 84 1311 58 .15 24 i.1 :ir, k; >:\ <; |, { Takšna nezaposlenost ne pomeni niti 1 Mclslotka v primerjavi z zaposlenimi v občini K rani Iz pregleda je razvidno, da prevladujejo iskal« 1 /hposlu v« , ki ho pri- učeni za določena dela in iskalci, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, sledijo pa jim iskalci s poklicno šolo. Največ nezaposlenih je starih 18 do 40 let. vendar jih je okoli 55 od vseh nezaposlenih teže zaposljivih. Med iskalci zaposlitve, ki so priučeni delavci, je večina pomožnih delavcev, gradbenih delavcev, pom. administratork. Med iskalci zaposlitve s poklicno šolo se pojavljajo prodajalci, frizerke, mizarji, natakar, zlatar. . . Med iskalci s srednjo solo je največ gimnazijskih maturantov, pojavljajo pa se tudi administrativni tehniki, živinorejsko veterinarski tehniki, strojni tehnik, gradbeni tehnik, ekonomski tehnik, miličnik. Med iskalci zaposlitve z višjo šolo je največ ekonomistov, z visoko pa dipl psihologov, pojavljajo pa se tudi razredni učitelji, prof. angleščine, dipl. ekonomist, strojni inženir, arheolog, socialni delavec. Najlažje se Se vedno zaposlujejo nepriučeni in priučeni delavci. Zaradi omejitev zaposlovanja v DSSS delovnih organizacij in negospodarskih organizacijah je vse težje zaposlovanje kandidatov, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo - predvsem gimnazijskih maturantov, ekonomskih in administrativnih tehnikov, prav tako to velja tudi za kadre z višjo in visoko šolo, zato predvidevamo, da se bo do konca leta 1980 povečalo Število iskalcev zaposlitve. Med prijavljenimi iskalci zaposlit ve prejema 14 iskalcev zaposlitve denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč. Pravico do denarnega nadomestila pridobi iskalec zaposlitve, kateremu ni po njegovi krivdi prenehalo delovno razmerje in se je prijavil v določenem roku, to je 90 dni. Večina iskalcev pa ima pravico do zahtevka zavarovanja tudi, če sf» prijavi v 30 dneh radovljiškim povprečjem Se bodo poslovno sodelovali partnerji in s tekstilnimi organizacijami v občini ter obdržati kvaliteto dekorativnih j*:^! čipk po katerih *e ,v!£jJuV«viiiinf tudi na tujem trži.vu. ^ Ima, 30. SEPTEMBRA 1380 KULTURA 5.STRAN G bAS Dinar se podeseteri Zveza kulturnih organizacij Kranj široko načr- rekvizitov honorar za režiserja. a^ . ji •»!••» i ^» teksti, plakati. Seveda v to vsoto ni * davku na promet nepnmičnin oproščen tudi tega davka Iz spisa je razvidno, da je A loj a Pavlin zaprosil /a izdajo odločbe o poznanju statusa kmeta, nato pa svojo vlogo umaknil Alojzu Pavlinu torei status kmeta ni pnznan Celoten seznam občanov, ki ima|o status kmeta, bodo v upravnem organu pregledali m poročali zboru če bodo pn posameznikih ugotovili spremembe (Odgovor je pripravil oddelek /a upravno pnrv ne zadeve in skupne službe.) Delegacija Tiko Tržič je na 17. seji zbpra združenega dela postavila vprašanje, ko- liko sredstev, ki jih je mednarodna banka namenila za razvoj malega gospodarstva, bo dobila za ta namen triiška občin« Ker delegacija z odgovorom ni bila zadovoljna ki je bil posredovan na 18. seji zbora, dajemo obširnejše pojasnilo. 27. junija 1980 je bila v Ljubljani podpisana pogodba med Mednarodno finančno korporacijo (IFD.LHB - Internationale Handelsbank in konzorcijem osmih jugoslovanskih bank. s katero bodo zagotovljena dopolnilna sredstva za razvoj drobnega gospoda rs t va Znesek kredita po tej pogodbi znaša 2fi milijonov ameriških dolarjev (sredstva IFC) in 10 milijonov mark, ki jil) prek IFC daje I.HB. Naprej se ta sredstva dalijo po enakih deležih na osem jugoslovanskih bank iz vseh republik in pokrajin Slovenski del torej znaša .'1.5 milijona dolarjev in 1.25 milijona mark. Kreditni pogoji so v primerjavi s tistimi, ki trenutno prevladujejo na mednarodnem trgu kapitala, ugodni tako glede obrestne mere kot glede odplačilnega roka Za kredite v dolarjih znaša maksimalna ročnost dvanajst let. vštevši tri leta moratorija, ob 12-odstotni obrestni meri. za kredite v markah pa sedem let s prav tako triletnim moratorijem oh gibljivi obrestni meri (t.75 odstotka nad AKA Glede na to. da je denar namenjen dobremu gospodarstvu, to je delovnim ogranizacijam z do i'2r> zaposlenih, kooperantom in zasebnikom, katerih primerna dejavnost ni kmetijska proizvodnja (le-tem je na voljo posebna kreditna linija Svetovne hanke). bo posamezna delovna organizacija lahko naenkrat koristila . do .'100.(100 dolarjev Kredit naj bi predvsem pri speval k izboljšanju tehnične, opremljenosti drobnega gospodarstva ter omogočal nakup opreme na kredit, nikakor pa ga ni mogoče uporabiti za odplačilo stanh obveznosti Obenem pa je za projekte, ki so bodo financirali i/ lega vira, treba zagotoviti tudi dvojno vsoto i/ domačih bančnih ali lastnih sredstev Sredstva so za Slovenijo že odobrena, m |>a še izdelana razdelitev po enotah bank (po obči nah( Zato ne moremo dati točnega odgovora na vprašanje, koliko kredita bo dobilo malo gospodarstvo tržiške občine (Odgovor je podal oddelek ga družbeno planiranje m finaim i na delavca znašal 133.400 dinarjev. 30 odstotkov več kot lani. Cisti dohodek je naraščal počasneje od dohodka, podobno kot razporejeni in izplačani osebni dohodki. To pomeni, da v občini uresničujejo resolucijska določila o gibanju osebne porabe, in to v večini organizacij združenega dela. Gospodarstvo je v prvem polletju izvozilo za dobrih 278 milijonov dinarjev izdelkov, kar predstavlja 76 odstotkov več kot v enakem lanakem obdobju. V izvozu je prodaja na konvertibilno področje dosegla 83-od-s to t ni delež. Obenem pa se je zelo hitro povečeval tudi uvoz. V prvem polletju je tržiško gospodarstvo uvozilo za dobrih 233 milijonov dinarjev repromaterialov in opreme. Delež uvoza v izvozu znaša tako že skoraj 90 odstotkov. Tehtnica se je začela nagibati že v drugi polovici lanskega leta. Nobena novost namreč ni, da je tržiška industrija pretežno predelovalna in zato močno odvisna od tržnih dogajanj in od uvoza. Kljub temu so Tržičani v šestih mesecih letos še vedno več izvozili kot uvozili, ter ustvarili zunanjetrgovinski suficit v vrednosti skoraj 44,7 milijona dinarjev. Glavni izvoznik je tovarna obutve Peko, ki je ustvarila 82 odstotkov celotnega izvoza občine. Republiška resolucija omejuje vse vrste porabe, tudi investicijsko, ki se mora gibati v skladu z gibanjem dohodka. Vlaganja v naložbo so se v prvem polletju povečala za 31 odstotkov. Izvršni svet skupščine občine Tržič je poročilo o gospodarskih gibanjih v prvih šestih mesecih letos dobro pretresel. Menil je, da je tržiško gospodarstvo kljub zaostrenim pogojem doseglo vrsto ugodnih rezultatov ter posebej izpostavil uresničevanje dogovora o razporejanju dohodka, katerega odraz je tudi večja akumulacija. Vendar pa je treba na uspehe gledati tudi z vidika sedanjih razmer pogojev gospodarjenja. Vse večje podražitve osnovnih vrst materiala in energije bodo vplivale na zmanjšanje ekonomičnosti -poslovanja. Tudi omejene možnosti uvoza surovin in reprodukcijskega materiala bodo motile industrijsko proizvodnjo. Zato je izvršni svet izpostavil dvoje področij, ki bi jima morali v vseh organizacijah posvetiti izjemno pozornost. Prvo je gospodarna poraba surovin, storitev in energije, drugo pa izvoz, pri katerem naj bi delavci čim bolj presegli plane in ocenili možnost prodaje na tuje tudi v tistih sredinah, ki doslej Se niso bile vključene. Čas za usklajevanj S pripravo planskih dokumentov za srednjeročno obdobje v, tržiški občini koliko kasnijo, zato je zdaj res zadnji čas usklajevanje potreb in možnosti Priprave na nove srednjeročne plane segajo že v začetek lai leta, ko je bila spreljana vsestranska strokovna in politična a sočasnost planiranja kot osnovne značilnosti in zahteve sistema pripravljanja srednjeročnih načrtov. Za pripravo družbenega plana občine Tržič je bila irnei komisija izvršnega sveta za družbeno planiranje, ki s svojimi pokriva vsa področja družbenoekonomskega razvoja. Na osnovi nega delovnega programa je komisija pripravila podoben prh za vse nosilce planiranja. Predlog občinskih smernic, ki naj bi ga upoštevali pri izdelavi lastnih smernic razvoja oziroma razvojnih možnosti, je bil sprejet v zborih skupščine občine a> lani. Do letošnjega januarja je planska komisija sodelovala z nosilci planiranja pri oblikovanju njihovih smernic, potem" morala preveriti usklajenost z občinskim dokumentom. Smernice bile tudi osnova za sestavo delovnega osnutka dogovora o planov občine Tržič. Iz objektivnih razlogov je v prvih mesecih, določenih za u vanje interesov, planska aktivnost nekoliko popustila. Planska" sija je v tem obdobju posvetila pozornost predvsem izdelavi cba za sestavo dogovora o temeljih plana občine, analizi možnosti v komunalno infrastrukturo po krajevnih skupnostih, upošteva »oči sredstva zamišljenega novega samoprispevka, ter ponovni gospodarskega razvoja glede na zaostrene pogoje gospodarjenja Razprava o osnutku dogovora o temeljih plana občine Trnci sklenjena konec septembra, tako da bo predlog tega dokui mogoče obravnavati v oktobru. Analize razvojnih možnosti v temeljnih in drugih organi združenega dela so bile izdelane in sprejete novembra lani, do m«. pa tudi smernice razvoja. Kljub številnim delovnim pripomočka nekatere od njih dokaj splošne, tako da je bilo težko ugotavliatrl hovo usklajenost z občinskimi, iz istega razloga pa se je zatikal pri izdelavi elementov in temeljev planov. Pri planiranju najbolj kasnijo temeljne organizacije zdi dela. Smernice so sicer sprejele vse, vendar pa marsikje Še n kako bi oblikovali elemente. Njihova prevelika splošnost je usklajevanje tako znotraj temeljnih organizacij kot med te organizacijami in krajevnimi skupnostmi ter med temeljnimi zaci jami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Na analize razvojnih možnosti interesnih skupnosti d mil gospodarskih dejavnosti žal ni bilo pravega odziva. Večina bila usklajena s stvarnimi možnostmi, zato bi bile on temeljnih organizacij še bolj potrebne. To napako bi morali zdaj, ko so osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih o teresnih skupnosti, ki vsebujejo na novo prevrednotene sred usmeritve, v razpravi. Aprila lani so se začele tudi prve akcije za pripravo sred ' planov v krajevnih skupnostih. Zaradi pomanjkanja strokovn^k prav tu pričakovali največ težav. Kljub vsemu so do konca rn«' l*«# vseh krajevnih skupnostih pripravili elemente, tako da hn * pospešiti proces usklajevanja. Pri tem bo verjetno največ; deležna razprava o usmeritvi sredstev iz novega samoprispevi. Poudariti velja, da je v dokumentih krajevnih skupnosti prisotno reševanje skupnih vprašanj oziroma potreb z drui njimi krajevnimi skupnostmi. Zato naj bi usklajevanje v mesecih dalo več poudarka združevanju sredstev, na družbene domove, ceste in podobno. Konkretno delo na področju izdelave prostorskega nI 4 začelo šele januarja letos, ko so vsi uporabniki prostora preiel' V teh dneh bodo elementi iz ankete obdelani, sistem iz i rani " njeni s kartografskimi prispevki, tako da bo gradivo lahko obra" komisija za prostorski plan pri skupščini občine Tržič. Nelikvidnost hromi sklade Zaradi neizpolnjevanja samoupravnega ma o financiranju investicij v krajevnih nostih in dogovora o gradnji družbenih obi so ogrožene nekatere naložbe in rok zQ S kredita za dom upokojencev Iz poročila o uresničevanju programov sredstev in skladov skupščine občine Tržič za prvih osem letošnjih mesecev je razvidno, da sredstva krajevnega samoprispevka za gradnjo družbenih objektov dotekajo pn načrtu. Težave pa 86 po javljajo pri izpolnjevanju obvezno sti temeljnih organizacij združenega dela, predvsem zaradi omejevanja letošnjih izplačil i/, skladov skupne porabe ter zaradi nelikvidnosti V skupni vsoti predstavlja izpad kar 7#3 milijona dinarjev Ce organizacije združenega dela ne bodo izpolnile zastarelih obveznosti še ta mesec in če ur bodo »rezervirale« denarja za naslednje mesece, skup ščina občine ne bo mogla v roku. to je do konca septembra, vrniti celol nega posojila /.a dom upokojencev. Konec leta kršiteljev ne bo Izvršni svet skupščine občine Tržič sproti spremlja spoštovanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Tako so bili na področju gospodarstva v prvem polletju v primerjavi s prvim trimesečjem, ko so organizacije združenega dela presegle skupno maso za 4*3 odstotka, doseženi ugodnejši rezultati. Sredstva za osebne dohodke so porasla le za 16,7 odstotka, glede na dohodek pa bi lahko za slabih 22 odstotkov. V prvem polletju je izvršni svet obravnaval šest možnih kršiteljev dogovora, vendar je razlog za njihovo prekoračitev sezonski značaj proizvodnje. Predvidevajo, da bodo do konca leta rast dohodka uskladili z rastjo sredstev za ošabna dohodke. Na področju negospodarstva je bila v prvih šestih meseeih letos masa za osebne dohodke prekoračena za 2,8 odstotka. Pojavilo se je trinajst možnih kršiteljev, ki so vsi, razen osnovne šole heroja Grajzerja in Zdravstvenega doma Tržič, navedli opravičljive razloge. Po natančnejših pogovorih v teh dveh kolektivih pa je izvršni svet ocenil, da konec leta po vsej verjetnosti v tržiški občini ne bo nobenega kršitelja dogovora o razporejali ju dohodka Težave, ki siromasi jo krajevnega samoprispevka žajo tudi pri sredstvih ranje negospodarskih in\ družbenih služb. P0 letos ' samoupravnem sporazumu sistem financiranja naložb jevnih skupnostih se j* nateklo tako malo denaru resno ogroženi nekateri « jekti. asfaltiranje krajevne Podljubelju. nadaljevanje ceste v Brezjah pri Tržiču ditev vpadnice v Palovče naložbe v krajevnih sk Ravne, Jelendol in Lom žičem. Primanjkljaj v prvih mesecih predstavlja okrv»£ jona dinarjev. Normalno pa pritekajo za pripravo in komunalno zemljišč. Najpomembnejši programa je gradnja križjš1* industrijska cona. Tudi $n ' dveh skladih ni posebnih i Sredstva za nacionalizirani bena zemljišča so vložili območja T-5. sredstva od vojaških objektov pa za u programa občinskih hla^o zerv. Izvršni svet. ki j? ponv ravnaval, predlaga skupV zborom, da potrdijo njegov« naj vse organizacije id dela, ki doslej niso izpolnile obveznostih iz sprejetega ravnega sporazuma o fina**' investicij v krajevnih sku dogovora o gradnji druž! jektov. (Kenijo možnost u v oktobru oziroma do konca * tedaj bo po mnenju izvršne*« potrebno ustanoviti tudi upravno enoto za komunala* nje stavbnih zemljišč pn P komunalni skupnosti ki i*! novim letom začela delati. S Meje niso več ovira Štirje kmetje so na Logu zamenjali zemljišča in /ern,jo v Precej velikih kosih, zato itnajo sedaj namesto 36 le 16 kosov - Prednost je T^Z'^ Udja in cenejša proizvodnja V ravninskem delu vasi Log, na tta bregu Poljanščice ležijo kmetije, sodobno urejene in no obdelane. Gospodarji so se I prvimi v škofjeloški občini odlo-m preusmeritev v živinorejo in tem dosegajo zelo lepe uspehe, rij Stanonik se ukvarja z mlekar-wn in prašičjerejo, Matevž Dem-f-Jejlar s pitanjem govedi in mle-itvom, enako se je usmeril tudi »tfvt Demšar-Vodnik, bolj z . J»jo pitancev kot mlakarstvom pa * ukvarjajo na kmetiji Pavla Bo--^fcJ*-Planinčarja. ^Se večjo uspešnost pa je ovirala jjj^robljenost zemljišč. Njihovi ^f^vniki in njive so bili položeni drug ^drugega, kar pri ročni obdelavi ni j^viročalo težav, strojna obdelava je bila vse težja in dražja, saj je Ej^ptevala vrsto voženj sem in tja, ^iko porabo goriva pa tudi čas iji vse bolj dragocen. Razen je bilo pri vsakem delu treba ' na meje, ob njih pa so ostajali lelani pasovi, ■to so lastniki zemljišč že pred leti dali pobudo za zložbo in no razdelitev zemljišč. Ob kmetijsko-zemljiške skup-Skofja Loka, je bila pobuda »pomladi uresničena. Kmetje u*d sabo zamenjali zemljišča na čju. ki je merilo 32 ha in delo-*i v ravnini, deloma na bregu. d» poenostavitve postopka, so Mirijo izvedli z medsebojno rajavo zemljišč, kar so lahko ličili le zato. ker kmetje niso drug drugemu pod prste in IjtvaJi koliko je ta ali ona njiva t*, temveč so menjavi njiv do-¥Ji popolno soglasje. Hkrati so ijišča uredili tudi za strojno *Uvo, tako da so poravnali ozare zredili nove poti. pred tem pa sva z Demšarjem sama zamenjala okoli ha zemlje. Sedaj imam vse zemljišče v glavnem v dveh parcelah in vse blizu doma. Najbolj oddaljena njiva je približno 300 metrov daleč, medtem ko sem prej imel najbolj oddaljeno njivo skoraj kilometer stran od kmetije. Ker smo poravnali tudi ozare, bo Eridelek krme boljši, stroški pa se odo zmanjšali.« ne akcije koristne, čeprav je vsak posebej nekaj pridobil in nekaj izgubil. Pred tem je bila zemlja razdeljena tako, da je vsak imel nekaj slabše in nekaj boljše zemlje, na kar se sedaj nismo mogli ozirati. Vendar še enkrat poudarjam, da je korist nedvomno večja.« zelo Konec zapletom Kamnik — Status čistilne naprave, ki so jo ob Kamniški Bistrici v Domžalah skupno zgradili Dornžalčani in Kamničani, še vedno ni urejen, čeprav je stara že nekaj let. Njena smotrnost, da čisti odpadne vode industrije Domžal, Kamnika in Mengša, je nesporna. Toda zatika se pri dogovarjanju, v kakšnem okviru bo poslovala. Se vedno dela kot enota domžalskega Komunalnega podjetja. Pobuda, ki sta jo podprla tudi izvršna sveta obeh občin, da se pri domžalskem komunalnem podjetju osnuje tozd čistilna naprava je obstala na sredi poti. Delavci čistilne naprave so se na referendumu izrekli za ustanovitev tozda, toda njihova odločitev ni bila uresničena. Na pol poti je tako ostalo tudi združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo čiščenja odpadnih voda, ki se zbirajo pri komunalnih skupnostih. Lani so namreč povišali ceno čiščenja odpadnih voda za pet dinarjev in se dogovorili, da bodo polovico tega denarja namenili za dograditev čistilne naprave, ki bo izdelan program. Program pa je seveda zelo težko izdelati, če ni zgrajen niti sistem dogovarjanja. Zapleti odmevajo tudi v organizacijah združenega dela, tovarnah, ki so priključene na čistilno napravo, saj nekatere domžalske še vedno ne plačujejo prispevka za čiščenje odpadnih voda. Iz kamniških pa prihaja protest, zakaj morajo plačevati dvojni prispevek: za čiščenje odpadnih voda, območni vodni skupnosti pa Se vedno za onesnaževanje voda. Kamniški izvršni svet je zato na zadnji seji podprl predlog, da se osnuje posebna delovna skupine, v kateri bodo predstavniki komunalnih skupnosti, komunalnih podjetjih in izvršnih svetov obeh občin. Razrešila bo odprta vprašanja in oblikovala bodočo usmeritev ter organizacijo in delovanje čistilne naprave. Istočasno pa je kamniški izvršni svet naslovil na območno vodno skupnost vprašanje, zakaj organizacije združenega dela, ki plačujejo prispevek za čiščenje odpadnih voda, še vedno obremenjuje prispevek za onesnaževanje voda. M v. Gozdu premalo dajemo »Ze nekaj let smo se pogovarjali o zložbi zemlje, letos pa smo to naredili«, pravi Matevž Demšar-Jej-lar. »Tja do Jurja sem imel pet Sarcel in nobena ni bila večja od pol ektarja in ko je bilo delo na njivi, sem s stroji vozil gor in dol pa vsega skupaj nisem veliko naredil. V celoti sem imel prej 14 parcel, sedaj pa imam le štiri. Največja prednost zložbe je v lažji obdelavi, vse se bo dalo strojno obdelati, medtem ko je bilo prej treba ozare pokositi s koso pa še časa bomo precej prihranili.« »Vso zemljo imamo sedaj . . ... blizu doma,« je povedaiai Lojzka Mengeška gozdna semenarna ima letos veuko BogatajPlaninčarica^ »Delo je lažje gaj smreka obilno obrodila - OdkupO- m manj stroškov bo. Sedaj, ko se > J J n • nafta tako hitro draži, že vožnja na Vala OO tudi Storže S pOSekani/l Smrek — FrOlZ- £d"ijpri ^.^b^ vodnJo gozdnih sadik težko načrtuje, saj se pri zemljiška skupnost škofja Loka. Ce nas še premalo zavedamo, da je treba v gozdove bi mogli vse stroške nositi sami, bi /..j; sj najbrž težko zmogli.« luai Via6 ° " Pred izvedbo melioracije so imeli najmanjši kmet in sem nj zamenjal,« je dejal Jurij «»k. Približno ha in pol je v poštev za zamenjavo. Ze Njegov soimenjak in bižnji sosed Matevž Demšar-Vodnik je zamenjal štiri ha. »Pri nas smo že prej imeli klina se širi V *dtem ko se je letos steklina močneje širila vljiški in jeseniški občini, pa se je zdaj ela pogosteje pojavljati tudi v ostalih treh henjskih občinah Qtem ko so letos 19. maja na Zg. kem uplenili lovci prvo steklo S*,* letošnjem letu v kranjski it je bilo do 23. septembra, ko je odkrita zadnja stekla lisica, J'Ijenih vsega skupaj sedem fli živali. Kot kaže, se je bolezen Ur Jezerskega prenesla po vsej *i, Kokre, saj je bila stekla lisica na tudi v Fužinah. Bolezen °*lej pojavila izključno na lisi-'Jjodtem ko jo na ostalih Živalih «i bilo opaziti. Po podatkih, ki jih veterinarski inšpektor skup-občine Kranj, je bilo tudi J Primerov, ko se je lisica ob dnevu zatekla na kmečko °* in vdrla v hlev ali pa se je * z domačim psom. Takšno ^•.vadno obnašanje lisice da slu-d* je med temi živalmi verjetno /^obolelih za steklino, vendar ►7* bolezen da točno ugotavljati le dedom možganskega tkiva v Mtoriju. V takšnih primerih, ko sumljiva gozdna žival stepe z arim psom, je treba obvezno psa ti lovcu ali veterinarski službi 3iede na to ali je bila napadalna uplenjena in ugotovljena ho-*h pa ne. kratkim je bila ugotovljena lina tudi v škofjeloški občini in r v Danjah, o pojavu stekline pa Nišati tudi iz tržiške občine, ki jo je pred nedavnim lovec LD Kovor, je bila stekla, še dve lisici, ustre- ljeni v Podljubelju in v Dolini pa sta po prvih laboratorijskih preiskavah sumljivi na steklino. Kaže, da se je steklina, ki se je v letošnjem letu bolj pojavljala v zgornjem koncu Gorenjske v jeseniški in radovljiški občini, zajela tudi področje ostalih gorenjskih občin. Povsod veljajo še vedno ukrepi, ki so bili sprejeti ob prvih pojavih pred dvema letoma; to pomeni, da velja zapora (kontumac) za pse in mačke, cepljenje pa je obvezno za pse, ko dopolnijo starost štirih mesecev. Stikov z divjadjo se je treba izogibati, še posebej pri nenavadnem obnašanju živali, ki izgubi naravni strah pred človekom. Tudi najdenih poginulih živali ne kaže prijemati, pač pa je treba najdbo kadavra javiti veterinarski službi ali lovski družini. Le-ti imajo namreč opremo, s katero kadaver zavarujejo pred možnostjo nadaljnjega dotika in ga pripravijo za pregled v laboratorij. Ob vseh ostalih ukrepih za zatiranje in preprečevanje stekline — od povečanega odstrela lisic in pižmovk — pa bodo veterinarsko inšpekcijske službe po občinah v jeseni poostrile nadzor nad izvajanjem kontumaca, prav tako pa tudi lovske družine v svojih revirjih. Samo v lanski akciji v jeseni v kranjski občini je bilo ustreljenih 13 klateških psov in 6 mačk, v akciji aprila letos pa 7 psov in 2 mački. L. M kmetje zemljo v 26 kosih ali popreč no 9 parcel na vsaki kmetiji. Pri tem je imela samo Jejlarjeva kmetija 14 kosov zemlje. Po zamenjavi pa se je število parcel zmanjšalo na 16 oziroma 4 na kmetijo. Razen, da se je zmanjšalo število kosov zemljišč, so bile odpravljene nerodovitne meje prejšnjih parcel, poti in gozdni robovi ter druge ovire, ki so prej onemogočale bolj učinkovito uporabo mehanizacije. Agromelioracije so izvedli na 7 hektarih zemljišč in zgrajenih je bilo 1000 metrov novih poti. Skupni stroški vseh del so znašali 420.000 dinarjev. Kmetijsko zemljiška skupnost je krila 90 odstotkov materialnih stroškov oziroma 288.000 dinarjev, kar je soraj dve tretjini celotnih stroškov. Stroške komasacije oziroma menjave zemljišč so pokrili tako, da je geodetska dela izvedla geodetska uprava na stroške občinskega proračuna, stroške menjalnih pogodb bo pokrila kmetijsko-zemljiška skupnost, ostale stroške menjave in stroške urejanja zemljišč pa so plačali lastniki v sorazmerju z obsegom zemljišč v zamenjavi. Na ta način je akcija v zadovoljstvo vseh udeležencev do-čivela popoln uspeh. Zamenjava zemljišča na Logu je bil prvi večji poseg pri izvajanju zemljiških posegov v škofjeloški občini in je bila zato deležna Še večje podpore ter pomoči ustreznih služb in organov in je bila tako uspešna predvsem zaradi popolnega soglasja kmetov. Izvedba komasacije na Logu je doživela tudi veliko odmevnost pri kmetih na drugih področjih občine. Na podlagi izkušenj kmetov z Loga sta kmeta Stanovnik in Frlic iz Vo-lake že zamenjala med sabo 4 ha obdelovalnih zemljišč. Potrebe po komasacijah pa so še v več krajih. Med drugim je to v Gorenji vasi, Selcih, na Sorskem polju in v nekaterih hribovskih vaseh. Zanimanje je vse večje in kmetijska zemljiška skupnost Skofja Loka predvideva, da bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju izvedla komasacije na približno 200 ha zemljišč. L. Bogataj Slike: F. Perdan Mengeš — Semesadike iz Mengša je specializirana delovna organizacija za pridobivanje gozdnega semena in sadik za pogozdovanje, dodatno pa gojijo tudi sadike za hortikulturo in najlepše storže, ki bi bili sicer odpadek, dodelajo za okrasne storže. Mengeška semenarna gozdnega semena pokriva 90 odstotkov jugoslovanskih potreb, opremljena je s sodobnimi čistilnimi stroji in kar je bolj pomembno, s hladilnicami. Prvo so zgradili pred šestnajstimi leti, dve lani. Iz sušilnice, ki je lani posušila 760 ton semena, gre tako seme v hladilnice, kjer lahko počaka štiri do deset let. Obrodi smreke in drugih iglavcev so periodični, pri smreki na šest do osem let. Semesadike imajo 62 hektarov gozdnih drevesnic, v katerih vsako leto vzgojijo 5 milijonov sadik smreke za pogozdovanje ter štiri milijone sadik macesna in drugih vrst. Letno pa zraste tudi do 12 milijonov sadik za presajanje. Iz-važajo predvsem okrasne storže, v zadnjih treh letih so jih na tuje prodali za 8 milijonov dinarjev. Vse stroje za gozdno drevesničarstvo morajo kupiti na tujem, posebej jih morajo naročiti, saj je potreb po tovrstni mehanizaciji malo in v Evropi je le nekaj manjših izdelovalcev teh strojev. Letošnje vreme je bilo za gozdne * drevesnice dokaj neugodno. Pravočasno niso morali opraviti nekaterih del, zato bo potrebni višinski prirastek sadik manjši. Letos pa je obilno obrodila smreka do nadmorske višine 900 metrov pa tudi pri nekaterih drugih iglavcih je obrod dokajšen. Zato imajo te dni pri Semesadikih obilo dela. Seme bodo zbirali do konca leta ter januarja in februarja prihodnje leto. Imajo posebej usposobljene skupine obiralcev, kajti vsak storž je treba odtrgati na drevesu. Za naporno delo — storže zbirajo ne le v Sloveniji, temveč tudi v ostalih predelih Jugoslavije — težko dobijo dovolj obiralcev, saj je delo sezonsko. Zato si prizadevajo, da bi pri posameznih gozdno gospodarskih organizacijah imeli svoje skupine obiralcev. Kot zelo uspešna oblika se je letos pokazalo sodelovanje z Gozdnim gospodarstvom Tolmin, kjer so Komunala ni kršitelj Radovljica - Med temeljnimi in delovnimi organizacijami radovljiške občine, ki so kršile družbeni dogovor o razporejanju in delitvi dohodka v prvem polletju letošnjega leta so v občini omenili tudi delovno skupnost skupnih služb Komunalnega gospodarstva Radovljice. Komunalno gospodarstvo združuje temeljne organizacije združenega dela na Bledu, v Radovljici in v Bohinju. Delovna skupnost Komunalnega gospodarstva pa v prvem polletju letošnjega leta ni bila kršitelj družbenega dogovora. Delovna skupnost danes zaposluje osem delavcev. Lani so zaposlili dva delavca, ki pa sta bila bolezensko odsotna dalj časa in so zato lani za osebne dohodke namenili manj sredstev. Letos pa je bilo treba tema delavcema zagotoviti normalne osebne dohodke in se je razumljivo masa za osebne dohodke povečala. Število na novo zaposlenih delavcev se torej letos ni povečalo in tudi bruto osebni dohodki na zaposlenega so porasli le za 1 odstotek. V ostalih temeljnih organizacijah združenega dela Komunalnega gospodarstva je povečanje osebnih dohodkov znatno večje kot v delovni skupnosti skupnih služb, kjer pa imajo zaposleni delavci boljšo kvalifikacijsko strukturo kot v ostalih temeljnih organizacijah. D. Sedej se dogovorili s člani alpinističnega kluba, izurjenimi plezalci, ki so pri letošnjem dobrem obrodu nabrali dnevno tudi po sto kilogramov. Gozdarji iz drugih predelov Jugoslavije ponekod tudi sami zbirajo seme in ga pošiljajo v Mengeš ali pa na obiranje pdhajajo skupine mengeške semenarne. Iz storžev v mengeški semenarni izluščijo seme, nakar izberejo lepše, jih žvepljajo v posebni komori, ter prodajo kot okrasne storže. Posebej letos, ko je obrod smreke velik, jih nameravajo veliko izvoziti. Z gozdarskimi obrati za kooperacije so se dogovorili, da bodo kmetom svetovali naj sečnjo smreke predvidijo v oktobru, saj bodo s posekanih smrek lahko nabrali veliko storžev, ki jih bo odkupila mengeška semenarna. Za okrasne namene bodo prišli v poštev tudi že odprti storži s tja do marca posekanih smrek. Semesadikam pa znatne težave povzroča načrtovanje proizvodnje gozdnih sadik in s tem tudi gozdnega semena. Sadike za vzrast potrebujejo dve do štiri leta in že tedaj, ko jo posadijo, bi morali vedeti komu jo bodo prodali. V preteklih letih se je že dogodilo, da so morali gozdne sadike, ki pač ne morejo čakati v skladišču, uničiti. Prizadevajo se, da bi se pogodbeno dogovorili z odjemalci, vsled česar bi bila tudi cena sadik nižja, saj ne bi vsebovala tveganja. Doslej so uspeli, da so se pogodbeno dogovorili le za 20 odstotkov proizvodnje. Gozdna gospodarstva sicer planirajo, koliko sadik bodo potrebovala oziroma koliko hektarjov bodo pogozdila. Toda ne vselej realno, kajti še vedno jih bolj stimulira izkoriščanje gozda kot vlaganje v gozdove. Problem je širši in ne moremo ga zožiti zgolj na gozdna gospodarstva. Preveč mislimo na to, koliko lesa nam bodo dali gozdovi in manj, koliko je treba gozdu vračati. Tudi akcije za razširjeno gozdno biološko reprodukcijo se le počasi prebijajo. Lesna in papirna industrija vse bolj iščeta domače surovine. Tako papirna industrija dodatno denarno podpira tako imenovano premeno gozda, ko posekajo slabši gozd ter zasadijo novega. Papirna industrija bi financirala najmanj tisoč hektarov premene gozda, saj je korist dvojna: nekaj lesa da tudi slabši gozd, s premeno pa bi to zemljišče dalo znatno več lesne mase. Toda pri gozdarjih akcija ne najde potrebnega odmeva. Dober zgled je in-industrij8ka plantaža Incel pri Banja Luki, kjer so pred šestnajstimi leti na pobudo papirne in celulozne industrije zasadili 7000 hektarov, letno pa zasadijo še 500 do 600 hektarov. Prvi zasadi bodo po dvajsetih do petindvajsetih letih dali preko 500 kubičnih metrov lesa na hektar. Ob podatku, da glede na zmogljivosti v Jugoslaviji letno manjka 5 milijonov kubičnih metrov lesa — na aprilskem posvetovanju na Tari pri Titovih Užicah so ga povedali jugoslovanski gozdarji — do vsekakor treba temeljito dograditi skrb za enostavno in razširjeno gozdno biološko reprodukcijo. M. Volčjak G LAS8.STRAN: OPREDELITEV Po njihovem načrtu naj bi najprej zavzeli vas in železniško postajo Nomenj na progi Bohinjska Bistrica—Jesenice. Tam so nameravali ustaviti jutranji vlak, ki je vsako jutro vozil delavce na Jesenice, ter se z njimi odpeljati v Bohinjsko Bistrico. Tam naj bi se jim pridružili Še uporniki iz bohinjskega kota. Ce ne bi pripeljal jutranji vlak, bi bilo za Jeseničane znak, da je osvoboditev Bohinjske doline uspela. V tem času naj bi tudi oni osvobodili vso Zgornje-savsko dolino. Ko bi bilo to končano, naj bi se obe skupini združili in nato skupaj krenili naprej na Kranj. Kot oborožitev so imeli na voljo samo okoli petdeset različnih pušk. Nekatere so imele samo po nekaj nabojev, vsi drugi pa so bili oboroženi samo z drvarskim orodjem in drugim, kar so pač imeli pri roki. Toda zaradi izdajstva so bili Nemci točno obveščeni, kaj se dogaja in kakšen načrt imajo uporniki. Bliskovito so udarili, da bi načrt onemogočili že v začetku; uporniki jim zaradi slabe oborožitve in slabe celotne organizacije niso mogli biti kos. Ze pred uporniki so Nemci vdrli v Nomenj, takoj ustrelili pet prebivalcev in zažgali njihove hiše. Ko so potem v nekaterih hišah v sosednjih vaseh med preiskavo našli nekaj orožja, so njihove lastnike žive zmetali v goreče hiše. Vse ljudi po vrsti so aretirali in jih veliko odpeljali v koncentracijska taborišča. Manjši del upornikov, ki se ob prvem sovražnikovem udarcu niso razšli, se je umaknil v bližino Bleda. Zadnji večer starega leta so izvedli vojaško akcijo v neposredni bližini Bleda, nato pa so se na smučeh in krpljah. ki so jim jih preskrbeli prebivalci okoliških vasi. umaknili v globokem snegu v planšar-ske koče na Lipanjsko planino in na Jelovico. Tam so jih napadli nemški smučarji. V dramatičnem in hudem boju. ki je trajal ves dan pri dvaintridesetih stopinjah pod ničlo, so izgubili nekaj tovarišev in se v trdi noči prebili iz obroča. Ko je med pripravljanjem vstaje skupinica borcev Cankarjevega bataljona prišla v jeseniški kot in se sestala s terenskimi aktivisti, so tudi tam takoj ustanovili mobilizacijski štab in naredili načrt vstaje. Sklenili so. da bodo najprej razorožili orožnike na Dovjem, nato pa obmejno posadko v Mojstrani in ustavili železniški promet na progi Kranjska gora —Jesenice. Z dobro organiziranim napadom jim je uspelo razorožiti vse orožnike in jim zapleniti deset kosov raznega orožja ter večje količine streliva, bomb in razne vojaške opreme. Toda napad na graničarsko posadko, ki jo je opozoril napad na orožniško postajo v Dovjem, se ni posrečil; graničarji so pričakali partizane v zasedi dobro pripravljeni in vse njihove napade odbili. V tem pa so tudi že intervenirali Nemci z Jesenic in tako rekoč v kali zatrli uporniško akcijo. Cankarjev bataljon je tedaj zaprl Poljansko dolino, da bi nemške postojanke južno in zahodno od Poljan izoliral od glavnih nemških sil v škofjeloški in kranjski dolini, obenem pa preprečil preseljevanje ljudi z obmejnega pasu, ki je bilo že napovedano. Tako je nemška četa, ki so jo poslali iz Škofje Loke kot okrepitev v Poljane, padla v dobro pripravljeno partizansko zasedo; izgubila je oseminsedemdeset vojakov. Akcije bataljona so se vrstile brez prestanka. Tako je dva dni po tej akciji pri Poljanah skupina hrabrih partizanov, preoblečena v zaplenjene nemške uniforme, z zvijačo vdrla v škofjeloške sodniške zapore in rešila nekaj političnih zapornikov. Iz velike aktivnosti Cankarjevega bataljona je nemški vojaški štab »Jug« z generalom Schreverjem na čelu lahko razbral, da poteka glavna partizanska aktivnost le južno od Poljanske Sore. zato je zbral vse svoje sile in jih vrgel na to območje. S šestimi bataljoni in z vsemi tamkajšnjimi posadkami je zaprl Poljansko Soro od Gorenje vasi do Medvod in od Gorenje vasi do Lučenj. Obenem pa je dosegel pri komandi XI. AK v Ljubljani, da so italijanske sile zaprle razmejitveno črto. Tako se je Cankarjev bataljon, ki se je razporedil za obrambo na Pasji ravni. Bukovem, Kovskem in Valterskem vrhu, znašel obkoljen z vseh strani. Ko so prve nemške enote zadele na položaj bataljona, se je vnel hud boj, ki je trajal vse do noči. Ta boj je Nemcem prizadel hude izgube, bataljon pa se je z mrakom prebil iz sovražnikovega obroča in blizu Škofje Loke prekoračil Poljansko Soro, nato pa še Selško Soro in se nastanil na Mohorju. Tako je povsem izigral velike nemške sile, ki so s približno štiri tisoč možmi še naprej udajale v prazno na obeh straneh Poljanske Sore. V boju na Pasji ravni je imel bataljon osem mrtvih in sedem ranjenih tovarišev. Tudi Ivan je bil v boju na Pasji ravni laže ranjen v nogo in ni mogel hoditi; zato so ga borci bataljona med umikom z njegovim privoljenjem zakopali v seno v kozolcu neke osamljene kmetije, ne da bi gospodar vedel za to. Pozneje so ponj prišli terenski delavci. Enako so naredili tudi z drugimi ranjenci. Ves čas, ko je Ivan ranjen sameval na samotni kmetiji v Poljanskih hribih, ni imel nobenih vesti, kaj se dogaja z bataljonom. Gospodar, pri katerem se je Ivan zdravil, je vedel povedati le to, da so Nemci po umiku bataljona še tri dni preiskovali gozdove na obeh straneh Poljanske Sore ter pri tem prijeli in odpeljali mnogo ljudi, potem pa se je vse pomirilo. V nemških postojankah, ki so se po vstaji spet povsod obnovile, pa je spet bilo prejšnje število orožnikov in vojaštva. V tem svojem samevanju je imel Ivan dolge pogovore z gostoljubnim in pogumnim gospodarjem, ki je tudi imel sina v partizanih. Že ko so Ivana pripeljali ranjenega k njemu, je gospodar po govorjenju in obnašanju komandanta Gregorčiča do njega videl, da gre za višjega funkcionarja. V začetku je gospodar samo spoštljivo odgovarjal na vsa Ivanova vprašanja in govoril le o vsakdanjih rečeh. Ko pa je videl, da je Ivan zelo domač, ni bilo konca in kraja njegovih vprašanj. Ob neki priložnosti je dejal Ivanu: »Povej mi, tovariš, ali je imel moj sin prav, ko je zahteval od mene ob začetku preseljevanja naših ljudi, da če bo prišla tudi moja družina na vrsto, naj zažgem dom in grem v gozd?« Nato je nadaljeval: »Res. da sovražim fašiste iz dna duše in tudi verjamem, da ne bodo spravili podse vsega sveta, kot mislijo. Prepričan sem tudi, da bodo na koncu potegnili krajši konec, tako kot se je zgodilo po prvi svetovni vojna z Nemčijo in Avstrijo ali pa svoj čas z Napoleonom. Toda da bi sin zažgal svoj dom. čeprav dobro ve, da bo kot edinec jutri gospodar v njem, tega ne morem razumeti. Se teže pa razumem to, da zahteva kaj takega tudi od mene« Malo je pomolčal, nato pa nadaljeval: »Vse doslej sem živel v prepričanju, da je ni stvari, ki bi jo on naredil drugače, kot misliva midva z ženo in kot bi želela. Ko pa so Nemci začeli preseljevati prve družine tu pri nas in ko je on to zvedel, je kot da bi mu bili Nemci že pa petami, pridivjal domov iz doline, začel nositi skupaj svoje stvari in se preselil v senik na rovtu. Na vso mojo jezo in prepričevanje ter materine solze je ostal gluh an ponavljal je samo to. mene živega Nemci ne bodo nikamor odpeljali. Danijel je zavrtel boben, Katja je odprla in izvlekla. Veliko odgovorov je še ostalo - Foto: M. Ajdovec Jesenski izlet naročnikov Glas Sončna Primorska Gora iz naše uganke ni Triglav, tudi Jalovec ne in ne Rjavi odgovorih je pisalo tudi Mangart, fn še druga imena naših i vrhov. Vse to kaže. da uganka le ni bila tako lahka, kot nam je™ bralec Evgen. Res pa je, da je zelo veliko pisem prispejo * uredništvo s pravilnim odgovorom ŠKRLATICA. In te smo Za pomoč smo poprosili malo Katjo in Danijela iz vrtca J bobna sta izvlekla odgovore naročnikov: OBLAK Manja, Smlednik 52, 61216 Smlednik FERJAN Franc, Ribno 102, 64260 Bled KERN Ivanka, Sp. Bitnje 3, 64209 Zabnica GOGALA Mara, Prešernova 16, 64260 Bled MEDVED Angela, Tacen 12, Šmartno pod Šmarno g0rn i S KRIZNAR Pavle, Zg. Bitnje 158, Zabnica PRAPROTNIK Francka, Kovor 60,64290 Tržič KAVCIC Rafko, Dražgoše 5,64228 Železniki TUR8IČ Pepca, Sorlijeva 8, 64000 Kranj MRAK Anton, Kejžarjeva 39 64270 Jesenice REGOVEC Pavla, Mihael, Dvorska vas 34, Begunje ZUMER Jože, Voklo 69, 64208 Šenčur ŠKRJANC Jože, Lahovče 16,64207 Cerklje ZADEL Henrik, Kolodvorska 50,64260 Bled VILFAN Jože, Zg. Bitnje 22, Zabnica JEREB Francka, Pod jelovo brdo 19, Sovodenj Centri V tolažbo vam, ki vam tokrat žreb ni bil naklonjen zeha* sreče spomladi. Marca bo šel na pot naš naslednji avtobus zvrer Vam pa, ki ste med srečeneži. kličemo nasvidenje v oktobra 1980, ob 7. uri. Dobimo se pred skupščino občin« ■ boste kakorkoli zadržani in se zato izleta ne bi mogli udeleft sami izberete sorodnika ali prijatelja, ki bo šel z nami. namesto« C*PGu* Mednarodni bridge turnir Bled — Od 1. oktobra do 5. oktobra bo v Festivlani dvorani na Bledu 13. mednarodni turnir »bridge Bled 80«, ki ga za okoli 600 udeležencev iz vse Evrope pripravlja organizacijski komite. V sredo, 1. oktobra, bo najprej moštveno prvenstvo mestnih reprezentanc Evrope, v naslednjih dveh dneh bosta drugi in treriii krog, v soboto pa boni' turnir parov. V nedeljo bo '"SIJ laM5v.™»>vike* Mednarodni bridm* h.mri na Bledu že od leti lS*v| letih so imeli največ uspe* r valci iz Avstnje. 20 MATJAŽ CHVATAL »Uf, še zdaj prav ogabno smrdi po tvojem dreku,« mi namigne Rožle. Zdrave in Rožle sta ponovno presenečena nad drugo veliko dvorano. Med hojo navzdol, proti velikemu kapniku nekajkrat postaneta in občudujeta gozdičke kapnikov, od katerih so nekateri visoki tudi do dva metra. Ze njihovi velikosti se čudita. Popolnoma pa otrpneta pri gigantskem kapniku, največjem doslej odkritem na Gorenjskem. »Oh, to je pa precej večje, kot so mi govo-rali v klubu. Vegi je stalno govoril, da je kapnik visok 6 metrov. Tale pa je mnogo več« »Rožle, daj odpri plamen na karbidovki. potem pa govori o velikosti tega giganta« Poslušal me je in odprl plamen. Cez nekaj trenutkov pa je navdušen vzkliknil: »Zgoraj je še eden, prav tako velik!« »Nisem mislil, da kaj takšnega sploh lahko obstaja,« je nejeverno rekel Zdrave. »Seveda, tupko, ko pa v življenju še nisi videl drugega kapnika kot svojega, ki pa tega imena zaradi nekajmilimetrske višine sploh ne ZaS'»UBuSman, jaz zate nisem tupko ampak Zdrave,« je rekel jezno in jecljajoče. »O, tupko se je razjezil« »Aaaali sllllišiiš, jjjjjaz nnisssem tttttuu-pavko,« je že v prav ^ozn. m prekipevajoč, j-ezi zavpil. Bušmana je st.šal Rožle. Ko bomo prišli ven, se zaradi mene lahko tudi pobijeta, tukaj pa se ne bomo prepirali. Ti Zdrave si pa res bebček, da se pustiš Bušmanu sprovocirati zaradi takega lepega psevdonima, ki ti ga daje.« »Kaj pa bos rekel na to, da so nekemu močvirniku dali jamarsko ime Magarko. Pa misliš, da se je kaj razburjal zaradi tega, ne, še celo smejal se je skupaj z ostalimi,« povem Zdravcu, ki seje že pričel umirjati. Ponovno se vzpenjamo iz dvorane proti Križišču, kjer se bomo spustili v sistem zaporednih stopnjastih brezen, ki nas bo tokrat pripeljal do dna. O tem smo vsi prepričani Opremljeni smo bolje, imamo veliko hrane! obleke, bivak opremo, po nekaj dneh nam pride pomagat transporta ekipa, ki naj bi nam pomagala izvleči vse še dobre in uporabne vrvi, medtem ko bomo stare in neuporabne pustih v breznu. Zaželel sem si bivaka, toplega čaja, morda kakšne juhice, predvsem pa tople in suhe spalne vreče. Na vsaki stopnji voda močneje curlja Prijatelji kolnejo, ker jih je že skoraj popolnoma namočilo in z zavistjo gledajo v mojega nepremočljivega pajaca. Prepričan sem da bi ta trenutek vs. trije najraje planili name m mi sekh pajaca, nato pa bi se zanj grozotno skregali in steph. Pravi užitek mi je spuščanje preko slapov, na katerih sem na prejšnjih odpravah tako preklinjal. Vendar me je kljub pajacu namočilo p« rokah do komolcev in pri patentni 2adrgi na sprednji strani telesa. Počasi se spuščam in gledam, kako se voda odbija od pajaca in pada naprej v globino tja. kjer bom tudi jaz pristal če/ nekaj kratkih sekund. S police nad Tušem opazujem prijatelje, ki nikakor ne morejo priti do sidrišča sredi stene. Ko pa jim to uspe, jim visečim tam sredi brezna, še dolgo ne U Spe vpeljati vrvi v deson-der, kar je tam potrebno početi /. eno roko. medtem ko se z drugo držiš za skalni rogelj in loviš ravnotežje. Rožle je Že ob meni. Z nič kaj veselim izrazom na obrazu zre v pet metrov globoko stopnjo upravičeno imenovano Tuš. »Do bivaka borno prišli mokri kot politi cucki,« mi namigne. Medtem pa se Zdrave zgoraj na sidrišču muči z vpeljevanjem vrvi v desonder. »Se greš tušira t?« me vpraša Rožle. ko se spustim v brezno. »Aha, samo da boš ti bolj moker kot |.i/ Le počakaj, tudi nate pride vrsta« Voda mi pravzaprav ni prezadejala nič zalega. So pa prijateln spuščali toliko bolj zverinske krike, ko so s«« spuščali skozi slap. Toda, kdo od nas jamarjev je sploh še normalen človek. V petintrideset metrov globokemu Breznu premočenih s<> bili kriki in vrišč prijateljev še toliko glasnejši Na dnu brezna sem pobral kolut z navito telefonsko lični ki |<> l< tukaj pustil eden od jamarjev na eni od pripravljalnih odprav in se počasi odpravil naprej, kolikor hitro mi je dopuščal kolut z žico in težke transportne vreče, ki sem jih imel s se boj. Spustili smo se še preko zadnjih dveh brezen in sproti odvijali žico I koluta Brez-notna je sledil ozek in nizek rov proti majhni dvorani med podornimi skalami, edinemu su hemu mestu v tem sistemu stopnjastih brezen s slapovi. Nedaleč za menoj so pi i ja t t*l 11 spuščali grozotne krike in kletvice, ko so se spuščali preko dveh majhnih brezen. I dokaj močnimi slapovi. Sedel sem na transportno vrečo Do* mu P< segel sem naš današnji cilj. Veke .* utrujenosti že lezle skupaj, verjetne ?l ko se ne bi ob meni prikazali hrupni i »Pozni smo. Enajst je ura.« »Zvečer ali zjutraj?« je RoiJeW Bušman. »Kaj bomo pa jedli?« vprašam Rc-»Ne vem, Bušman je nakupovala** »Ni videti, razen če ni nakujv zase,« mu odgovorim. »Poglej, saj je samo ena transport?*? to pa je Bušman sposoben po&pnn dneh sam.« Bušman se je smejal: kar je tukaj sem še sam lačen. JsH niste kupili sami hrane?« Zdrave je iz svoje transportne v*** nil kruh in lonček medu. »Daj na*' je rekel Rožle potem, ko je bi * nudil. »Fantki ne, to sem prinesel samert^ »O ti, prekleti egoist. Zunaj hi * * pustiti Zares ne vem, zakaj vlačim?'' jame takšne tepce.« »Saj sem vam dal Že rum. k* hočete.« »Obrazložit bi ti morali, da je kdorkoli prinese v jamo od hrane vseh, ki smo udeleženci akcije. Tak* tudi tisti, ki je bil brez denarja ia a*, ničesar kupiti dovolj, toliko da ni a*^ ti morali pravzaprav vbiti v glavo s H zajetnim kapnikom, vendar naj tik*] bližini ničesar podobnega kapnik«.«" svojo lekcijo Rožle. »A zaradi tega, da bi me zmlauk prinesel hrano zase? Daj mi malo p**n . »Zajebanec prekleti, saj si rekei % hrano zase. No, pa jo jej,« mu sdf* ma Rožle mu je dal novo besedno k* prepričal, da je ie zaradi swatJ odprave potrebno dehti hrano H imetje z drugimi člani odprave, k* lahko pride do nezaželenega razdorir do nesreče in neuspeha odprave, fc" nikakor ne smemo privoščiti. Nazaj v planinski raj ... Črtomir Zoreč Vse dokler se ne prikoplješ do tistega lesenega plotu, ki varuje čredo, da ne bi zašla spodaj v smrekovino, a ne moreš predstavljati, kje bodo te Tegošče s tako širnimi pašniki kot pripovedujejo. Pa se svet naenkrat ^"re in še preden ugledamo kočo i spodaj pod potjo, zaslišimo har "\o... Tu pa mora biti veselo, iiš in pohitiš proti koči, iz kase tako obljubljajoče vije moder Pozni smo. Zadnji žarki sonca so ( uprli v kočo in druščino pred njo, prazne steklenice, v srebrne gum-harmonike. v značke na planinci klobukih ... Se malo pa bo ušlo i Škrbino ... Doma sta Ribnikarjeva dva. Gospodinja Nada hiti streči s tistim, ji je še ostalo od opoldne. Danes J» bilo toliko Hudi. da ji je pošlo vse mleko, ves sir, le žgance še lahko skuha in mleko bo kmalu, od večerne molže, če počakate. Seveda, je lahko kaj boljšega kot koroški ajdovi žganci, zabeljeni z domačo zasko in vroče mleko? Pa ne navadno mleko, temveč tisto žlahtno, polno, sladko, ki se lahko pridela le tako visoko, na teh mehkih pašnikih. Nada in Franc Ribnikar sta upravnika v koči Kmetijske zadruge Križe na Tegoški planini že četrto leto. Pravzaprav ne upravnika, to je napak rečeno. Planšar in planšarica, ali majer in majerica, kakor pač hočete. France ima po cel dan opraviti z živino. Vsak dan mora obhoditi vse pašnike, vse krave prešteti, pregledati, če je vse v redu, če kakšna ne manjka, če se ni kakšna kaj poškodovala. Nikoli ne veš, v teh V«efo/r bilo to poletje pri Ribnika rje ti Nadi in Francetu na Tegoški planini VriKafcami. Vsak dan je bil dožiivtje ... - Foto: D. Dolenc VAŠA PISMA NEVARNO PREČKANJE PREHODOV 06 6. uri zjutraj me je v se-iHafonkem križišču pred Iskro Kranj opozoril miličnik: »Enkrat wm bo nekdo povozil!* Menda •m« naredila prekršek na pre-kodu za pešce, toda zanj očitno nisem vedela. Prihajam namreč iz gorenjske smeri in ie dlje časa m preizkušam, kateri prehod bi bil \ }*9odnejši. Po daljšem premisleku \ ** se odločila za prehod na I ifcvni cesti Gorenjska —Ljublja-i *° pred avtobusnim postaja-^iem. Treba je najprej prečkati Cf9tUče brez semaforja, nato dru t° * semaforjem in še tretje, ki je *P*t brez semaforja. Na prvem prehodu za pešce se vedno zanašala na svoje t*flekse. Pred drugo oviro sem POMtala in čakala zeleno luč, toda te človek skoraj ne dočaka, toauno avtomobili iz ljubljanske •aeri stojijo. Tako kot ostali sem •p naučila, da ni nevarno prečiti, kadar kolona stoji, zato vsi P*ici prečkajo prehod pri rdeči *«či. Na tretjem in zadnjem pre ?°du ni tako hudo, če si le buden "»dovolj spreten. Do danes je šlo vse po sreči. Vendar mi miličniki na opozorilo le ne da miru. Ali res ne znam Pešačiti po križišču pred Iskro v ^križišču magistralne ceste in kranjske obvoznice? Priznam, da imam nekaj prometnega znanja, da ne preziram prometnih znakov in opozoril, da se znam vesti na vsakem drugem križišču v Kranju ali drugod. Toda na tem križišču moje prometno znanje potemtakem velja toliko kot nič. Vprašala sem tovariša miličnika, kako naj sploh pešec pride skozi vse te zamotane labirinte modernega kranjskega križišča. Pri jazni miličnik mije svetoval, naj pol urej prej vstanem in naj se držim zelene luči na semaforju. Podrobneje sem si ogledala to mojo pot, ki jo moram čez križišče narediti dvakrt na dan. Opazovala sem dečka štirinajstih let. Čez prvi prehod je šel tako kot jaz - s pomočjo dobrih refleksov. Pred drugo se je ustavil in čakal, da mu prehod odpre zelena luč. Prižgala se je. nato pa izginila kot fatamorgana. Počakala sem še eno menjavo barv na semaforju. Ko je končno zagorela zelena, sem začela šteti in naštela so številke 13, ko je zeleno luč zamenjala rdeča. V tem času naj bi človek napravil 13 korakov, kako pa še ostale čez prehod? Zdaj varjamem miličnik-v venskih žičnicah. Smučarski k -' Triglav vpisuje nove člane m roma podaljšuje veljavnost ■ kaznice za novo sezono vsak d** od 8. do 18. ure. J.J V. Gorenjci v ligaških tekmovanjih KRANJ - Republiški ligstai -slovenski ligi so imeli to indilL vega kola za pokal pokal NtŽ enajsterice v območnih Svojo prvenstveno sezono hokejisti v prvi zveni ligi, % pa so nadaljevali tudi rokom metašice. HOKEJ - Največjo inaaaro zvezne hokejske lig« ao d Olimpije v Tivoliju. Moštvo premagali kataatrofalno TVtKr 1 tudi Jeseničani v BeoefrndvTmaš* srečanje s Crveno z ve ado. * Izidi - Crvena zvezda i Je-1_, 1:3, 1:1), Celje : Partizan *4?a?V^ Oiimpija : Vojvodina 4*0 (l-ffJv« Pari prihodnjega kola i**™ Celje, Vojvodina : Tivoli, p, veščak. Oiimpija : Crvena zv, ROKOMET - Rok Železnikov nadaljujejo * tudi v gosteh. Tokrat so v * v drugi zveni ligi gostovali «v dobile srečanje i Dl Trokut ženski ligi so Preddvoreanke ETO iz Cerknega. Prede' boljše in srečanje hren dobile. V moški slovenski liZT" dobila doma z Veliko Nedelj? ** je bilo srečanje Peko: SoST^i" Izidi ženske- Dl Trokut ^ (S:6), Preddvor : ETA Ig:6 (i Jelovica : Velika Nedelj« tfc » " Pari prihodnjega kola -T Alples : Slavonija Dl, Burin moški - Rudar : Jelovie« Peko. NOGOMET - Jeseniški n tokrat gostovali v Duplici, v nem srečanju so tokrat pri točk več imeli domačini zmagal z golom razlike I zdi - Stol: Jeseaie KOLESARSTVO -Save Bojan Ropret ie ni kolesarski dirki za v«h Siporeza. Na 162 km dolgi ni dal presenetiti in je za skim kolegom Frelikom in bita Cremaido. Rezultati 1. Ropret 3:56: 36 » Sava). 3. Cremaido (Trbiž) obl J-iTm GOLF - Avstrijec NlerticiT u7 valeč četrtega odprtega p-rni.iTn sla vije v golfu, ki je bilo iwj znanem igrišču pri Bledu, zasedel njegov rojak T ■mbaraV pa je tokrat pripadlo Kopku u jugoslovanskih igralcev a* g_ odlično odrezal Vovk s Bleda, seJ k odličnem sedmem mestu. Meaiiaralr nastopil tudi bivši avstrijski m.l~J*Z* Toni Seiler. ,***»v in Aere Staj Stojh Jesenice 4jg (g. ^ n,™ a 4PORTNA DVORANA ŽE SLU* SKOFJA LOKA - NOVA SVOJEMU NAMENU - ATomi športna aw* mmem ^ m Skofji Loki odprli r oetek, že ga v prisotnosti F Per(i„n življenja občine (dh) - A'""' r r Silvo Japelj, zmagovalec troooja,je bil uspešen tudi v skoku v višino — Foto: J. Kleindienst Tržič ani v atletiki Tf&lC — V organizaciji komisije za re-kffaeho pri TKS Tržič je bilo pred dnevi W**saje občinsko prvenstvo v atletiki za ***** ia članice ter ekipe. Prvenstva, ki je trajalo dva dni, se je udeležilo blizu 200 tekmovalcev in tekmovalk, ki SO Se pome *ff v petih posamičnih panogah ter štafeti metrov. Prvenstvo je bilo odlično eraudairano in organizator zasluži vse ■affaaaje. Poleg tega pa je bilo to tudi eno i uspelih rekreativnih tekmovanj v v zadnjem čaau. Rezultati res niso kvalitetni, važno pa je, da je bilo vo izredno množično. aaZULTATI: moški - 100 m: 1. Marin ]iJt, 2. Poluga 11,30, 3. Japelj 12,01. 4. ,Wovič 12,20, 5. Markič 12,50; 1500 m. I.Božaik 4:12,04, 2. Rozman 4:39,00, 3. A**o 4:30,20, 4. Sarabon 4:39,39, 5. Gros daljina: 1. Japelj 638 cm, 2. Pe-karc 689, 3. Marin 589, 4. Seliikar 583, *■ "crič 572; višina: 1. Pehare 170 cm, 2. *«Pelj 186, 3. I. Japelj 186. 4.-6. Seli-*4*r in Uzar 180; krogla: 1. Hafner 12.90 Wrov, 2. Laibacher 11,62. 3. Hafner 11,44. t. Ssjolej 11,14, S. Koinik 11,13; štafeta KOLESARSTVO ričljiva ^ - Bojan Ropret, eden njaboljših »'•nekih kolesarjev, niza uspeh za ■• Zmagi na dirki solidarnosti ter - aaalovoma državnega prvaka je v Jrtl*B- tednih predvčerajšnjim dodal (/^***° 1 Velike nagrade Siporeze *t"rt» v Pulju skupina kolesarjev bila posebno številčna - manjkal. 2/JBnwentanti, ki v teh dneh vozijo po ZfTiSr ■'*«■*» temu pa je bila konkuren-J*£***J »olidna. Poleg našib so nastopili g»» tekmovalci iz italijanskega Trevisa. 27\kl >« Wl« dolga 152 kilometrov je fMtevna in je potekala ob Umskem •kozi Pazin ter Labin nazaj v Puij. : Je v cilj pripeljal aam, in sicer s »o prednostjo pred klubskim to-^fSP-. "ragom Frelihom ter kolesarjem ^dftT^**' medt'em ko J« °>>a časovna sied zmagovalcem in drugimi ude-**■« dirke še očitnejša. fVadba «a pionirje in mladince KRANJ - Partizan Kranj bo pric«l z redno vadbo rekreativne gimnastike in ritmične g^aiaaatike za pionirke in atUdiake. Z redno vadbo bodo yri Partizanu Kranj začeli tam* pionirji in mladinci. Rodna vadba za pionirje in pionirke ter mladince in mladinke bo v novi osnovni šoli 0> Planini. Vpisovanje bo v »•tak, 3. oktobra od 18. do ll. ure na osnovni soli na Pla-\jajai. Vhod je a parkirišča.^ Prvenstvo Vojakov V jesenskem krosu .V okviru športnih tekmovanj, ki jih prijavljajo ob dnevu republike in dnevu Ju-^»Jevaaske ljudske armade, bo 19. okto-^▼** v Radovljici prvenstvo ljubljanskegs 0*TS»adaega območja v jesenskem krosu, ^Vgsaizirali pa ga bodo v okviru tekmovale aa pokal uredništva »Dela« 4 X 100 m: 1. Muppet *how 48,88, 2. Bistrica 49,49, 3. SSD Polet 52,02; troboj: 1. Japelj 1844 točk, 2. Marin 1710, 3. Pehare 1650, 4. Seliškar 1601, 5. Jurkovič 1587; ekipno: 1. KS Bistrica 6823, 2. SSD Polet 4942, 3. Muppet show 4679, 4. Veterani 4621, 5. Loka 3888 točk. Ženske - 100 m: 1. Termoth 14,35, 2. Pogačnik 14,60, 3. Loc 14,82, 4. Kali Ani k 15,00, 5. Papler 15,44; 800 m: 1. Pogačnik 2:38,92. 2. Resman 2:46,25. 3. Markovič 2:49,31. 4. Sarabon 2:51,50, 5. Požun 2:53,00; daljina: 1. Dolenc 438 cm, 2. Papler 436. 3. Termoth 432, 4. Pogačnik 421, 5. Kališnik 411; višina: 1. Kališnik 146 cm, 2. Termoth 140, 3. Resman 135, 4. Papler 135, 5. Dolenc 130; krogla: 1. Požun 791 cm. 2. Kavčič 778, 3. Rožič 731, 4. Markovi« 702. 5 Dovžan 636; štafeta 4 x 100 m: 1. Mladinsko gledališče Tržič 57,72, 2. SSD Storži ć 58,85, 3. SSD Polet 59,34; troboj: 1. Termoth 1584, 2. Kališnik 1538, 3. Pogačnik 1491. 4. Dolenc 1376, 5. Dovžan 1304' ekipno. 1 SŠD Polet 5410. 2. SŠD Storžić 5240.3. MGT 3813. -J. Kikel Alpsko smučanje Odlični pogoji za trening KAPRUN - V tem avstrijskem visokogorskem smučarskem središču je jugoslovanska moška alpska selekcija opravila prvi jesenski petdnevni trening na anegu. V lepem vremenu in dobrih snežnih razmerah so naši vadili predvsem tehniko vožnje. Izpopolnjevali so tudi vožnjo med koli. Pod vodstvom trenerja Filipa Gartnerja in pomočnika Danila Vodovnika so Bojan Križaj. Boril Strel, Jože Kuralt, Janez Zib-ler. Jure Franko, Miro Oberstar in Andrej Cerkovnik ter Grega Benedik trenirali na anegu dvakrat dnevno. Vmes ao imeli tudi kondicijako vadbo. Po uspešnih letnih kondicijakih pripravah in smučanju ter tekmovanjih v Novi Zelandiji in Avstraliji so naši fantje tudi prvi jesenski trening s pridom izkoristili. Tako naša reprezentanca izpolnjuje načrt priprav. 2e v začetku decembra čakajo najboljše alpske smučarje na svetu prve tekme v svetovnem pokalu. Moški in ženske bodo svoj prvi naatop imeli v Val d'lseru. Nato bo smučarska karavana v sezoni 1980/81 imela v svetovnem pokalu svoje nastope po Evropi, Ameriki in Japonski. Marca bodo moški in ženske v Kranjski gori v finalu veleslaloma in paralelnem slalomu zaključili dolgo zimsko sezono. V Kranjaki gori bodo podelili tudi medalje in kristalne globuse trem najboljšim v obeh konkurencah in vseh treh disciplinah. Najboljši bo dobil tudi veliki »Globus« kot najboljši alpski smučarji v sezoni. Razveseljivo je, daje tudi Bojan Križaj že začel intenzivni trening na smučeh. Medtem ko so bili ostali v Novi Zelandiji in Avstraliji, je Bojan Križaj nekaj časa počival po operaciji in nato nadaljeval auhe priprave. Vmes je bil tudi na smučeh. Tako bo naš najboljši alpski smučar prišel dobro pripravljen v borbo v letošnjem svetovnem pokalu. V lanaki aezoni je Bojan Križaj dosegel svoje največje uspehe v svoji karieri. Za fanti so se v Kaprun podala na petdnevni trening tudi dekleta. Pod vodatvom trenerja Jožeta Sparovca bodo dekleta Za-vadlav, Dornig, Jerman, Blažič, Leskov-šek. Pehare in Ravnikar skušale čimbolj odpraviti tehnične napake pri vožnji. V IJechtenateinu so se začela že posvetovanja smučarakega sklada. Včeraj pa je bila v Ljubljani tudi skupščina jugoslovanskega smučarskega sklada. Vemo, da združeno delo nameni našim alpincem precej denarja. Smučarji jim to vračajo z odličnimi mednarodnimi uspehi. Druga razstava ročnih del na Kokrici Nepošteno bi bilo izbirati najboljše S čim se krajani ukvarjajo potem, ko »odbijejo« 8-urni delavnik v tovarni, za strojem, v pisarni, ko končajo z gospodinjskimi opravili, ko pobrišejo z omare Se zadnji prah. Odgovor na to vprašanje so skušali poiskati prizadevni člani turističnega društva na Kokrici. V ta namen so v petek, soboto in nedeljo pripravili v kulturnem domu razstavo ročnih del. 56 krajanov iz I lovke, Bobovka, Tatinca, Mlake in Kokrice je predstavilo iadelke ljubiteljske dejavnosti, s katero »zapolnjujejo« proste popoldanske in večerne urice. Razstava je pokazala, da krajani ne sedijo v brezdelju v svojih naslonjačih, ob bolj ali manj zanimivih televizijskih oddajah, temveč da z raznovrstnimi konjički bogatijo svoje življenje in bivalne prostore. »Z organizacijo razstave Krajan razstavlja želimo pridobiti tudi morebitna sredstva za našo dejav- traktoristov. Kraje želimo Se olepšati, predvsem pa med ljudmi gojiti turistično miselnost. Take, ki meče-nost in s tem razrešiti nenehne de- jo odpadke v gozd, bi morali ostreje narne zadrege, vendar pa je to dru- kaznovati, ne pa jih odpraviti z gotnega pomena,« pravi predsednik desetimi tisočaki. Vstopnine za rastavo ni, pobiramo le prostovoljne prispevke. Z njimi nameravamo urediti ob Čukovi jami v Bobovku brunarico, kjer naj bi kopalci našli senco ter osvežilno pijačo, pozimi pa drsalci topel čaj in še kaj. Del sredstev bi namenili za nakup narodnih noš. Na Kokrici folklorna skupina vadi že nekaj časa in ko jim bomo priskrbeli obleke, se bodo predstavili tudi javnosti.« Jurij Rihtariič, predsednik odbora za pripravo razstave ročnih del: Turističnega društva Kokrica Ivan Pivk. »Društvo ima čez 500 članov, od tega 200 iz vrst mladih. Vsako leto organiziramo več očiščevalnih akcij. Zadnje se je udeležilo 60 krajanov, n^ pomoč je priskočilo tudi 5 r V soboto občinski jesenski kros so ga krajani vložili. Sicer pa naj razstavo ocenijo strokovnjaki, meni so najbolj všeč izvirna ročna dela in zbirke starih predmetov Veliko je še skritih talentov in tudi njih bi kazalo poiskati in njihove ročne izdelke predstaviti ostalim krajanom.« Miha Jerič iz Tatinca je bil eden izmed 56 krajnov — razstavljalcev. Kljub razgibanemu poklicu — kot aranžer v kranjski Planiki je danes v Sloveniji, jutri na Hrvatskem, v Srbiji — in navzlic delu na kmetiji, še vedno najde čas za svojega konjička. Ze v otroških letih se je »zaljubil« v les, vse polno ga je okoli njihove domačije v Tatincu, in tudi njegovi izdelki so vsi iz lesa. Na Kranj — Komisija za atletiko ZTKO Kranj in atletski klub Tri glav bosta v soboto, 4. oktobra organizirala letošnji jesenski ob činski kros za vse starostne ka tegorije. Start bo ob 10. uri gozdu pri pokopališču na Planini. Organizatorji pričakujejo odlično udeležbo, saj bo ta jesenski kranj ski kros hkrati tudi izbor za se stavo občinske reprezentance Le-ta bo nastopila na tradicional nem krosu DELA, ki bo letos ^ Radovljici. Na teh krosih DELA so se reprezentantje občine Kranj vedno oblično odrezali. Start bo ob 10. uri za pri pa d nike JLA. Za njimi se bodo na progo podali tekači vseh sedem najstih starostnih skupin. Ob 10.20 bo start na 1000 metrov za mlajše pionirje letnik 1968. Isto progo bodo imele še mlajše pionirke letnik 1968 ter mlajše pionirke in pionirji letnik 1967. Ob 11. uri se bodo na 1000 metrov dolgo progo pognali starejši pionirji in pionirke letnika 1966 in za njim še starejše pionirke in pionirji letnika 1965. Od 11.40 dalje bodo po desetminutnih presledkih teki mlajših mladincev, rojenih leta 1964 in mlajših mladink letnika 1963-64. Ti bodo morali preteči 2000 metrov. Starejši mladinci letnika 1961—62 bodo imeli 3000 metrov dolgo progo starejše mladinke letnika 1962 — 63. Ob 12.15 bodo na 2000 metrov dolgi progi tekle tudi članice letnika 1961 in starejše. Deset minut za njimi se bodo za najboljša mesta na 4000 metrov pomerili člani letnika 1961 in starejši, veterani A letnika 1940 — 45 in nato na isti progi še veterani B letnika 1939 in starejši. Pravico nastopa imajo vsi, ki imajo stalno ali začasno bivališče v občini Kranj. Prijave bodo sprejemali od 9. ure naprej na startnem mestu. -dh »Pri organizaciji ni bilo večjih težav, saj so krajani radi prispevali izdelke, ki so jih napravili v prostem času. Nekaj jih je sodelovalo že na lanski razstavi, vendar smo letos pritegnili še veliko novih. To je za krajane vzpodbuda pri njihovem konjičku, hkrati pa prva predstavitev javnosti. Med ročnimi deli prevladujejo gobelini, vezenine, tapiserija, izdelki vozlanja, predmeti iz lesa in kovine, zbirke starih predmetov in kmečkega orodja. Del svojih izdelkov sta predstavila v zapolnjenem kulturnem domu tudi v slovenskem in jugoslovanskem prostoru uveljavljena umetnika in krajana Zlata in Jože Volarič. Več predmetov, predvsem . vezenin in gobelinov, smo morali celo zavrniti, saj nam dvorana ne dopušča večjega obsega. V prihodnje naj bi razstava postala tradicionalna, že drugo leto pa jo nameravamo razširiti in vsebinsko obogatiti« Ivica Drinovec iz Kokrice: »Presenečena sem nad tem, s čim vse se ukvarjajo krajani. Kljub naglici in kroničnemu »pomanjkanju časa« krajani Še vedno najdejo urico ali dve za ljubiteljsko dejavnost, za svojega konjička. Pohvaliti velja tudi člane turističnega društva, ki so nam razstavo pripravili. Ne gre je ocenjevati po umetniških kriterijih in nepošteno bi bilo. da bi iz kopice razstavljenih predmetov izbirali najboljše, najlepše. Vsi so vredni ogleda — že zaradi truda, ki vae *■ fUKaJ ureamstvn ionu — 1980 po £^tj*tvo LAO, Atletska zvezs Slovenije in ^T<0 Radovljica. V osnovnih enotah so se y^ fačeia množična kros tekmovanja, na 0**rria ao sodelovali vojaki in starešine, r> 'jih pa bodo ii >kl* ■ Radovljici. ^ V Počastitev dneva republike in dneva pripravlja poveljstvo Ljubljanskega vSp*d»ega območja še vrsto drugih tek vV*»J. Tako bo II., 12-, 18. in 19. oktobra L Ljubljani odprto prvenstvo LAO v stre-dNaK 22. in 26. novembre bo prvenstvo v kNgw**Ju v Pivki in 13. in 14. decembra ^>rastvo v sahu v Ptuju. M Hii(|i.lnwiik d h Smučarski skoki Jagodic gorenjski prvak ZABREZNICA - V organizaciji TVD Partizan Žirovnica je bilo pred dnevi na 15-m akakalnici, pokriti s plaatiko, gorenj-ako prventvo v skokih za mlajše cicibane in meddruštveno tekmovanje za starejše cicibane. Naalov gorenjakega prvaka med mlajšimi cicibani je zanealjivo osvojil Marjan Jagodic, član kranjskegs Triglava in učenec osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj. Rezultati: mlajši cicibani - 1. Jagodic (Triglav) 167,1 (14.6. 14.5). 2. Knafrlj (Jesenice), 3. Zupan (Triglav). 4. Košelnik (Jesenice). 5. Ankele (Triglav); starejši cicibani: 1 Gašperin (Jesenice) 172,0 (14.5. 16.6). 2. Muhi. 3. Kešar, 4. Mezek (vsi Triglav), 5. Legat (Jesenice), 6. Kniflc (Triglav). ......... -.....tovornik. Mubi prvak med starejšimi cicibani KRANJ - Smučarski klub Triglav je v soboto organiziral na 16-m plastični akakalnici v Stražišču letošnje gorenjsko prvenstvo v skokih za starejše cicibane. Zanesljivo je zmagal Kranjčan Tomaž Mubi. Hkrati ao izvedli tudi meddruštveno tekmovanje za mlajše cicibane in mlajše pionirje- Največ uspeha so imeli Kranjčani, ki ao tudi zmagali v obeh kategorijah. Rezultati - mlajši cicibani: 1. Jagodic-(Triglav) 162.4 (11. 11), 2. Knafrlj (Jesenice) 161.8 (11.6, 12), 3. Blaško (Predmeja) 149.6 (10.6, 10). 4. Ankele, 6. Zupan 6. Štele (val Triglav): starejši cicibaai: 1. Mubi (Triglav) 180.6 (12, 12), 2. Gašperin (Jesenice) 171.1 (12. 12). 3. Batiatič (Triglav) 168,9 (11. lik 4. Kešar, 6. Globočnik (oba Triglav). 6. Mezek (Triglav); mlajši pionir ji: 1. Kešnar 197.8 (13. 13). 2. Kniflc 196,6 (13. 13,6). 3. Dobnikar (vai Triglav) 180.4 (12.6. 12). 4. Prem (Predmeja). 5. Likar (Predmeja). 6. Krapež (Predmeja). •J -Javornik razstavi se je predstavil z zbirko spominkov in v nekoliko prilagojeni obliki bi jih lahko postavili tudi na police naše turistične ponudbe. Poleg raznovrstnih spominkov — skrinjice, knjige, gorenjskega kozolca, vaze, voza — je med obiskovalci vzbujal precejšnjo pozornost tudi lestenec, sestavljen iz več kot tristo delov. »Za mlade pravijo, da ne znajo živeti, da dirkajo le za denarjem in materialnimi dobrinami, da so brez potrpljenja. Le v lokal, na ples ali v kino morda še zaidejo. Pričujoča razstava je dokaz, da tudi mladi znamo koristno izkoristiti prosti čas, da konjički niso le domena starejših. Oblikovanje in sestavljanje iz lesa me je »prijelo« že v osnovni šoli. zato odločitev po končanem osmem razredu ni bila težavna. Vpisal sem se na šolo za oblikovanje v Ljubljani, kjer sem'dokončal industrijsko usmeritev. Spoznal sem obilo možnosti, ki jih nudi oblikovalcem les. Večina mojih izdelkov je iz vezane plošče, primerno izrezljane in vža-gane, često v kombinaciji z vžigalicami. V prihodnje velja izkoristiti še igre narave, različne oblike korenin in drevesnih delov. Ce bodo možnosti, se bom lotil tudi kovinskih predmetov. Razstavljena ročna dela sem oblikoval kot spominke sorodnikom ob praznikih in jubilejih, drugo leto bi nekatere stvari pripravil izključno za razstavo Krajan razstavlja.« C.Zaplotnik Foto. F. Perdan Rastava ntfnih det je med krajani vzbudila velik,, zanimanja G L, A S12.STRAN TOREK, 30. SEPTEMBRA 1 Petindvajset let dela Franca Dolinarja v kranjskem turizmu Zgrabi te ta strast... Nor je, kdor se s turizmom ukvarja, pravijo. Pa vendar, Če enkrat začneš, ne moreš nehati, pravi. Kot kvartopirska je. Zgrabi te ta strast, vleče in ne popusti. Vse dalj ko delaš, vse bolj si v njej. Dolžnost in konjiček, vse obenem. Vse okoli sebe gledaš z očmi turističnega delavca. In ni večjega zadovoljstva, če lahko nekomu poveš, kam Daj si gre ogledat to in ono v okolici Kranja, na Gorenjskem ali pa v najbolj zakotni vasici nekje v Prek-murju. Razdajaš se vsenaokrog. Vedno za druge. Sam pa od tega nimaš nič. Razen zadovoljstva, da si ustregel, da si nekomu koristil s svojim znanjem. ("Mani turističnih društev pri nas od svojega članstva resnično nimajo nič. Razen tistih. V1 oddajajo sobe. Le članarino plač -in delaš. Nekoč so se potegovali, da bi vsaj popust imeli pri turistični taksi, ko gredo taborit na morje. Pa ni bilo nič. Le delaš lahko če si član, si na vse kriplje prizadevaš za čistejše okolje, za privlačnejši videz mesta, vasi, za vzgojo mladih. Ogromno časa pustiš pri tem. Pa vendar ne popustiš. To je tvoje življenje. Ce si se mu zapisal, boš v njem do konca .. . 1954. je začel, nekako po službeni dolžnosti, ko je bil direktor komunale v občini. Ze takoj naslednje leto je bil predsednik društva. Potem pa skupaj kar dvajset let podpredsednik. Zdaj je že deset let honorarni sodelavec. Dobro so vpeljali delo in žanjejo tudi lepe uspehe: s spominki v trgovinici, z oddajo turističnih sob. Zdaj gre, ko imajo svoj prostor, dolga leta so pa gostovali okrog. Bilo je že čisto na tem, da leta 1956 društvo razpuste, prav zaradi prostorov. Potem so 1961. kupili ta prostor na Koroški cesti. Denar, ki je bil pripravljen takrat za črno-beli prospekt Kranja, so dali zanj. Lokal jim je občina dala pod pogojem, da bodo prodajali turistične spominke. Za otvoritev, da je bilo zahtevam zadoščeno, je spominke posodil Tavčarjev Stane kar iz tedanje Opreme. Postavili so jih v vitrine, ko je bil pa tisti aperitiv popit, jih je pa spet odnesel. Tak je bil začetek. Vsi so pomagali, kolikor je bilo v njihovi moči* Danes pa je njihovo blago v trgovini vredno osemdeset starih milijonov. Vse so zaslužili s trdim delom. Z nobenimi krediti. Nekaj dotacije so dobivali ob občine in turistično takso. Štiri leta nazaj so jim pa dotacijo ukinili in tri leta nazaj vzeli še turistično takso, ker naj ta pripada krajevnim skupnostim, kjer so lastniki turističnih sob. S posebnimi samoupravnimi sporazumi so se potem okrog te takse dogovorili s krajevnimi skupnostmi, da pripada društvu. »Savo imajo v strugi, čisto Sorsko polje, gozdove, hribe naokrog, dober zrak, kmetije imajo domačih dobrot v izobilju. Zakaj ne bi tega ponudili turistu?« se razvname. »Saj vedno bolj iščemo to vaško pristnost;« In kako ocenjuje naš turizem? Veliko več pozornosti bi morali posvetiti gostu. Čistoči! In dajati ljudem prave podatke. Ne pa da v raznih programih prireditev zabrka-mo datume, ure. Nam je vseeno, taki smo, tujec pa to resno vzame in njihova kritika je upravičena. In turistična taksa naj bo porabljena za to, za kar je namenjena. Za tisto, česar gostu ne moreš posebej zaračunati: za nov zapah v stranišču, za zamenjavo pokvarjene pipe, za pospravilo smeti, očiščenje zelenic . .. Potem steče beseda o prireditvah, ki jih je organiziralo kranjsko turistično društvo. To so bili Časi! Polni navdušenja in društvenega dela. Gorenjski večeri na Smarjetni. v Savskem logu, na Primskovem, v Stražišču, v domu JLA. In pustne parade! Ves izvršni odbor je vse noči delal maske. Pa jih je potem Glas zaradi tistih nesrečnih raket na Titovem trgu tako raztrgal, da jim je vzel vso voljo. S pustnimi paradami v Niči so jih primerjali - oni so imeli pa za vse skupaj le sto jurjev . . . Pa kresovi! Ranjki Miro Peterlin je dal posekati svojo cipres-no ograjo za kres v Savskem logu. Duša kranjskega turizma je bil .. . Tudi kulturne prireditve so prirejali. Pa ni bilo naše občinstvo zrelo zanje. Celo Mardltovo skupino so pripeljali v Delavski dom, je pa prišlo osemdeset gledalcev ... Če bi vsak kolektiv vzel nekaj kart, pritegnili še gost iz hotelov, pa bi šlo. Tako je bila pa vedno izguba . »Mislite, tudi goste z Bleda, Bohinja in zgornje Gorenjske?« Turistični obeti V prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bi v okviru turistične poslovne skupnosti na Bledu uresničili več pomembnih nalog in poskrbeli za enotno in kvalitetno turistično ponudbo Bled — Turistična poslovna skupnost Bled je priprav la elemente za usklajevanje srednjeročnih planov organizacij združenega dela, ki oblikujejo turistično ponudbo Bleda in okolice za naslednje srednjeročno obdobje. Vsi srednjeročni programi naj bi bili usklajeni, nato pa naj hi pripravili osnutek predloga samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah plana temeljnih organizacij, ki oblikujejo turistično ponudbo Bleda V naslednjih petih letih načrtuje delovna organizacija Hotelsko-turi-stičnega podjetja Bled vezni trakt med hotelom Krim in športno dvorano, več športnih objektov, predvidevajo adaptacijo nekaterih de-p ndans ter pripravo dokumentacije z. nov hotel Belvedere. Hotel Kompas bo še naprej obremenjen z od-p: ičevanjem anuitet, zato bo aku-niilacija razmeroma majhna. Pripravili bodo idejne načrte za ureditev izletišča v Ribnem, kjer naj bi zgradili hotel s 70 posteljami in restavracijo ter manjši avtokamp. Avtokamp naj bi zgradili že v pri-hodnejm letu, ostale objekte pa do leta 1985. Hotel Park in Golf ne planirata večjih naložb, hotel Grad Podvin pa načrtuje prizidek z 80 ležišči in spremljajočim objekti. Zavod za pospeševanje turizma Bled načrtuje manjše adaptacije, med njimi dokončanje golf igrišča Iti dokončno izgradnjo Zatrnika. Precej del bodo morali opraviti tudi v kampu Zaka ter na blejskem gradu, načtujejo pa boljšo športno m turi stično ponudbo Pokljuke, ki je postala še bolj dostopna z. "'»vo cento Trgovsko podjetje Murka načrtu -,e izgradnjo nakupovalnega središča. Ljubljanske mlekarne pa naj b. na Bledu zgradile nov poslovni center s samopostrežno trgovino. Specerije Bled se pripravlja na izgradnjo marketa na Rečici in marketa v Zasipu, na obnovo trgovino v Ribnem ter na izgradnjo poslovnih prostorov pod depandanso hotela Krim. Živila že načrtujejo izgradnjo marketa na Mlinem V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi poleg novih naložb še posebno pozornost posvetili izboljšanju kvalitete turistične in gostinske ponudbe Bleda. Ob tem pa naj bi poleg novogradenj in obnov poskrbeli za različno ponudbo, za privlačno opremo lokalov, za več športnih in rekreacijskih objektov ter ne nazadnje naj bi tudi dokončno raziskali termalne vrelce ter s tem podaljšali kopalno sezono. Za boljšo ponudbo pa bodo potrebovali kadre, ki naj bi jih smotrno načrtovali v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Na Bledu razmišljajo tudi o enotni informacijsko-propagandni in prodajni službi. Ta služba naj bi v posebnem centru zbirala vse informacije o turistični ponudbi Bleda, oblikovala in posredovala skupen propagandna material ter opravljala prodajne posle za vse hotelske objekte. Za redno in kvalitetnejšo preskrbo pa naj bi organizarali skupno nabavno službo in v njenem okviru združevali delo in sredstva. Ob vsem tem pa bo v prihodnjem obdobju ena največjih in najbolj zahtevnih nalog sanacija blejskega jezera, za katero pa bodo potrebna precejšnja sredstva. Nizko akumu lativno turistično gospodarstvo Bleda j h ne bo moglo zagotoviti, zato bo potrebno organizirati širšo družbeno akcijo. rj gedej »O, kje pa,« se zasmeje. »Gorenjci so taki. da bi, če bi mogli, dali zamašek v Peračico, samo da bi bili zase. Se poročila o nočitvah, kar poslušajte jih. so samo od Peračice naprej. Kranja nikjer ne omenjajo, pa imamo blizu 60.000 nočitev na leto. Ne, ne. Vsak hotel svoje goste ujčka in namesto, da bi jim pokazali našo deželo, jih vozijo nazaj v Avstrijo in Italijo na izlete. Pa imamo toliko lepega doma.« Všeč mu je Kranj. Kljub vsem kritikam, je še dokaj čist in urejen. Zboljšujejo se stvafi iz dneva v dan. V katerem evropskem mestu lahko kar z mestnega mostu loviš postrvi in lipane? Tudi za kulturo je poskrbljeno. Kup razstav- je vedno odprtih v Kranju. Zdaj, ko bo dobil še večnamensko Jhalo v Savskem logu, bo tudi prostor za večje prireditve. Vendar njihove cene! Turistično društvo si ga gotovo ne bo moglo privoščiti. Ko je bil sejem še Zgoraj, so imeli prostore brezplačno na voljo . .. Pa sva spet pri mestu samem. Čeprav industrijsko mesto, je zgodovinsko bogato in zanimivo. Ze zaradi svoje lege in obeh rek. Tudi turistično privlačno. Pri zadnjem ogledu komisije Gorenjske turistične zveze je dobil 109,5 točke in prišel v prvo skupino. Bi bilo pa še marsikaj treba urediti v Kranju. Stari center mesta olepšati, sprehajalne poti v Kokri obnoviti . . . Svoj čas 80 jih imeli. Lepo speljane. Tudi čez vodo si prišel po dveh lesenih mostičkih. Pa je trajalo le kratek čas. Pozimi sta šla za kurjavo. In Kokra je smetnjak! Tujci jo gledajo od zgoraj dol in vzdihujejo nad njeno lepoto, ne morejo pa dol. Še sreča, da ne morejo. Kaj vse skriva pod sabo tista srobot! Lani, ob 25-letnici Turistične zveze Jugoslavije je Franc Doli-nar iz Kranja prejel za 25 let njegovega dela v turizmu posebno priznanje Turistične zveze Jugoslavije. Ima pa tudi vse častne znake Turistične zveze Slovenije, zlato plaketo, podeljeno ob 100-letnici obstoja Turističnega društva Kranj in še druga priznanja. Zal mu je Šmarjetne gore, da propada, pa bi bil lahko kranjski rekreacijski center. Svoja leta, ko je bil še direktor Zavoda za napredek turizma, leta 1963, so imeli v načrtu §radnjo plavalnega bazena pod marjetno, šempetrski grad so hoteli spremeniti v gostinski objekt in urediti etnografski nuzej na prostem, na prvem hribu postaviti razgledni stolp, uredit >nokrožno pot in sprehajalne poti to vsem hribu, postaviti klo? ice .»goče bo po sušnih letih načrt še kdaj oživel... Morda. Morda bo Kranj nekoč le dobil paviljon za prome-nadne koncerte. Zdenko Moti, prejšnji kapelnik kranjske godbe, je že imel načrt zanj. Tudi za kaj drugega bi ga lahko rabili. Je mar prav, da imamo ob proslavah trihuno kar na gimnazijskih stopnicah in cesto zaprto ... Ku je takih stvari, za katere so se svoj čas navduševali, a le malo je bilo uresničenih. Pač niso bili vsi za to. Pomembno je bilo, da njihovo navdušenje kljub raznim nerazumevanjem ni popustilo in še vedno so tu, še vedno delavni. Rad bi le, da bi potem, ko bodo prišli za njimi mladi, delali naprej i prav toliko volje, kot oni. Pot imajo utrto . .. D. Dolenc Planinski dom na Zelenici Dom na Zelenici v novi obleki Planinski domovi v tržiški občini naj bi v m njih petih letih doživeli temeljito obnovo — z domom na Zelenici Tržič — Marsikdo si predstavlja obnovo planinskih domov kot enostavno zadevo. Pripelješ gradbeni material, nekaj strokovnjakov, primakneš milijonček ali dva, pa je opravljeno. A s planinskimi domovi ni tako lahko kot s hišami v dolini. Poglejmo primer planinskega doma na Zelenici. Veliko organizacijskih in delovnih naporov je potrebnih, da na dotrajani zgradbi nastane nekaj novega. Predvsem je treba povedati, da ima zeleniški dom devetnajst sob s skupaj 72 ležišči za goste, dve gostinski sobi, kuhinjo in pomožni sobi. Planinska zveza Slovenije dom uvršča med visokogorske postojanke. Višino 1535 metrov so še posebej občutili tisti, ki so organizirali prevoz gradbenega materiala in delovnih priprav za obnovo doma. K sreči vodi na Zelenico sedežnica, kljub temu pa so se člani planinskega društva Tržič in izvajalci obnovitvenih del s transportom precej namučili.. O delu, težavah*in načrtih smo se pogovarjali /. Marjanom Dolinar-jem, gospodarjem planinskega doma na Zelenici. »Na lanskem občnem zboru planinskega društva Tržič so se člani odločili za obsežnejšo obnovo doma na Zelenici. Od planinske zveze Slovenije smo lani dobili 80.000 dinarjev, v Tržiču smo zbrali 30.000 dinarjev, tako da smo lahko kupili material in izvedli najnujnejša dela v domu. Avgusta smo obnovili severozahodno stran doma ter na novo oblekli zunanjo steno, dimnik, zamenjali strešno okno, obnovili sanitarije, prepleskali obe gostinski in pomožne sobe ter kuhinjo. Tudi vodovod, ki je šibka točka doma na Zelenici, smo uredili. S tem bomo precej prl- \ soboto je bilo v osnovni šoli Peter Kavčič v Skofji Loki občinsko kviz tekmomnje »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti* Zmagaja je A ekipa, f kateri so bili vojaki garnizije Jožeta Gregorčiča in učenci gimnazije Borisa Ziherla. Foto: F Perdan hranili pri kurjavi, toplot lacija najbolj izpostavljene pa bo zmanjšala stalne zmrzovanjem pitne vode. Do konca avgusta sklenili. Zaradi dragega, htevnega prevoza odra v smo se v planinskem dras( ločili, da izkoristimo ■ vreme in gradbene pri pral obnovimo tudi se vero i zunanjo steno. To nas bo nadaljnjih 130.000 dii Zimska sezpna bo na Zelenka privabila smučarje. Obnovljeni', ninski dom bo precej pnporaofs pestrejši ponudbi. Ob tern pa prezreti nekaterih dejstev; kakšnimi petnajstimi leti je ria niči stalno delalo trinajst ! Danes je oskrbnik več ali mani brez dvoma pa dom z 72 posi zahteva vsaj tri zaposlene:~ki oskrbnika in vzdrževalca. Ogrevanje je največja teža leniškega doma. Centralna je sicer napeljana, a ne us na. Tako olje kot trda zaradi visokih transportnih^ silno neprikladna. Najpi bi bila elektrika, kar pa bi ne stroške seveda krepko »Z vsemi temi vpraša; moral spopasti bodoči valeč doma na Zelenici,« Marjan Dolinar. »Planina štvo Tržič trenutno upi domom in ga ne more drugemu. Vsekakor pa je ganski del turistične poni Zelenici in je torej dovolj gov za to, da upravljanje zamejo delavci Kompasa bel ju. V tem primeru bi Kompas prevzeti anuiteta trebno amortizacijo vlag vzdrževanje ter planincem diti nekatere ugodnosti. ca septembra naj bi Kompasa odločili o pre doma v upravljanje.« Opisali smo reševanje ninskega doma na Zelenici je le eden od vrste kričečih razpadanja domov v tržiški združenem delu trenutno Ijajo o predlogu telesnoku skupnosti, da bi v občini osebnih dohodkov združevth odstotka za obnovo piamaskaV mov. za obnovo in izgradnja ter za ogrevanje letnega kc Sistemska rešitev je torej gana. vendar precej vprašlji%* grami interesnih skupnosti 1 slednje srednjeročno precej ambiciozni, kot je se vselej začnejo klestiti bah. Zato bo ob zeleniškera potrebno razčleniti nujn^ vanja denarja * - ninskih domov In kot Kompasa na m prevzemu.domanaZe^K,.^ upravljanje, taKO w g^d^* žiškern združenem del bodo prepustil. domo* ^ mu r^padanju^R^^^ bila. če bi rešitev oben obtičala v zraku. obdoaj* TOREK. 30. SEPTEMBRA 1980 13.STRAN G L A S Skrb za visokogorske planinske postojanke Izjemni napori kamniških planincev Kamniško planinsko društvo skrbi sa dve visokogorski pla-aiaaki postojanki: za Kamniško koto v Jermanovih vratih ozimna na Kamniškem sedlu in za Cojsovo kočo na Kokrškem sedlu. Cm koši sta zelo obiskani, saj sta liasaHlci za vzpone na najvišje gtre v Kamniških oziroma v 8a-riijikih Alpah, tod se križajo planinske transverzale. V obeh postojankah so letos doslej našteli še po 8.9*0 obiskovalcev. Itmniiki planinci z izjemnimi msori sledijo vse množičnejše-»■ m kajanju v gore. Lani so za mkrho Cojzove koše prenovili tovorno žičnico. Letos je Kam-mUkm koša dobila prizidek, na Kamniško sedlo pa je stekla «*ova tovorna žičnica. Prav po planinsko, bi lahko dejali, crez velikega hrupa in slavja, so aumniski planinci v začetku sep-*«nbra odprli prizidek h Kamniški fcofi in dokončali prenovo tovorne «*foice na Kamniško sedlo. Kamniško kočo na 1884 metrih, v prostorni *ajedi grebena med Brano in Pla-*J«vo, so zgradili leta 1906. Odtlej T*tbila večkrat popravljena, zvečana. J*bija prizadevanja za posodobitev ■vanniške koče segajo v leto 1974. ko »TJf^a koča na Kamniškem I - r ozadju strma stena Pla * - je letos dobila prizidek, do stekla ,nova tovorna so zgradili nov vodni zbiralnik za 80 kubičnih metrov vode, pogoj za gradnjo prizidka. Z njim je postojanka dobila 22 novih ležišč, tako da jih ima danes 76. Pridobila je tudi novo kuhinjo, pa sanitarije s tekočo vodo . . . Člani kamniškega planinskega društva pa načrtujejo nadaljnjo obnovo Kamniške koče, ki bo prihodnje leto praznovala 75 letnico. Praznik mora dočakati še večja, temeljito prenovljena, pravijo. Pri gradnji bo vsekakor nenadomestljiva oiova tovorna žičnica, ki je letos zamenjala staro, »provizo-rično«, leseno vzpenjačo. Nosilno vrv. ki tehta kar 14 ton, nosi sedem železnih stolpov, postavljenih na 3,3 kilometrih razdalje. Njena zmogljivost je tudi do tisoč ton tovora. Nova tovorna žičnica je torej občutno izboljšala oskrbo visokogorske postojanke na Kamniškem sedlu. Zelo pa bo olajšala nadaljnjo dogre-ditev koče. Lani je stekla prenovljena tovorna žičnica tudi na Kokrško sedlo. Zgradili so novo zgornjo in spodnjo postajo žičnice, ki je postavljena na 1,8 kilometrih razdalje. Cojzova koča na Kokrškem sedlu je ena najstarejših, zgradili so jo leta 1897. Tekom desetletij so jo večkrat popravili, dve večji prenovi sta bili vmes. Danes ima 62 ležišč. Spet kliče po temeljiti preureditvi. Kamniški planinci pravijo, da, ko bodo dokončali dograditev Kamniške koče, bo na vrsti še Cojzova. Žičnica je naša cesta, pravijo kamniški planinci, brez nje si oskrbe in gradnje visokogorskih postojank skorajda ne moremo več zamišljati. Koči sta odprti polne štiri mesece, od 15. junija do 15. oktobra. Ob sobotah in nedeljah v njih tudi po dvesto planincev išče jedačo in pijačo, često skoraj toliko tudi prenočišče. Iz leta v leto jih je več, ki si oprtajo nahrbtnik in gredo v gore. Zato je skrb za visokogorske planinske postojanke vse zahtevnejša. Kamniški planinci z izjemnimi napori sledijo množicam gornikov. Kako uspejo? Prostovoljne ure je nemogoče prešteti, v tisoče gredo. Kamniško planinsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1893, torej na začetku naše planinske organizacije. Danes ima 1.400 članov. Pred Šestimi leti se je znašlo pred skorajda nemogočo nalogo. Obe koči in stari leseni vzpenjači sta klicali po pre- 64 V položaju na diagramu 117 (DURAN - ESLON, Man-resa, 1974) ima beli močnejši vpliv v središču, odmaknjeni črni skakač na polju a5 pa mu omogoča naslednje stopnjevanje pritiska. Beli ae je odločil za menjalno varianto, ki mu prinese odločilno premoč v končnici. Tg7: 9. . . . 10. Da3 + 11. Dd6: + 12. Tdl + 13. Sd7: Dd6 Kd6: Ke7 Beli je poenostavil položaj in za trdnjavo osvojil lovca in skakača. Pridobljeno prednost zlahka uveljavi. Sledilo je 13... . Tc8 14. c3 Tg5 15. Sb6 Td8 16. Kgl Tdl:+ 17. Ldl: Kd6 18. b4 e5 19: Lf3 f5 20. Sc4 + Ke6 21. Lb7: in črni se je kmalu vdal. Diagram 117 de5: Sb3: I S c \ 5 t ! 5 «3 .0 1. e5! 2. fe5. Beli je s prvo potezo sprostil polje e4 za svojega skakača in z drugo odprl linijo trdnjavi. Za črnega ni dobro 2 ... De5., ker bi damo preveč izpostavil, npr. 3. Lf4 Df5 4. Lc7 in beli osvoji figuro. Sledi zaplet, v katerem beli poskusi uveljaviti pozicijsko prednost. 3. ef6:! Lc5 4. Lc5: Dc5.+ 5. Khl Sal. 6. fg7. Tg8 7. Se4! Sprva le pozicijska premoč v središču se sedaj spreminja v nevaren napad na črnega kralja. Seveda pa mora beli nadaljevati natančno, sicer si bo nasprotnik opomogel in uveljavil trenutno prednost trdnjave. 7. ... Dc7 8. Sf6+ Ke7 9. Dal:! UVELJAVITEV MATERIALNE PREDNOSTI Hitrost in učinkovitost uveljavitve materialne prednosti je lahko zelo različno, odvisno od možnosti v poziciji. Materialna prednost je realna, če z njo dosežemo tudi večjo učinkovitost igre, torej ustrezno povečano gibljivost figur in kmetov v konkretni poziciji. V nasprotnem primeru ima nasprotnik za primanjkljaj v materialu nadomestilo v aktivnosti svojih figur in kmetov. V položaju na diagramu 118 (PUC - GLIGORIĆ; Ljub ljami. 1947) ima beli prednost kvalitete, trdnjavo proti lovcu. Trdnjava pa potrebuje za svojo uveljavitev odprto ali polodprto linijo, prek katere lahko poseže v igro. Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu -v ozadju Grintavee — že drugo leto oskrbujejo s prenovljeno tovorno žičnico. novi. Tako, kot danes še vedno kličejo naše številne planinske postojanke, ki ponekod niso zavarovane niti pred propadanjem. Kamniški planinci so ta leta krepko delali, spopadli so se s težavami: s pomanjkanjem denarja za naše planinske postojanke, s pomanjkanjem ljudi, ki so pripravljeni delati v planinskih kočah. Težo gradbenih del je nosil Mirko Štim, načelnik gospodarskega odseka, pa predsednik društva Slavko Rajh, pa načelnik gradbenega odseka Lado Golob. Delovno jedro marljivih kamniških planincev so. Veliko jih je, ki se niso vprašali, koliko dni bo treba žrtvovati, koliko samokolnic bo treba prepeljati.. . Brez pomoči združenega dela, predvsem kamniškega, ne bi šlo. Oporo so našli v Stolu, Titanu, kamniškem Gozdnem gospodarstvu, soškem Gozdnem gospodarstvu iz Tolmina, pri žičničarjih na Krvavcu,Veliki planini, Voglu in še bi lahko naštevali. Premalo je bilo denarja, ki ga zmore za gradnjo planinskih postojank namenili planinska zveza. Iskali in našli so tudi oskrbnike. Zadovoljni so z njimi: z Julko in Jožetom Drakslerjem iz Kokrice, ki delata v Kamniški koči, in z Micko in Alojzom Plankarjem iz Kamnika, ki za planince poskrbita v Cojzovi koči. M. Volčjak ODIŠČA Na Trebiji cesta čez most zavije proti Zirem. Prav ta most pa pred stavlja vedno večjo oviro zlasti za tovorni promet. Večji tovornjaki in kontejnerji morajo voziti do Žirov prek Logatca in Rovt, kar je veliki dalj in pa seveda dražje. Zato se žirovske delovne organizacije že več let prizadevajo za gradnjo novega mostu na Trebiji. Pred nekaj dnevi so se dela začela in prihodnje leto bo omenjena ovira odpravljena. — Foto: F. Perdan NESREČE TOVORNJAK ZDRSNIL S CESTE Skorja Loka - V četrtek, 25. septembra, nekaj po 9. uri se je na regionalni cesti Gorenja vas — Tre-bija pripetila prometna nezgoda pri srečevanju. Voznik tovornega avtomobila Blaž Tavčar (roj. 1933) iz Cerknega se je srečeval z avtobusom, ki je pred srečanjem ustavil; voznik tovornjaka pa je pri vožnji mimo zapeljal na neutrjeno ban-kino, ki se je pod kolesi udrla, tako da se je tovornjak s tovorom prevrnil pod cesto. V nesreči je bil voznik tovornjaka lažje ranjen, na tovornjaku in tovoru pa je za okoli 300.000 din. škode. NI BILO PROSTO Kranj — Na lokalni cesti na Kokrici se je v četrtek. 25. septembra, nekaj pred 14. uro pripetila prometna nezgoda zaradi prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Drago Kreič (roj. 1953) iz Kranja je prehiteval vprežni voz naložen s koruzo. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Kuhar (roj. 1936) z Luž. tako da sta avtomobila trčila. V nesreči je bil voznik Kreič huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. Škode na vozilih pa je za 30.000 din. Avtoprevozniki oproščeni Senat petorice škofjeloškega temeljnega sodišča je konec prejšnjega tedna spoznal Milana Domitra, nekdanjega vodjo avtoparka SGP Tehnik, za krivega kaznivega dejanja grabeža in ga obsodil na eno leto zapora. Osem zasebnih avto-prevoznikov, ki so bili obtoženi goljufije, pa je sodišče oprostilo. Obtožnica je Milana Domitra in avtoprevoznike iz Škofje Loke bremenila, da so od januarja 1975 pa do junija 1976 dobili več denarja, kot so si ga v tem času zaslužili z vožnjami za škofjeloško podjetje Tehnik. Delavec SDK je izračunal, da je ta vsota večja od 114 tisoč din. Tako naj bi Domiter vpisoval več voženj oziroma kilometrov, kot naj bi jih avtoprevozniki opravili. Sodna obravnava je bila enkrat že preložena, da bi lahko poklicali nove priče, kot so predlagali zagovorniki obtoženih. Vendar pa je prišla pred sodišče le ena nova priča, tako da bistvenih novosti sodišče ni zvedelo. Zastopniki obtoženih so dejali, da njihovi varovanci ne priznavajo odškodninskega zahtevka, ki ga je pred nedavnim vložilo podjetje SGP Tehnik. Avtoprevozniki so trdili, da so vozili za to podjetje, ne da bi podpisali karšnokoli pogodbo o nagrajevanju. O tem so se dogovarjali sproti in Domiter je. kot je povedal na sodišču, zavestno pripisoval ure oziroma kilometre, da bi tako nekoliko omilil razkorak med cenikom, ki so ga imeli za zasebnike in voznike v podjetju. S tem spreminjanjem so dobili vsoto, ki je bila napisana v obtožnici. Sodba še ni pravnomočna. KuM SEKAL OVINEK Skofja Loka - V Četrtek, 25. septembra, nekaj pred 7. uro se je pripetila na lokalni cesti Hotav-11 je — Volaka prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Marjan Omer-zel (roj. 1962) iz Volake je med vožnjo skozi ovinek vozil po levi in zato trčil v voznico mopeda Valen-tino Krek (roj. 1951) s Suše, ki je pripeljala iz nasprotne smeri. Oba sta padla in se ranila. NEZGODA KOLESARJA Kranj — Na lokalni cesti v Medvodah se je v petek, 26. septembra, nekaj pred 15. uro pripetila prometna nezgoda zaradi prehitevanja. Kolesar Slavko Burgar (roj. 1966) s Podreče je prehiteval stoječi avtobus, v katerega so prav tedaj vstopali potniki. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Vincenc Košir (roj. 1942) iz Medvod, tako da je trčil v kolesarja. V nesreči je bil Burgar ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. PRETESNO PREHITEVANJE Kranj — V petek, 26. septembra, nekaj pred 18. uro se je na regionalni cesti v Žabnici pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Marjan Pivk (roj. 1957) iz Virmaš je peljal proti Skofji Loki. V Zabnici je dohitel kolesarja Gprana Vujačiča (roj. 1967) iz Zabnice in ga prehiteval tako tesno, da ga je zadel. Oba sta padla in so ju prepeljali v Klinični center. TRAKTOR S CESTE Kranjska gora — V nedeljo, 28. septembra, se je na prvem ovinku pod Mihovim domom na Vršiču pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega ravnanja s traktorjem. Voznik traktorja Janez Kerštajn (roj. 1938) iz Kranjske gore je peljal traktor od Vršiča proti Kranjski gori, z njim pa sta bila še dva sopotnika. Ko je hotel premenjati v nižjo prestavo, ni mogel pravočasno zavreti, traktor je zato pospešil navzdol in se prevrnil v globel. Sopotnik Jože Žerjav je še pravočasno odskočil, voznik Kerštajn in sopotnik Janez Robič pa sta padla po bregu in obležala ranjena. Traktor je zdrsnil v globel in se prelomil na dvoje. Škode ja za okoli 30.000 din. L. M Po daljši bolezni je umrl upokojenec in častni predsednik gasilskega društva ELAN ALOJZ MIKIC iz Begunj št. 49 Pogreb pokojnika bo v sredo, 1. oktobra 1980, ob 16. uri izpred hiše žalosti na begunjsko pokopališče. KOLEKTIV IN GASILCI ELANA! -> t O LAS 14.STRAN TOREK, 30 SEPTEMBRA ENTRAL Delovna organizacija CENTRAL — TOZD Gostinstvo, prireja vsako soboto ples v HOTELU KAZINA na JEZERSKEM, od 4. oktobra 1980 dalje vas bo ponovno zabaval ansambel SIBILA. vljudno vabljeni! Podjetje za ptt promet Kranj n.sol.o. Kranj, Poštna ul. 4 TOZD ZA PTT PROMET Skofja Loka o.sub.o. Skofja Loka, Titov trg 9 objavlja prosta dela in naloge PRTPRAVLJANJE, DOSTAVLJANJE IN OBRAČUNAVANJE PTT POŠILJK dostavljač pri pošti Skofja Loka in Selca Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pogoj: — dokončana osemletka, vozniški izpit A kategorije Na razpolago je ležišče v Samskem domu. Poskusno delo traja en mesec. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD za ptt promet Skofja Loka 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. MLADI ROD Kranj — v stečaju ponovno razpisuje javno licitacijo poslovnih zgradb z dne 10. 10. 1080 ob 9. uri in sicer: . . 1 ZGRADBA POT NA KOLODVOR 2, izklicna cena 1.173.900 din 2 ZGRADBA SAVSKA CESTA 8, izklicna cena 1.825.700 din Interesenti si lahko ogledajo stavbe 7.10.1980 od 8.-12. ure. Varščino 10 odstotkov na izklicno ceno pa morajo položiti najkasneje do 9.10. 1980. Davek plača kupec. Osnovna šola IVAN TAVČAR Gorenja vas Komisija za delovna razmerja objavlja proste naloge in opravila HIŠNIKA - KURJAČA kvalificiran delavec- (kurjač, ključavničar, električar, ali mizar). Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop službe takoj ali po dogovoru Rapisni rok je 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na upravo OŠ Ivan Tavčar, Gorenja vas, 64224 Gorenja vas. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sub. o. TOK Gozdarstvo Skofja Loka n.nub.u. Odbor za delovna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge IZMERE, ODDAJE LESA za TOK Gozdarstvo Skofja Loka Pogoji: — poklicna šola za gozdarje Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili sprejema TOK Gozdarstvo Skorja Loka, Partizanska 22, 84220 Skofja Loka in sicer 15 dni po objavi oglasa. O rezultatih objave bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po izbiri. KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj Koroška 53 Delavski svet razpisuje dela in naloge sekretarja delovne organizacije Pogoji za opravljanje nalog so: - visoka izobrazba pravne smeri ali - višja izobrazba pravne ali upravne smeri. - .16 mesecev delovnih izkušenj. - moralno-politična neoporečnost. - pasivno znanje enega svetovnih jezikov. - organizacijske sposobnosti ter sposobnost dela z ljudmi. Razpisana dela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgo nostmi, mandatna doba je 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema upra lovne organizacije Koroška cesta 53/c, 15 dni po objavi rs Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske Kranj Na podlagi sklepa delavskega sveta objavljamo dela in naloge na področju poklicnega svetovanja v osnovnih šolah Zahteve: - strokovna izobrazba višje stopnje, družboslovne stroke. Deda organizacijske, kadrovske ali socialne smeri. — eno leto delovnih izkušenj Za objavljena dela oziroma naloge se sklene delovno razmerje za čen čas, delo pa se opravlja na izpostavi Kranj. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili oizpolnje' zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov kovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Goret Kranj, Cesta JLA 12. Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po opravljeni ii Železarski izobraževalni center Jesenice Oddelek za izobraževanje ob delu razpisuje večerno poklicno šolo kovinske smeri (študij ob delu) za naslednje poklice: — strugar, — st roj ni mehanik. — orodni mehanik. — varilec. — vodovodni instalater Pogoji za vpis: - dokončana osemletka in 5 let prakse na cieloi mest u ust rezne stroke ali - dokončana poklicna šola druge smeri ) prek vi kacija) ali — nedokončana poklicna šola Prijave z dokazili o dokončani šoli in potrdilom o praksi ma Železarski izobraževalni center Oddelek za izobraževali delu. Za kandidate iz Železarne Jesenice prijave sprejema Kadro« sektor - oddelek za izobraževanje. Splošna bolnica Jesenice obvešča javnost, da bo od 1. oktobra 1980 dalje delovala v Kranju specialistična kirurgična ambulanta. « Kimnrična ambulanta ho poslovala enkrat tedensko oh dah ?S 14- Ho Ifcure v P«*t«nh Splošne ambulante Zdravstvenem dom.il K rani GRASKI VELESEJEM od 27. septembra — 5. oktobra 1980 ^»L30. SEPTEMBRA 1980 PRODAM ^Prodam starejši črnobel TELE-i-JZOR EI-Niš, generalno poprav-Telefon 28-233 - Krani 7934 jfjo ugodni ceni prodam PRIKO-[JL^hV M čoln, možna regulacija Ijjfrone, z vlečnim drogom. Gregorčič J™« »"trica 185 pri Tržiču. 7951 Škodam dobro ohranjene KU-WJSKE ELEMENTE, POMIČNO KORITO, dolžina pulta m, visoko OMARO ter 3 viseče •ARICE. Telefon 24-011 8024 *™»n dva nova FOTELJA. »*, Jezerska c. 43, Kranj 8082 Jroam novo 310-litrsko ZAHVALNO SKRINJO Gorenje. '» električna BOJLER J A (10 in mraka) in črne CEVI, 3/8. 42 m. ***ron 47-370od 19. do 22. ure 8063 **rodam 150-litrski hrastov SOD. 7l»liče5/a. Preddvor 8113 Ugodno prodam JEDILNI KOT. inj, Moša Pijade 48. Informacije telefonu 064-23-698 od 15. do J« 8114 Prodam 7 armaturnih MREZ približno 150 kg ŽELEZA. *wera 6 in 100 kg ŽELEZA, pre-16. Bitenc Peter, Pot za Kra-2 (Orehek) tel. 27-542 8115 odam KRAVO z drugim tele-- bikcem: ter ŠKODO 110-L. *jk 1972, registrirano do 15. no-1980. cena po dogovoru, »je 1/r. Medvode 8116 >dam večjo količino VLOZE-G0B (jurčkov). Naslov: Jože T.Aljaževa 5. Bled 8117 .,t>dam nekaj SPIROVCEV. 1 »LAJT« in OPEKO špičak. Voglje Šenčur 8118 ~Jim športni VOZIČEK -SEDEŽ in KEMIČNO IANISCE. primerno za tabor-ali prikolico. Telefon 26-607 8119 •dno prodam rabljen KAVČ. Ana. Britof 262, Kranj 8120 dam DIRKALNO KOLO -tr rog. Lesjak, Ljubljana-Sent-4 Zvezda 19, tel. 50-433 8121 'oceni prodam trajnožarečo PEČ »0, kombinirano PEČ za v kopal-8 VRATNIH KRIL, črnobel >EVIZ0R gorenje. Kalan Fran-Sp. Gorje 129,. tel. 25-923 po- 812 3000 kosov cementne IE OPEKE špičak. Biček Knape4, Selca 8123 dno prodam SADIKE žive PATENCILA. Šenčur, Gasil-8124 dam 100 BETONSKIH KVA-JV, 25 X 40 X 20. Kropivsek Bo-^trahinj 101, Naklo 8125 \vi?*n} 4 mesece stanfj PSIČKO NEMŠKI OVČAR. Jelene Janko, 26 8126 Prodam več PRAŠIČEV, primer nih za rejo, težkih od 20 do 50 kg. Stanonik, Log 9. Skofja Loka H148 Prodam nova GARAŽNA VRA TA, 280x230, za 5.500 din. Reteče 52, Skofja Loka H149 Prodam mešana SUHA DRVA. Pegam, Lenart 4, Selca nad Skofjo Loko 8150 Prodam PUNTE in LEGE. Ogled od 14. do 18. ure. Zg. Dobrava 8. Kamna gorica 8151 Prodam aparat za nastavitev luči HOFMAN in zračno »MAZALICO« tekalemit. Telefon 60-819 8152 (Jorenjskem. Ogled v popoldanskem času. 8147 ZASTAVO 750 de lux, letnik 1976. prevoženih 40.000 km, prodam Skrlec Janez, Bertoncljeva 39 K ran, ^ HH OBVESTILA STANOVANJA Nudim SOBO, za manjšo pomoč pri hiši. Ponudbe pod Šifro: Upokojenka 8159 Kupim Kupim mlado KRAVO simentai-ko s teletom. C. talcev 20. Skofja Loka 8128 VOZILA ugodne ^CP«Im, Kranj, Stavek: TK Go-iK?* *■* Kranj, tisk: ZP Ljudaka NT**** LJubljana. Naslov uredništva \ ^sravt feta: Kranj, Mote Pijadeja 1. i 3bKr'*a*< rscaa pri SDK v Kranju ate-^••»•Mat-lim - Telefoni: n. c. -**)r**if llavni urednik, odgovorni ured->C/J?yrava 31-33«, redakcija 21-860, X^*reW« - propaganda, naročnina, w*fMti in raćunovodatvo 23-341. Uvroiceno prometnega davka po ofaern mnenju 421-1/72. Prodam SPAČKA, letnik 1973. Informacije po tel. 27-323 8127 Prodam dobro ohranjen VVV, s priključkom za prikolico. Telefon 064-41-000, Pipanova 7, Šenčur 7906. Prodam MOSKVIČ limuzina, letnik 1978. Jože Likar. Ul. Mladinskih brigad 9, Kranj 7980 Prodam dobro ohranjen AUDI 60-L. Ogled vsak popoldan. Milllner, Groharjevo naselje 12. Skofja Loka 7984 Prodam ČZ, 175 cem, letnik 1975. Kropivsek Bojan, Strahinj 101, Naklo 8129 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Kropivsek Bojan, Strahinj 101, Naklo 8130 Zelo ugodno prodam NSU 1200 C, letnik 1971, registriran do avgusta 1981. Knaflič Marjan. Gorje pri Bledu 8131 Prodam MOTOR za kombi 1600 ter 2 novi in 2 rabljeni GUMI -cea t 185-14. Jogič, Šorlijeva 25, Kranj, tel. 25-325 8132 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Rode, Kranj, Mlekarska 27 8133 Prodam ZASTAVO 750, MOPED na 4 prestave in FIAT 850, po delih. Mohorič, Zabrekve 9, Selca nad Skofjo Loko 8134 Prodam VVARTBURGA karavan. Kovačič Janko. Selca 60 nad Skofjo Loko 8135 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974 Vrba 16, Žirovnica 8136 Prodam ZASTAVO 750. Telefon 70-152, Posavec, Podnart 8137 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, z IR motorjem. Pot v Bitnje 32, Stražišče - Kranj 8138 Prodam karamboliranega SPAČKA, letnik 1973, celega ali po delih. Stare, Luže 33 8139 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Vešter 40, Skofja Loka 8140 Poceni prodam AUDI 60-L, tudi na kredit. Boškovič Stanko, Gostilna na Šmarjetni gori, Kranj 8141 Prodam več rezervnih delov za AUDI-100, letnik 1972. Telefon 60-819 8142 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1973. Štucin Stojan, Pristava 2/a, Tržič 8143 Prednji levi in desni BLATNIK in MASKO za R-16, kupim. Rak Miha, Zg. Pirniče 64, Medvode 8144 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101 lux, letnik 1977. Cufar Ivan, Studeno 5, Železniki 8145 SPAČKA, v voznem stanju, letnik 1972, prodam, cena približno 8.000 din. Ahačič, Senično 19, Križe 8146 Prodam eno leto staro LADO 1600. Markelj Ciril, Brezje 78 na /Z\ VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ TOZD MALOPRODAJA V NAŠIH ŠTEVILNIH PRODAJALNAH LAHKO NABAVITE ZA OZIMJVICO KROMPIR PAPRIKO ČEBULO JABOLKA — JONATAN — ZL. DELIŠES 5 din-kg 15 din-kg 15 din-kg 13 din-kg 13,50 din-kg PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP ZAPOSLITVE 1 NATAKARJA-ICO, zaposlimo takoj ali po dogovoru. Gostišče »GRIČ«. Tupaliče 32. Preddvor 8104 MONTIRAM, ČISTIM in POPRAVLJAM termoakumulacijske peči. Telefon 061-737-466 8153 Cenjene stranke obveščam, da lahko naročijo čiščenje »TEPIHOV« in TAPISONA na novo tel. številko 25-819 - namesto stare 22-043 od 14. do 20. ure 8154 Izdelujem načrte za CENTRALNO OGREVANJE. Tel. 064-81-393 8155 JA. na živilskem trgu v Kranju Lastnik na., se oglasi pri Pavli na vogalu 8]56 OSTALO INAJDENO V ponedeljek, 15. septembra je bila najdena manjša vsota DENAR- SPREJMEM dekle,- ki bi rado nadaljevalo šolanje, tečaje, se izučilo ali zaposlilo. Kaplan. Galjevica 14, Ljubljana 7930 V VARSTVO vzamem otroke, do 3. leta starosti. Naslov v Oglasnem oddelku. 8157 V stanovanje in skupno gospodinjstvo sprejmemo dekle, staro od 18 do 25 let v Radovljici. V prostem času bi pomagala v gospodinjstvu (trije odrasli). Ponudbe pod šifro: Poštena in brez obveznosti. ZAHVALA Ob smrti našega dragega IVANA OGRISA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolegom iz ALC v Lescah, Lojzetu Smoleju za poslovilne besede ob odprtem grobu pevcem, iz Šenčurja za ža-lostinke, ter g. duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi! Luže, 29. septembra 1980 ZAHVALA Ob smrti našega dobrega moža in strica TOMAŽAZALOKARJA borca za severno mejo 1918- 1919 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh pomagali. Hvala godbi na pihala iz Gorij, pevcem iz Zasipa, Gasilskemu društvu Podhom, Sindikatu Strojnih delavnic Železarne Jesenice, Zvezi borcev Zasip — Podhom, Društvu upokojencev Gorje, duhovniku za obred, govornikom in praporščakom ter vsem drugim za izrečeno sožalje in darovane vence in cvetje. Hvala vsem. ki ste počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Meta in drugo sorodstvo! Zasip, Sebenje, 22. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in strica ANTONA KOŠNJEKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje in podarili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Omanovi za zdravljenje med boleznijo na domu. tov. Mohorju in družini Dri novec za vsestransko pomoč v težkih trenutkih Žalujoči: žena Marija, sestra in bratje, sin z družino ter drugo sorodstvo! Strahinj, 25. septembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dregega moža, očeta, brata, strica in starega ata FRANCA MEDLETA upokojenega čevljarja iz Hotemaž se zahvaljujemo vsem za pomoč in vsem, ki so nam stali ob strani, posebno vsem sosedom: Šubljevim in Vidmarju, Ropretovim in Bakovnikovim iz Hotemaž ter Stružnikovim in Mihovi mami z Visokega. Zahvaljujemo se tudi kolektivu prodajalne Chemo Kranj, OOS Chemo Ljubljana in OOS Iskre Kranj za podarjene vence in izrečena sožal ja. Vsem še enkrat iskrena hvala! Neutolažljivi: žena Marija, sin Franci z ženo Jožico, hčerka Majda z družino, brat Matevž z družino, vnuki in vnukinje Hotemaže, 17. septembra 1980 Množičen zbor v Završnici Konec tega tedna bosta v jeseniški občini dve pomembni prireditvi - Udeleženci letošnjega Milo-vanovičevega memoriala in 10. shoda članov Počitniške zveze Jugoslavije se bodo v soboto zbrali na skupni slovesnosti v Završnici — Govorila bosta Tilka Blaha in Darko Mrvoš Žirovnica — Jeseniška občina bo konec tedna gostila množico prebivalcev iz naše republike in širše domovine, ki se bodo udeležili dveh velikih prireditev. Prvo, letošnji Milovanovičev memorial. bo priredila občinska konferenca Zveze socialistične mladine na Jesenicah v sodelovanju z republiško konferenco ZSMS, Zvezo tobornikov Slovenije, TVD Partizan Slovenije in poveljstvom ljubljanskega armadnega območja. S to prireditvijo je zaradi prihranka denarja sklenila Počitniška zveza Slovenije kot organizator 10. shoda jugoslovanskih počitni-čarjev,.ki bo tudi v jeseniški občini, združiti pohod članov prvi dan srečanja. Na Milovanovičevem memorialu se vsako leto srečajo v drugem slovenskem kraju mladinci, taborniki, športniki in pripadniki armade, da bi počastili spomin na prvega sekretarja Skoja Dragoljuba Milovanoviča, ki se je 1922. leta smrtno ponesrečil pri ilegalnem prehodu meje na pobočjih Stola. Tokratna prireditev je obenem cilj posebnih prizadevanj jeseniške mladine za osvetlitev lika skojevca, ki je pokopan v Breznici in ima spomenik v Završnici. Memoriala, prireditev bo to soboto, se bo po predvidevanjih organizatorja udeležilo okrog 1500 mladih iz več slovenskih družbenih organizacij. Od 8. do približno 13. ure bo na okrog 10 kilometrov dolgi progi od Završnice prek planin pod Stolom in nazaj do startnega mesta potekalo orientacijsko tekmovanje ekip posameznih organizacij. Na trimskem orientacijskem pohodu, ki je drugi del memoriala, bodo mladi in drugi občani spoznavali zgodovinsko kulturne znamenitosti ob Poti kulturne dediščine v krajevni skupnosti Žirovnica. Tako kot za udeležence Milova-novičevega memoriala bo dolina Završnice cilj tudi za člane Počitniške zveze Jugoslavije, ki bodo prvi dan svojega shoda sodelovali na pohodu po žirovniški krajevni skup- nosti. Vsi se bodo zbrali na prireditvenem prostoru pri spomeniku Dragoljubu Milovanoviču, kjer bo ob poltretji uri popoldan skupna slovesnost. Na njej bosta govorila podpredsednica republiške konference Socialistične zveze Slovenije Tilka Blaha in sekretar zvezne konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije Darko Mrvoš. Kulturni spored bodo pripravili recitatorji osnovne šole Tone Čufar in centra srednjih šol na Jesenicah. Srečanje v Završnici bodo nadaljevali z razglasitvijo rezultatov memoriala in zabavnimi igrami med moštvi jugoslovanskih pokrajin, sklenili pa ga bodo s tabornim ognjem. Udeleženci 10. shoda jugoslovanskih poči tn i carje v, okrog 350 se jih bo od petka do nedelje sestalo v Gozd Martuljku, bodo tamkaj po srečanju v Završnici pripravili tradicionalno kulturno prireditev Plavi večer. Nedeljski dopoldan bodo izkoristili za konferenco svoje organizacije, popoldan pa bodo odšli na krajše izlete po gorenjskih turističnih krajih. Obe prireditvi bosta zaradi obsega in pomena priznanje tako žirovniški krajevni skupnosti kot celotni jeseniški občini. Obenem bosta priložnost za široko predstavitev turističnih možnosti tega predela naše domovine. S. Saje Pravega fanta na pravo mesto V drugi polovici tega meseca stopajo pred na borno komisijo fantje iz kranjske občine Kranj — Naborna komisija uprave vojaškega okrožja Ljubljana je sredi tega meseca začela z delom v kranjski občini. Pred njo bodo vse do konca septembra stopali fantje iz te občine, rojeni 1962. leta, pa tisti, ki so jim na prejšnjih naborih odložili odslužitev vojaškega roka zaradi za- Med delom naborne komisije v Kranju - Foto: F. Perdnn Preskrbovalne zadrege V več krajevnih skupnostih radovljiške občine imajo stalne in. nenehne probleme s preskrbo prebivalstva — V prihodnjem srednjeročnem obdobju naj bi zgradili več primernejših trgovskih poslovalnic Radovljica - V številnih krajevnih skupnostih radovljiške občine imajo še precejšnje probleme s preskrbo vaščanov, še posebej v bolj odmaknjenih krajevnih skupnostih občine. Marsikje si krajevne skupnosti Že leta prizadevajo, da bi poskrbeli za kvalitetnejšo preskrbo, a so žal njihova prizadevanja ostala na papirju, razgovori s trgovskimi delovnimi organizacijami niso obrodili zadovoljivih sadov. Tako so trgovske poslovalnice majhne, sanitarno neprimerne in ponujajo le osnovna živila, denarja in tudi volje za večje in boljše prostore pa ni. Ta problem, nad katerim se krajani vedno pritožujejo, pa naj bi v radovljiški občini bolj intenzivno in uspešneje reševali v naslednjem sred njeročnem obdobju. Tako tudi v osnutku dogovora O temeljih plana občine za srednjeročno obdobje predvidevajo izboljšanje osnovne preskrbe v posameznih krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti naj bi za boljšo preskrbo poskrbele s podpisom in uresničevanjem samoupravnih sporazumov s trgovskimi delovni mi organizacijami V krajevni skup nosti Ljubno, kjer že dolga leta želijo primernejšo trgovino, naj hi sklenili sporazum s trgovskim podjetjem Specerija Bled, ki ima zdaj v Ljubnem majhni prodajni prostor ki nikakor ne ustreza. V Ljubnem naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju zgradili manjšo trgovsko poslovalnico za potrebe krajanov. V krajevni skupnosti Gorje imajo v Zgornjih Gorjah dobro in dovolj veliko trgovino, že leta in leta paje problem s trgovino v Spodnjih Gorjah. Večji trgovski lokal naj bi dobili vaščani tedaj, ko bi začeli uresničevati sporazum med krajevno skupnostjo in blejsko Speče rij o. Po letu 1985 naj bi krajevna skupnost Kamna gorica sklenila sporazum s trgovskim podjetjem Živila Kranj — temeljno organizacijo Bled za izgradnjo trgovske poslovalnice, v tem srednjeročnem obdobju pa naj bi poskrbeli za lokacijsko dokumen tacijo. Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica se bo morala povezati z Gozdarsko kmetijsko zdrugo za adaptacijo gradbenega objekta v Nomcnju, ob prispevku kreditov in sklada skupnih rezerv. Krajevna skupnost Lesce bo sklenila samoupravni sporazum s trgovskim podjetjem Murka Lesce za izgradnjo špecerijskega trgovskega lokala v okolici železniške postaje, krajevna skupnost Stara fužina in Srednja vas v Bohinju pa bosta sodelovali z delovno organizacijo Ljubljanske mlekarne za ureditev trgovskih lokalov v Oešnjici in Jereki. D.Sedej časne nesposobnosti. V katerem rodu in specialnosti naše armade bodo služili naborniki iz drugih gorenjskih občin, bo komisija določila do sredine novembra letos. Nabor v kranjski občini poteka, kakor so povedali predstavniki naborne komisije in občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, zelo dobro. Zato gre zahvala predvsem skrbnim pripravam na to pomembno nalogo, ki so jih opravili orek celega leta v več akcijah. Po-Tiembno je bilo sodelovanje uprav-lega organa z vsemi družbenopoli-;ičnimi organizacijami pri kadrovanju nabornikov za različno odgo-/orne dolžnosti med služenjem vo-aškega roka. Že ob zdravstvenem pregledu so vse nabornike seznanili z organizacijo armade in načinom lela v njej. Obvezniki so tudi izpol-lili vprašalnik o svoji dosedanji iktivnosti in željah glede izbire roda n specialnosti v armadi. Možnost aktivnega vpliva nabornikov na nji-iovo razporejanje v armado in širša iktivnost družbe pri tem odločilno /plivata na uspešnost priprav nabora. Zdravstveni pregledi nabornikov w pokazali, da je vse več zdravih fantov in vse manj popolno nesposobnih za odslužitev vojaške obveznosti. Čeprav še ni izdelan nov pravilnik za delo zdravniške komisije, se tako pri zdravstveni obdelavi nabornikov že približujejo težnjam nove* ga zakona o vojaški obveznosti. Med pripravami na nabor so v Kranju pripravili tudi prednaborni zbor, na katerem sta zbranim spre govorila predsednik kranjske občin ske skupščine in predsednik naborne komisije, naborniki pa so se razvedrili ob kulturnem sporedu Občinski družbenopolitični delavci so navzoči tudi med naborom; posebna novost letošnjega nabora je namreč sode lovanje predstavnikov Zveze socialistične mladine in Socialistične zveze v komisiji. Dobra udeležba na naboru, pred katerim zbranim predvajajo film o delu in življenju v armadi, potrjuje pravilnost takšnih priprav in doka /.nje zrelost mladih za izpolnjevanje svojih dolžnosti Tako naborna ko misija lahko zares postavi »pravaga fanta na pravo mesto«. Ob upoštevanju psihofizičnih sposobnosti m strokovne izobrazbe nabornikov izpolni prek 70 odstotkov njihovih želja glede izbire rodu in Specialnosti v armadi. Posebnost letošnjega nabora je v tem, da komisija določi rod m službo vsem nabornikom; prej so namreč tistim, ki so nameravali št udirati na višji ali visoki Soli. to določili pozneje. Takšno delo je potrebno zaradi določil novega zakona o vojaški obveznosti, po katerih bodo vse fante napotili na odslužitev vojaškega roka že po končani srednji šoli. Tako ho prvi letnik bodočih študentov, ki Ka je naborna komisija ze prefle dala. odšel odslužit prvi del vojaške ga roka na začetku prihodnjega meseca. S. Saje Konec pre jesenske i F Perdan V nasadu Resje že obirajo jabolka Za 500 ton pridelka Obeti za letino so bili zelo dobri, a je toča v začetku avgusta precej zmanjšala kvaliteto pridelka — Jabolka za ozimnico po 10 din in 9 din za kg, pri prodaji na debelo pa za dinar ceneje jabolka iz nasada Resje celo koliko cenejša, kot je cena p) poročilu poslovne skupnosti u jarstvo; tako bo prva vrsta tetnih jabolk zimske sorte po zgodnejše sorte pa po 9 zabojčkih za ozimnico. Cena belo (naročniki so sindikalne zaci je) pa bo še za dinar kilogramu nižja, to je po 9 # 8 din za kg. Letošnji pridelek okoli 5H jabolk so v Resju pridelali zmanjšani površini sadovnjaka so namreč skrčili površino za okoli 6,5 ha, predvsem rdečega delišesa, ki v dokaj gorenjski klimi ne uspeva Zamenjali ga bodo s so-* sortami kot so jona gokd. idaret in še z drugimi sorv« pomimi proti sadnim bolezna* tere so te sorte. Se ne vedo saj bodo prej počakali na izkušnje sadjarskih pro nas. Te sorte jabolk bodo, obnesle, dosti bolj ekonomi saj jih bo treba manjkrat ak ponovno zasaditvijo sadnih na izkrčenih površinah Resje Se vedno največji na Gorenjskem. Minuli petek so začeli v sadovnjaku Resje pri Podvinu obirati dozorele jesenske sorte jabolk, obenem pa je seveda že stekla tudi prodaja. Letošnja letina sadja, ki nasploh dozoreva malo kasneje, kot je bilo to prejšnja leta, je povprečno dobra. Spomladi je sicer kazalo, da bo na 23 ha površine dozorela letina, ki bi po količini in kvaliteti lahko zelo presegla letine zadnjih let, toda toča je 8. avgusta letos vse take načrte prekrižala. Medtem ko se sicer količinsko na letini ne pozna posebno, pa se je posledica ledenih zrn seveda močneje odrazila na kvaliteti. Vodja sadovnjaka dipl. inž. Valentin Benedičič meni, da je zato letina izgubila 40 odsotkov na vrednosti, saj bodo morali večji delež kot sicer nameniti za industrijsko predelavo sadja, več sadja pa Lo tudi sicer druge kvalitete, prve kvalitete pa bo sploh zelo malo. Konec prejšnjega tedna so obiralci začeli polniti zabojčke s sortami zlata pramena, koks oranžna reneta in drugimi, kasneje v oktobru pa bodo obrali še zlati delišes, jonatan in druge zimske sorte jabolk. Prav zaradi nekoliko nižje kvalitete jabolk, kar je povzročila toča. bodo V Verigi so praznovali V leski Verigi so v petek proslavili 30 l upravljanja — Podelili priznanja vsem prvega delavskega sveta — Veliki uspehi naj* jega delovnega kolektiva v radovljiški občini Radovljica — V največji delovni organizaciji v radovljiški občini so v petek, 26. septembra, praznovali pomemben jubilej. 30 let samoupravljanja. Na prireditvi je po krajšem kulturnem programu spregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Smole, vsem članom prvega delavskega sveta v Verigi pa so podelili priznanja V leski verigi so med prvimi uvedli samoupravljanje in ze 13 avgusta leta 1950 uresničili Titovo pobudo Tovarne delavcem V prvi delavski svet leske Verige so izvolili 45 članov in <*l tedaj do danes so si delavci nenehno prizadevali za uveljavljanje samoupravljanja v kolektivu. Verigo to ustanovili leta 1922 in tedaj prodali na tržišču 360. ton verig. Ze po osmih letih je bilo v Verigi zaposlenih 140 delav> sledno prizadevali uresničevat kon o združenem delu ter se v vsa stabilizacijska pi_ za prihodnje srednjeročno načrtujejo še večjo, pred> kvalitetnejšo proizvodnjo, bodo visokokvalitetno pra ter se s tem še bolj u velja i domačem in na tujem tritiL ložbe, ki jih načrtujejo, bodo: obogatile dosedanji proizvo gram Verige, ki že zdaj po in količini proizvodnje sodi pomembne slovenske D. V M*. T......m V.-r,, liania m prvim članom pivego F. Perdan