Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 13.
V Ljubljani, dne 1. julija 1928.
Vlil. leto
Telefon štev. 3040.
List izhaja 1. in 15. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečno 2 Din. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredni-
v	štvo in upravništvo
GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVAUDOV KRALJEVINE S H S
__________________ Telefon štev. 3040.
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBUANI
Ugotavljanje
Finančni zakon za leto 1928./29. je pod; lago siromašnosti pri invalidski zaščiti neko; liko spremenil in sicer je storjena sprememba v korist uslužbencev in ročnih delavcev. Do; tičnim se je poprej štel v cenzus davek na ročno delo, kar je bilo z ozirom na njihovo gmotno stanje in sorazmerje z drugimi davki zelo krivično.
Od 1. aprila 1928 dalje je to popravljeno in sicer tako, da vsi uslužbenci, ki ne žive od samostojnih podjetij, prejemajo polno inva* lidsko zaščito in prejemke. Tako prejemajo polno invalidnino vsi oni, ki so plačani na teden ali Mdnevno. Med onimi pa, ki imajo mesečne plače, so siromašni, če so samci, ako ne dobivajo nad 1800 Din mesečno, ako so pa oženjeni pa, ako ne dobivajo nad 2400 dinarjev mesečno.
Kakor določeno, morajo dobivati vsi dotični, katerim ta sprememba popravlja stanje, svoje prejemke od 1. aprila 1928 na; prej. Vendar pa to ne gre kar avtomatično, temveč morajo dobiti najprej o tem sodne odločbe.
Opazili smo, da prvoinštančna sodišča še ne izdajajo tozadevnih spreminjevalnih odločb. Upravičenci pa tudi sami po večini ne zaprosijo za nje, ker jim odredbe niso znane.
Zato opozarjamo vse dotične invalide, kateri kot uslužbenci danes ne prejemajo cele invalidnine ali vojne vdove, ki je sploh ne prejemajo z ozirom' na ročni davek, naj skrbe, da jim1 bodo sodišča spremenila njihove sklepe. Dobro bi bilo, ako dotični sodišča na to opozore pismeno ali ustmeno.
Uslužbencem' z mesečno plačo se je treba ravnati po gori omenjeni bazi mesečnih pre; jemkov. V par slučajih so bile take interven; cije že storjene, toda sodišča so odgovorila, da nimajo še tozadevnih navodil. V tem oziru jih gotovo ni treba, ker pove zakon dovolj jasno in daje tudi polno moč za priznanja.
Ta podlaga siromašnosti mora veljati seveda tudi za druge pravice po invalidskem zakonu in ne samo za invalidnino.
Tri vseh prošnjah je treba prilagati po; leg drugih prilog tudi davčno potrdilo. Za; hteve so, naj bo potrjeno, da dotični ne pla; čuje nad 20 Din1 neposrednega davka.
Sedaj pa je postalo drugače. Davkarije morajo upoštevati to, da ne bodo potrjevale med neposrednimi davki še naprej davka na ročno delo, ampak da dotični, ki plačajo samo ročni davek, ne plačujejo nobenega ne; posrednega davka.
Oblasti, ki sprejemajo prošnje za razne ugodnosti in pravice po invalidskem zakonu,
Svetovni mir
Generalno vodstvo angleške delavske stranke je izdalo 13. februarja 1928 manifest, ki obravnava mirovno vprašanje. Ko bi ta manifest sprejelo vse delavstvo, da bi postal internacionalna last, tudi po duhu, ne le po besedah, potem lahko rečemo: Vojne je konec.
Manifest se v bistvu glasi: Delavska stranka poudarja svoje neizprosno nasprot; stvo napram militarizmu, imperijalizmu in vojni, izraža vero v internacionalizem, kateri je osnovan na sodelovanju svobodnih naro; dov. Moderni kapitalizem je kotišče stalnega ogrožanja miru. Povzroča vojna bremena v znesku 300 milijonov funtov šterlingov, pod; jarmlja tuje narode in jih imperijalistično iz; morišča ter priklicuje stalno vojno nevarnost. ~~ Vse narode poziva v energičen boj proti kapitalizmu in njegovim posledicam. V do; ®ego tega cilja naj bi se osnovala zveza svo; o°dnih socialističnih držav. Evropski pro; Memi se morajo v bistvu rešiti s stališča sPlošnosti, v okvirju vseh narodov, ne pa s slališča zmagovalcev in premagancev ali pa Pod vidikom kakšne nove pregrupacije držav.
siromašnosti.
pa ne morejo vpoštevati po sedanjem finan; čnem zakonu samo davčnih potrdil, temveč potrdila o plačah ali pa sodne sklepe, v kate; rih je ugotovljena siromašnost.
Dokler ne 'bodo seveda sodišča izdala dotičnim novih sklepov, morajo biti mero; dajna samo priložena potrdila navedenih dvojnih vrst.
Ako se to ne bi vršilo, ne moreta danes delavec ali delavka dokazati, da sta po inva; lidskem zakonu siromašna, čeprav jima nov finančni zakon priznava siromašnost.
Da bi se to vršilo, še nismo videli, zato naj vsak tovariš ali tovarišica, kateremu je nova sprememba dala popolno priznanje pra; vic, pazi na to in pri svoji prošnji opozori na tak nedostatek, ki mu lahko napravi škodo.
Tako naj opozori davkarijo pri izdaji davčnega potrdila na določbo glede delavcev in nameščencev v novem finančnem zakonu in k svoji prošnji priloži tudi potrdilo delo; dajalca o prejemkih plače.
Z ozirom na vse to pa je postalo še neko vprašanje pojasnjeno.
Invalid državni nameščenec ne uživa ni; kake invalidnine, zato zanj ni v sklepu so; dišča nobene odločbe o siromašnosti. Vendar pa ima tudi on pravico na gotove ugodnosti po invalidskem zakonu, ki so vezane na siro; mašnost.
Lahki in težki invalidi imajo pravico brezplačnega zdravljenja za bolezni, iki ne izvirajo iz vojne in niso z njimi v vzročni zvezi, le ako so siromašni.
Vzemimo slučaj za toplice.
Invalid državni rtameščenec potrebuje zdravljenja v toplicah. Za zdravljenje bolezni je pogoj slučaj siromašnosti? V sklepu sploh nima tozadevne odločbe. On mora predložiti davčno potrdilo, toda tudi zanj morajo veljati enake določbe, kakor za druge nameščence, ki ne žive od samostojnega dela ali podjetij.
Invalid državni nameščenec je torej siro; mašen, ako njegova mesečna plača kot samcu ne presega 1800 Din, oženjenemu 2400 Din. Zanj mora veljati le tako potrdilo. Za držav; ne upokojence, kateri pa uživajo po invalid; skem zakonu invalidnino in imajo v svojih sklepih uradno ugotovljeno siromašnost, se mora po sedanjem finančnem zakonu nana; sati ista sprememba, kakor glede delavcev in nameščencev, torej ista baza 1800 Din ali 2400 Din na prejemkih pokojnine. V tem smislu jim bodo morala sodišča urediti za na; prej invalidske prejemke in ugotoviti siro; mašnost.
po delavstvu.
Dosledna duhu teh tendenc zahteva:
1.	Popolno revizijo verzajskega miru in vseh mirovnih pogodb z namenom, da se od; stranijo vse gospodarske, vojaške in narodne krivice.
2.	Ukinitev vseh izjem, ki so jih naložili Nemčiji v gospodarstvu in vojaški organiza; ciji. Tudi reparacijske dajatve naj se takoj ustavijo.
3.	Izbris vseh vojnih dolgov.
4.	Ukinitev vseh družabnih naredb, ki ovirajo svobodno občevanje posameznih na; rodov.
5.	Upostavitev prijateljskih odnošajev do Rusije v gospodarskem in političnem oziru.
6.	Uničenje vseh vojaških zvez.
7.	Reorganizacija sedanje Zveze narodov, v zvezi vseh narodov. Ta zveza ne sme teme; Ijiti na vojaških obvezah in gospodarski moči, ampak na medsebojni pomoči in na medna; rodnem sodelovanju.
8.	Sprejetje mednarodnega sodstva za vse sporne zadeve po mednarodnem sodišču in po razsojevalni instanci za vse nejuridične sporne zadeve.
Za te ideje se bo borila na vseh medna; rodnih forumih.
Ker je svetovni mir in nevarnost nove svetovne vojne velika, obveščamo svoje čita; telje, da bodo informirani o gibanju, da se novo svetovno klanje prepreči.
Politične beležke.
Klanje v Narodni skupščini. V Narodni skupščini so se strankarske strasti tak raz; vnele, da je prišlo do dejanj, ki so nekaj strašnega. 20. junija 1928 je na seji Narodne skupščine prišlo do tega, da je radikalski poslanec Puniša Račič streljal na opozicijo in ustrelil poslanca Pavla Radiča in poslanca dr. Basarička. Stjepana Radiča in dr. Pernarja pa nevarno ranil.
To dejanje v Narodni skupščini je državi na njenem ugledu škodovalo in celi svet piše sedaj o teh dogodkih in si misli svoje.
Vojni invalidi tako konsolidiranje naše države, radi katere smo postali vojni invalidi, obsojamo in zahtevamo, da se začne enkrat delati res v prid in ugled države in držav; Ijanov.
Razkol v angleški delavski stranki po; staja vedno večji, ker sta se bivša predsed; nika sveta strokovnih organizacij Hicks in poslanec Wheatley pridružila skupini Cooka in Masetona. Nekateri delavski voditelji, ka; kor Lansbury, skušajo zanikati, da je to gi; banje nevarno, vendar pa je Wheatley na ne; kem zborovanju v svojem govoru ostro na; padel Macdonalda ter mu očital, da si je de; lavska stranka pod njegovim' vodstvom za; služila pohvalo konservativne stranke.
Egiptska vladna kriza. Kralj Fuad je od; stavil ministrstvo in poveril sestavo novega kabineta Mahmud paši. Baje je do tega prišlo zato, ker je bilo ministrstvo zapleteno v neki finančni škandal.
Amerika priznava kitajsko nacijonalU stično vlado. Ameriški generalni konzul je obvestil nankingško vlado, da so priprav; Ijene Zedinjene države priznati nacionalisti; čno vlado in revidirati vse kitajsko;ameriške nepravične pogodbe. Kakor se izve, sta pri; pravljeni Francija in Japonska, da sledita ameriškemu zgledu. Angleška vlada pa hoče še počakati, dokler ne pride na Kitajskem do stabilnega režima.
Predsednikom pariškega mestnega sveta je izvoljen s 45 glasovi proti 20 glasovom so; cialist Marchand.
Demisija avstrijskega pravosodnega mi; nistra dr. Dinghoferja je kot posledica pro; česa proti Beli Kunu, čigar izročitev Madžar; ski je zahtevala velenemška stranka. Po svo; jem odstopu prevzame mesto predsednika najvišjega sodišča, ki je bilo že za njega re; zervirano.
Bela Kun je obsojen na tri mesece in na izgon. 26. junija t. 1. se je vršila razprava proti Beli Kunu. Bela Kun je na vprašanje predsednika, ali se čuti krivega, odgovoril, da deluje po načelih komunistične internacionale v interesu zmage in osvobodilnega boja pro; letariata in da je za to odgovoren samo pred svojim lastnim razredom. Bela Kun je nasto; pal zelo samozavestno. Neposredni povod za njegovo potovanje na Dunaj je bilo pismo prijatelja, ki mu je sporočil, da nameravajo skleniti med Madžarsko in Italijo tajno po; godbo in da je madžarski generalni štab že izdelal načrt, ki vsebuje že docela konkretne podatke o tej zvezi z Italijo. Bela Kun je smatral za potrebno, da z ozirom' na to pismo in na splošni svetovni politični položaj za; vzame stališče proti pripravam: nove imperia; listične svetovne vojne, ki bi bila naperjena proti sovjetski Uniji.
Sodni dvor ga je obsodil na 3 mesece ječe radi tega, ker je vzpostavil zvezo s tajno inozemsko organizacijo, od ostalih točk pa je bil oproščen.
Obetajo se senzacije z vladarskimi pismi. Kakor poroča »Daily Telegraph«, se mu je posrečilo pokupiti na stotine pisem bivših
evropskih vladarjev. Med njimi so tudi pisma angleške kraljevske dvojice ruski carici, ki so bila izročena angleškemu kralju.
Novi italijanski poslanik v Beogradu Carlo Galli je nastopil 25. junija t. 1.
Manevri sovjetske armade se vršijo, kas kor poročajo poljski listi, na ruskospoljski meji.
Zakon romunske princezinje Helene in bivšega romunskega prestolonaslednika je sedaj sodišče ločilo. Krivda je padla na pre* stolonaslednika radi nepristojnega obnašanja.
Italija naj se ne igra z ognjem. Pariški list »Matin« je resno povedal fašistični Italiji glede njenih odnošajev do Jugoslavije, da se naj ne igra z ognjem. Pravi, če bi Italija pod= vzela kak napad proti Jugoslaviji, bi to po* menilo konec fašističnega režima, ker ni lahko obenem držati milico in armado. Toda tudi v primeru, da bi se Italiji posrečilo zmagovito končati vojno, bi ne bilo v Evropi velesile, ki bi dovolila, da bi se Italija vgnezdila na Bab kanu. Predvsem pa se mora Italija zavedati, da ima na svojem ozemlju 500.000 Hrvatov in Slovencev.
Prekrstitev Pekinga. Južnokitajska vlada je sklenila prekrstiti ime mesta Peking v Peiping. Glavno mesto postane Nanking.
Naše gibanje.
Prenehanje članstva. Krajevni odbor UVI v Ljubljani je na svoji redni seji dne 19. jm nija 1928 v smislu pravil Krajevnega udruže= nja voj. invalidov čl. 6., odst b) in čl. 7., odst. f) odnosno b) črtal sledeče člane: Antona Ko* zinca, Ivo Gracerja, Ivana Tobijasa, Martina Meznariča, Martina Kostanjevca, Franca Jurkoška, Vinko Resnika, Franca Rajgelja, Antona Grčarja in Ivana Simončiča. Zoper ta sklep imajo navedeni pravico pritožbe na redni kongres.
Krajevni odbor v Celju je sredi meseca junija t. 1. na podlagi členov 5. in 7. društven nih pravil razposlal pozive vsem članom in članicam, ki so na zaostanku s članarino za prejšnja leta in za tekoče leto za poravnavo iste.
Nekaj jih je zaostanke že poravnalo, ve* lika večina se pa pozivu še ni odzvala, zato podpisani odbor ponovno poziva vse one, da to čimpreje store, sicer se bo postopalo z njimi v smislu zgoraj navedenih členov.
Pripetil se je slučaj, da je neki član poziv nekako demonstrativno vrnil z označbo »Se ne sprejme« in to s svojim podpisom1. To je član, ki ob vsaki priliki rad kritizira in udriha po Udruženju, le svojih dolžnosti se ne za* veda. Temu nezavednemu članu povemo sle* deče: V vsaki organizaciji morata vladati red in disciplina — in to je treba najprej držati. Ni pa treba misliti, da je naše Udruženje no* gometna žoga, katero se lahko poljubno brca iz kota v kot. Ako misli, da bo vsled njego* vega zavračanja pozivov trpela celota, se jako moti. Če prizadeti na tak način pojmuje orga* nizacijo, je boljše, da se sam prostovoljno iz* ključi iz nje. Onemu invalidu povemo, da,
ako se primeri še tak slučaj, se bo postreglo z imenom in se ga bo tudi ob drugi ugodnejši priliki spomnilo.
Invalidski zakon s pravilnikom z dne 17. novembra 1925 ima še v zalogi Krajevni od* bor Udruženja vojnih invalidov v Celju. Na koncu zakona je tudi razvidnica osebnih pre* jemkov lahkih, težkih, popolnih in pretežkih invalidov preračunana v mesečne in celo* letne prejemke, kakor tudi dodatkov za žene, otroke in roditelje. Kdor si želi nabaviti inva* lidski zakon, naj istega potom dopisnice na* roči pri podpisanem odboru. Cena zakonu s poštnino vred znaša 15 Din.
Zagorje ob Savi. Krajevni odbor poživlja vse one člane in članice, ki so bili prikrajšani na invalidnini in dodatkih vsled davka na ročno delo. Tekom meseca julija naj se go* tovo javijo krajevnemu odboru, da bo po* skrbel za nove sodne rešitve, ker je letošnji finančni zakon spremenil to vprašanje.
Okrajno sodišče je sicer samo pregledalo vse akte in nakazalo po novi določbi invalid* nino, vendar pa opozarja na eventuelne po* greške.
Da ne bi imeli dotični nepotrebnih potov v Litijo in stroškov, naj se zglasijo pri odboru.
Ponovno poživljamo vse zamudnike za naročnino »Vojnega invalida«, da jo takoj poravnajo in store častno dolžnost.
Glede novih dodatkov za prirastke v družini naj se tudi vsak pobriga in pride k krajevnemu odboru, da bo zanj posredoval.
Krajevni odbor ljubljanski sporoča, da ne odgovarja na pismena vprašanja, če niso priložene znamke za odgovor.
Celje. V zadnji številki »Vojnega inva* lida« je krajevni odbor v Celju pozval vse člane, ki se še niso prijavili za legitimacije za trikratno polovično vožnjo. Navedel je, kaj morajo prinesti s seboj. Pri tej priliki je po* motoma izostala zahteva glede slik.
Dostavljamo, da ima vsak prijavljenec prinesti s seboj poleg 10 Din v gotovini in če* kovnega odrezka tudi sliko, ker se brez iste legitimacije ne more dobiti.
Trbovlje. Krajevni odbor javlja, da naj se invalidi in vdove, ki so tamošnji člani, obračajo v vseh svojih zadevah vedno le na sedanjega tajnika tov. Kokalja, ne pa na biv* šega tajnika tov. Godca ali bivšega blagaj* nika tov. Kusa, ker ta dva nista več v odboru. Posebno one poživlja, da pridejo čimprej k tajniku, ki imajo urediti svoje zadeve glede invalidnine po novem finančnem zakonu, po katerem se ne upošteva ročni davek. Invalidi, ki imajo dobiti nove legitimacije za vožnjo, naj prinesejo vsi svoje slike in po 10 Din v gotovini, da jim tajnik naroči legitimacije.
Naš predsednik pri kralju. Njegovo Veli* čanstvo kralj je blagovolil dne 20. junija t. 1. sprejeti v avdijenco predsednika našega Sre* dišnega odbora tov. Petra Lazareviča, inva* lida polkovnika. Avdijenca je trajala celo uro. Med pogovorom je kralj izpraševal z največjim zanimanjem za poedine stvari, ki se tičejo invalidov. Posebno pazljivo se je zanimal za člen 305. finančnega zakona (pod*
laga siromašnosti) in za bedno stanje rodi* tel jev, ki so zgubili v vojni sinove.
V splošnem se je naš kralj, v katerem smo vedno našli zaščito, zelo zanimal za da* našnje težko stanje vojnih žrtev.
Zapreka je bila vedno1 do sedaj, ker se v našem parlamentu rešujejo vse druge ne tako važne stvari, kakor je invalidsko vpra* šanje.
Poslednji dogodki v parlamentu bodo najbrž še za nekaj časa odložili delo na vseh državnih poslih ter tudi na invalidskem vpra* šanju.
Pazite pri naročanju legitimacij. Neka* teri zbiralci prijav za vozne legitimacije, po* sebno občine, so sprejeli tudi slike in prijave za vojne vdove. Po invalidskem zakonu in pravilniku za vozne olajšave vojne vdove nimajo pravice do teh legitimacij, ampak samo invalidi. Sicer je to res popolnoma kri* vično in je udruženje že večkrat v svojih za* htevah opozorilo na ta nedostatek, pa doslej ni ničesar opravilo. Zato ni potreba pošiljati prijav za vojne vdove, ker imajo iste s tem samo stroške, računovodstvo pa nepotrebno odgovarjanje.
Naši krajevni odbori, ki zbirajo prijave, naj pošljejo iste z denarjem vred, ker priha* jajo izkazi s slikami, na denar pa večkrat po* zabij o.
Krajevni odbor v Ormožu naznanja, da je preselil svojo pisarno v hišo Kletarskega društva v Ormožu. Pisarna posluje vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 1I28. do ure. Med tem časom lahko članstvo vse opravi, zato naj se drži točno določenih dni.
Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične 3. julija t. L za vse upravičene invalide ljubljanske in mari* borske oblasti. Obsega radio*emanacijske ko* peli, po potrebi tudi mehanoterapijo; za ves čas zdravljenja brezplačna popolna oskrba (hrana in stanovanje) v Invalidskem domu v Toplicah.
Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo na osnovi določil člena 10. inv. zak. preteški in popolni invalidi, izmed lahkih in teških pa samo oni, ki plačujejo manj nego Din 20.— neposrednega davka, odn. osni, ki so radi revmatičnih in sorodnih bolezni pro* glašeni za vojne invalide.
Prošnje je nasloviti na velikega župana ljubljanske oblasti. Prošnji mora biti priio* ženo:	1. uradno poverjen prepis sodnega
sklepa o priznanju invalidnine, 2. zdravniško izpričevalo uradn. zdravnika, da je zdravlje* nje potrebno, po potrebi pa še: 3. potrdilo davčnega urada o plačevanju neposrednega davka in 4. invalidsko uverenje o zadnjem pregledu.
Dobo zdravljenja določi v vsakem posa* meznem primeru kopališčni zdravnik povo* dom prve zdravniške preiskave. Nastanitev je skupna v Invalidskem domu za vse inva* lide brez izjeme.
Tombola. Krajevni odbor v Mokronogu priredi 8. julija t. 1. veliko javno tombolo na vrtu gostilne »pri Jeriču«. Naj vsak pridno
L I STE K.
Ali je upravičena borba proti netunskim konvencijam?
(Nekaj značilnih odlomkov iz konvencij.)
Narod se npira sprejetju nettunskih konvencij. Ne samo Dalmacija, Slovenija in Hrvatska, tudi v Beo« gradu je tekla že kri radi njih. Iz Dalmacije prihajajo dan iza dnem v Beograd sklepi dalmatinskih občin proti konvencijam. Zagrdb je v svojem občinskem svetu z vsemi brez glasov par komunistov izrekel obsodbo nad konvencijami, a dr. Marinkovič in dr. Ninčič sta mne* nja, da narod, ki se upira in (protestira, ne ve, zakaj se brani, da nettunske konvencije ne vsebujejo nič sla* bega za našo državo. Eni govore tako, drugi govore zopet drugače.
Naša javnost si v mnogih pogledih ni na jasnem, kaj vse vsebujejo nettunske konvencije, ki ,so le na* daljevanje v skupščini že odobrenih, a od kralja ne sankbijoniranih beograjskih konvencij. Zato ne bo od* več, ako tu navedemo nekaj značilnih odlomkov. Mnoge odločbo so skupne obema konvencijama in so v nettun* skih le izpopolnjene.
V pogodbi o trgovini in plovidbi je Italijanom dovoljena popolna svoboda za oboje v naši državi in na našem morju. To velja tudi za industrijo in vse obrti ter za vse druge profesije. Tudi za plovidbo po dalmatinskih rekah. Italijani imajo po tej določbi pred vsemi našimi oblastmi in korporacijami iste pravice kot naši državljani, brez vsake omejitve. Ako bi dala naša država kedaj kaki drugi državi — gre tu za države male antante! — kake posebne koncesije, morajo te takoj in brez kompenzacije stopiti v veljavo tudi za Italijo, odnosno za italijanska podjetja.
Trgovske družbe, zavarovalne družbe in navadna društva (javna ali privatna) iz Italije, ki hočejo v naši
državi delovati, se morajo smatrati, kakor da pripadajo naši državi. Italijani »brez kakršnekoli razlike glede kraja svojega bivanja, tudi pravne osebe in društva vsakršne vrste« smejo v naši državi imeti iste pravice, kakor naši državljani. Italijani smejo pri nas vršiti vsak posel, vsako profesijo, prosto prihajati k nam, potovati, tu prebivati in se naseliti, kjerkoli ,se hočejo v naši državi. Vse posle v naši državi lahko vrše tudi po svojih pooblaščencih, agentih in potnikih. Carinskih posredo* valcev jim; ne bo treba. Naša država ne bo smela »delati nikakršne' razlike med našimi državljani in Italijani radii njih državljanstva«. Italijani bodo imeli polno svobodo, da ,si pri nas nakupijo ali prodajajo, da priposestvujejo bodisi kot darilo ali potom zakona, oporoke in podedo* vanja kakršnekoli premičnine ali nepremičnine. To se pravi: Italijani lahko na podlagi teh konvencij popol* noma svobodno ekonomsko' prodirajo v našo državo kakor v kakšno kolonijo, tembolj, ker so si že ustano* vili poseben močan denarni izavod za financiranje itali* janskih podjetij v inozemstvu, da izvrše »pacifistično penetracijo« tujih dežel.
V plovidbi imajo Italijani razun kabotaže enake pravice z našimi. Tudi pristaniške takse so izenačene. V enem izmed sklepnih protokolov se naša država celo obvezuje, da »bo v teku treh mesecev donesla vse po* trebne zakone o tonaži brodov, da bi se delalo po istih pravilih v obeh državah«. Pod tem se seveda lahko razume marsikaj. Saj je znano, da se Italijani že pri* pravljajo na to, da nam n. pr. vsilijo svoje zakone in uredbe o registraciji brodov po italijanskem registru, ki se ga niti italijanska pa rob rodna društva nočejo po* sfuževati.
Veterinarska konvencija je na las podobna oni bivše avstro=ogrske, radi katere je bila bivši kraljevini Srbiji napovedana carinska vojna.
Prometna konvencija uveljavlja zopet t. zv. ja* dranske železniške tarife, s čemer bi se pospeševale iz*
ključno italijanske luke: Trst, Pulj, Kodini in Reka, in sicer »radi važnosti, ki jo imajo te jadranske luke za mednarodni promet«. O naših lukah nikjer niti besede. Nasprotno, one se ubijajo z nettunskimi konvencijami na korist Reke, odnosno bazena Theron de Revela.
Telegrafska konvencija nalaga naši državi obvezo, da »vrši preko Italije celokupno telegrafsko, kablograf* sko in radiografsko službo za Ameriko in druge izven* evropske države«. Italija se na to tudi že pripravlja, ker hoče na naš račun dvigniti Trst in Reko, ki bi tako postala posredovalka med našim trgovskim in ostalim svetom.
Značilna nadaljna določba je, da bo v slučaju, če se v naših jadranskih vodah pokvarijo ali potrgajo naši telegrafski podmorski kabli, italijanska uprava izvršila potrebna popravila na naše stroške. Kaj to pomeni, vedo naši pomorščaki, ki imajo že danes velike muke pri nadziranju naše obale, ko se prikažejo »specijalne« italijanske ladje nenadoma v naše najbolj skrite kraje ob jadranski obali, da baje »popravijo naše telegrafske podmorske kable«.
Najlepše je, da moramo po teh konvencijah lepo v miru pustiti vse stare in nove »kulturne« italijanske ustanove v naši državi, dočim so vse naše kulturne ustanove v Italiji barbarsko uničene. Posebej je še »tihi« sporazum med g. Bodrerom in bogve katerim našim diplomatom, da morajo naši cariniki — proti vsem za* konitim določbam in pogodbam — propuščati brez pla* čila carine vse predmete, ki jih Italija pošlje tem svojim »kulturnim« ustanovam v naši državi, ki so namenjene raznarodovanju peščice izrodkov našega naroda. Kdor zna misliti, ve, kaj to pomeni.
To je samo nekaj potez iz teh konvencij. Že iz teh kratkih podatkov si lahko vsak napravi sodbo. ^ J je borba proti sprejetju konvencij' v današnji obli upravičena ali ne.
agitira za dobro udeležbo in razprodajo ta* blic, ker gre čisti dobiček v korist bednim vojnim žrtvam.
Zahvalim se za podporo 100 Din, katero mi je naklonil ljubljanski krajevni odbor, po* sebe j pa tudi tov. Tomcu za priporočilo, ker je uvidel moj slabi položaj. Ostajam do žele* nega groba zvest in vdani član invalid Jožef Kobal iz Vrbljenja.
Druge novice.
Neurje in toča. V Burgundiji na Francoskem', ki je znana po svojih vinsikih nasadih, je pred kratkim divjalo silno neurje s točo, ki je bila velika kakor ■golobja jajca. V teh krajih že 1500 let ne pomnijo take strašne nevihte. Vinski pridelek je skoraj popol» noima uničen, —- Tudi v Vojvodini je divjalo silno neurje. V mnogih krajih je padala debela toča, ki je napravila veliko šlkodo. Vihar je ruval drevesa in raz* metaval opeko s strehe. — V Požegi na. Hrvaškem je besnelo tako neurje, da so bile mnoge 'hiše in trgo* vine poplavljene. Uničeni so vsi sadovnjaki, vinogradi in polja. Toča je padala do četrt kilograma težka, tako da so bili ljudje in živina, ki niso mogli priti pod streho, ranjeni. Skoda je ogromna.
Državni uradi zarubljeni. Ker dolguje državna blagajna mostni občini v Vinkovcih večje vsote, je bila izvršena zaplemba državnih uradov v Vinkovcih.
Preganjanje slovenskih novinarjev v Trstu. Kara* binerji in fašistični miličniki so aretirali v Kopru ured* nika tržaške »Edinosti« Antona Greberja in upravnika, istega lista Pertota.
Velika železniška nesreča v Nemčiji, se je zgodila 10. junija t. 1. Brzovlak Moinakovo*Frankfurt je skočil iz tira. 22 je mrtvih in veliko ranjenih, Med ponesre* čenči je več železničarjev. Lokomotiva in en vagon sta .zletela 10 metrov nizdol po nasipu. Eden od osebnih vagonov je bil vržen na prednjega, katerega je popol* noma izmečkal.
Praktična posledica evropskega potovanja afganU stenske kraljice. Kralj Amanulah, je dospel v prestolico kjer ga je sprejel Riza šah. Kljub protestu mohamedan* ske duhovščine, je bila kraljica oblečena v evropsko obleko ter je imela le tanek pajčolan, ki je le malo zakrival usta in nos.
Lakota v Braziliji. V severovzhodnem delu države vlada zaradi velike suše lakota. Na pomanjkanju je umrlo doisedaj 100 oseb.
Velika požarna katastrofa v kranjski okolici. V ponedeljek 11. t. m. je nepričakovano zadela vas Gornjo Belo oib cesti Golnik*Preddvor ob vznožju vit* kega Storžiča velika požarna katastrofa, ki je gro-zila uničiti vso vas. Ogenj je upepelil devet objektov, ve* činoma stanovanjskih hiš ter osiromašil čez noč šest posestnikov. Škode je nad 900.000 Din.
1,000.000 brezposelnih v Zedinjenih državah. Za
delavce v Zedinjenih državah so se razmere v zadnjem času zelo poslabšale. Zavladala je velika brezposelnost, zlasti v stekleni in premogovni industriji. Vsega 'skupaj je trenutno brezposelnih okoli 1,000.000 delavcev. Število samo deloma zaposlenih pa znaša celo 3,500.000. Plače so v primeri s cenami živijenskih potrebščin slabe. Pri železnicah je zaposlenih okoli 200.000 delavcev z dnevno mezdo po 17 dolarjev. Te številke naj bodo opomin onim, ki mfslijo, da je za delavce v Ameriki še danes nekakšen raj.
Po vsej južni Tirolski je bil prepovedan pouk verouka v nemškem jeziku.
Francoska Narodna banka bo znižala obrestno mero od 4 na 372%.
Poznič:
Iz spominske knjige.
Bolničarki v Rostovu ob Donu.
Objel sem belo nežno dlan in roso imel sem v očesu.
Napisal sem oni ginljivi dan v spominsko knjigo ji nekaj k slovesu: V daljini mislil bom na te, v dolini domači in vrh planin.
Če nikdar več ne vidiva se, na te gojil borni vedno spomin.
Povem solncu, ki obema sije, spomine dražestne ljubavi, da srce zvesto za drago bije, a srečna bodi sestrica v daljavi.
Tebi ostal bom vedno hvaležen za vse dobrotljivo storjeno, vtopljen v snu gojil bom ljubezen na Tebe preljubo, nikdar pozabljeno. Takrat v milini nje lepih oči, a zdaj le v življenjski bridkosti ginevam in vedno v duši mi tli ta sladki spomin v pretekli mladosti. Napotil sem daleč se v stepno plan, krog mene se veter podil je in rjul, Pred mano odprl se svet je prostran in trop žerjavov mi v smer je plul.
Ko tja motrim zdaj v daljavo in dan, kdo utolaži mi tožne boli? ybjeti ne morem več mehko dlan m nje več videl ne bom nikoli.
Velikobritanska vlada je zopet preklicala gradnjo ene 10.000 tonske križarke.
Med Japonsko in Rusijo je bila podpisana konvencija o ribolovu v Tihem oceanu.
Seljaško fakulteto ustanove sovjeti v Moskvi. Fakulteta bo imela te tri oddelke: poljedeisko-gospodarski, zadružni in socialno-gospodarski.
Verdun in češkoslovaške žene. Nemška ženska liga za mir in svobodo na Češkoslovaškem je poslala te dni notranjemu ministru dr. Cernyju dopis naslednje vsebine: Medtem ko se vrši v Pragi konferenca referentov raz-orožitvene komisije Zveze narodov in se je izjavil prosvetni minister dr. Hodža na kongresu in v parlamentu za pacifistično vzgojo mladine, pusti cenzura pasirati vojni film »Verdun«. Kdor je prisostvoval uprizoritvi pred povabljeno publiko in čul gromoviti aplavz, s katerim je spremljalo občinstvo vkorakanje zmagovalcev skozi Are de triomphe v Pariz, si lahko predstavlja, kako učinkuje film na gledalce. Ne bo se jim utisnilo v spomin neizmerno trpljenje v strelskih jarkih niti neizrečene stra-pace, ki so jih morali prestati vojaki, niti razkosana trupla, niti žalostna puščava, na katere mestu so stali preje krasni gozdovi, ne, odločilni bodo zadnji prizori: delirij, ki ga je povzročila zmaga, glorije, ki opravičuje vse stra* hote, smrt in opustošenje. Zadnji napis pravi, da je bil kupljen mir s 'smrtjo enega milijona ljudi, ki so padli samo pri Verdunu! Po zadnji statistiki je stala zmaga 26 milijonov človeških življenj, ne vštevši vojnih poškodovancev. Niti te številke pa ne učinkujejo dovolj ostrašilno, da bi izsilile razorožitev. Zato protestirajo podpisane kar najostreje zoper uprizarjanje vojnega filma »Verdun« in zahtevajo, da se prepove.
x Zdravje.
Angina. Letošnja zima nam je poleg raz* nih, močno razširjenih gripoznih obolenj na* klonila še obilico angin, o katere epidemič* nem značaju ne more biti nobenega dvoma, saj je v neTaterih rodbinah obolelo na nji pm troje in več članov in vsak peti človek toži, da jo ima, da jo je prestal, ali da se mu »dela«.
Angina je vnetje nebesa, nebesnih svo* dov in bezgavk, mnogokrat tudi okoliša teh organov, povzročena pač vedno po bakteri* jelni infekciji. Včasih je seveda angina samo simptom v poteku drugih nalezljivih bolezni, kot ošpic, škrlatinke, koz itd. A tudi kadar se, kakor sedaj v Ljubljani, pojavlja kot svo* jevrstna, navidezno le na omenjene organe omejena bolezen, kaže vse znake prave sploš* ne infekcijske bolezni. To potrjujejo tempe* rature, trganje po udih in sklepih, vnetja ob* kostnic in celo sluznic in seroznih open itd.
Prvi znaki bolezni se pokažejo navadno v veliki medlosti bolnika, ki se slabo počuti. Mnogokrat ga boli glava. Potem se pojavijo prve bolečine v goltancu, najprej navadno na eni strani, pri požiralniku. Kmalu nato oteko, časih prav izdatno omenjeni organi In bezgavke se posujejo z večjimi ali manjšimi sivkasto*belimi lisami. Sluznica je zatekla, bo* leča, zarudela in izločuje mnogo sluzi. Telesna temperatura se časih ob pošteni groznici dvi* gne do 40 stop. C in tudi Višje.
Kjer je potek bolezni dobrohoten, pade v par dneh temperatura, nabrekline splahnejo, bezgavke se zmanjšajo in bolečina mine. Vsako pot pa seveda ni žalibog tako in bole* zen se tudi sempatja v nekakšnih recidivah zavleče celo za več tednov, ne da bi se v tem času shujšala ali celo ogrožala življenje.
Drugače je pa tam, kjer inklinira bole* zen zlokobnosti, kjer se trdovratno ugnezdi v 1 tonzili in jo zagnoji. Na ta način nastane tonzilaren absces. Še slabše je pa, kjer se in* filtrat ne omeji, ampak prehaja kot prava fleg* mona na svojo okolico in se širi ne samo na bližnje dupline, ampak tudi na grlo in organe na vratu. Ker so pri flegmonoznem poseku bolezni otekline jako velike, je velika tudi nevarnost, da se bolnik zaduši ne glede na to, da časih te vrste angine nosijo na sebi znake prave sepse, za katero seveda skoro da ni rešitve. Kar se rešiti da, reši lahko samo brez* obziren kirurgov nož.
Baš iz teh vzrokov lahko postane bolezen tudi jako nevarna, če pride v njenem poteku do flegmonoznosseptičnega vnetja podčeljust* nih žlez do tako imenovane Angine Ludo* vici, ki se pa pojavlja časih tudi kot samo* stojna epidemična bolezen.
Navadno pa poteka, kakor smo povedali, angina dobrohotno, ne ogroža resno zdravja in ne življenja. Seveda zanemarjati bolezni radi tega še ne velja. Ker je bolezen lažje pre* prečiti kot ozdraveti, je dobro, da profilak* tično razkužujemo ustne, a tudi nosne dupli* ne, kjer se naseljujejo kali. Znane panflavin pastile bi čitateljem pri tej priliki poklicali v spomin, nadalje pogosto grgranje z ustno vo* do, raztopino orticona v studenčici.
Če je bolezen ugotovljena, držimo bolnika na gorkem, posadimo ga v toplo kopel, dajmo mu piti vročega čaja ter svetujmo mu, da jemlje aspirin ali natrijev salicyl, predvsem
pa naj gleda, da pride iz kopelji v posteljo, kjer naj se prepoti do dobra. Začetkom se polaga krog vratu lahko mrzle obkladke in grgra z vročo razstopino 1 Ogr resorcina na 100 gr vode in to čim češče mogoče. Seveda v težjih primerih, zlasti tam1, kjer se dvigne temperatura nad 38 stopinj C, naj se vedno pokliče zdravnik. Za bolnike z opešanim sr* cem postane tudi relativno nedolžna angina lahko nevarna. Ko je bolnik bolezen prebolel, naj se še vedno čuva in naj se oblači toplo, dokler se popolnoma ne popravi in ne čuti, da je zopet pri svojih starih močeh. Nekatere ljudi tudi navidez čisto lahka angina težko zdela.
Zastrupljanje z mesom. Že nad sto let je pod imenom Botulismus znano zastrupljeni e z mesom, klobasami itd., ki vsebuje bacillus botulinus: povzročitelj tega opasnega zastrup* Ijepja izločuje izredno močan strup. Opasen je botulizem zaradi tega, ker inficirana živila ne izgledajo vedno, da so neužitna. Niso še tako razpadla, da bi smrdela, imajo pa več* krat žgoč okus. Najvažnejši pojavi botulizma so: netočen vid ali pa trepetanje pred očmi, težkoče pri požiranju, suh vrat, ohromelost in oslabelo mišičevje tako, da se bolnik jedva drži pokonci. Umrljivost je jako velika in presega 50 %.
Pa tudi tisti, ki so tako zastrupljenje pre* živeli, še dolgo bolehajo in znani so slučaji, v katerih so šele po štirih letih izginili zadnji pojavi bolezni. Kako se pa obranimo temu zastrupljenju? Če se meso speče ali skuha, se strup gotovo uniči. Pri večjih kosih mesa pa često potrebna temperatura ne sega do sredi* ne. Razen tega se nahaja lahko strup v živežu, ki je bil delj časa shranjen in katerega se ne kuha, kot n. pr. v salati. Če j.e enkrat bolezen izbruhnila, jo ozdravi samo Botulismus*Anti* toxin. Ta protistrup je v stanu uničiti strup bacilov. On ne zboljša samo stanja, temveč bolezen popolnoma ozdravi.
O progresivni paralizi. Prvi sledovi o po* javu te, v prejšnjih stoletjih najmanj poznane duševne bolezni, ki pa ni — klinično vzeto — nič drugega kot kompleks psihotičnih znakov pod posebnimi pogoji luetično obolelega cen* tralnega živčevja, odnosno posledica speci* fične infekcije — prvi sledovi o pojavu te bolezni torej segajo komaj dobrih sto let na* zaj. Tedaj so opazili zdravniki, da jte progno* za duševnih bolezni, v poteku katerih prične trpeti govorica bolnikov, slaba: da ti bolniki duševno vedno bolj propadajo, pobebijo in končno umro.
Potek bolezni in njen izid je bil torej naj* prvo poznan, dočim je ostal njen početek in razvoj nepoznan. To je umevno, ker se bole* zen razvija zavratno, se tako rekoč vtihotapi, da njenega pravega početka točno skoro ni* koli ni moči ugotoviti. Kadar postane tolikanj izrazita, da opozori celo lajiško bolnikovo okolico nase, tedaj je za zdravnika navadno že visoko razvita.
Prvi znaki bolezni se navadno pokažejo v tem, da se bolnik, ne da bi to sam opazil, izpremeni za okolico. Preji znan veseljak, po* staja zamišljen, sanjav, redkobeseden, resen, delaven, skrben družinski oče, prične popi* vati, se vmešava v zanj neprimerne družbe, veseljači, ponočuje, se ne briga za svojo rod* bino, za svoj poklic in prične, prej dober go* spodar, zapravljati denar. Drugi zopet otopi, se ne meni ne za poklicne posle, ne za blaginjo žene in otrok, poseda brezdelno okrog ali ne zmaguje več dela, ki mu je naloženo. V ra* čunih se pojavljajo nečuvene napake, v pis* mih čudna mesta, nezmisli, potvorki besed in podobno. Bolnik ne more več slediti pogo* voru, kaj še težjim razmotrivanjem, je raz* dražljiv ali potrt, se zanemarja telesno, po* staja breztakten in indecenten, mnogokrat tudi jokav, otročji in je pristopen vsakojakim vplivom. Opozorljivo mu peša spomin, oso* bito za jake dogodke. Svojo okolico pogosto preseneča s povsem neumljivimi dejanji. Sem pa tja se pojavljajo kake bolj ali manj izra* zite blodnje depresivnega, hipohondričnega ali sofoničnega in ekspanzivnega kolorita. Bolnik toži, da je zapuščen od celega sveta, da je proklet kot Kain, da mu vampir pije kri, da so mu ukradli želodec, da je postal kralj, knez, da poseduje 1000 žena, milijarde dolarjev itd. Skoro vse te blodnje se odlikuje* jo po svoji nestalnosti, neutrjenosti, neres* nosti, predvsem pa po svoji absurdnosti. Časih jih bolniki tako rekoč en passent producirajo brez afektivnega naglasa, drugič pa se izka* žejo povsem prežeti z njimi, tarnajo, mole* dujejo, vzdihujejo ali v dvojnem blaženstvu urhi et orbi oznanjajo svojo srečo, namišljeno svojo moč, bogastvo in imenitnost.
Slednja tako zvana ekspanzivna forma paralize je bila v prejšnjih desetletjih naj* pozornejša in zato tudi lajikom najbolj zna* na, ki so temu primerno bolezen tudi krstili
s samoveličjem. Danes so te ekspanzivne oblike vedno redkejše, doeim se širijo vedno bolji in bolj navadne dementne forme. Bolniki imajo v početku pogosto zavest bližajoče se težke bolezni, tožijo o glavobolu, postanejo nevrastenični, izgube spomin, otope in prično polagoma, a stopnjema odpovedovati, dušev; no propadati in pobebijo do konca.
Bolezen pa ne kaže samo znakov dušev? nega obolenja, ampak jo spremljajo vedno tudi nevrološki simptomi, kot zrenice, ki se ne zožujejo več, če nanje posije luč, splošno tresenje, povišani refleksi in kar najbolj' sili v ospredje: okrnjena govorica, ki se začne zatikati, postaja zamazana in zabrušena, tako da sčasom preide v nerazumljivo bebljanje.
V	poteku bolezni se pojavijo pogosto tu? di epileptičnim napadom slični takoimenova? ni paralitični napadi, po katerih se bolezen mnogokrat poslabša in ki puščajo bolnike ne? redkokrat trajno ali samo mimogrede ohrom? Ijene.
V	nadaljnjem noteku postajajo bolniki vedno bolj okorni, ne morejo več pravilno pri? jemati, ne nositi k ustom, ne redno požirati, ohromevajo, se ne morejo več držati na no? gah, se ne morejo kretati in hoditi. Končno odpove vse in če jim kaka druga prilična bo? lezen, — n. pr. vnetje pljuč, sečnega mehurja, zastrupljenje krvi itd. — ne konča življenja, umro v težki duševni noči na omaganem srcu.
Bolezen se ne pojavi pred četrtim' letom po infekciji, in okužene ogroža do najvišje starosti. Najpogostejse pa izbruhne nekako 15 do 20 let po okužbi. Od inficiranih oseb oboli na paralizi približno 3 do 5 %. Nekdanje razmerje obolenj med moškimi in ženskami, ki je nekdaj znašalo 8 : 1, se je v zadnjih letih po svetu premaknilo od 8 na 3 in več. Pri nas v Sloveniji smo pa — vsaj to pot, hva? la bogu! — ostali — pri starem.
Jeza. (Misli vojnega invalida v današnji dobi.) Že star slovenski pregovor pravi, da jeza škoduje. Tudi vojne žrtve so premnogokrat na tem, da se jezijo. Kaj bi se tudi ne, saj invalidu ali vojni vdovi ne gre nobena stvar tako kot bi vsaj od daleč hotel. Toda, prijetneje je, ako se ne jezimo, še prijetneje pa, ako druge jezimo, za nas, seveda.
V	prvi vrsti, ne hodimo v jezi k obedu, sicer bo prebava zašla v nered. Ako prideš opoldne domov ves razkačen ter vidiš, da je družina že zbrana okoli mize, reci kolikor mogoče prijazno: »bodite tako dobri ter počakajte, dokler se moja jeza ne poleže.« Nato greš v drugo sobo ali ven ter čakaš, da se oblak jeze raz-,prhne. Nič se siliti, sicer bo še slabše. Ko je napad mimo, greš ter se vsedeš k družini, katera je sedaj vsa na-brskana, ker je morala čakati. Nič človeka tako ne razdraži kot to, ako ne dobi jesti, kadar bi rad. Lačneži delajo revolucije, siti jih pa potlačijo in vduše.
Slavni ameriški humorist Mark Twain je nekoč rekel: »Ako si jezen, štej do sto. Šele ako to ne pomaga, prični kleti!« Toda bolje je šteti, četudi dostikrat ne zadostujeta dve ničli za številko 1, pač pa štiri, ali celo več.
Horace Fletcher pripoveduje v neki knjigi, kako se je odvadil jezi. Nekega dne je dejal sam sebi: »Japonci so se tej človeški napaki odtujili, zakaj bi se jaz ne. Podal se je z nova na potovanje po svetu in vsa prejšnja jeza z vratarji, natakarji, carinskimi in drugimi uradniki je takorekoč izginila. Neko jutro je zamudil vlak, v hotelu ga niso poklicali. Ubogi sluga si je mislil, sedaj jih bom pa slišal. Toda Flecher je mirno dejal: »Ne govori o tem, saj ni bil to zadnji vlak, se bom pa z drugim peljal, ali pa jutri.« Živel je veselo in zadovoljno ter se nikdar ni jezil.
Ah, nikar se ne jezi, pravi marsikdo. Res je, male jezice se že da krotiti z vztrajno vajo. Toda, one velike jeze, nad zlobo tega sveta, ki nas je napravila, da nas smatrajo za manj vredne ljudi, te jeze nam pa nikdo ne vzame. In ponovno vzkipi v nas jeza, kadar zvemo za kako odredbo, ki udari po nas, vojnih žrtvah. Z zlatom vam bomo pokrili rane, ko se vrnete, tako so nam dejali 1. 1914. Sedaj nam pa napravljajo ovire celo pri trikratni polovični vožnji. Kdo bi se tu ne jezil. Mark Twain in Fletcher gotovo nista bila vojna invalida v Jugoslaviji, sicer bi drugače pisala.
Diagnoza na podlagi hipnoze. V neki vasici nemškega Sehwarzwalda v Ottenheimu živita dva brata, sinova bogatega kmeta. Nihče od njiju ni študiral medicine, vendar oba zdravita ljudi in še celo ž velikanskim uspehom. Diagnozo bolnikov ugotavljata s hipnozo. Starejši brat hipnotizira mlajšega brata in ko se ta zamakne, pove bolezni pacijenta, ki se je prišel diagnosticirat. Istočasno navede tudi zdravila, s katerimi se bolnik lahko izleči.
Ljudje, ki jim zdravniški pregled ni prijeten, zlasti preprosto ljudstvo, je vrelo k bratoma Rudolfu in Juliju Zeilerju v velikih množicah. In kar je najbolj čudno: Zeilerja so obiskovali taki pacijenti, katerih ni mogel izlečiti noben izšolan medicinec. Alopati so jih proglasili za neozdravljive.
Zanimivo je vedeti, da je mladi Zeiler v hipnotičnem stanju večkrat navedel bolezen, katere zdravnik ni mogel dognati. Diagnoze so se vselej izkazale za točne. Seveda se je glas o izrednih sposobnostih Zeilerja kmalu raznesel po svetu. V Ottenheim so se
začele valiti lavine nesrečnih bolnikov. Vsi so iskali pomoči pri »čudežnem« zdravniku. Naposled pa oe stvar vzela žalosten konec. V Badnu so našli star zakonik, na podlagi katerega ima država pravico tožiti nešolane zdravnike zaradi mazaštva.
Besedo je dobil berlinski parapsiholog dr. Glogav, ki je izjavil, da so vse diagnoze, katere sta postavila brata Zeilerja, medicinsko točne in pravilne. Nato ju je sodišče» obsodilo iz formalnih razlogov na 100 mark kazni, dopustilo pa jima je, da se pritožita na vzklicno sodišče.
Raznoterosti.
Izkoriščanje gigantskih moči zemlje. (Vulkanska para kot pogonska sila. — Neizmerna zemeljska to? plota.)
Zadnji kongres naravoslovcev v Leedsu, katerega so se udeležili največji učenjaki britanskega imperija, je obravnaval izredno važni in zanimivi problem, če se bo dalo v bližnji bodočnosti izkoriščati neizmerne to? plotne množine v notranjosti zemlje v industrijske svrhe. Znani angleški učenjak dr. R. Grejon je opo? zarjal na naraščajoče pomanjkanje premoga v Evropi in posebej še v Angliji. Najboljši in najnaravnejši na? domestek za premog so toplotne energije v notranjosti zemlje. Notranjost zemeljske oble je že v globočini 180 milj raztopljena.
O fantastično visoki temperaturi, ki mora vladati v najgloblji notranjosti zemlje, nimamo niti približno zanesljivih podatkov. S precejšnjo verjetnostjo bi se pa moglo trditi, da bo povprečna temperatura zemeljske notranjosti enaka temperaturi solnčne površine. Udej? stvovanje teh neizmernih toplotnih energij bi tisoč? kratno zadostilo vsem energijskim potrebam zemlje. Tisoči del te moči bi gnal vse stroje, ki se nahajajo na vseh petih delih sveta. ,Do izkoriščanja vseh gigant? skih sil in moči v notranjosti našega planeta smo pa še daleč. Tega mnenja so bili vsi udeleženci kongresa. Lahko smo zadovoljni, če se kmalu okoristimo z ze? meljsko toploto, ki ni globoko pod površino.
Prva in najbližja oblika izkoriščanja zemeljske to? plote je gotovo ukročenje vulkanov. Vulkani morajo prvi stopiti v službo industrije. Malo je iznano po svetu, da imamo že en tak slučaj. To je neka tovarna v okolici italijanskega mesta Voltera. Ta tovarna je začela obra? tovati začetkom vojne in njeni kotli se že od začetka kurijo z naravno paro, katero dajejo obsežna vulkanska tla. Ko se je izkoriščanje vulkanske pare že ob začetku tako dobro obneslo, so začeli graditi in urejati naprave, potom katerih danes vulkanska para že 60 milj naokrog goni in oskrbuje vse dinamo stroje in tudi cestno že? leznioo. Ustanovitelj tega podjetja je bil v Italiji na? seljeni Francoz Franc Larderel. Nekaj podobnega se uvaja sedaj v Guatemali in sicer v večjem obsegu kot v Italiji. S tem je že dokazano, da bi se dalo več sto manjših vulkanov gospodarsko tako dobro izkoristiti, da bi se naglo in bogato poplačale vse investicije.
Izkoriščanje vulkanskih moči je samo ena smer in ena panoga v velikem vprašanju izkoriščanja toplote zemeljske notranjosti. Ves problem bo šele tedaj rešen, ko bo naši industriji in našemu gospodarstvu služila toplota iz zemlje povsod in ne samo na vulkanskih tleh. 'Pri iskanju te rešitve se svet seveda ne sme dati motiti od utopistične nade, da bo prodrl do magne, do raz? topljene sredine zemeljske krogle. Tehnika zasleduje dosegljive cilje in sicer po stopnjah, enega za drugim. Dognano je, da se toplota v notranjosti zemlje od pri? bližno 50 do 50 metrov stopnjuje za eno stopnjo Celzija. V globočini dobrih dveh milj se voda že spremeni v paro. Če bi se skopalo tri milje globoko, bi se našle toplotne množine, ki bi zadostovale ;za strojni pogon. Tako daleč se pa še nikjer ne koplje, četudi je slavni tehnik in iznajditelj Charley Parson za to že razvil po Ameriki in Angliji veliko propagando. Sedaj se je šele našla velika finančna skupina, ki hoče v Angliji fiinan? cirati poskuse po Parsonovih projektih ter tako poma? gati tehniki za velik korak naprej.
Kako bo čez 30 let? Te dni je izšla 10.000. številka največjega londonskega dnevnika »Daily Mail«. Ob tej jubilejni priliki je objavilo uredništvo uspeh zanimivega vprašanja, ki ga je zastavilo uglednim domačinom in inostranskim znanstvenikom: Kako bo čez 30 let? Evo nekaj odgovorov:
Profesor Low, znan inženjer, meni, da vojna v tridesetih letih še ne bo odpravljena. Proučevanje ato? mov in sintetska kemija bosta dala ljudem nova orožja, čijih groizotnosti si ne moremo niti predstavljati. Tudi hranilna sredstva bodo tedaj drugačna, praktičnejša, kar bo zopet vplivalo na način vojskovanja.
Esnault?Pelterie, pijonir francoskega zrakoplovstva, pravi, da bodo v treh desetletjih za zrakoplovne motorje uporabljali petrolej namesto bencina. Polet okoli sveta bo trajal 100 ur, že v treh letih pa bo človek z raketami plul nad zemeljsko atmosfero, kar bo omogočilo važna proučevanja planetarnega in izvezdnega prostora. Če pa se posreči razkrojevanje atomov, tedaj bomo že poto? vali na luno in na Mars.
Tudi tajnik vatikanske zvezdarne Pio Emanuelli misli, da bo človeštvo z izrabo atomske energije našlo način za potovanje do drugih planetov. Seveda z ra? ketami.
Nemški kemik in zdravnik dr. Oppenheimer trdi, da bo razvoj fizijologije in psihologije uredil vprašanje produkcije. Človeštvo bo popolnoma obvladalo naravne sile in bo produciralo takšne ogromne množine življen? skih potrebščin, da mu ne bo nobene sile več. To bo
omogočilo življenje v sedanjih gladovnih ozemljih, ki so preoblj.udena, ljudje pa bodo naselili velikanske de« žele, ki štejejo danes le malo duš, na pr. Sibirijo, Av? stralijo, Argentino.
Kako oživimo navidezno mrtve. Navidezna smrt je zelo pogosta. Vsak dan imamo take slučaje: ljudje se utopijo, zadušijo, obesijo ali jih pa ubije močan električni tok. Večinoma je težko določiti, ali so še živi ali že mrtvi. V vsakdanjem pomenu besede lahko rečemo, da niso niti živi, niti mrtvi, temveč v neobčutljivem stanju, iz katerega jih je pa mogoče še obuditi k življenju. Ta navidezna smrt je bolj pogosta, kot si predstavljamo, in mnogo ljudi, ki so jih smatrali mrtvim, bi bilo lahko obuditi k življenju.
Obstoja več načinov obujanja navidezno mrtvih. Treba je, da je vsakdo v tem oziru poučen, kajti vsakemu se lahko pripeti, da pride v položaj, v katerem lahko pomaga svojemu bližnjemu, predno dospe poklicani zdravnik.
Dosedaj najboljše znano sredstvo je način umetnega dihanja, ki ga je iznašel angleški fiziolog Schaefer. V inozemstvu se daje v njem obligaten pouk plavalnim mojstrom, ognjegascem in bolniškemu osobju. Obstoji v sledečem: Navideznega mrtveca položimo na trda tla (ne morda na posteljo ali zofo), s trebuhom (ne s hrbtom!) na zemljo. Roke mu stegnemo naprej, obraz obrnemo v stran. Nato pokleknemo čezenj tako, da so nam bedra navideznega mrtveca med nogami, tako, da lahko sedemo na njegova meča. Stegnemo svoje roke in jih položimo odprte na hrbet navideznega mrtveca v. višini njegovih zadnjih reber, tako da se palca skoraj dotikata. Nato pritiskamo počasi navzgor z vso svojo težo na trup, tako, da povzročimo izdihanje. Potem prenehamo s pritiskom, a pustimo roke na mestu in sedemo ponesrečencu na meča. Tu se izvrši vdihanje vsled elastičnosti reber in trebuha.
Nato spet začnemo s pritiskom od zadnjih reber navzgor in to počasi ponavljamo, tako, da pride kakih petnajst pritiskov na minuto.
Ta metoda je torej čisto enostavna in se da lahko takoj in povsod uporabiti, ter jo bi moral vsakdo poznati. Seveda ni takojšnjega uspeha, to se samo ob sebi razume. Traja dve do tri ure, dokler se navidezni mrtvec, prebudi. Dogodili so se slučaji, ko je bilo treba s to metodo delati 7 ur, predno je bolnik začel sam dihati. Z njo so obudili k življenju nekega angleškega oficirja v Franciji, ki ga je med vojno puh granate vrgel v reko in je ležal pod vodo dve uri. Po peturnem umetnem dihanju po Schaeferjevi metodi se je spet zbudil k življenju. To je seveda čisto izreden slučaj in kaže uprav nadnaravno življensko silo tega častnika, vendar nam kaže, da bi se marsikdo, ki ga smatramo za utopljenca, le še dal obuditi k življenju.
Francoski zdravnik Panis je iznašel poseben stroj, imenovan R. A. P. (respiration artificielle Panis), s katerim je mogoče na umeten način, ne da bi se človek utrudil, izvrševati to metodo.
Drobtine.
Kdor ima opravka v angleškem parlamentu ni potreba, da bi nosil seboj uro, kajti v vseh 500 s>obanah, kakor tudi na hodnikih so postavljene ure, ki natančno kažejo.
V Parizu imajo poseben muzej v katerem so shranjene samo knjige, ki opisujejo vojno. Teh je dosedaj 410.000 vseh jezikov brez časopisov, kateri so tudi tam shranjeni.
Poskuse so napravili ter dognali, da je pes popolnoma indiferenten napram filmu, toda mačka je pa preplašena kadar vidi v filmu psa.
Severni in zapadni narodi kakor znano ne pojedo mnogo suhega kruha. Ker pa je surovega masla še vedno premalo za tolikšne potrebščine, izdelajo samo na Angleškem na leto nič manj kot 150.000 ton margarine, ali umetnega masla.
Izjava.
Z ozirom na to, ker me gotovi člani tu? kajšne Krajevne organizacije Udruženja voj? nih invalidov sumničijo, da vplivam'na sklepe tukajšnega Krajevnega odbora posebno glede podpor enemu ali drugemu prosilcu, izjav? Ijam, da nisem v nikaki zvezi s takimi sklepi, ker sploh nisem v odboru in nimam sploh no? bene pravice glasovati niti predlagati, pač pa izvršujem samo sklepe, ki mi jih odbor na? laga.
Toliko v vednost, da ne bo nesporazuma in neupravičenega sumničenja.
Pavel Ravnik 1. r.,
pisarniški vodja Krajevnega odbora UVI v Celju.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjo odgovarja: France Štrukelj.