19 Intervju: ANDREJ MARTINČIČ Profesor dr. Andrej Martinčič je zna- no ime praktično vsem, ki se kakor koli ukvarjajo z biologijo. Večina biologov ga je spoznala kot profesor- ja na Oddelku za biologijo Univerze v Ljubljani, drugim je poznan vsaj kot soavtor in urednik Male flore Slove- nije. V svoji univerzitetni karieri je bil dvakrat predstojnik Oddelka za biologijo, enkrat dekan Biotehni- ške fakultete in dvakrat prorektor ljubljanske univerze. Z njim se je na oddelku začel tudi študij ekolo- gije rastlin. Poleg ekologije rastlin je bil habilitiran tudi za primarno produkcijo, fitogeografijo in fitoce- nologijo. Znanstveno se je ukvarjal z več različnimi področji, med najpo- membnejšimi so mahovi, ekologija ekstremnih rastišč in fitocenologija. Formalno se je upokojil pred 15 leti in od takrat se doma posveča pred- vsem obdelovanju mahov. Večina ljudi, ki vas pozna, vas pozna večinoma iz botaničnih krogov in je seznanjena s tem, da ste bili dolga leta učitelj na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti. Manj je zna- no, da vas je botanika zanimala že v osnovni in srednji šoli. Kako se je za- čelo? No, v osnovni šoli ne, v srednji pa. Začel sem v krožku, pravili so nam rilčkarji in nismo se ukvarjali samo z botaniko. Ka- sneje, v t. i. višji gimnaziji sem se usme- ril v botaniko in začel zbirati herbarij. Za takratne čase sem imel pred seboj naivno željo oz. vizijo, da grem študirat botaniko. Takrat sem zbral že precej ve- lik herbarij, ki je zdaj del herbarija LJU (Univerze v Ljubljani). Vaša prva služba po študiju ni bila na fakulteti oziroma na takratnem inšti- tutu. Ne, leta 1956 sem prevzel mesto kusto- sa v Prirodoslovnem muzeju, tam pa je bilo treba delati še marsikaj drugega. Pripravljala se je reorganizacija raz- stavnih zbirk, ko se je od tistih zbirk prešlo na diorame. Opravljal sem razna, tudi mizarska dela. Tu sem ostal do leta 1960. Od 1958 do 1959 sem bil v vojski, in ko sem prišel nazaj, sem hitro prešel na Botanični inštitut. Ali se je na Botaničnem inštitutu od- prlo novo mesto? Takrat se je ustanovil nov dvopredme- tni študij, biologija-kemija in biologi- ja-geografija, in tam sem dobil mesto asistenta. Takrat smo imeli prostore še na Vegovi gimnaziji. Na Oddelku za bio- logijo sem potem neprekinjeno vztrajal do pokoja. Za preživetje ste že prej, tudi v sre- dnji šoli, opravljali tudi razna druga dela. Da, vsake počitnice sem preživel na »manualnem« delovnem mestu. Bilo je nujno nekaj zaslužiti, saj sem očeta izgubil že pri 14 letih, mama ni imela redne službe, v družini pa smo bili trije fantje. Začel sem z zidarjenjem, tako da sem očetu, ki je bil priučen zidar, poma- gal pri obnovitvenih delih. Delal sem tudi na žagi in pozimi v zameno dobil drva. Za doktorsko disertacijo ste obdelali elemente mahovne flore Jugoslavije, za kar ste dobili nagrado sklada Bo- risa Kidriča. Kaj je ta nagrada takrat pomenila? Prestiž, strokovno prizna- nje, denar? Strokovno priznanje. Denarja ni bilo veliko, vendar je za takratne skromne razmere prišel prav. Raziskovali ste tudi na območju ta- kratne skupne države Jugoslavije. Zelo veliko, predvsem po hribih. Začel sem s tem, da sem potreboval podatke za disertacijo in sem obiskal Vranico v Bosni, Šar planino, Pelister, Prokletije, Korab, Durmitor, Komove. Skratka tiste visoke hribe, ki sem jih rabil za diserta- cijo, ker do takrat še niso bili obdelani. Največ florističnih novosti je bilo v Ma- kedoniji, za katero se je seznam mahov- nih vrst »odebelil« kar za tretjino. Kako ste pa potovali? Vlak in noge. Kasneje, ko sem ga imel, pa s fičkotom. Vedno pa sta me spre- mljala žena in mlajši brat. Z razpadom Jugoslavije se nam je skupaj s političnimi mejami zožil tudi prostor raziskovanja, saj se je raziskovanje pogosto omejilo le na Slovenijo. Ali se je s tem zožil tudi naš vpogled, širina znanja o skupini nekih vrst? Zanesljivo. Balkan predstavlja, ne samo pri cvetnicah, kjer je sploh poseben, ampak tudi pri mahovih, prostor, ki ga je vsekakor treba videti. Zlasti z ozirom na povezave Alpe―Slovenija, recimo Julijci, Mangart in Kaninska skupina, in potem južneje Vranica, Prokletije, Šar planina in naprej do Pelistra. Brez poznavanja tega je fitogeografija zelo Pogovarjala se je Branka Trčak 20 revna. V taksonomskem smislu pri ma- hovih to poznavanje ni tako pomembno, gre pač bolj za razširjenost, medtem ko je pri cvetnicah izjemnega pomena. Diplomirali ste iz fitogeografskih razmer vzhodnega dela Trnovskega gozda, kjer ste se že srečali z ekstre- mnimi oblikami življenjskih prosto- rov, na primer mrazišči. Ta tematika ekstremnih rastišč vas je potem še spremljala kar dolgo časa? Začetno obdobje, ko sem postal docent na univerzi, so bili v delu ravno eks- tremni biotopi oz. ekosistemi: najprej mrazišča, potem jame in nato barja. Ste razmišljali, da bi o ekstremnih ekosistemih napisali monografijo? Mrazišča so izšla, barja žal samo viso- ka, medtem ko mi je za jamske biotope še zdaj žal, da nismo zaokrožili podobe: flora, vegetacija, morfološko-anatom- ske ter biokemične (klorofil) prilago- ditve, tudi nekaj ekofizioloških meritev smo naredili, ampak nekako ni bilo pra- vega časa, da bi rezultate podali v mo- nografski obliki. Med študenti in sodelavci ste bili znani kot strog, odločen in deloven človek, ki je znal delo povezati tudi z zabavo. Znane so sproščene zabave s študenti na Loparju (Rab) in tudi na Oddelku za biologijo. Zdi se, kot da je danes tega manj. Kako komentirate to? Ko smo se preselili z različnih lokacij na Filozofsko fakulteto, smo bili v bistvu prvič skupaj. V začetku, prvih nekaj let je bil to homogen kolektiv. Imeli smo skupno kavo, ki se je včasih res zavlekla na celo uro, ampak o veliko stvareh si se pomenil. Vsak dan si se videl z vsemi, in če je bilo kaj narobe, si lahko takoj povedal. Potem se je ukinila skupna ka- va, tako si je zamislilo nekaj starejših, in takrat sem rekel, da bo to slabo vpli- valo na nas. In res je. Dokler smo bili narazen (pred združitvijo na Filozofski fakulteti, op. a.), je bila zoologija eno, botanika drugo. Rivalstvo, zamere, vse sorte … Kasneje, po ukinitvi skupnih kav, je bilo podobno. Komunikacija med ljudmi mora biti, ne samo na sejah, am- pak tudi na zabavah in srečanjih, kjer je popolnoma drugačno vzdušje, je pove- zanost. Tega zdaj ni. Tudi razumevanje med ljudmi je drugačno. Na katedri smo vedno, tudi ko smo bili najbolj zaposle- ni, imeli ob 10. uri kavo. Na službeni zabavi ste nekemu profe- sorju podarili kokoš. Ja, ko se je profesor zaposlil pri nas na oddelku, je dobil kokoš, rekli smo ji chicken Lilly, ki je čez noč znesla jajce. Veliko je bilo takšnih prijetnih potez, ki so ustvarjale dobro vzdušje. Vrnimo se k stroki, mahovom. Leta 1966 ste objavili katalog listnatih mahov Jugoslavije, leta 1992 pa rdeči seznam mahov Slovenije in leta 2003 seznam listnatih mahov Slovenije. Novejše preglednješe delo je seznam jetrenjakov in rogovnjakov. Ste se teh prej izogibali, vam niso bili simpatič- ni? Izogibal, da, niso mi bili simpatični. Če- prav zdaj, ko jih poznam, so skupina, ki je bistveno manj težavna od listnatih mahov. Med njimi so zelo velike morfo- loške razlike, tako da je prepoznavanje bistveno lažje kot pri listnatih. Začel sem jih nabirati šele zdaj, ko sem šel v pokoj. Od prej imam material, ki sem ga slučajno nabral. Ko sem pripravljal seznam, sem šel skozi celotno zbirko listnatih mahov in v blazinicah našel veliko jetrenjakov. Jetrenjaki zelo po- gosto rastejo ne v izoliranih blazinicah, ampak med listnatimi mahovi. Sedaj so mi bistveno bolj simpatični, res pa je, da jih je tudi manj. Kakšne so kaj številke? Jih je v ju- goslovanskem seznamu bistveno več kot v slovenskem? Natančnega odgovora ni mogoče da- ti, ker je sedanje stanje poznano le za posamezne nekdanje republike. Med vsemi ima Slovenija daleč najbogatejšo mahovno floro, bogatejšo kot ves preo- stali »jugoslovanski prostor« skupaj. Nekaj prispevkov k mahovni flori je tudi iz zadnjih let. Dravski Kozjak, Smrekovško pogorje, Prokletije, Ma- kedonija. Ali so to kabinetne obdela- ve že davno nabranega materiala ali se še kar podajate na teren? Kar je jugoslovanskega, je material, ki je bil nabran že prej, medtem ko sem Prof. Martinčič s svojo naslednico prof. Alenko Gaberščik (foto: Tone Wraber). Terenske vaje na otoku Rab na Hrvaškem. 21 naš material zlasti intenzivno nabiral v času po upokojitvi. Koliko starega materiala še čaka na obdelavo? (smeh) Material, ki ni določen, čaka do- ma v delovni sobi, ki sem jo dobil, ko sta otroka šla od doma. Zelo veliko ga še čaka in upam, da bom uspel vse obde- lati. Slovenija je kljub vsemu še vedno relativno slabo raziskana. Precej vrst je, ki so bile najdene pred 100 leti, ka- sneje pa več ne, saj je praktično popoln »raziskovalni mrk« na področju briolo- gije trajal vse od leta 1913 pa do 1950. Vendar sva tudi po tem obdobju maho- ve pri nas temeljiteje obdelovala le dva, amater Grom in jaz. V primerjavi z dru- gimi državami Evrope, ki imajo samo v eni občini po dva raziskovalca, je to zelo malo. V Angliji in Nemčiji je na stotine takih, ki jih mahovi zanimajo, in poleg tega še na desetine profesionalcev. Kako pa je prišlo do vašega resnega ukvarjanja z mahovi? Najprej sem se ukvarjal s cvetnicami. Z mahovi sem se pravzaprav srečal v eks- tremnih biotopih, v mraziščih so recimo cele površine porasle samo z mahovi. Tako je bilo nujno, da sem jih začel po- drobneje proučevati. Ali lahko pričakujemo kakšen dolo- čevalni ključ za mahove? Zdaj sestavljam mahovno floro jetre- njakov. Ključ je že narejen, tudi del opi- sov in vsa nahajališča. Upam, da bo do konca leta pripravljen rokopis. Listnati mahovi pa so velik zalogaj. Upam, da pridejo na vrsto čez nekaj let. Ne moremo mimo temeljnega bota- ničnega dela, ki ste ga uspešno pre- krmarili skozi 4 izdaje od leta 1969: Mala flora Slovenije. Kakšne so izku- šnje z urednikovanjem pri takšnem delu? Najbolj enostavno je bilo, ko sva bila dva avtorja, Sušnik in jaz. Bistveno laž- je je bilo koordinirati delo. Ne bi mogel reči, da imam prav dosti slabih izku- šenj, da bi imel opravka z avtorji, ki na vso silo uveljavljajo svoj koncept, kajti ta je pač določen. Še največ problemov pri urednikovanju je pri približnem poenotenju stilov. V strokovnem oziru ima praktično vsak soavtor svoj pogled, kar je tudi logično. Ni nekega posebno enotnega predpisanega koncepta, da bi pri prispevku posameznega avtorja šli v korigiranje taksononomije, nomen- klature. Tu imajo avtorji popolno inge- renco. S sistematiko cvetnic, če izvzamemo rod Alchemilla, se niste veliko ukvar- jali. Imeli ste veliko ostalih področij. Zdi se, kot da ste jo predelali skozi Malo floro. Alchemilla (rod plahtic, op. a.) je še bila najbolj sistematska. Res je bilo v tistem času, ko so bile plahtice relativno eno- stavne. Vse je temeljilo na morfologiji, bilo je kot periodni sistem. Če bi se na- šlo neko plahtico, ki bi imela določene znake, bi to bila nova vrsta. Kasneje, ko je izšla v Srednjeevropski flori obdelava S. Fröhnerja, veliko do takrat znanega ni bilo več uporabno, ker so obstajale povsem drugačne taksonomske osnove. Dejansko se je ob Mali flori dalo gradi- ti odnos do sistematike. Pri takem delu imaš tudi vedno neke vzore, podlage. Vedno je takšno delo odraz taksonomi- je in nomenklature tistega časa. Čeda- lje več je del, ki podajajo ključe za celo Evropo (Flora Europaea). Tako je pred- pisano. Imaš določene svoje poglede v nomenklaturi, taksonomiji, ampak v glavnem se moraš držati teh del. Tako je tudi pri drugih. Če se vrnem k mahovom v primerjavi s cvetnicami. Mahovi so bolj kozmo- politski in zato je lažje uporabljati tujo literaturo za naše ozemlje. Da, lažje. To se vidi že pri fitogeografi- ji. Pri cvetnicah predstavlja arealni tip celotno razširjenost določene vrste. Pri mahovih vsa evropska fitogeografija te- melji na razširjenosti v Evropi. Vse to, kar poimenujemo ta in ta geoelement, se nanaša na areal v Evropi, pri tem pa uspeva ta vrsta še npr. v Aziji, Afriki in Ameriki. Pri mahovih je večinoma ne- mogoče postaviti neke arealne tipe, ki bi obsegali celotno območje razširjeno- sti vrste – razen pri endemitih. Ukvarjali ste se, tudi kot mentor pri diplomah, z vplivom onesnaženosti zraka na floro, zlasti na epifitske li- šaje. Med drugim na območju Kidri- čevega in v Trbovljah. Da, v Žerjavu, Trbovljah, Kidričevem, Celju in tudi v Ljubljani. Vendar sem bil pri nalogah s področja bioindikacije onesnaženja s pomočjo lišajev le for- malni mentor, saj je bil pravi mentor moj tedanji asistent Franc Batič. Sam sem pokrival le področje cvetnic in ma- hov.Terenske vaje na pokljuških barjih leta 1977 (foto: Peter Skoberne). 22 Ste v teh letih opazili kakšne spre- membe v onesnaženosti? Zdaj, ko hodim po Ljubljani, jasno za- znavam, da je stanje bistveno boljše. Takrat je bila v centru lišajska prazni- na, sedaj pa – zadnjič sem šel po trgu pred sodnijo – so na deblih dreves tako lišaji kot mahovi. Stanje se je bistveno spremenilo, predvsem ker ni več indivi- dualnih kurišč. Ta so ob ljubljanski tem- peraturni inverziji pošiljala žveplov di- oksid izključno v spodnjo zračno plast in tako negativno vplivala. Z daljinskim ogrevanjem se je stanje bistveno izbolj- šalo. V Trbovljah se je stanje izboljšalo z dimnikom, vendar samo v neposre- dni okolici. Dimnik je začel vplivati na okolico Radeč, na Lisco. Pri Kidričevem pa se je na bolje obrnilo zato, ker je ne- majhen del industrije, ki je najbolj one- snaževala, propadel. Podoben primer je tudi topilnica v Žerjavu na Koroškem. Tam je bil za rastline onesnaževalec predvsem žveplov dioksid, ne svinec. Svinec se je nalagal v elementarni obli- ki, kar izzove le malo ali nič toksičnih efektov. Tam se sedaj površine ponovno zaraščajo, seveda bo pa revitalizacija trajala še precej časa. Stanje se v tem oziru nedvomno izboljšuje, so pa sedaj druge oblike onesnaževanja, zlasti fi- zično uničevanje naravnega okolja. Poleg številnih projektov in področij delovanja ste sodelovali pri izgradnji stavbe biološkega središča in jo vo- dili. Kakšni so vaši spomini na ta do- gajanja? 20 let smo sanjali, prvi je začel razmi- šljat pokojni kolega Franc Sušnik. Po- tem se je mlelo in mlelo, saj je bilo za to potrebnega veliko denarja. V nekem obdobju se je odprlo v glavah politikov in je Republika Slovenija na- menila denar za gradnjo. Takrat je bilo za gradnjo izbranih šest ali sedem pro- jektov. Na prvem mestu je bila maribor- ska univerzitetna knjižnica, takoj za njo pa mi. Ne bi prišli zraven, če ne bi takrat imeli že projektne naloge, ki sva jo ob pomoči arhitekta pripravila s kolegom Drašlarjem. Na začetku je bilo tudi ne- kaj natezanj okoli tega, ali bo izobraže- valna skupnost projekt »požegnala« ali ne. Dvakrat smo na skupščini propadli, šele tretjič smo zadevo spravili skozi. Na začetku je gradnjo vodil V. Strgar z ekipo, po njegovi smrti sem to nalogo prevzel jaz. Posebnost izgradnje je bila v tem, da s selitvijo nismo čakali na celoto, tem- več smo naseljevali trakt za traktom oz. nadstropje za nadstropjem. V enem de- lu stavbe se je že pričelo pedagoško in raziskovalno delo, na drugem delu pa so bili še zidarji. To je trajalo kar nekaj let. Sicer sta to sedaj dve inštituciji, ven- dar so zdaj ti prostori že kar tesni. V tistem času je bilo verjetno vse zelo razkošno. Takrat je bil to popoln luksuz in si res nismo predstavljali, da se bomo tako razširili. Smola je bila v tem: mi smo takrat želeli, da bi imeli podstrešje, da bi potegnili gor inštalacije in bi bil cel trakt za rezervo. Žal nam niso pustili. Arhitekt ni dovolil, da se ne bi pokvarila veduta na Polhograjske dolomite. Fitocenologija je bila tudi vaša habi- litacija. Fitocenologija je bila že nekdaj na bio- logiji, predaval jo je prof. Tomažič. Ko je šel na gozdarski inštitut, tega predmeta več ni bilo. In zdelo se mi je normalno, da je v okviru predmeta Geobotanika, to se pravi ekologija rastlin in fitogeo- grafija, tudi fitocenologija, da se dobi zaokroženo podobo. Iz podatkovne baze Centra za karto- grafijo favne in flore sem pridobila karto vaših lokalitet. Kot kaže, ste vzhodni del Slovenije malo zanema- rili. Gre za pomanjkanje ekstremnih habitatov? Manj zanimiva je. Predvsem je na nizki nadmorski višini, zelo je urbanizirana ali kmetijska. Del območja sicer pokri- va pred 130 leti izdana mahovna flora Štajerske. Tiste lokacije bi izpopolnile karto. Pri mahovih so zanimivi skalnati predeli, silikat, vlaga. Ste našli kdaj kakšna barja v Prek- murju, na Goričkem? Ne. Med vojno je madžarski botanik Bo- ros pisal prav o rosiki in o šotnih ma- hovih na slovenski strani. Ko sem šel tja, rosike same nisem našel, nekaj vrst šotnih mahov pa. Znano je, da družine niste botanično prav nič prikrajšali. Je šel kdo po va- ših stopinjah? Ne, sin je psiholog. Hči je sicer začela na biologiji, pa ni prišla preko kolokvi- ja pri asistentu Valentinčiču, tako da je potem zelo razočarana šla na Pedago- ško fakulteto, kjer je nato po dveh letih s povprečno oceno nad 9 tudi diplomi- rala. Tudi vnuk in vnukinji niso šli po mojih poteh. Imate kakšnega pravnuka? Da, enega. So malce kasnili. Jaz sem sina dobil že pri 22 letih. Materina dušica, ima za vas še drug pomen poleg tega, da je to ime ra- stlinskega rodu. Ko je bil moj vnuk majhen, je preklinjal: dušica materina! Vemo, da še vedno veliko delate. Ka- kšen je zdaj vaš delovni dan? Imam delovni dan, ki ni tako deloven, kot je bil prej v službi, ampak vsak dan mikroskop in računalnik. Kaj pa zabavo še združite kaj z delom? Priznam, da manj. Ne izpustim seveda raznih srečanj. Kadar me povabijo, se jih redno udeležim. Drugače pa, Srbi bi rekli, da živim »onako starački« (smeh). Lokacije terenskih podatkov prof. Martinčiča (vir: podatkovna zbirka CKFF). Terenske vaje na pokljuških barjih leta 1977 (foto: Peter Skoberne).