OPERA SNG V LJUBLJANI BENJAMIN BRITTEN LUKRECIJA / / / GLEDALIŠKI LIST štev. 3 - 1962-63 ■■■■■■■■■ Dirigent: Pavle DeSpalJ Režiser: Vladimir Habunek Scenograf: Kamilo Tompa Kostumograf: Vanda Pavelič -Welnert GOSTOVANJE ZAGREBŠKE OPERE BENJAMIN BRITTEN LUKRECIJA (THE RAPE OF LUKRETIA) Opera v dveh dejanjih (štirih slikah). Libreto po drami A. Obeya napisal Ronald Duncan. Prevedla Dunja Robit. {Franjo Paulik Janja Hanžek Kolatin, rimski general .... Junij, rimski general . i. . . . Knez Tarkvinlj, sin etrušfcan-slkega tirana Tarkvinija Oholega ......................... Lukreclja, Kolatinova žena . . Blanca, Lukrecijina dojilja . . Lucija, Lukrecijina služabnica Godi se v Rimu petsto let pred našim štetjem I. slika: Rimsko taborišče ob Tiberi. II. in IV. slika: Kolatinov dom. III. slika: Lukrecijina spalnica. Drago Bemardič Miljenko Grozdanič Tugomir Alaupovič Mirko Janjčlč Frano Lovrič Majda Radič Tatjana Slastjenko Blanka Dežman »j {<> G. Ehrlich: Benjamin Britten BENJAMIN BRITTEN Benjamin Britten (1913) je že zelo zgodaj pokazal izjemne glasbene sposobnosti. Komponirati je začel v petem letu življenja. Se pred svojim devetim letom je dokončal godalni kvartet. V šestnajstem letu jz njegovo ustvarjanje obsegalo simfonijo, šest godalnih kvartetov, deset klavirskih sonat in več pesmi. Vsem tem mladostnim poskusom se je skladatelj pozneje odrekel, vendar je posamične glasbene mišk iz mladeniškega obdobja uporabil v svoji Preprosti simfoniji za godalni orkester (1934). Po zaključenem študiju kompozicije in klavirja je prejel prvo priznanje z nagrajeno kompozicijo Fantasy Quartet (1932)< ki je bila leta 1934 izvedena v Firencah na festivalu Mednarodnega društva sodobne glasbe. Variacije na temo F. Bridgea (izvedene 193S-v Londonu in pozneje v mnogih mestih Evrope in Amerike) pa s° pomenile začetek njegove svetovne slave. Ta se je povečala med Brit■ tenovim bivanjem v ZDA (1939—1942), še posebno pa po izvedbi opefe Peter Grimes, s katero je mladi komponist neposredno po koncu druge svetovne vojne osvojil vse velike odre sveta. Odtlej je njegovo ustvarjanje nenehno v središču pozornosti mednarodnega glasbenega življenja Brittenove popularnosti ni dosegel noben angleški komponist, pa tud' ne marsikateri pomembni glasbenik izven Anglije. Težko je reči, kaj v Brittenovem delu bolj preseneča in privid]-. Mnogovrstnost umetniškega zanimanja, lahkota ustvarjanja, obvladanj najbolj zapletenih tehničnih problemov, izredni smisel za ostvarjanje pravega razpoloženja in realistično oblikovanje umetniških doživeti] — vse to so obeležja, ki jih Britten združuje z izredno močjo svoje osebnosti. O njem so mnogo pisali in pišejo, zelo ga hvalijo, vendtf je med priznanji in pohvalami kdaj pa kdaj slišati tudi izraze: eklektik' angleški Saint—Saens. Morda v nekem smislu vse to ni brez osnoVe: Pa tudi če so v Brittenovem delu sledovi tujih vzorov, izginejo v veliK1 sili asimilacije, s katero jih zna umetnik pretopiti v strogo osebi1' sintezi sprejetega in doživetega. Čeprav je Britten napisal nekaj zelo pomembnih instrumentain1'1 del, je vendar v prvi vrsti komponist vokalnoinstrumentalnih umetni» vseh zvrsti — od solo pesmi do kantate in opere. Povezanost s teksto je omogočila razvoj in daljnosežnost njegovega ustvarjalnega realizmi- Na tem področju imajo prvo mesto Brittenove opere. Ze prBa’f Peter Grimes (1945; nastala na pobudo fonda znamenitega dirigentm Sergeja Koussevitzkega), je Brittena naglo povzdignila med prvaW sodobne evropske opere. To delo, ki ga Britten s svojimi kasnejšimi opernimi ustvaritvami ni mogel preseči, prinaša na oder spor titfi posameznikom in skupnostjo. Ribič Peter Grimes nasprotuje svojitf someščanom, ki z nezadovoljstvom opazujejo, kako zapostavlja svofi pomočnike. Grimes pa jih sili k delu, ker želi biti bogat in si z denarj^n-kupiti spoštovanje skupnosti, v kateri živi. Toda usoda hoče, da o® njegova pomočnika izgubita življenje brez neposredne Grimeso& krivde. Zaradi raznih okolnosti so meščani prepričani, da je on 'j jalec. Tedaj se Grimesu maščuje njegova brezobzirnost, nečlovečnos in beg iz družbe. Skriva se pred aretacijo in zaporom in ne more sJtf* jezu med seboj in okoljem. Ko skoraj izgubi pamet, najde rešit v samomoru: potopi svojo ladjo in sebe. — Ob pisanju te opere, , kateri se slike vrstijo v prepričljivih kontrastih, je Britten sPoz1\, da ima pred seboj tri nosilce dejanja: Grimesa, njegove someši 78 in — morje, v čigar neposredni bližini se vse dogaja. Ko je skladatelj razmejil te tri elemente, je znal z redko sposobnostjo karakterizacije najti pravi izraz za vsako novo situacijo, za vsak korak naprej v neogibno katastrofo. Morje, ki naj bi s svojim bogastvom pomagalo Grimesovemu bogastvu, je Britten prikazal v vseh niansah njegove resničnosti. Nenavadno uspeli intermezzi pred posamičnimi slikami so polni razpoloženj, ki rišejo zdaj osončene, mirne valove — zdaj vihamo Majda Radič v naslovni vlogi Brittenove »Lukrecije«. (Dirigent: Pavle Dešpalj, režiser: Vladimir Habunek) jezo zbesnelega elementa — zdaj srebrno tišino v mesečini oko pane-vode. Zelo uspešno je prikazan tudi kolektiv, ki nasprotuje Gri jfnesu Tu je posebno očiten komponistov smisel za ustvarjanje korak Verističnih napevov, ki so blizu duhu narodnega melosa. V prizorih l fudskega veselja in zabave istočasnost takih napevov ustvarja zanimivu preplete združene ritmike in veščih poli/oničnih prijemov. Petrov likt, dokazuje, da je Britten tudi dober psiholog, ki ume izraziti duševna razpoloženja svojega junaka in njegove reakcije na vedenje in obtožba ■ kolektiva. ____________ 79 Skratka: glasba te opere je napisana v jeziku naših dni. Brittenova glasba je — prilagojena situacijam — trpka, ostra in smela, ni pa izumetničena. Brittenova naslednja opera — The Rape of Lucretia (1946) — je povsem drugačnega značaja. To je komorna opera, napisana za šest oseb, dva komentatorja in mali orkester šestnajstih instrumentov. Komorni značaj tega dela vsekakor izvira iz dejstva, da ga je komponist namenil svoji gledališki družini v Glyndebournu. Dramsko dogajanje se oslanja na znano antično zgodbo o zvesti in čisti ženi rimskega vojskovodje Kolatina — Lukreciji, ki jo je etruščanski knez Tarkvinij s silo onečastil, ona pa se je zato umorila pred lastnim možem. — Tudi tukaj je Britten dokazal svojo moč v risanju razpoloženj — od pijančevanja v generalskem šotoru in divje nočne dirke Tarkvinijevega konja, do lirične scene z Lukrecijo in njenimi služabnicami, pa dramatičnega in brutalnega dejanja pohotnega Tarkvinija in zelo sugestivnega prizora, v katerem Lukrecija prizna Kolatinu usodni dogodek iz prejšnje noči. Posebna novost sta razlagalca dogajanja (moški in ženska), ki podobno kot zbor v starogrški tragediji razlagata dogodke na odru in tako v nekem smislu sodelujeta v samem dejanju. Kakor je Britten že v Petru Grimesu dokazal vso svojo spretnost v ravnanju z orkestrom, tako je tudi tukaj izpričal velike sposobnosti v izkoriščanju mnogo manjšega instrumentalnega ansambla. (Posebno zanimiva je vloga harfe). Peter Grimes in Lukrecija sta do zdaj najvišja Brittenova odrska dosežka. Na opernem področju je napisal še: komično opero Albert Herring (1947), ki je napisana po neki Maupassantovi noveli za Britte-novo gledališko družino v Glyndebournu; otroško igro Let's Make an Opera (1949), v kateri s sodelovanjem publike pripravijo in izvedejo otroško opero Mali dimnikar; Billy Budd (1951, po znani Melvillovi pripovedki), edinstveno delo, polno humanosti; Gloriana (1953), napisana ob kronanju angleške kraljice Elizabete. V to zvrst Brittenovih del sodi tudi njegova obdelava stare Beraške opere (Gay in Pepusch) in opera The Turn of the Screiv. Omenimo nekaj pomembnih Brittenovih vokalnoinstrumentalnih kompozicij. Ciklus Les Illuminations (1939) za glas in godalni orkester je pisan na besedila francoskega pesnika Rimbauda. V Sedmih Michelangelovih sonetih (1940) za glas in klavir se je Britten uspešno prilagodil zahtevam misli in besed genialnega renesančnega umetnika. V Serenadi za tenor, rog in godalni orkester (1943) je komponist uporabil šest pesmi raznih angleških pesnikov iz obdobja med 15. in 19. stoletjem; pesmi opevajo lepoto noči in sanj. Pred vokalnimi odlomki je prolog, za njimi epilog. Rog pričenja in zaključuje splošni okvir tega svojevrstnega nokturna, v katerem je Britten zelo uspešno združil preproste melodije s sodobnimi izraznimi sredstvi in okusno izkoristil vse možnosti, ki sta mu jih nudila človeški glas in godalni orkester. V Pomladni simfoniji (1949) za soliste, mešani in otroški zbor pa orkester je Britten zapel obsežno himno pomladi. Uporabil je štirinajst pesmi angleških pesnikov preteklosti in sedanjosti, ki so opevali naravo. Dodajmo še kantato Abraham in Izak (1952), pa zelo okusne obdelave irskih in francoskih narodnih pesmi v treh zvezkih (1942—1948). Britten je kot instrumentalni skladatelj napisal veliko orkestralnih in komornih del. Med komorna dela sodijo: Suita za violino in klavir (1935); Introduction and Rondo alla Burlesca za dva klavirja (1941); dva godalna kvarteta (1941 in 1945); Lachrymae, meditacije ea violo in klavir na neko Domlandovo melodijo (1951). Drugi godalni kvartet 80 je bil napisan ob dvestopetdesetletnici Purcellove smrti. — Orkestralna dela: Simfonieta (1932J; Simple Symphony (1934); dve suiti na Rossinijeve teme z naslovom Soirees musicales (1936 in 1941 J; Variacije na Bridgeovo temo (1937) Suita katalonskih plesov Mont Juic (1937); klavirski koncert (1938); violinski koncert (1939); Simfonia da Requiem (1940); Diversions on a Theme za klavir in orkester (1940); škotska balada za dva klavirja in orkester (1941); Variacije in juga na Purcellovo temo (1946); Divertimento (1951). — Simfonio da Reguiem je Britten napisal ob smrti svojega očeta. Delo dokazuje intenzivno občutje in hkrati plodno fantazijo sedemindvajsetletnega umetnika. Sestoji iz treh stavkov: Lacrymosa je polna bridkih čustev do umrlega očeta, Dies irae prikazuje vizijo biblijskih strahot v vrtoglavem ritmu mrtvaškega plesa, Reguiem Aetemam pa izraža pomirjenje in upanje. — Variacije na Purcellovo temo so posebej zanimive zaradi drugega naslova: Vodič skoz orkester za mladino. Angleško ministrstvo je namreč naročilo skladatelju, naj napiše glasbo za vzgojni film, v katerem bodo prikazani orkestrski instrumenti. Britten je na Purcellovo temo napisal štirinajst variacij. V vsaki variaciji ima glavno vlogo drug instrument, fci je istočasno prikazan na filmskem platnu. V končni fazi nastopajo instrumenti drug za drugim v istem vrstnem redu, kakor so se pojavljali v variacijah. Briten je pisal tudi glasbo za druge filme in komponiral scensko glasbo za mnogo gledaliških del. Benjamin Britten, ki je že dolgo v središču pozornosti angleškega in svetovnega glasbenega življenja, je ta izjemni položaj tudi docela upravičil. Daleč od slehernega shematiziranja, izviren v vsakem novem delu, tuj formalistični izumetničenosti ta nenavadno nadarjeni umetnik srečno ostvarja ravnotežje med obliko in vsebino. Poslužuje se visoko razvitih sredstev in z njimi govori v jeziku našega časa, pa tudi v svojem lastnem. In v glasbeni zgodovini njegove domovine je ta jezik zares edinstven. Benjamin Britten ZAKAJ PIŠEM ZA OPERNI ODER Po Petru Grimesu sem v nekaj več kot petnajstih letih za oper n' od” napisal deset del, če vključim v to število dve operi, ki sta v prvi vrsti namenjeni otrokom, pa adaptacijo Beraške opere in novo verzijo Didone in Eneja. Večkrat so me vprašali, zakaj sem zapravil toliko delovnega časa za pisanje oper, ko pa vendar živim v Angliji, kjer obstajata samo dve stalni operni gledališči. Tu je nekaj na hitro povedanih odgovorov. Vedno bolj in bolj me zanimajo človeška bitja, njihove slabosti in vrline, pa tudi drama, ki se lahko sprosti iz njihovih medsebojnih odnosov. Imam tudi stroge nazore, s katerimi lahko po mojem mnenju postane opera izrazno sredstvo. Od nekdaj me je zanimalo spreminjanje besed v glasbo (nekaj mojih najbolj zgodnjih skladateljskih naporov Je rodilo pesmi), Purcell pa mi je pokazal, koliko čudovite dramatičnosti lahko najdem v petem angleškem jeziku. Tako se je večalo moje zanimanje za človeški glas, posebno pa za njegovo zvočnost in barvo. Pri tem mislim predvsem na angleški glas, ki poje v našem subtilnem 81 in lepo moduliranem jeziku. Ravno tako strastno verjamem v razumljivost besed — opera je združitev glasbe, igre, slikarstva in poezije — in ta poslednja zahteva razumljivost. Ker ne govorim italijanščine, nisem docela doumel neverjetne prefinjenosti, duhovitosti in dramatske moči Mozartovih in Verdijevih oper vse dotlej, dokler jih nisem poslušal v angleščini. Vedno si prizadevam, da moja dela v inozemstvu pojo v jeziku dežele, kjer so izvajana; in to celo pri Pomladni simfoniji in Nokturnu, ki vsebujeta nekaj najbolj značilnih angleških pesmi. Pri tem se nekaj gotovo izgubi, pa ne mnogo. Spomnimo se samo nesmislov, ki lahko nastanejo, kadar pevci uporabljajo jezik, katerega ne razumejo in ga ne morejo pravilno izgovarjati. Pogosto me tudi vprašujejo, zakaj je mnogo mojih oper napisanih za male ansamble. To je zato, ker kot Anglež želim, da moje opere izvajajo v Angliji; in ko sem z nekaj prijatelji osnoval angleško operno skupino, je njen ansambel moral biti majhen, ker smo v prvi vrsti hoteli potovati z novo angleško opero po Angliji. Če se je v zadnjih petnajstih letih pokazalo, da te zamisli ni mogoče ustvariti v tej, v opernem smislu naivni deželi, pa ni tako v inozemstvu. Skupina je nastopala po vsej Evropi in Lukrecija pa Albert Herring sta s precejšnjim številom predstav in odrskih realizacij prekosila Petra Grimesa. Komična opera v Vzhodnem Berlinu je v eni sezoni (1959-60) imela več predstav Alberta Herringa, kot je imel Covent Garden od svoje ponovne otvoritve leta 1947 izvedb Petra Grimesa. In neki ad hoc sestavljeni ansambel iz Frankfurta je na svoji turneji po Zapadni Nemčiji izvedel Alberta Herringa v treh mesecih enainšestdesetkrat. Zato bodo očitki, ker pišem rt £ \ Tugomir Alaupovič, Ivan Franci in Frano Lovrič v zagrebški uprizoritvi Brittenove »Lukrecije« 82 2a male operne ansamble, težko našli realno podlago. Glede na estetske Momente je po mojem mnenju opera majhnih dimenzij zadovoljiva. Komorna glasba vsebuje finese in intimnost, ki jih večjim formam Ponavadi manjka. Tudi mnogo lepih tekstov je bolj primernih za ko-jnorno opero. Takoj bi pa rad dodal, da imam rad tudi širok ::amah ™ močne barve velike opere in da bom, če bom imel priložnost, nadaljeval tudi s pisanjem takih del. Pa še nekaj moram povedati, kar je mnogo važnejše od vseh teh statističnih podatkov. Mnogo velikih umetniških ustvaritev — kot so Shakespearove drame in Bachove kantate — je nastalo iz umetnikove 2elje, da bi služil ali da bi bil povezan s svojo publiko. Ta dela no napisana za določeno publiko, za določen namen. Ne pričakujem si-cer, da bi tako občutil vsak umetnik, vendar pa jaz občutim močno spodbudo, če pišem za simpatično občinstvo in če morda morem usmeri okus publike v smer, v katero bi po mojem mnenju morala iti. Ker sem torej osnoval festival z lastnim opernim odrom v tistem delu sveta, v katerem živim, bi rad še naprej pisal za ljudi, ki prihajajo ‘ja. Moja lastna majhna izkušnja pa me je poučila, da more biti delo človeka, ki se osredotoči na določene okolje in piše za določene pevce, instrumentaliste in krajevne razmere — aktualno in v resnici kvalitetno ter v zaključku koristno tudi za ostali svet. O NASTANKU »LUKRECIJE« O nastanku svoje »Lukrecije« pripoveduje sam Britten: »Leta 1946 le bila v Angliji ena sama Opera. Nekateri umetniki, ki so sodelovali Pri izvedbi mojega »Petra Grimesa«, so sklenili osnovati skupino za Produkcijo in reprodukcijo novih glasbenoodrskih del, ki naj bi na turnejah po državi pridobila širšo publiko. Imeli smo zelo skromna sredstva, bili smo brez lastnega teatra, pa smo se zato odločili napisati opero brez zbora, z nekaj solisti in z minimalnim orkestrom.« O Rimljanki Lukreciji je bilo od polovice sedemnajstega stoletja PQ do danes napisanih okrog ducat odrskih del. Brittenov libretist Ronald Duncan je za osnovo svojega dela uporabil »Oskrunjenje Lukrecije« A. Obeyja, ta pa je svojo dramo napisal po istoimenski Shakespearovi pesnitvi. Obstaja tudi nekaj oper o Lukreciji. (Poslednjo je napisal Ottorino Respighi). Zgodovinsko ozadje zgodbe o Lukreciji Pri odrskih obdelavah ni igralo velike vloge. Saj je znano, da je to legenda, ki ima mnogo skupnega z etruščansko mitologijo. Vprašanje Pa je, če je tragedija postala legenda, ali pa je legenda s svojo uPomostjo dosegla resničnost. Vsekakor je bil uspeh Brittenove »Lukre-°ije« leta 1947 v Angliji tako velik, da je bila v nekaj mesecih izvedena osemdesetkrat. Glasbenodramsko delo Benjamina Brittena »Lukrecija« ima naziv »opera«. %o v pravem pomenu besede tudi je, čeprav na prvi pogled Preseneča zaradi svoje nenavadne, neoperne jorme in zaradi vprav zahtevno skromnega izvajalskega aparata. V »Lukreciji« je ponovno vzpostavlje niklasičen odnos glasbe in drame: v okviru glasbenokom-Pozicijske kontinuitete je dramaturško natančno klasificirano ravnotežje med intelektualnim in čustvenim obeležjem, med secco-recitativi in glasbenimi odlomki. Britten je bil toliko pogumen, da je po 83 Wagnerjevem in Straussovem glasbenodramskem opusu razglasil resnico, da secco-recitativi niso znamenje komponistove nemoči, temveč zavestno načelo, s katerimi glasbenik oblikuje kompozicijo dramskega teksta. Načelo, ki izvira iz specifičnosti odnosa in spajanja glasbene in dramske umetnosti. V tem smislu zasnovana je opera »Lukrecija« tudi prava drama, oplemenitena, prepojena in poduhovljena z glasbo — ali: »Lukrecija« je mozaik glasbenih slik, iz katerih se odražajo ostri obrisi in barve drame na odru. »LUKRECIJA« (Vsebina opere) 1. dejanje Razlagalci pripovedujejo o času in kraju dogajanja. To je Rim v času vladanja Etruščana Tarkvinija Oholega. Njegov sin Tarkvinij VI. vodi rimsko vojsko proti Grkom in tabori blizu Rima. Dvigne se notranji zastor nad sceno rimskega taborišča, kjer v šotoru pijančujejo vojskovodje Tarkvinij, Junij in Kolatin. V prejšnji noči so za stavo odšli nenadoma v Rim in našli v pijanstvu in razvratu vse žene, razen Kolatinove soproge Lukrecije, ki je bila kot vedno sama doma. Junij je ogorčen zaradi sramote, ki mu jo je povzročila njegova žena; boji se, da bo pri rimskem ljudstvu izgubil popularnost. Razdražen je zaradi zvestobe Kolatinove žene in zvito nagovarja Tarkvinija, naj jo Prano Lovrič, Majda Radič, Tatjana Slastjenko in Bianka Dežman v »Lukreciji« preizkusi. Tarkviniju, vajenemu lahkih zmag pri ženskah, zbudi krepost lepe Lukrecije poželenje, za katero bi dal na kocko svOjo čast in vso svojo prihodnost. Medtem razlagalec opisuje Tarkvinijevo divjo ježo iz vojnega taborišča čez Tibero v Rim in v Lukrecijino hišo. Zastor se ponovno dvigne: scena prikazuje Lukrecijin dom. Lukrecija sedi s svojo dojiljo 'M v & F. Lovrič (Tarkvinij) in M. Radič (Lukrecija) v Brittenovi »Lukreciji« Bianco in deklico Lucijo ter hrepeni po Kolatinu. Njene želje prekine Tartcvinijev prihod. Tarkvinij se izgovarja, da mu je konj ohromel. Prosi za prenočišče. Ker je rimski knez, ga mora Lukrecija sprejeti pod svojo streho. 2. dejanje Razlagalci pripovedujejo o tiraniji Tarkvinija Oholega in o nezadovoljstvu patricijev pa rimskega ljudstva, ki samo čaka, da se znebi etruščanskega nasilnika. Globoka noč je. Lukrecija spi »kakor cvet na jezeru«, medtem ko se Tarkvinij pritihotapi do njene sobe. Prebudi jo in s silo premaga njen odpor. V medigri pripovedujejo razlagalci o nesmrtni ljubezni, ki vse razume in vse oprosti. V naslednjem jutru Lucija in Bianca dajeta 85 cvetje v vaze in pričakujeta Lukrecijo, ki pride skrušena, razdražena, jezna nase in na svojo ljubezen. Zahteva, da takoj pošljejo po Kolatina. Bianca v strahu, da Lukrecija ne t>i v naglici storila kaj nepopravljivega, svojevoljno zadrži glasnika. Vendar je vsa njena modrost zaman. Kolatina pripelje Junij, ki Tarkvinija pozna in sluti, kaj se je ponoči pripetilo. Lukrecija pred vsemi prizna, kaj se je zgodilo. Kolatin ji odpusti, toda njej je ljubezen nedeljiva in čistost njene zveze z možem za vselej umazana. Edini izhod, ki je je vreden, je smrt. Medtem ko jo Kolatin in žene objokujejo, se Junij pripravlja na upor — prav kot v legendi, v kateri je bila oskrunitev Lukrecije povod za propad etruščanske oblasti nad Rimom in konec rimskih kraljev. tiskarna toneta tomšiča LJUBLJANA GREGORČIČEVA 25 a V • V Telefoni: 20-551 22-990 22:940 PRED IN PO PREDSTAVI OBIŠČITE L dvcaejev Mfam KJER BOSTE SOLIDNO POSTREŽENI PODJETJE ZA PROMET S FARMACEVTSKIM MATERIALOM KEMOFARMACIJ A LJUBLJANA, METELKOVA UL. 7 — poštni predal 143 Telefoni: h. c. 32-333, direktor 30-729 Brzojav: Kemofarmacija, Ljubljana Tekoči račun pri NB 600-11/1-221 Trgude na debelo in uvaža za svoj in tuj račun: Sanitetni miaterdal, farmacevtske in laboratorijske kemikalije, tipizirana zdravila, obvezilni material, higienska kozmetična sredstva, serume in vakcine, galenslke in dietets-ke preparate, kozmetiko in vse mediainske aintikle. V lastnem laboratoriju analizira zdravila in pripravlja galenske preparate. TOVARNA PISALNIH STROJEV proizvaja: Tovarna z LJUBLJANA — SAVLJE, telefon 382-255 ZA PISARNO pisalni stroj »Emona«, valj 30 cm — pisalni stroj »Emona«, valj 45 cm — razmnoževalni stroj Tops-Gestetner ZA DOM pisalni stroj portable »Sava« s plačilom tudi na dveletni potrošniški kredit I Tel. h. c.: 383-147 Direktor: 383-148 ima FUŽINE št. 133 ljubljana CIIICI lCtll I Gl Gosposvetska cesta 5 Prodajamo na debelo in drobno vse vrste In s o-rte kakovostnih semen krmnih, vrtnih in cvetličnih rastlin. Cenjenim odjemalcem mudimo bogat izbor zelenjadnih in cvetfličnih semen v originalnih zaprtih vrečicah. Zagotavljamo odjemalcem, da bodo v nažih poslovalnicah v LJUBLJANI, Gosposvetska 5, Vodnikov trg 4 v MARIBORU, Dvoržakova 4 v ZAGREBU, Kraševa 2 v Beogradu, Prizrenska 5 solidno postreženi po konkurenčnih cenah. ELEKTRONABAVA Podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala, nakup in prodaja proizvodov elektroindustrije FLRJ LJUBLJANA, RESLJEVA 18-11 Telefon: 31-058, 31-059 Telegram: Elektronabava, Ljubljana Skladišče: Cmuče tel. 382-172 dobavlja ves električni material iz uvoza in domačega ti SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE GROSUPLJE projektiramo in izvajamo vsa gradbena dela Telefon Grosuplje 13 Tekoči račun pri Narodni banki Grosuplje 600-21 1-18 PEKARNA ,BEŽIGRAD* LJUBLJANA PRIPOROČA SVOJE PRVOVRSTNE IZDELKE COMMERCE zastopstvo Inozemskih tvrdk LJUBLJANA, TITOVA C. 3 telefon 32-024 Zastopamo renomirane firme, ki oskrbujejo našo kemično, tekstilno, papirno, gradbeno in druge industrije s surovinami, stroji in orodji ter naše kmetijstvo z umetnimi gnojili in rastlinskimi zaščitnimi sredstvi. TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE LJUBLJANA PROIZVAJA VSE VRSTE LITOGRAFIRANE EMBALAŽE — KOT EMBALA20 ZA PRE-HRANBENO INDUSTRIJO, GOSPODINJSKO EMBALAŽO, BONBONIERE ZA ČOKOLADO, KAKAO IN BONBONE TER RAZNE VRSTE LITOGRAFIRANIH IN PONIKLJANIH PLADNJEV. RAZEN TEGA PROIZVAJAMO ELEKTRIČNE APARATE ZA GOSPODINJSTVA KOT N. PR. ELEKTRIČNE PECI. IZDELUJEMO TUDI PRIBOR ZA AVTOMOBILE IN KOLESA, IN SICER AVTOMOBILSKE ŽAROMETE, VELIKE IN MALE, ZADNJE SVETILKE, STOP-SVETILKE, ZRAČNE ZGOSCR-VALKE ZA AVTOMOBILE IN KOLESA TER ZVONCE ZA KOLESA. IZDELUJEMO TUDI PLOČEVINASTE LITOGRAFIRANE OTROSK* IGRAČE. Industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko Prodajno-servisna organizacija zastopa ISKRO na jugoslovanskem tržišču CENTRALA: LJUBLJANA, LINHARTOVA 35 FILIALE: LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD, SKOPJE, TITOGRAD, SARAJEVO, SPLIT, RIJEKA Sprejemamo naročila, sklepamo pogodbe, dobavljamo, montiramo, vzdržujemo POSLUŽITE SE ODLIČiNIH PROIZVODOV PODJETJA tovarne bonbonov, čokolade in peciva v Ljubljani Nad kvaliteto naših proizvodov ne boste nikdar razočarani! Tovarna elektromaterialaČrnuče pri Ljubljani PROIZVAJA ZA DOMAČE TR2ISČE IN IZVOZ 0 INSTALACIJSKI MATERIAL: stikala, vtičnice in razdelilce, natikala, lestenčne in WECCO sponke, okove za žarnice E 27 in E 40, oklopne varovalke, pešel cevi in pribor, likalnike 4 IZOLACIJSKI MATERIAL: oljno svilo, bougier cevi in oljne svilene trakove od 10 c 35 mm širine * TRANSFORMATORJE preizkusne transformatorje 220/50 — 3000 V, zaščitne transformatorje, prenosne in stabilne 100 VA, 220 — 380/24 V, razne specialne transformatorje po naročilu šumi f&koAna „>4id/0 DO 30»/«, VIŠJA. NAROČILA SPREJEMA DR2AVNA ZALOŽBA SLOVENIJE. LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 velika želja ® @ © ®~® ®%£ © ® ® ® ® 5/UAl kremjH nart* n t- \ n n ljudi k In Uda J a tri J: Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Predatavnlk: Smiljan Samec. Urednik: Mitja Šarabon. — Tisk Časopisnega podjetja -Delo-. — V»! v Ljubljani.