LUI sa korlmil d«liv. akaga Itudaiva. l)«Uv* ci «o op »viítnl do vaatfa kar pr.»dticlra|o.
Thla papar 1« davoiad to tha interetl* of the working cUn. Worker* ara aniitlad to »11 what thav producá.
Katarao a- ••ound-oias* ai»ti«r. LH»«', t. IWT, at (he nfftn. «i Ohinwi III und«" *et of i'oii|r»i> of M.wjh Ird '«9
Off i c • : 4008 W. 31. Str., Chien«.
"Delavci vseh dežela, združite se!'
P A /.I I t
ria.i.vilkn v oki«pa|u ki •• nahai» polai va» tega na«inva. prilepila» naga ipodaiall
na ovitku. A ko (373)
|« ilavlIUa
tedni vam • prihodnjo itavllko naiaga lista po (•¿a naročnina Prosimo, ponovita to tako|.
Stev. (No.) 372.
Chicago, III., 27. octobra October) 1914.
Leto (Vol.) IX.
Kultura in socializem.
Sedanja družba, osnovana na gospodarskih temeljih kapitalizma, je ponosna, da je dosegla najvišjo kulturo vseh časov. Tudi v boju proti socializmu «e poslužujejo njeni reprezentanti tega argumenta in trdijo s večjim ali manjšim prepričanjem, da branijo kulturo, če branijo kapitalistični družabni sistem.
Kultura je brezdvomno dragocena reč. Ako bi bilo resnično, da je v sedanji družbi dosegla vrhunec in da je kapitalizem edina zanesljiva podlaga za njen obstanek in razvoj, tedaj bi bil socializem neodpusten greh in vsa bremena neenakosti, vie težave prisilnega dela bi se morale prenašati zaradi večje vrednosti, ki je obsežena v kulturi.
Ako bi imeli zagovorniki kapitalizma prav a svojo trditvijo, tedaj bi morali smatrati socialistične armade za horde novodobnih Hunov, za moderne tolpe Džingis kanove, za trume pošasti v človeških podobah. Tedaj bi bil boj proti sociali zmu in njegovi stranki opravičen tudi v najostrej-ši obliki. In tak boj tudi ne bi bil težak, kajti v takem slučaju ne bi socializem sploh našel pristašev med kulturnimi ljudmi, njegove čete, sestavljene iz »amega capinskega proletariata, bi ostale brez voditeljev, njih boj bi bil brez duha in bi moral poginiti sam od sebi.
Toda s kratko trditvijo, da je socializem pro-tikulturen, se ne rešujejo taka vprašanja, tudi če prihaja ponosna beseda iz ust vseučiliškega pro fesorja. V resnici je socijalizem naj kulturne j še gibanje našega časa, in to dejstvo ga najbolj opravičuje.
če merimo z zgodovinskim merilom in prispo-dabljamo sedanjost s preteklostjo, tedaj lahko priznamo, da je sedanja kultura visoka. Da je bilo mogoče sešteti ubite sovražnike, si je dal egiptovski Ramses III. prinesti njih odsekane roke po sto in sto v košarah; Teglatpal Asar je dal na kal dejskih planjavah pod žgočim solcem vjetim sovražnikom odirati kožo z živega telesa; Asurba-nipal asirski je užival, ko so Babiloncem pulili jezike iz ust; veliki Ctesar je ukazal, da so vjetim trumam Germanov odsekali pesti; Nero je zaradi "estetičnega užitka" zažgal Rim na štirih straneh in potem obdolžil kristjane kot požigalce, da je imel drugo zabavo, ko jih je gledal, s smolo namazane in zažgane kot žive baklje. Nekoliko stoletij pozneje se je španski Filip II. s stojim dvorom naslajal, gledajoč '' krivoverce" na grmadah, zapaljenih v imenu Jezusovem.
Davno prej so bili vsi ljudje, komaj za spoznanje povzdignjeni iz aurovega živalstva, kani-bali. Samo od sebi je bilo razumljivo, da se je človek iz tujega plemena ubil in snedel; po vseh krajih, kjer je prebival človek prvih, davnih dob, se nahajajo sledovi ljudožerstva. Stoletja pozneje pa je še sveta inkvizicija sežigala na tisoče ljudi zaradi verskih nasprotij.
V	srednjem veku je bila vsa civilizirana Ev-ropa domovina najtemnejšega praznoverja. Na višavah tedanjega človeštva živeče glave so bile trdno prepričane o eksistenci čarodejk in o njih skrivnostih, strašnih močeh. Ves svet je verjel, da posega satan direktno v človeško življenje in hodi v vsakovrstnih podobah po zemlji.
Človeško znanje, pridržano le najskromnejše-mu številu izvoljencev, je bilo še tu neznansko o-mejeno. Priroda je bila ljudem skrivnost kakor sajška slika, in kar se je imenovalo znanost, je bilo pomešano z najsmešnejšim babjeverstvom. "Učenjaki" so iskali kamen modrijanov, alhimi-sti so se trudili, da bi predelavali svinec v zlato, astronomi so verjeli, da »o kometi šibe božje in oznanjevalci njegovega gneva.
Strašna je bila juitica preteklih časov. Naj-blaznejše božje sodbe ao odločale, ali je bil človek kriv ali nedolžen; če je vtaknil roko v vrelo vodo, pa se ni opekel, je bil nedolžen; če so zvezano obdolženko vrgli v vodo, pa se je potopila, je bila kriva. Tudi dvoboj je bil božja sodba; nevidni bog se je boril z vidno roko obtoženčevo.
V	mučilnicah, polnih najrafiniranejših grozot, so iskali "resnico." Iznajdljivi človeški razum je izmišljal najpodlejše torture, da je mučil živega okrivljenca, dokler ni, duševno in telesno do smrti oslabljen, priznal vsega, kar so zahtevali od njega.
- Kazni so bile barbarične. Za tatvino je bila •mrt, za krivo vero grmada. Obrekovalcu ali pa žalilcu so izpulili jezik. Odsekane roke, pohabi je-ne noge »o bile vsakdanje reči. Pred cerkvijo sv. Marka v Zagrebu je še vkopana podlaga, na kateri je stal železni tron, ki so ga razbelili, ko ao nanj posadili "kmečkega kralja," vodjo pun tarskih slovenskih in hrvaških kmetov Matijo Oubca; na glavo so mu poveznili razbeljeno železno krono in v roko so mu stisnili razbeljeno žezlo. Sava je bila krvava in tri dni so plavala trupla ubitih kmetov po njej.
Take bo bile navadne slike pretekloati To do bo je velik del človeštva premagal.
NA STRAŽI
Cesar kliče in kralj:—
Puško na ramo in sabljo ob pas!
Čuj! Boben doni! Glej! Zastava vihra. Do zmage vodi, tdavo oznanja. Vojna je, sile, junaštva čas.
Širna plan je ljudsko mravljišče; dolina je oživela in mrgoli; a hribov stopajo navzdol ljudje. Cesar jih kliče; za blagor očetnjave naj puška govori... !
Počasno plava nad hribi, tja čez ravan zagoneten, fantastičen oblak. Tu, tam se kdo strese: To ni oblak, ampak siva pošast. Iz oblaka se reži Smrt.
Trume se zbirajo, oblačijo, opa sujejo
Stara mati je prosila .. .
Zbogom mati! Cesar kliče. Cesar se zanaša name. Zdaj grem v boj; a ko se vrnem---
Komaj slišen, čuden, votel zvok se razleže po zraku. Kakor da se na v» š<"a Smrt.
. Je plakala moja mila: Tu ostani, ljubi moj ... !
Cesar kliče, slava vabi. Bodi zdrava, čakaj name--—
Kakor da je preletela senca, temna, ubežna, kakor da jo je vrgla Smrt.
Izmed temnih hribov, s klanca je prilezlo, pa se vije po nepregledni ravni, segajoči tja do bledega, nejasnega obzorja kakor o-gronina kača. Oblaki prahu jo spremljajo, se dvigajo na desno in na levo. Skozi zgoščeni zrak se tupatam za hip nekaj zabliska.
Oster vonj po človeškem znoju napolnjuje vzduh.
Po cesti koraka polk, na vojuo, v boj. Cesar ga pošilja.
Sobice sveti, zlato sobice, ob katerem zori žito na polju in trta v vinogradih. Zlato sobice, ki daje življenje, pripeka Prešerno pleše vrancc, ki nosi poveljnika, in grize žvalo. Zdirjal bi po ravnini, tako široki... Ne še, vrati ec, še ni čas!
Kača se vije, Nolnce pripeka, dolga je pot.
Po zraku kroži ptič; dva sta. Celo jato jih je. f'rni krokarji.
Ali slutijo?
Tam, tam, tam .. za grmovjem, cela vrsta, same nepravilne pike — in dalje zadaj temne gruče — in še dalje kače.
Blisk. Grom. Prvi top. Drugi. Boj se pričenja.-
Kača se razleze, zvija se, skriva; oddelek se dvigne, steče, vrže se zopet na trebuh. Oko išče, kje je kaj živega, kje se kaj zagiblje, na meri tja. Topovi treskajo, puške pokajo, hripavi človeški glasovi se napenjajo, piščalke brliz-irajo, včasi zadoni trobenta. Vča si zamre krik. Oddelki se pehajo naprej, zdaj skokoma, zdaj plazo-zoma.
Šum, ropot, pecketanje, pokanje postaja vse zaglušnejše. V žilah gori. Zagonetna strast pospešuje krvotok. Pijanost sega v možgane.
Naprej! Naprej!
Kakor proti silnemu viharju, kakor skozi nevidno steno se.rinejo gruče naprej. Na puškah se zasvetijo bodeži.	c Ura! Ura!
Jeklo se zaliva v mehko meso, kopita bijejo po glavah, pred očmi je vse rdeče, kolobarji krva vi... Bodi! Bij! Suvaj!
Trobenta. Vho je zasliši. Zavest se vrača.
Kaj je bilo T Bitka — naskok — zmaga.
Tam preko polja jaha jezdec. Adjutant?... Ali... Smrt?
Mrak je zagrnil zemljo in tabor. V širokem krogu planite rdeči ognji. Zlekni se na zemljo in počivaj. Nič ne misli,
Zadej iščejo ranjene in zbirajo mrtve. Nič ne misli. Tam nekje je sovražnik.
Jutri, jutri morda zopet. Zdaj počivaj. Zunaj tvde tn čuvajo straže.
Vidiš — tam daleč na griču? Na puško naslonjen, ostro zroč tja v noč, da mu ne uide nič, vojak stražar.
Zdaj obrača obraz.
Zatisni oči! Ne glej, ne glej!
Na straži stoji sam gospodar boja. On, ki je namen te krvave igre, on ki sto^i nad zmago, častjo in slavo.
Na straži stoji Smrt.
Doma šteje mati dni in ljubica čaka. Stotisoč mater, stotisoč ljubic. •
- —; Kje je slava, kje čast, kadar zmaga najbudnejši stražar-Smrt ? — stok, zastave zakrijejo črnino--solze vendar tsko in vdove vzdihajo.
Boben zag!uii Smrt triumfira!
Kultura in socializem«
n
Bili so časi, ko so kraljevske hčere predle in tkale in prale perilo. Palača kralja Dagoberta ali Chlotarja je bila za naše pojme uborna hiša, v kateri ne bi maral Rockefeller ali Krupp stanovati niti teden dni Krmežljave lončene brljavke, slabše od laterne nočnega čuvaja ▼ kakšni zakotni vasi, so za silo razsvetljevale sobe velikašev in plemenitašev. Goreča trska je bila dolgo to, kar je dandanes svetilka, smolnata baklja pa je bila imenitna iluminacija.
To je bil velik napredek, če si pokličemo v spomin, da ao bile dolge dobe, ko Človek ni poznal ognja.
če se jo mogočen cesar peljal po deželi, to morali zapreči nerodno kočijo^ ki je ob deževnem vremenu obtičala sredi cestnega blata. Grobe ce-saričine srajce nekdanjega časa ne bi danes oblekla branj evčova hči. Pisati in čitati ni znal vsak princ; pač pa so imeli kralji in cesarji še v poznem srednjem veku astrologe, da so jim prerokovali srečo in nesrečo, zmago in poraz iz konstfe-lacije zvezd.
Drugače je sedaj na svetu. Delavec se danes lahko vozi po železnici in po električnem tramvaju, česar nekdaj ni mogel ne kralj ne cesar. Proletarčevo hišo razsvetluje plin ali električna žarnica. Kopelj, nekdaj luksus največjih bogatinov Je danes rudarju in plavžarju neizogibna potreba. Zidarjev sin ve, da se suče zemlja okrog solnca; tobačna delavka razume, da se lahko izračuna solnčni mrk; ko je bil zadnjič videti Hallej-ev komet, niso kranjski kmetje delali testamentov in se pripravljali na konec sveta.
Moderna tehnika je dala življenju tisočere pripomočke, o katerih se ni moglo našim dedom niti sanjati. Kar so je doseglo s paro in elektriko, bi ljudje iz dobe Karla V. smatrali za čudež ali pa za coprnijo. Eksperimenti z Roentgenovimi ž&rki ali z radijem bi se jim zdeli satanove izkušnja ve.
Železnice so prepregle skoraj vso zemeljsko oblo. Preko nepreglednih zasneženih sibirskih raV-ni, preko afriških razgretih puščav hiti lokomotiva in preleti v dnevih daljave, za katere je stara "brza" pošta potrebovala mesece. Oceani niso več zapreke ljudskega zbližanja, gorovja ne morejo kakor večni zidovi ločiti naroda od naroda.
Z milj oni kilometrov žice je omrežena zemlja; v iskro izpremenjena človeška misel in beseda hiti po njej bliskovito iz kraja v kraj. In že prf• maguje duh tudi to pridobitev; brzojav hiti po zraku in glas mu sledi
V solne nem sistemu ni za astronomijo skoraj nobenega skritega kotička več. Vse so preiskali ogromni dalekogledi; luna je fotografirana kakor ka terasi bodi zemeljska, slika, izpremembe kanalov na Marsu zasledujemo kakor dela v strugi Ljubljanice. Mikroskop je razkril bakterije in mikrobe, katerih je na tisoče v kaplji vode, znanost je izsledila njih življenje, navade, ploditev, in našla je načine, da pokončuje škodljivce
Znanost! Na stotisoče starih in mladih ljudi ji posvečuje svojo duševne sile in prodira globlje in globlje v njeno čudežno kraljestva Dan ne mine, da ne bi nova razkritja, nova spoznanja obogatila starih zakladov. Armada učenjanov je večja, mnogo večja od števila ljudi, ki so včasi znali citati in pisati.
Vseučilišča, opremljena z vsemi mogočimi pripomočki, služijo razširjanju in poglabljanju vede. Zgodovina človeštva in njegovega bivališča, okrogle zemlje, se preiskuje tja do prvih začetkov; fantastične živali, ki so izumrle še proden pe je prvi človek dvignil na dveh nogah, so nam znane. Homo primigenius alalus, od opice komaj različni človek je opisan, kakor da živi še dandanes. Njegovo borno orodje iz kamna poznamo; ven^o, kako se je razvijalo z njim. V muzejih imamo natančne modele po jezerih na kolih zgrajenih vafi
Nobena žila in noben živec Človeškega telesa ni več tajnost; iz zdravega telesa pretakajo Jcri v bolno, ranjena srca šivajo; umetno izvabljajo življenje iz živalskega plodu.
Knjige, nekdaj z neznanskim trudom prepi-savane v maloštevilnih izvodih po samostanih, nekdaj namenjene tesno omejenemu krožku izvoljencev, preplavljajo danes svet in odpirajo mil-jonom vrata znanja. Gore bi se zgradile iz Časopisov,'ki dannadan obveščajo ljudi o zanimiv^ Jn nezanimivih dogodkih ter hotč ali nehotč zbližujejo narode in pomagajo razširjati vedo. , #
Priznavamo, da je bil za vse to potreben kapitalizem. Z razvojem tehnike je bil neogibno združen; modeme mašine so ga porodile, op p^t je dajal — v svojem interesu — tehniki sredstva fa nov napredek! Za velikanska dela sedanj^a .^a-sa je bila predkapitalistična doba nesposobna K ^ pitalizem je centraliziral sile, ki so bile potrebne za sedanjo povzdigo kulture.
Denar je dobil v kapitalistični družW največjo veljavo in moč. Zbran v ogromnih bogalt vih je lahko dal tehniki delu, znanosti največje naloge, omogočil najobširnejša podjetja, postavil Veliko na mesto Malega.
PROLETARK C
KULTURA IN SOCIALIZEM.
III
Vu ima svoj čas. Pomlad se mora umakniti, kadar prihaja poletja; to pa ne more preprečiti jeseni in jesen ne zime.
Človek se rodi kot dojenček, razvija se kot otrok, postane mladenič ali dekle; ali leta se ne ustavijo. Doba moštva in ženstva je nova etapa, in potem pride starost in smrt. Zemlja, ki bi se ttoveku zdela tvorba za večnost, solnčni sistem s svojimi planeti in trabanti je nekdaj nastal in en krat pa bo konec.
Kakšna kratkovidnost more verjeti, da je v tem večnem izpreminjanju, kateremu je podvrže no vse, najmanjše in največje, prav na zemlji ne kaj stalnega in da je ravno kapitalističnemu si stemu določeno večno življenje?
Kapitalizem je bil potreben, ko je prišel njegov ča». Napram fevdalizmu je bil to napredek. Ali kakor je minilo vse, mora priti tudi njegov konec. In kakor je vse dobro o pravem času, pa postane flabo, kadar se izpremene razmere, tako po ; stane tudi družabna oblika škodljiva, kadar se preživi.
Kapitalizem je povzdignil kulturo. Nikogar ni med pametnimi ljudmi, ki bi to tajil. SocUlisti • niso nikdar pihali v rog nazadnjakov, ki bi radi premagali kapitalistično sedanjost s srednjeveško preteklostjo. Na« pogledi so obrnjeni v prihod nost.
Ali če je kultura neprestana hoja človeštva navzgor, ako se je naše pleme, odkar se je ločilo od ostalega živalstva, neprenehoma duševno dvi galo, tedaj more le obžalovanja vredna zakrknje nost in ozkosrčna sebičnost trditi, da smo ravno sedaj na najvišjem vrhuncu, odkoder ni nobene stopnje več navzgor.
Kapitalizmu priznavamo zaslugo, da je mogočno izpremenil pojme o kulturi. Seveda ni tega storil zavedno; "duša kapitalizma ' m bila v tem, ampak učinki gospodarskih zakonov. Napredek, dosežen v kratkem času, je pa pokazal tudi lju dem, ki težko verujejo v realnosti, da je mogoč le veliko večji napredek kulture, ki ga kapitali sem poslej ne more več pospeševati, ampak ga le ovira.
Največja disharmonija sedanje kulture je ta, da je njena stavba zgrajena v silno višavo, ali na najtesnejši podlagi. V časih, ko so bili tudi med kralji analfabeti, ni bilo nič hudega, če tla čan ni znal podpisati svojega imena. V dobi, ko največje biblioteke ne obsežejo vse čleveške zna nocti, je za delavca proklestvo, če so mu za vse življenje zaprta vrata vede in spoznanja. Ko ni faOo zoper kugo drugega sredstva kakor procesija, jo bil grof njena žrtev kakor hlapec. Za naše sto let je je sramota, da umira na stotisoče delavcev sa jetiko, le zato, ker so siromašni. Ko je bila higiena nenaslnČena skrivnost, ni bilo mogoče ško-
fa obvarovati nalesljivosti; danes vemo, kakšno mora biti človeško stanovanje, koliko mu je treba počitka, razvedrila, toalete, pa bomo sele tedaj lahko govorili o kulturi, kadar jo bo mogel uživati slednji človek.
Povsod je organizirano delo plodnejše od anardičnega Kapitalist zahteva red v tovarni, ker ve, da pojde vse narobe, če bo vsakdo delal po svoji glavi. Mala podjetja se združujejo v kompa nije in truste, ker vedo, da je delo po velikem, obsežnem načrtu obsežnejše.
Kultura pa je zadeva veliko večjega kroga, nego je najmogočnejši trust. Kultura je stvar vse ga človeštva. Ne le, da je dobiček, ki ga prinaša, največji tedaj, če ga daje vsem ljudem, tudi njen lazvoj mora biti tem mogočnejši, čim večja je množica, ki sodeluje v njem.
Ali kulturno delo je dandanes neorganizirano ; majhni peščici daje svoje plodove in nepopolna je četa, ki ga opravlja. Visoka je kultura; ši roka ni. Podobna je v oblake segajočemu, ali šibkemu stebru iz marmorja, zasajenemu v blato in vedno se majojočemu. Od časa do časa prihajajo krize, reakcije, atavizmi, da plane smrten dvom o moči in vrednosti vse te kulture. Barbarov se mora polastiti, če vidijo divjaštva evropske vojne.
Socializem pomeni organizacijo človeške družbe, doslej anarhično upravljane, anarhično živeče. V najpopolnejši organizaciji družbe je pa najtrdnejša in najširša podlaga kulturnega dela Socializem hoče organizirati človeško družbo, da bo imej^ zanesljiv pregled vseh materialnih in duševnih potreb; tedaj šele se bo moglo delo organi zirati in urediti tako, da bo lahko zadostilo vsem potrebam, ne da bi koga obremenilo bolj nego zahtevajo interesi splošnosti.
Socializem hoče organizirano družbo ne le za to, da ne bo treba človeku kruha stradati, ampak zato, da bo v vsakem oziru lahko človek. Kadar ne bodo armade industrialnih tlačanov delale za špekulacijo posameznikov, za prenapolnjena skladi&ča, za konkurenco, ampak za porabo druž be; kadar se ne bo na miljone robotnikov vsak dan upehalo do mrtvega; kada bo vsakemu človeku po opravljenem delu ostalo dovolj časa za pcčitek in razvedrilo in si bo človek ohranil poleg Ulesnega zdravja duševno čilost, bodo kulturne potrebe novega ljudstva neznansko velike; v njem pa bo tudi zadostna sila, da jim zadosti. Ce bo ubita skrb za vsakdanje življenje, za uboren košček kruha, $a cunjo na telesu, bo osvobojeno na tisoče danes uklenjenih moči, oživljenih na tisoče potlačenih, udusenih talentov, kulturi prive d enih na tisoče novih, sposobnih, veselih delavcev.
Socialistična družba je knlturnejša od kapitalistične. Socializem je pogoj bodoče, višje kulture To je največja opravičba socialističnega strem lienja in socialističnih bojev.
PETDESETLETNICA INTERNACIONALE.
t
SOCIALISTI V EVROPI.
Glasilo angleške socialistične stranke "Labour Deader" poroča, da poizkušajo holandski socialisti prirediti do konca oktobra konferenco evropskih socialističnih strank v Amsterdamu. Obenem izreka omenjeni list nado, da bo mogoče sbdiniti socialiste za sledeč»* zahteve:
•	1. Vse deželne meje naj se napravijo po narodnostih, določajo pa naj s«* ne z vojaškimi osvojitvami, temveč naravno po narodnostih, verah, jezikih in ftegah.
2.	Podjarmljenim narodom naj se podeli avtonomija in dovoli naj se jim, da odločijo s ljudskim glasovanjem, če hočejo priznati kakšno drugo gospodstvo.
3.	Politika ravnotežja sil, s katero so bili cyrofiski narodi razdeljeni v nasprotujoče si ta bore, naj sc odpravi in nadomesti z evropsko zvezo, v kateri naj bodo združeni vsi narodi in ki naj kot mednarodna korporacija odločuje v v84*11 sporih in nasprotjih.
4.	Ustava vsakega naroda naj se demokra tizira. Ljudstvo naj dobi popolno kontrolo za konodajstva. Ženska volilna pravica naj »c pri r.na Tajna diplomacija naj se odpravi in zunanja politika naj se postavi pod jurisdikcijo parlamentov.
G. Oboroževalne industrije raznih narodov naj sc odvzamejo privatnim rokam in postavijo pod državno kontrolo, da ne bodo mogli simli kati fle nadalje izrabljati nacionalnih ljubosumnosti za svoj profit.
6. Idealni cilj, za katrrwn gremo, so Ze-dinjcnc države evropske, v katerih naj se nacio rutino armade in mornarice nadomeate z medna rodno policijsko organizacijo.
To je mnenje angleškega glasila.
Priznati moramo, da je to jasen program, ki sc vjema s socialističnimi načeli in ki bi za služil najenergičnejfto podporo mednarodne ho-aslnc dcmokraticije. O posameznostih, o stilizaciji in o eventualni izpolnitvi sc lahko debatira; ali v glavnih pptcr.ah je angleški predlog vreden največega priznanja.
•	Ne vemo sicer, če bo od holandskih sodru-gov predlagana konferenca mogoča. Cas je kra-lek, raruntega pa veljajo zanjo isti pomisleki, ki smo jih izrazili za mirovni kongres, katerega je predlagala ameriška stranka. Vlade posa-m črnih drfav imajo gotovo toliko sredstev, da
yrt^ti- bodo kongresmeni in senatorji skleni H zakone, Id navale delavstvu nova bremena, bo pnpoeno za jezo in za tarnanje. Pri volitvah je
da se sestavi dober aparat sa dobre zakone.
Kdor gtasnje za meščanske kandidate, ima prav, de je kapitalist Če je pa delavec, pa ne gla-
preprečijo udeležbo svojih socialistov; in če je-morda pričakovati od Anglije in Francije toliko demokratizma, da ne bi delali ovir, je težko upati, da bi imeli utilitaristični razbojniki na Nemškem, v Avstriji in na Ruskem toliko nepristranosti.
Ali če je konferenca mogoča — sedaj ali pa pozneje, tedaj bi bil gotovo tak program najvažnejša naloga
/a socialiste niso iluzije, ampak realnost. Socialna demokracija je sila bodočnosti, sila onega časa, ko bo delavstvo dovolj zavedno, dovolj zdramljeno, da se združi tako, kakor se mora združiti. Ta čas pride. Zakaj če ne privede doslej nezavednih delavcev prevdarek do tega, jih gotovo privede sila in potreba. Slepili pa bi same sebe, ako bi si sugerirali, da smo že sila, ki lahko odloča po svojem spoznanju in po svoji volji. Saj so po vseh parlamentih še nasprotne večine, vse vlade so kapitalistične, militaristična sila je v rokah nasprotnikov.
Socialna demokracija ni imela toliko moči, da bi bila mogla preprečiti vojno, četudi je go-tovo, d rt je niso hoteli socialisti nobene dežele. Se bolj dvomljivo je, če bi mogli socialisti sedaj izsiliti mir, ko govori po vseh deželah puška in velja edina vojaška beseda.
Vprašanje pa je tudi, če se morejo socialisti vseh dežel v sedanjem stadiju ogrevati za mir. t M francoskih sodrugov n. pr. bi bilo to zelo težko zahtevati, dokler žuga pruski militarizem in imperalizem njihovim tepublieanskim institucijam.
Ali če ne more socialna demokracija ukazati zbesnelemu molohu, kdaj naj odloži puško, je vendar važno, da pove, kako, pod kakšnimi pogoji naj se zaključi mir in kako naj se zana prej zavaruje.
Angleški program se popolnoma vjema z mnenjem, ki smo ga v tem oziru izražali v tem listu. In to ni neplodna teorija, tudi če ne morejo socialisti sami diktirati miru. Kajti program ka že pot ne le stranki, ampak tudi vsem tistim, ki resno žele miru za bodočnost in ki ga tudi potrebujejo. Izvršitev idej, ki ho izražene v njem, bi morala biti naloga buržoazije. Ali če sama in spozna, kje je njena pot, ima tudi socializem pravico, da ji jo pokaže. Kadar gre za tako važna vprašanja, nima le te pravice, ampak celo dolžnost,
suje socialistično, dokazuje s tem, da se ne čuti za mislečega delavca, ampak za topega sužnja.
Sto miljonov vojnega davka bodo pobrali v Ameriki dasi Zedinjene države niso na vojni. Kdorkoli bo plačal teh sto miljoov, jih bo prevalil na delavsko ljudstvo in izvlekel is njegovih
V.
Ko so duševni voditelji Internacionale skle ili preložitev generalnega sveta v New York, o vedeli, «la se s tem zmanjša pomen asociacije, likaj glavna središča delavskega gibanja so bila lOvropi, kamor generalni svet Iz New York* ni-akor ni mogel veliko vplivati. Zveza med Zedi-njenimi državami in starim svetom je bila prera-da, socializem v Ameriki j«* bil še premalo kon-solidiran, da bi mogla biti v New Yorku resnična centrala Internacionale. Pač pa so vodilni duhovi Upali, da sc n preselitvijo ohrani oblika za toliko •asa, dokler ne bo mogoče z zagotovljenim uspehom prenesti centrale zopet v Kvropo.
Meseca januarja I. 1H6H. je bil v dvorani "Gemianía" v New Yorku dobro obiskarf shod; sklicatelji so bili C.'Carl, K. Kilenberg, A. Kamp, l*'. Krahlinger in C. A. Peterson. Tam je bila skl«'-njena ustanovitev neodvisne delavske stranke z imenom "Socialna stranka za New York in okolico ." Program, ki ga je izdelala, je kazal nekakšno srednjo pot med Internacioualo in med prej ustanovljeno ameriško Nacionalno «lelavsko zvezo.
. "Socialna stranka"" je imela le nekoliko mesecev živijenja.Namesto nje s«- je ustanovilo "Splošno nemško delavsko «Irnštvo", ki je stalo na strogo marksistični podlagi. Društvo sc je I. 1S69. meseca februarja pridružilo imenovani Nacionalni IMavski zvezi, iz katere je pa zopet izstopilo po zveznem kongresu I. 1870. Pred tem pa m' je, koncem I. l*t>9. pridružilo lnternacionali kot "Odsek 1. New York."
To je bil prvi stik Internacionale z Ameriko. L. 1870. s«* jf ustanovila v New \orku francoska sekcija, in še tisto leto ji je sledila češka. Nemški delavci so organizirali nadalnjc odseke v San Frančišku in v Chicagi.
Generalni svet je z veseljem pozdravil te nove podružnico in jim je nasvetoval tesnejšo zvezo. Pod njegovim vplivom so si tri imenovane new-vorške sekcije decembra 1870. izvolile provizori-čen centralen odbor za Zedinjene države. Razne okoliščine so iigodno vplivale na nadaljnji razvoj
Leta 1871. je prišel v New York voilja irskih Fenijev, revolucionarec O'Donovan Rossa. (bulo t na Internacionala ga je prijazno pozdravila in si s tem pridobila precej simpatij v irskih krogih. Znatno moralno pojačenje pa so ji prinesli številni Francozi, ki so morali zapustiti svojo deželo po porazu komune.
V	Pennsylvanii je 1. 1871. izbruhnila rudarska stavka, pri kateri je bilo prizadetih na«! 30,-(HH) rudarjev. Trajala j«* čez šest mesecev. Ta boj je dal lnternacionali priliko, da se je približala rudarjem in dobila zveze z njim. Tudi pri številnih manjših stavkah tega leta v raznih krajih j«» Internacionala sodelovala; njena pomoč je veliko. zalegla in ji pridobila mnogo simpatij med delavstvom.
Organizacija s«* je v teh razmerah naglo širila Približno v enem letu sc je število njenih sekcij pomnožilo od šeNtih na trideset. Njen delokrog je obsegal mesta New York, Chicago, San Francisco, New Orleans, Newark. Springfield, Washington in Williamsburg. Članov je štela takrat okrog 5000 in pripadali so ji delavci raznih narodnosti: Nemci, Francozi, Irci, Cehi, Skandi-navci in tudi že Američani.
V	ameriški javnosti je dobila Internacionala hitro velik vpliv — reči se mora, <la celo prevelik. V nekem članku o delavskem gibanju v Zedinje-nih državah je «lejal F. A. Sorge, da j«* postala Internacionala takrat moda v Ameriki. Časopisje, ki s«- posebno v tej deželi rado bavi s senzacijami in z vsem, kar se zdi čitateljem iz kakršnegakoli vzroka pikantno, eksotično, je posvečalo lnternacionali veliko prostora. <> njenih načelih so razpravljali vsakovrstni shodi in zbori. Celo v kon-
gresu v Washington!! so bili pozorni nanjo. Tako je kongreuuik lloar, poznejši Clcvelamlov generalni državni tajnik, kakor poroča M liillquit v svoji knjigi o ameriškem socializmu, citiral dolge odstavke iz neke resolucije, sprejete od generalnega sveta, in kongres, ki je razpravljal o imenovanju komisije za proučavanje delavskega položaja, je glasno pritrjeval.
Ali za tako veliko pozornost je bila Internacionala v Ameriki še premlada in prešibka. Zaradi svoje popularnosti je začela rasti — na svojo škodo.
Na svetu menda ni dežele, kjer bi bilo toliko raznovrstnih sektovcev, reformatorjev, utopistov iu špekulantov, kolikor v Ameriki, kjer se še dandanes snujejo nove vere, socialne kolonije, reformatorske družbe i. t. <1. Povsod so se oglašali ljudje, ki so imeli kakšne "ideje" v glavi in hoteli dobiti zavetišča v lnternacionali. Toda vsakdo izmed njih je prihajal z željo, da vcepi organizaciji svoje iluzije in nazore. Tako je postala tupatam kakšna sekcija pravi dom raznih konfuzionistov.
Tako je imela Internacionala kmalu več posla v svojih lastnih vrstah kakor v boju z nasprotniki, za katerega ji je ostalo premalo časa iu premalo sil.
. V. 12. sekciji sta si znali priboriti ves vpliv dve sestri, Viktoria Woodhull in Tennessee Claf-in. Socializem teh dveh žena, ki sta izdajali list "The Woodhull and Claflin's Weekly" je bil skrajno fantastičen; «lelavsko vprašanje ni igralo v njem nobene vloge, o družabnosti razredih sta imeli premožni «lami komaj nekoliko bledega pojma. Pri srcu pa jima je bilo žensko vprašanje; ali tudi o tem sta imeli dokaj zmedene nazore, v katerih so se pametne misli mešal«* s pravimi ah surdnostmi.
Sčasoma se je njiju vpliv razširil tudi na 9. sekcijo, iu ko sta čutili dovolj zaledja, sta hoteli «lati vsemu gibanju "ameriško barv/)" ter sta pričeli v organizaciji boj proti tujcem. Sekcija šl. 12. je naposl«*«! izdala poseben oklic do vseh angleško govorečih ameriških državljanov.
Federalni svet Internacionale je pisal o tem oklicu, da je bil "zloglasen zaradi smešnega poizkusa, da bi vcepil v program Internacionale vse fantastične reformne načrte, ki jih je le mogoče izmisliti, izvemši zadevo dela, katerega ime menda ne harmonira s pojmi te sekcije o blagoglasju, k«'r je v «lolgeni oklicu komaj omenjeno."
Nastop te sekcije je povzročil mnogo razbur-jenosti v lnternacionali. Druge organizacije z odsekom št. 1 na <jp*tu so zahtevale njen razpust, medtem ko so se n«*katerc postavile na njeno stran.
Internacionala v Ameriki se je razcepila. Obe stranki pa sta poslali pritožbe generalnemu svetu v London, ki je razsodil, da sc sekcija 12 razpusti. Vodstvi obeh strank je pozval, naj se pro-vizorično združita do prihodnjega kongresa, ki naj sklepa o poslovanju ameriških sekcij. To se je zgodilo. Sekcija 12. je še nekaj časa samostojno uganjala vsakovrstne smešnosti, izgubila je pa ves vpliv in sc razpadla.
Prvi ameriški kongres Internacionale je bil G julija 1872. v New Yorku. Zastopanih je bilo 22 sekcij, ki so sprejele naslov "Severoameriška federacija mednaro«lne delavske asociacije." Za eksekutivo je bil izvoljen federalni svet devetih članov. Prvo leto so bili v njem trije Nemci, dva Francoza, dva Irca, en Šved in en Italijan.
Nekoliko pozneje, meseca septembra, je kongres v Hagu sklenil, da se prenese sedež Internacionale v New York in je izvolil v generalni svet dvanajst članov: Štiri Nemce, tri Francoze, dva Irca, enega Američana, enega Šveda in enega Italijana.
Za ameriško gibanje in za Internaeionalo se je pričelo novo poglavje.
Klanje narodov v Evropi
Vse vojne stranke napenjajo noje moči do skrajnosti; poroči la govore o velikanskih pojača-njih, ki jih države baje pošiljajo na bojišča; z«li s«* nam pa, da so vse številke silno pretirane in «bi ie naravne rezerve sil polagoma izčrpavajo. SeVeda sc militarizem .•n* bo ženiral, če bo nioral poseči tudi po takih zalogah človeškega materiala, o katerih j«- svet «loslej mislil, «la niso za puško in sabljo, bodisi ker po svoji «lobi še niso, ali pa niso več za orožje.
Kolikor je mogoče posneti po vesteh, izmed katerih verjamemo v najboljšem slučaju 25 odstotkov, so razne priprave za tako prenaponjanje moči pač storjene. Kekrute, ki bi morali priti Sele drugo leto na nabor, jemljejo že zdaj pod zastave, in po kratki "izobrazbi" pojde vse v klavnice. CVna vojska je povsod mobilizi rani in iz seznamov ranjenih je posneti, da so tudi člani te rezerve na bojiščih. Nihče torej ne bo smel biti presenečen, ako zve, «la so raztegnili starost za vojaško dolžnost še navzgor in navzdol
Hoji se seveda na«laljujejo na vseh frontah.
Izza svojih zadnjih uspehov v Belgiji so Nemci na zapadli ustavljeni valed krčevitega odpora za-
veznikov, ki drže v glavnem vse svoje pozicije na Francoskem in so baje svoje, levo krilo zopet za nekaj malega pomaknili naprej. ■V boje za«lnj«'ga tedna so posegle tii« 1 i manjše angleške ladje s svojimi topovi.
Na vzho«lu je bila na črti pred
Varšavo dolgotrajna huda bitka I
in z«li s«*, «la so Rusi resnično no I « . i tisnili Nemce in Avstrijce nazaj-i
Petrograjska poročila pravijo, «lal
so se morali umakniti za 50 milj. I
Avstrijske vesti, da je Przcmysl| osvobojen, so se zopet izkazale za laž. Pač pa se nadaljujejo okrog! Przemysla krvavi boji. Avstrij i cem se je bilo že posrečilo priti j v .laroslav, pa so jih Rusi zopet vrgli nazaj. Zdi se, da so si sovražniki tudi v Karpatskih gorah blizu.
Zadnje vesti. Pariz, 27 —Prehodu Nemev čez reko Yscr ni sledila nobena ofenziva, ker so imeli prevelike izgube. Angleško in francosko bro-dovje podpira operacije od Nieu-porta do Ostenda. Nemci so se umaknili z obrežja
London, 27,- "Times" poročajo: Razvoj bojev v severni Fran H ji in zapadni Relgiji je ugoden za .zaveznike; zanesljivo je priča-
kovati, «la zapuste Nemci Ostendc.
Berlin, 27. - Poluradne vesti pravijo, da je pričakovati padec trdnjave Verdun v najkrajšem
času.
Petrograd, 27.—Dne 23. in 24. je bila nemška zadnja straža, ki se je hotela utrditi ob Kavki in Rilki, premagana. Lovinz, Skier nieviee in Rawo je ruska vojska vz«*la z bajonetom.
Avstrijci, ki so se z Nemci umikali proti Radomi, so dobili poja-čenja in so se, izkoriščajoči težave terena, uprli naši ofenzivi. Hoji so tukaj dobili značaj obširne bitke. V roke nam je padlo mnogo vjetnikov; uplenili smo več topov in strojnih pušk.
Ob Sanu in južno od Przemvslu so kruti boji. Avstrijski napad na rusko levo krilo južno od Prze-n vala se je ponesrečil. Avstrijski oddelek, ki je prodiral s Karpat proti Dolini, je bil razpršen.
Peking, 27.—»Japonski poslanik poroča, «la je bila avstrijska križa rk a, ki sc je ob pričetku vojne zatekla v kjavčavsko luko, od težkih japonskih topov potopljc na.
V zgodovini ne eitamo nikjer, da so delavci napovedali vojno. Vedno delajo to njih zatiralci.
advkrtisement
Avstr. Slovensko
Bol. Pod. Društvi
In kur por ir»»« 14 j.bri»« UA* « drtevl
UIUMV^*»" 14. iuuHtw
UM» i.	4
Sedež: Frontenac, Kaos.
GLAVNI URADNIKI
Predsednik: M RAT IN OBERŽAN, Box 72, E. Mineual, Kana Podpreda: JOHN GOR&EK, Box 211, W. Mineral, Kana 1'ajoik : JOlir' CERNE, Box 4. Breezy Hili, Mulberry, Kan» Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberrv,-Kan» Zapisnikar; LOC18 BREZNI KAR, L. Box 38. FronUnac. Ka»t
NADZORNIKI: PONGRAC J URŠE, Box 207 Rdley, Kaus. MARTIN Ki K'MAN. Box 482, Frontenac. Kan« ANTON KOTZMAN. Frontenac, Kan».
1'UKCrPNl ODBOR:
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Liud, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kam.
Pomožni odbor:
FRANK SEL A K, Box 27, Frontenac. Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans •»pr«j»«rona pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.60.
Vs; dopisi se uaj blagovolijo pošiljati, fl. tajmika. V*# denarne pošiljat ve pa gl blagajniku.
KAJ BRIOA MILITARIZEM!
Oni so nam prepustili intodo orga nizacije, zaupajoč, da čuvamo, da se organizacija ne razbije, uspehi plačilu« pogodbe ne uničijo.
Prijatelji! Prokleta dolžnost! težko, skrbi, kakor znaš; njemu vseh onih, ki so ostali doma, je ¡ni treba skrbeti.
Lepo je biti vojaški {Kiveljnik ! Ukaže, ti pa moraš ubogati. Ce je
Klavrno suženjstvo.
zdaj, da se še bolj čvrsto sklene« ui o skupaj. Ako se morajo naši tovariši boriti na življenje iu smrt, tedaj morajo oni, ki so ostali
/V Pu I ju so izdali sledeči raz glas:
"Politični položaj nas sili, da moramo misliti na vse možnosti,
doma, imeti že toliko čuta solidar- do katerih bo moglo priti. Ena teh
CVETOČA HINAVSČINA.
Po svojih izvirnih poročilih vemo, da je po Avstriji vsled vojne že od časa mobilizacije neznanska beda. Človeku se zdi kakor hudobna bajka, ^la je v dobi, ko je nekoliko miljonov rok odteg« njenih normalnemu delu, ker so jim potisnjene puške v roke, na stotisoče ljudi brez posla. Zdi se da je to tako nelogično in absurdno, da ni mogoče verjeti. In vendar mora biti tako v vojnem času ; mora biti tako v kapitalistični družbi, v kateri je vsa produkcija popolnoma anarhična. Tovarne, ki so urejene za peftisoč delavcev, ne
že našli tudi taki bratci, ki jim delo sploh smrdi. Da je tudi za nje v prvi Vrsti odgovoren kapitalistični sistem, je lahko dokazati. Ali če čita luhkovcren človek take notice, kakršne smo citirali, bi mislil, da je pravzaprav v Ljubljani in na Kranjskem iu najbrže sploh v Avstriji raj, ki ga le vsa kovrstni potepuhi in postopači iz koriščajo.
('itali smo, da prosijo ranjenci po Ljubljani kruha. Niti za te usmiljenja vredne reveže ni tako poskrbljeno, da jim vsaj stradati ne bi bilo treba. Potem pa naj človek verjame, da je poskrbljeno za druge?
O kmetiji govore, kakor da bi
obratujejo, če jih je ostalo le tisoč doma, ker se to ne izplača. Indu-1 bila tam za brezposelne ljudi ob-strije, ki producirajo za eksport, ljubljena dežela. Nič se pa ne najdejo zaprte meje, ne morejo z vprašajo pobožni moralisti, kako blagom ven, ustavijo produkcijo, naj žanje in kosi človek, ki je pre-' " deželami prenehaj bil dve tretjini svoiega življenja
S "sovražnimi trgovina; delavci, ki so delali zanjo, ostanejo brez kruha.
Jasno je, da je v tern najbolj prizadeta Avstrija, ker je vsled
ob strojih v tovarni. In če bi mogel pomagati — kaj pa njemu to pomaga, ko slišimo, da ni ua kmetih denarja in ni s čem plačati delav-
svojega geografičnega položaja, ce? Povrhtega je sezona za delo popolnoma odrezana od sveta.! na kmetih kratka ; sedaj jc že dav-Zato je tudi razumljivo, da je kri-1 no minila. Kaj naj sedaj začno za v Avstriji največja in njeno brezposelni ljudje? delavstvo v največji bedi.	I Vlada se je bahala da priprav-
Ce ima človek to pred očmi, pa Ija "obsežno akcijo za posredova-
dobi slučajno kakšne starokrajske liste v roke, zlasti klerikalne, mu
nje dela po vsej državi." To baha-rijo smo čitali, ampak da se je kaj
mora včasi vzkipeti kri. Ta čedna izvršilo, o tem ni ne duha ne slulm žurnalistika objavlja n. pr. takele' notice:
Postopaštvo in beračenje cvete sedaj v Ljubljani, da mora res vsakemu presedati. V mestu samem je precej žensk pa tudi nekaj moških, ki neprestano nadlegujejo razne urade in posamezne ljudi za podpore. In kako ti ljudje časih nastopajo! Prav kakor bi bila
Vpričo tega položaja ni vsa moralisterija nič druzega, kakor smrdljiva hinavščina.
TISKOVNA SVOBODA V AVSTRIJI
V Trstu izhaja kol glasilo pekovske organizacije "International". Učinki vojne se poznajo na dolžnost podpirati vsakega, kdor|njcm na prvi pogled; namesto na
neče nič delati. Čim taka oseba vidi, da se da izhajati tiuli s pod porami, se kar nasloni na javno skrbstvo, in da laglje kaj doseže, pa dobi vsakovrstne bolezni. Za podpore res potrebnih ljudij je že preskrbljeno in zato priporočamo občinstvu, naj nič ne da takim ljudem, ki zdaj po hišah beračijo. Podpore so vredni Rdeči križ in rodbine rezervistov, ne pa ljudje, ki samo politizirajo, se "krepča-jo" po kremah in beračijo po hišah. Pri kmetiji lahko vsakdo pomaga — torej ni treba, da bi dela-zmožni ljudje beračili.
Preveč postopanja. V Ljubljani je zadnji čas res toliko ljudi, ki nič ne delajo, da je že od sile. Dosti je tudi ljudi, ki so bili od vojaške oblasti domu poslani, pa se potikajo po mestu in zapravljajo, kar so seboj prinesli. Tudi je dosti žensk, ki so jim vzeli može in ki zdaj najraje hodijo na magistrat prosit za podporo, delati
štirih straneh, se tiska le tia dveh. Od začetka avgusta ga sploh nismo dobili; zdaj pa je prišla številka z dne 24 septembra. V njem nahajamo sledeči članek z naslovom
Strokovne organizacije in vojna.
To kar se je ugibalo, prerokovalo o veliki svetovni vojni, to se je uresničilo. Skoraj vsa Evropa stoji v vojni. Veliki zastor vojne tragedije se je dvignil. Nihče ne ve, kdaj bo in kakšen bo konec te vojne. Okrog 30 milijonov vojakov se bori za življenje in smrt
Tri vrste konfiscirane.
Mi smo za svobodo vseh narodov, za versko, narodno, politično in socijalno toleranco, za enakopravnost in enakovrednost vseh, ki nosijo človeški obraz. To je naš program, naš ideal, naš cilj!
Ali kadar že govore puške in topovi, takrat ni več časg filozofira
n os t i v sebi, da se sadovi organizacije ne pozguhe.
Deset vrst konfisciranih.
Na Dunaju je šla deputacija pomočniškega odbora k načelniku zadruge, da *c informira, kakšno stališče zavzema Pekovska zadruga zaradi tega novega položaja, ali veljajo še določbe plačilne pogodbe ali ne!?
In gospodje v konsorciju so bili vidno v veliki zadregi. Da bi se sedaj ob pomanjkanju delavnih moči na Dunaju — smatrala pla čilna pogodba za razveljavljeno, bi pomenilo za gospodarje še večje komplikacije, kajti tu<li delavci niso potem več vezani delati za v pogodbi določene plače. In, lioleni volens, so se izjavili, «la je saino-obsebi umevno, da razveljavljenje zakonitih določb čez nedeljski in medtedenski počinek čisto nič ne tangira določb plačilne pogodbe, tla šteje teden šest delavnikov in tla velja to tutli zanaprej.
Na zahtevo deputacije se je zadružni odbor celo izjavil, da razpošlje vsem gospodarjem (na Dunaju) cirkularje, da ostane fda čihuj pogodba tudi za čas vojne popolnoma v veljavi.__
Ali gotovo je, tla bodo gospodarji tudi drugod skušali odpraviti tedenski počitek. Zato se opozarjajo vsi sodrugi, tla osobito tam koder obstoje plačilne pogodbe, ne pripuste kršitve plačilnih pogodb, in si vsled tega ne puste odvzeti tedenskega počitka.
Dalje skušajo gospodarji mesto onih, ki so odšli k vojakom, le neorganizirane v delo jemati. Naša naloga je, da tudi te pridobimo za organizacijo. Nihče naj si ne pusti kratiti pravic, ki so v plačilni pogodbi določene.
Našim gospodarjem se ravno v setlanjih hudih časih stavi pred oči, tla bi bili prokleto slabi pa-tiHotje, ako bi porabljali ravno vojni čas za izkoriščanje delavstva, za dobičkolov.
Sedaj ni čas za plačilne boje, zato pričakujemo, tla bodo ravno gospotlarji imeli vsaj sedaj v tem kritičnem času toliko spoznanja iu patriotičnega čuta, tla svojim tlelavcem ne bodo krajšali plač in slabšali delovnih razmer.
v Vsakega posameznega pekovskega d«'lnvea pa je sveta dolžnost, tla ohrani svoje zavese napram zvezini organizaciji, ker ona ima ravno sedaj najtežjo nalogo :
Prvič: Ohraniti organizacijo in nje uspehe;
Drugič: Mobilizirati potrebna materijalna sredstva za pomoč v vojski prizadetim žrtvam, katerih se ne bo manjkalo po vojni.
Da bo mogoče to izpolniti je treba, tla ostane vsak zavedni pekovski delavec zvest pristaš zve-zine organizacije . . .
Kaj je moglo biti v tem članku "veleizdajniškega", tla ga je bilo treba kar na treh mestih konfisci-rati, nam ne gre v glavo. To razume le avstrijska cenzorska modrost.
V isti številki so v članku "Hrabrost in pekovski gospodarji", ki opisuje, kako hočejo mojstri pe-
niožnosti je, da bi se moralo staviti trdnjava Pulj v popolno vojno stanje. Znano je, tla zahteva vojna pripravljenost trdnjave, da se mora civilnemu prebivalstvu ukazati, naj zapusti mesto, kateremu ukazu se mora prebivalstvo takoj podvreči, izvzemfti onih oseb, ki so po svojem poklicu ali radi drugih vzrokov potrebne v trdnjavi. Osebe takih poklicev se morajo že sedaj zglasiti na okraj nem glavarstvu, tla dobe posebne legitimacije. Ce pa bo izdan ukaz, tla je treba mesto zapustiti, bo tlan le kratek rok za izršitev tega ukaza. Okrajno glavarstvo vrši torej svojo dolžnost s tem, tla opozarja že danes puljsko prebivalstvo na to možnost, a obenem svetuje najnujnejše vsem onim družinam. ki se bodo temu ukazu pod vrgle le s težavo, naj se privadijo ua to misel in naj že sedaj računajo na možnost, da bodo morali v bližnji bodočnosti bivan rr.ven trdnjave."
Fine, kaj?
"Ce ukažemo, «la se izselite, glejte tla se poberete v najkraj sem rok'?, morda v dveh treh urah. Ne veste kako, s čem, kam, kje živeti, kako živeti? . . . Nas nič ne briga. Skrbite . . ."
Človeku se meša. Ktlo je pravzaprav sovražnik? Francozi in Angleži? Ali lastna vojska? Ali civilno prebivalstvo? . . . Blazni-ca! Za narod se vojskujejo, am paK narod mora krepavati, tla se morejo vojskovati.
BEDA NA NEMÔKEM
pa nečejo, celo pa že ne marajo ti o programih, načelih in ciljih; iti na kmete, tlasi so tam doma tu gre za življenje in imetje.
in bi jih tam tudi rabili. Delati, delati, bi se moralo takim ljudem zaklicali. Kako se časih porablja jo podpore^ priča sledeči slučaj: Neka ženska je dobila 10 K podpore, pa je s tem denarjem sedla na vlak in se peljala za možem v Celovec. Sedanji časi so hudi in v takih časih je treba varčevati, kar se da gledati za zaslužek, ne pa postopati in vse zanemarjati . . .
CJotovo ne zmanjka v času vojne capinskega proletariata, tega odpadka sedanje krasne družbe. Med onimi, ki beračijo, se bodo
2y2 vrst konfisciranih.
Mnogo naših najboljših se nahaja t a m daleč preti sovražnikom.
Gospodarske posledice vojne so povsod strašne in glavno breme krize pada kakor navadno na de lavski razred. Tutli v bogati Nem čiji ni nič drugače.
Angleško in francosko časopisje objavlja žalostne slike itidu-strijalnih razmer in položaju delavcev v Berlinu. "Cologne Ga-zette" piše: V ministerstvu za notranja tlela se je vršila konferenca zaradi vprašanja, kao naj pomagajo strada jočem u delavstvu, ki je radi vojne izgubilo ves zaslu že k .Trgovine st» odpustile največ ji tlel svojih uslužbencev, in kma Iu odidejo zadnji. Ženske, ki so bile nameščene po posameznih uradih, so tutli odpuščene, kajt delodajalci so na vojni in njih trgovina jc popolnoma prejenjala
Modna trgovina jc popolnoma prenehala, in delavke, katerih j»
v	Berlinu nad desettisoč, glatluje-jo, ker ni tlela. Tekstilna industri-j« je v zadnjih trenutkih svojega obstoja. Druge tovarne so morale zapreti, ker jim je vojska vzela delavce.
Žene, ki so se živele s tem, tla mi imele ua stanovanju ljudi, so uničene. Na konferenci se je govorilo, tla so bogataši mnogo kri
vi	tega stradanja, ker ne store prav iyč, tla bi pomagali revnejšim ljudem. Zato je bil izdan poziv na bogatejše, naj ne odpuščajo svojih poslov in naj ne krčijo svojih stroškov, če gre za delavski zaslužek.
Mesto Gclsenkirehen je bilo prisiljeno kupiti za 400,000 mark hrane, katero so potem napol za-
|)a je Avstrija država, v kateri tutli o narodni enakopravnosti nt govora, je tako stara reč kakor tla je razlika med tigrom in gazelo. Avstrija je namenoma ščuvala narod zoper narod; to je smatrala za svojo najvišjo vladno modrost. Sistem gerinanizacijc deluje na severu in na jugu. Sam "častitljivi" Franc Jožef je zabit nemški šovinist, ki ni znal svoje nacionalne pristranosti nikdar skrivati, in njegovi "svetovalci" so mu bili vetino podobni. Na Kranjskem, torej v nedvomno slovenski deželi, je deželni predsednik Nemec, vsi višji uradniki deželne vlade so Nemci, predsednik deželnega, sodišča je Nemec, prvi državni pravdnik je Nemec, po ieijski direktor je Nemec, njegov štab jc nemški, finančni ravnatelj je Nemec, notranji uradni jezik pri vladi, pri vseh sodiščih, pri policiji, pri državnem pravdni-štvu, pri deželni blagajni, pri tlavkariji, pri financi i. t. ti. je povsod nemški.
Razume se, tla so bili vsled takih razmer narodni boji na dnevnem redu. Prav tako se razume, tla vlada, ki je sama vpeljavala in ščitila te razmere, ni mogla biti nepristranska v teh bojih. Vsak miuistrski predsednik je sicer ob svojem nastopu gobezdal prazne fraze o narodnem miru, ali nobena teh liccmerskih vlad ni hotela storiti nobenega resnega koraka, tla bi se res dosegel narodni mir, ki je mogoč le na podlagi resnične enakopravnosti.
Zdaj, ko je vojna, bi pa škrbasta licemerka Avstrija rada va-rala svet, tla je med njenimi zidovi sama sveta sloga in medena ljubezen. Časopisi, ki morajo tiskati, kar pisari kornmpirana policija, objavljajo sladke notice kakor n. pr. sledeča:
"Kakor hitro je nastala vojna nevarnost, je mahoma prenehal narodni fanatizem in se je razkadilo sovraštvo Nemcev, Lahov in .Madjarov do Slovanov. Na Reki so Lahi pozdravljali Hrvate, ki so nosili hrvatske znake na prsih, s klici: "Kvviva Croati!"
Ko so Hrvati rezervisti korakali ua kolotlvor, so nosili veliko hrvatsko trohojnico ter so prepevali po reških ulicah "Lijepa naša domovina", "Oj Hrvati!" in sokol-sko koračnico. In glejte, policija ' Hrvatov ni aretirala in laško ob- ' činstvo jih ni psovalo in opija valo! To je storila vojna. V Pragi so se Cehi in Nemci na ulicah brm-tili ter so.prepevali skupno češke iu nemške pesmi. I^epo bi bilo, še bi ostala taka edinost tudi po , vojni! V Celju prepevajo naši fantje po ulicah slovenske narod ne pesmi, a niti policija niti občinstvo Slovencev-vojakov mata napadala. Značilno je, «la Slovenec tiuli v t«'žki dobi grozeče vojne poje in poje, vriska in se šali. Pesem je mu zvesta spremljevalka povsod. Čeprav ga muči skrb za svojce in za «lomačijo, Slovence prepeva in vriska."
Hinavska zločinka, ki se imenuje Avstrija, misli, «la ji bo res ktlo sedel na te nerodne limanice. Tepec smatra v«Mlno tudi druge ljudi za neumne. Ali «lokler imamo zanesljivejša, ne od zalumpa* nega Korrespondez Burcauja fa bricirana poročila, «la t velja v Avstriji sedaj le to, kar je nemško, tla se morajo drugi narod» smatrati le za gnoi, dokler noat stari habsburški hipokrit krono, dokler je hudodelec Berchteld minister za zunanje zadeve, fra-zasti Stuergh ministrski predsed* nik,-bedasti baron Schwarz kranj ski deželni predsednik, petolizee Suštcršič «leŽelni glavar, dokler velja šovinistični norec Viljem za svetnika v Avstriji, naa ne zmede tak «logaški sirup.
Sloga narodov nam je ideal, za katerega se bojujemo z vsem svojim prepričanjem. Ali podlaga za tako slogo je v pravičnosti in v socializmu, ne pa v vojni krona-nih zločincev in v slabo štilizira-nih pravljicah policiotskih falo-tov. Ta zlagana sloga izgine pa vojni kakor slana na solncu, in zato se ne damo varati z njo.
Da objavljajo Časopisi take hinavske farse brez komentarja, je pa znamenje klavrnega suženjstva v sedanji Avstriji.
mnogih slučajih je že moralo policijsko moštvo posredovati, da ni prišlo «lo silnega tepeža med trgovci in kupci.
Take vesti so bile ž«> v začetku vojne po časopisih. Sedaj jih je čimdalje več. Lokalni listi, ki prihajajo seveda bolj slučajno kakor redno, so polni drobnih vesti, iz katerih se lahko sestavi slika grozne bede. In ktlo more bolj trpeti, kakor delavstvo, od katerega zahtevajo, naj se navdušuje za vojno?
kom ukrasti nedeljski oziroma na- stonj prodajali delavcem; mesto
domestni počitek, štiri vrste konfiscirane. Se lepše pa je z notico "Pekarna brez delavcev", ki se
Druidsberg je kupilo za pol mili jona mark živeža. Računa se, tla je samo v Berlinu «lo 70,000 dru-
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM
San ta rem so aretirali nekega polkovnika in dva seržanta, v Lia-boni so zaprli mnogo monarhisto*.
VOJNA IN BREZPOSELNOST.
bavi z brezposelnostjo pekovskih ži». katerih vsaka ima najmanj pomočnikov. Vsa notica ima deset vrstic, štiri so pa konfiscirane.
Izborno vzgajajo delavce za patriotizem!
Oj "domovina, zdravje sem ti dal uničil zate svojo sem mladost ; potopil je junaka betic val —-
priznanje kost...
mu moliš zdaj golo,
tri otroke, in katere potrebujejo pomoči takoj. Za to bo treba mestu na m«'sce najmanj poldrugi miljon mark.
Tudi nemško časopisje poroča o veliki bedi in stradanju prebivalcev. Vsi so edini V teip, tla se posledice vojne jako te/.ko čutijo v Nemčiji. V Berlinu se čuti posebno pomanjkanje hrane, in v
Vsi reakcionarji bi radi imeli kaj dobička od evropske vojne. To dejstvo bi lahko ozdravilo misli tistih nepoboljšljivih optimistov, ki se navdušujejo za sedanjo vojno, češ da je bila potrebna za svobodo narodov.
Na Portugalskem se je te dni pojavih) revolucionarno gibanje. Ali tutli revolucija je lahko nazadnjaška. Portugalski vstaši niso hoteli izsilili napredka v republiki, temveč strmoglaviti republiko in postaviti zopet prekucnjeni tron na noge.
Kakor brzojavljajo iz Lizbone, jc dobilo gibanje zlasti v severnih krajih nevaren značaj. Brzojavne žice so bile prerezane, tako «la je bila zveza z glavnim mestom onemogočena.
V Mafri jc prišlo do spopadov meti 1000 civilisti in vojaštvom. Civiliste — royaliste je vodil neki lajtnant ; polastili so se arze-tiala. Pozneje pa jih je vojaštvo premagalo. Okrog 200 puntarjev je preti vojaki zbežalo v hribe.
Pri Santarem in pri Mafri s« bile razdejane železniške progo in mnogo vlakov jc skočilo s tira. V
Kdor hoče, da se izboljšajo delavske razmere v Ameriki, naj agitira za socialistične kandidate.
Sodrugi, ki ste pravi socialisti, izkažite se! Dramite zaspane!
Poučite nepoučene! Brez boja ni zmage!
Za delavske organizacije pomeni vojna strašnejši udarec kakor po dolgem boju izgubljen štrajk. Avstrijske strokovne organizacijo se trudijo, da dobe točno statistiko o učinkih, ki jih povzroča vojna delavskim društvom in delavcem. l>oslej so nam prišli v roko nekateri podatki tiskarske organizacije, ki so že zato pomembni, ker je to najpopolnejša organiza eija ; v Avstriji mora biti vsak tiskarski delavec organiziran. Podatki so zbrani iz «lesetih dežel; šest jih še manjka. Dognano je število članov, število in odstotki mobiliziranih, ter število in od-sotki brezposelnih. Podatki veljajo za konec avgusta.
*	inobili- brezpo-
( lani zirani selni Nižja Avstr..6750 1080 1010
CcŠko.......37 HO
Moravsko ...1001 Štajersko ... 680 Trst in Istra. 514 370 327 150 120 «»t
V procentih je izmed vseh ela nov
mobiliziranih brezposelnih Nižja Avstr. 16
Češko ......17—
Moravsko . 23 štajersko ..22 Trst in Istra. 17
Slczija .....23
Tirolsko____32
Koroško ...26 Salcburško .19 Dalmacija ..??
Zdi se, tla so se otl avgusta razmere še poslabšale. To pa je v obrti, v kateri bi bilo najmanje pričakovati, da bo tako hitro zmanjkalo dela, in v najboljši organizaciji. Kako bo šele v drugih industrijah!
Vojne bo konec, kadar bo konec kapitalizma.
Slczija ... Tirolsko . Kor«»ško Salcburško Dalmacija
650 236 149 89 85 101 ao
23 f
810 167 67 120 60 30 6 6
23
15
21
17 H)
24
16
9 4
I
25
PROLETAREC
UST ZA INTBMKSK DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOW L K.
- Laataik ta iidajaUlJi -
4aftsl«iiaski tfslstska tiikmi áruibi
t .ai««|«, llliuii.
Nanrtnina: Za Are««.rtKO $2.00 ta celo i*to, 91.00 ta pij leta. Za Evropo $2.10 ta celo leto, $1.2* ta pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi btvaliHa je poleg norega natnaniti tudi Stari naslov.
gwiw tU*M«h« •nMludk J««ML — McUlItli m n»u w Ameriki. —
Vae pritoibe glaüe nereünega poiiljanja liaU ia drugih nerednoati. je poáiljatí
predaedniku druibe IV Podlipcu. 5039 W. 25. PI Cicero. IU.
PROLETARIAN
0»m4 mJ publUkMl mn T«ndir kr
tsstli Silvio Worksioa's Pvkisbiig Cwrpi«y
C icsfto. Il'iniii._
Subscription ratea: United States and Canada. $2.00 ^ year. $1.00 for half
{•ar. Foreign c« untrits $2.SO a year, 1.26 for half year._-:-
Advertising rates on agreement.
naslov (address):
"PROLETAREC"
«00« W. 31. STREET. CUCA GO. ILLINOIS
Telephone: LAWN DALE 9677
¿E BESEDICA 0 BREZPOSELNOSTI.
Kakor 2X2 ^4, tako je razumljivo, da povzročuje brezposelnost enih preobilno delo drugih. Ako delajo A! i rje delavci po deset ur na dan, bi jih pet lahko imelo zaslužka, če bi delali po osem ur; pri 4000 delavcih znaša diferenca že 1(HK), pri Štirih miljonih pa cel miljon.
Popolnoma smotreno se more delo organizirati le na socialistični podlagi. Gotovo. Ali bolje kakor sedaj bi se lahko organiziralo, če hi država prevzela industrije in prometne uprave; s centralizacijo bi jih lahko uredila, da bi se bolje
Sodrugi! Na organizirane socialiste, na Proletarčeve naročnike se zanašamo. Zbudite za volitve še tiste, katerih ne doseže naš glas
obnesli, zlasti takozvani gentski sistem kaže dobre učinke.
Kaj pa so storili na tem polju ameriški političarji!
Volitve so pred durmi, demokrat je, republikanci, progresisti zahtevajo delavske glasove. Vpra-prilegale *do Jansk i m potr sbam^ pa' ša jto jih, kaj mislijo o sedanji hi lahko delo razdelila tako, da ne brezposelnosti, kaj so storil, proti bi ostajale cele armade delavcev na cesti.
Organizacije, ki dajejo svojim članom podpore za slučaj brezposelnosti, so pokazale, da se z zavarovanjem zoper brezposelnost lahko dosežejo uspehi, ki vsaj zmanjšajo bedo. Ali to skrb bi morale prevzeti javne institucije, država, dežela in občina. Rasni poizkusi v tem oziru so sc v Evropi dobro
temu strašilu, kdaj so nastopili za zakoniti osemurni delovnik, kdaj za podržavljenjo industrij, želez nie i. t. d., koliko miljonov je dovolil kongres, koliko zakonodaje za zavarovanje proti brezposelnosti. .
Ko vam bodo morali priznati, da so se za vse to brigali, kolikor za lanjski sneg, jih boste spoznali in razumeli, da je smrten greh, če glasuje delavec še za te stranke.
S kapitalistično družbo so nekatere socialne bolezni tako or-ganično združene, da jih ni mogoče odpraviti za nobeno drugo ceno kakor s porazom kapitalističnega sistema, ki se mora nadomestiti s sposobnejšo družabno uredbo. Po vsem dosedanjem znanju more biti to le socialistični sistem.
Med neizogibne posledice kapitalizma spadajo vojne, lastninski zločini, samomori, prostitucija, zgodna umrljivost, zlasti umrljivost otrok, gospodarske krize in bankroti, draginja, lakota, brezposelnost.
V Ameriki pustoši sedaj ravno zadnji strah z brezprimerno silo in poraja še tisoč drugih groz. Velika brezposelnost nikdar ne mine brez vsakovrstnih nesreč, brez katastrofalnega stradanja, samomorov in zločinov. Posledice te more so hude, če so začasne; veliko jih je pa tudi trajnih in zato še bolj nevarnih.
Dolga brezposelnost vrže človeka najprej v bedo. To jo začetek vsega gorja. Revščina zatira in naposled ubije vsako moralao moč. Kruha ne morejo nadomestiti nobeni pobožni nauki, ne tolažbe z nebesi in grožnje s peklom, ne zakoni in kazni. Tisti, ki niso bili nikdar lačni, ne morejo vedeti, kaj je lakota, zato tudi nimajo pravice, da bi moralizirali.
Moderna veda z vso odločnostjo potrjuje stari latinski pregovor: Mens sana in corpore sano — zdrava duša v zdravem telesu. O slabljen organizem mora izgubiti duševno silo; čim večja je teles na beda, tembolj se krči odporna moč proti izkušnja vam. Kadar preostaja tisočerim, morda miljo nom ljudi le'alternativa: Zločin ali pa po^in — je logična, neizogibna posledica velikanska po množitev zločinov.
Pogosterna pa jo človek Že s pr-vim pregreškom obsojen na pro pad. Iz kaznilnice vodi pot le malokdaj v pošteno življenje. Značaji. ki niso iz jekla, se kaj lahko nauče, da prinašajo tatvine in ro pi več kakor pošteno delo in da tudi riziko ni nič večji. Tako me če brezposelnost cele trume sicer dobrih, za drugačno življenje na menjenih delavcev v capinski pro letariat, odkoder za večino ni več rešitve.
Koliko liudi se naleze v bedi smrtnih kali. Uoliko pogine otrok oh nezadostni hrani in v mrazu« to so poglavja, ki jih osvetluje statistika z proznimi številkami
Meščanska družba sama je f.e več kakor enkrat občutila strašne učinke brezposelnosti mas. Revol-te sestradeneev napolnjujejo cele strani zgodovine; četudi ne mn rejo prinesti obupanim trpinom rešitve, ker svinČenke ne nadomešča io kruha, vendar napravijo lahko ogromno škodo, ker je njih taktika vedno slepa in besna.
Delavčeva svoboda.
Malo preudarka pred novembrskimi volitvami za ameriške delavce.
Treba bo voliti; to je državlja-nova pravica, ali tudi njegova dolžnost. Sicer ni v nobeni ameriški postavi rečeno, da mora vo-lilec voliti in nobena kazen ni predpisana, če ostane doma. Ali cazen vendar ne izostane. Ako ne glasujejo zavedni volilci, store to tisti, ki se dajo goniti na volišče kakor čreda ovac in odajajo svoje glasove iz strahu pred basom ali pa za par kozarcev piva. Tako se sestavljajo večine neumnih, izvoljeni so pa potem prebrisani kandi-da t je, ki znajo tudi v parlamentarnih zastopih poiskati svoj pr6-fit. —
Ogromno število delavcev v A-incriki še nikakor ne zna ceniti volitev in ne pozna njihovega pomena. hi priznavali glasovnici tisto važnost, ki ji gre, bi morale siti v Zedinjenih državah povsem drugačne razmere; položaj delavcev bi moral biti gosposki, in taka mizerija, kakršna se širi v sedanji dobi brezposelnosti, bi bila nemogoča. Zakaj v kongresu in v zakonodajah hi tedaj sedeli ljudje, ki bi vedeli, da so odgovorni zavednim delavcem, pa bi na svojih mestih delali v prid delovnega ljudstva.
Vsak otrok ve, da se nikjer na svetu ne govori toliko o svobodi, kolikor v Ameriki, ('e bi bila le polovica tiste slave resnična, bi moral biti tukaj že majhen paradiž. Ako pravimo, da je dežela za delavca veliko bolj podobna peklu se ne bojimo, da bo veliko u-govora, izvzemši kajpada kapitaliste, ki imajo nebeške čase in jim ni treba, tla hi si želeli izpremem-be. —
Svoboda se namreč ne da uveljaviti z nobeno zastavo in uresničiti z nobeno himno. Tudi svoboda je v prvi vrsti odvisna od materialnih razmer. Kapitalist je
listično gospodarstvo kakor senca človeka. Njen problem se ne more rešiti v sedanii družbi. Ali to n opravičha za družbo; kaiti če se v sedanjih razmerah ne da odprs viti, se vendar lahko omeji in nje ne posledice se lahko omilijo.
delati, če ima voljo za delo. Kajti pravico do dela,deli kapitalist, ki mu lahko zapre vsaka tovarniška vrata pred nosom. Delo v kapi t a listični družbi ni zabavno; ali pro-letarec bi rad robot al šest dni na teden pod zemljo. Toda kapitalist je izračunal, da mu to sedaj ne nese, pa ukaže, da se gara le po trikrat na teden. In njegov ukaz je absoluten.
Pa pridejo časi, ko kriči kapital po profitu. Trg zahteva blaga in daje bogate procente. Žrela tovarn morejo komaj izbruhati toliko vrednosti, kolikor se jih lahko izpreminja v denar. Delavci so izmučeni. Udje hrepene po počitku. Ali kapitalist kliče; Čez uro! Vsaka minuta nosi dividendo . . . In svobodni delavec mora skrčiti hrbet, zakaj če je truden, ni za rabo ne sedaj, ne prihodnjič. Kos kruha pa je važnejši od "svobode".
Kje naj vzame delavec svobodo, da izbere za svoje otroke tisti poklic, za katerega so najbolj primerne njih lastnosti in kjer hi dosegli največ zadovoljnosti? Knjige so drage, v rudniški "kampi" ni visokih šol in vseučilišč, v velikem mestu je pa treba plačevati stanovanje, hrano, obleko. Vsakdo ima svobodo študij; ali za reveža je ta svoboda toliko vredna, kolikor za mačka orlo ve peroti.
V kapitalistični družbi je svoboda beseda brez vsebine, dobra edino za to, da se z njenim lepim zvokom opajajo kratkovidni ljudje.
Podlaga svobode in suženstva so materialne razmere. Nič ¡»a ne more biti bolj naivno, kakor če kdo pričakuje, da ho volk ovce branil in ščuka krmila krape. Kakor volk in Ščuka, tako tudi kapitalist ne more živeti proti svoji naravi. Dokler dela zakone, jih bo delal zase; dokler vlada, bo
< Politična isobrazba je temelj in prvi pogoj vsake zdrave politike. V Zedinjenih državah je socialistična stranka edina, ki navaja delavstvo k politični izobrazbi in trga tisti pajčolan, s katerim so kapitalistični graftarji ovili politiko. T«) kaže delavcem, da morejo le v socialistični stranki doseči cilj.
svoboden, ker mu njegov denar ! utrjeval svoje gospodstvo. Dela-
dovoljuje, da se giblje po svoji volji. Kdor ima miljon v banki, je prost skrbi za vsakdanji kruh, za toplo peč in za obleko; to je že velik kos svobode. Zvečer si lahko prosto izbira opero, dramo, komedijo ali koncert; nihče mu ne more omejevati te svobode. Njegovi sinovi gredo lahko študirat pravo ali tehniko, ali pa uganjat šport in zapravljat čas; njegove hčeri si lahko izvolijo bankrotirane evropske vojvode ali pa pri-kupljive šoferje; očetovi bankovci jim jamčijo svobodo.
Kje pa naj jo išče delavce? Dvoje rok ima; to je njegovo premoženje. Moč, ki tiči v njih, mora nositi na trg. in njegova svoboda ni niti tako velika, da bi mogel
vec pa bo imel veljavo le tedaj, kadar si jo pribori.
Volitve so boj. Na tem bojišču ima delavstvo velikansko moč, zakaj tukaj odloča njegovo število, katerega ne more ugonobiti ne puška, ne sablja. Volilčeve zavednosti ni mogoče izstradati; proti njegovi volji ni priziva. Kadar bo delavstvo delavsko volilo, bodo zakoni delavski in vsa uprava mora postati delavska. Zakaj na njegovi strani je večina.
V nobenem boju ni zrnata za delavce tako lahka, kakor v volilnem. (V ne zmagajo, morajo sami sebi očitati posledice.
Volilna pravica ui pravica izvoljencev, temveč pravica ljudstva, V Ameriki pa delajo buržo-azni političarji tako, kakor da je to njihova sveta pravica do kupčije. Zato je postala vsa politika kupčija, in delavstvo plačuje ceno. Logično je, da moro le delavstvo napraviti konec tem razmeram če se postavi na svoje noge.
Kongres na počitnicah.
Po vsakovrstnem obotavljauju se je spravil vvashingtonski kongres v soboto večer vendar na počitnice. S tem se je zaključilo njegovo najdaljše zasedanje, ki se je pričelo 7. aprila 1913. in je torej trajalo 567 dni.
(iospodje zakonodajci bi bili že prej odšli na dopust; ali v tem so jih ovirali poslanci in senatorji iz južnih držav, ki so hoteli na vsak način izsiliti mnogomiljonske podpore za sadilce bombaža, katerim je evropska vojna ustavila biznis. Njihove čete je vodil v zbornici poslancev kongresman Henry iz Texasa, v senatu pa Iloke Sinith. Nikdar se ni nobeden izmed gospodov tako zavzemal za kakšno delavsko vprašanje. Ali spoznali so ,da bi spravili s svojo teroristično trmo vsako možno podporo za bombaževce v nevarnost pa so zadnjo uro odnehali.
Pred glasovanjem so imeli kon-gresniki še nekoliko prepira; po tem je glasovalo 56 mož za odgo-ditev, 27 pa proti. Na to je bila resolucija odposlana senatu. Za bombaževce je bilo sklenjeno, da se imenuje komisija, ki naj pre išče razraere bombažnega trga in poda 15. decembra svoje poročilo.
V senatu je Iloke Sinith vložil nov predlog zaradi bombaža, ki je bil odkazan odseku. Nato je bila prečitana resolucija poslanske zbornice o odgoditvi in sprejeta.
Gospodje so si želeli dobro zabavo in veselo snidenje, pa so s» razšli. Prvega jim najbrže ne bo manjkalo. Kar se tiče veselega snidenja, utegnejo volilci marsikomu pokvariti veselje.
ST0MILJ0NSKI DAVEK.
da ne bo vedelo, kdaj jih pljuje. Sklenjeni davki so indirektni, in te so znali kapitalisti še vedno na ta ali ua oni način odvaliti od sebe, naprtiti ljudstvu. Edini davek, s katerim ta manipulacija ni tako lahko mogoča, je davek na dohodke in na premoženje. To vedo tudi kapitalistični političarji, pa so zato dovolj previdni, da ne i^nravi-jo bogatinom bolečin.
Ako hi v kongresu odločevali socialisti, bi izgledala stvar precej drugače. Kljub temu so še trume volilcev, ki mislijo, da je vseeno, kdo da gre v Washingtou
ZARADI POPOV V MEHIKO?
Našim otrokom zagotovi le socializem bodočnost.
Dne 17. oktobra zvečer je senat sprejel "glasovito" predlogo, katero se dovoljuje sto miljonov novih davkov, tla se pokrije izgu ha na eolnini, ki je nastala vsled evropske vojne. Dne 22. pa jo jf sprejela tudi zbornica poslancev s 126 glasovi proti 25.
"Preden bo ta list dotiskan, bo predloga nedvomno že podpisana od predsednika Wilsona in dobi s tem zakonito veljavo. Tedaj bo treba plačevati.
Lahkega srca so se gospodje ljudski zastopniki odločili za ta sklep. Njihovi volilci jih ne bodo veliko vpraševali zaradi tega, ker se bolj brigajo za igre in otroča rije kakor pa za kongresovo delo. Ali če bi jih kdo vprašal, bi gotovo z veliko zgovornostjo razlagali, da je bilo to s stališča fede talnih financ neizogibno, pa naj brže tudi ne bi pozabili dodati, da novi < I a v k i ne hodo obremenjevali delovnega; ljudstva.
Kdor pa ima kaj pojma o gospodarstvu kapitalistične družbe, ve, da to ni res Večino teh davkov bo plačevalo ravno delavstvo, le
ČOLNOV JE TREBA!
Kntuziazem prizadetih profitar-jev za veliko bojno mornarico Zedinjenih držav je od dne do dne večji. Ako bi večina ameriškega ljudstva mislila dalje od nosu in natančneje pogledala, kam pes ta co moli, bi morala hitro spoznati, da je glavnim kričačem "obramba domovine' deveta briga, ampak da jim gre resnično le za ogromne profite, ki jih daje oboroževalna industrija.
Postavimo se za enkrat na stališče, da se mora Amerika v do-glednem času res bati vojne iu da se mora prpravljati zanjo. Da ta hip take nevarnosti ui, hodo morali pač tudi utilitaristični agenti priznati; in če hi bila, ne bi stavba novih ladij nič pomagala, ker bi prišli v tem slučaju z barkami na papirju prepozno.
Torej gre za bodočnost. Ali v Evropi je prav sedaj velikanska vojna, v kateri sta angažirani tudi obe najmogočnejši pomorski državi Anglija in Nemčija. Kakšno vlogo pa igra mornarica v tej strašni borbi? Ce ne bi prihajale od časa do časa vesti o navadnem piratstvu, bi človek komaj vedel, da imajo Angleži in Nemci barke.
Tudi na Jadranskem morju so čolni. Francoski in angleški streljajo pred Kotorom že tri mesece na tarčo in plašijo vrabce, avstrijski so se pa poskrili v puljski luki kakor v mišji luknji.
Pomorski velikani, plavajoče šestdeset in sedemdesetmiljonske trdnjave imajo smrten strah pred neznatno malenkostjo, pred podvodno mino, pred teni zanikrnim sovražnikom, iz katerega pa izbruhne v enem trenutku smrt in pogin. Dreadnoughti se imenujejo plavajoči Goliati, a kljub ponosnemu imenu jih je sam strah in trepet.
Če pa kdo kaj opravi v modernem pomorskem boju, je to zopet pritlikavec — podvodni čoln.
('emu naj torej Amerika gradi velike ladje? Da bi v slučaju vojne delale napoto po lukah?
< lovek bi Se še razumel mari-nistične zanesenjake, če bi rekli: Zdaj je vojna; ta bo pokazala, kaj je z morilskega stališča koristno, kaj pa ne. Počakajmo, kakšne bodo izkušnje. Zasledujmo. Studi-rajino. Kadar bodo uspehi in neuspehi definitivno pokazali «lobrt in slabe strani, bomo tudi mi lahko storili, česar se bomo naučili.
Dokler se pa le venomer gode: Barke! Barke! Barke! — mora vsak pameten človek razumeti, «la nima to tudi v vojaškem ztni slu nobenega pomena, in da mora namen tičati drugod.	«
Iskati ga pa ni nikjer drugod, kakor v požrešnosti kapitalizma.
Kandidatje kapitalističnih strank obljubuje m sedaj delavcem zvezde z nebes. Kaj je storil \on«rres, kaj so storilo legiilature, da bi se omejila Brezposelnost spremlja kapita brezposelnost, ki peha miljono delavcev v bodo?
Pri volitvah so meščanske obljub« po ceni. °o volitvah so pozabljeno kakor neprijetne sanjo.
Demokratje, republikanci, progresisti hočejo edal "ravno to kar socialisti." Čemu jih jo torej treba?
Vočina prebivalstva v Zedinjenih državah je delavska. O tem ni najmanšega dvoma. To potrjuje «tatistike, to vidi človek, če se le ozre no de želi. V tovarnah — delavci; v plavžih — dolavci; v rudnikih dolavci; na železnicah — delavci; v gozdovih — delavci, na rekah in jezerih — dolavci. Na drugi strani je kapitalistov dobra post Če vladajo kljub temu kapitaliiti, je jasno, da so delavci sami krivi tega.
NE DOTAKNITE SE BAN-KARJEV!
Zedinjene države imajo pri raz nih ' ankah 75 miljonov dolarjev (ilasilo teh zavodov "The A meri can Banker" pojasnjuje sedaj /aktj je Wilaon rajši razpisal 100 inilj.mov novih davkov, kakor da bi bil posegel po državnem denarju. List pravi, da predsednik ni hotel povzročiti bankam težav iu «la bi bila izdaja bondov krivica napram denarnemu trgu.
V sedanjih razmerah je "denarni trg" le druga beseda za kapitaliste. Kajpada pametneje je naložiti bremena masi ljudstva kakor miljonarjem. Zakaj masa je potrpežljiva, miljonarji se pa znajo unreti.
Mogoče, da je med neštetimi bogovi starih in novih nebes, kateri, ki ve. kako dolffo ho masa še potrpežljiva. Oslu. ki tudi veliko prenese, bi bilo že «lavno preveč tovora.
Zedinjene države so*se komaj rešile nevarnosti, da bi jih bili Hearstovci pognali v vojno z Mehiko. Pa se že oglašajo drugi dobrotniki z eimko pobožno željo, sedaj resnično pobožno. Apel prihaja namreč od miroljubnih in boga-hoječih katoliških popov.
V sredo je odbor American Fe-deration of Catholic Societies vložil formalno prošnjo v NVashing tonu, naj ameriška vlada in ameriško ljudstvo "zaščiti" njih bratce iu cerkev v Mehiki. To ne pomeni nič drugega, kakor da naj ameriško vojaštvo maršira v interesu popov v deželo in jo okupira. Zakaj? i
Revolucionarji, ki bodo kmalu imeli oblast v Mehiki, pravijo v svojih proklamacijah, da se morejo uspešne reforme izvesti le tedaj, če se premagajo trije razredi, ki so doslej ovirali vse reforme, namreč: 1. Regularna armada; 2. Rimokatoliška stranka; 3, Ve.e-posestniki.
Zdi se, da niso ti revolucionarji p&dli na glavo, ampak vedo, v katerem grmu je zajec. Da je med škodi j ivci ljudstva klerikalna stranka, ni nič nenavadnega, ker je po vseh deželah tako. Ampak če se hočejo Mehikani rešiti črnih pijavk kakor ostalih, ni treba stricu Samu, da bi se praskal, kjer ga ne srbi.
BOG OLEDA NA PROCENTE?
Dne 4. oktobra so bile ameriške cerkve prenapolnjene. Vse, kar je v tej deželi hinavskega, muker-skega, tercialskega, je hitelo po Wilsonovera geslu v "svetišča" molit za mir v Evropi. In v svobodni Ameriki se ne manjka takih nebeških aspirautov; zato so bile cerkve iu sinagoge vse premajhne.
Ali Bog vendar ni poslal miru. Mislili smo, «la zato ne, ker ima svojo voljo in sam ve, kaj dela. Pa smo se motili.
(\ški klerikalni list "Narod" nas poučuje:
Samo 40 odstotkov odraslih A-meričanov je molilo, 60 odstotkov se jih pa je roga 1 o.
To je za nas povsem novo versko razodetj«». Bog torej ne stori tega. kar smatra za pametno in pravično; ne zanaša se na svoje spoznanje, ampak daje svoje zadeve takorekoč ua splošno glasovanje. Nam se zdi ta teorija sicer zelo čudna in nezdružljiva s splošnimi pojmi o Bogu. Ali tako krščanski list kakor "Narod" mora že bolje vedeti.
Vsekakor pa je to tudi za nas socialiste zelo poučno. Gle«lati moramo torej, da dobimo večino, pa bo Bog z nami.
Klerikalci naj bodo prepričani, da se potrudimo.
AVSTRIJA IN RIM.
Časopis "Western Watchman" z tine 24. sept, izreka upanje, «la bo po vojni zemljevid Evropo tako izpremenjen, «la dobi tudi rimska cerkev zopet svojo «Iržavo in sicer pod Franc Jožef o vi m pro-tektoratoni. Zato o<lpušča rimska duhovščina Avstriji že s»daj vse grehe in ji daj** odvezo za vojno.
Kaj so si rimski popi mislili 4. oktobra, ko so farizejsko molili za mir? Takrat je bila Avstrija od spretlaj in zadej tepena, pri z vsem svojim tereijalstvom ne bi bila mogla ustanoviti papeževe države. Ker ra je črnuhom očitno zanjo več kakor za mir, so menda držali fige v žepu, ko so molili.
SEDEMSTO TON CINA V MORJE.
Suženj, ki si sam kuje verige, jih zasluži.
Na lomlonski kovinski borzi je naznanjeno, «la jo vozil angleški trgovski parnik Troilus, ki ga je potopila nemška križa tka Kmden tudi 700 ton cina, ki bil namenjen ^a London. Cin ji» bil vr ibn pol miljona dolarjev; in /«laj leži na dnu morja. Ce bi bili diamanti, ne bi bila taka škoda zanje. To je kultura vojne.
NAŠIM Čn^ TE L JEM!
Kratko pred z*Vl<učkom lista smo dobili s pritožnim posredovanem zelo zanimiv r. Dunaja. Ter urno morali odWPi i* mnogo rfmgera rradiva, ri»mo selaj dobili prostora sani OM*v'mo ga ra v prihodnji številki Proletarca.
m IZ NASELBIN.
Pueblo, Colo.
V naslednjem podajam 1 latino kandidatov socialistične stranke za državo Colorado in Pueblo County.
Za državo:
Sodnik vi&jega sodisča: J. Mon-roe Steward, Grand Junction.
I S. mitM^i .1 C Uriffiths, Boulder.
Governer: A. Mariana, Trinidad.
liuitenant-governer: Frank Kid-neigh, Edgewater.
Državni tajnik: Lizabeth VVil-liama, Knglewood.
Državni blagajnik: S. H. Wood, Lafayette.
Državni avditor: C. 11. Hummel, Pueblo.
Državni pravdnik: Marshall De Witt, Den ver.
Regent drž. univerze: Calvin H. Thompson, Colo. Springs.
Ravnatelj ljudskih naprav :Jen-nie McGehe, Fort Collins.
Kongresni kandidat je:
Prvi distrikt: Ben Bluraenberg, Denver.
Drugi distrikt: J. Bdw. Johnson, Colo. Springs.
í'etrti distrikt: (Jeorge Kunkle, Grand Junction.
Kandidat je v Pueblo County:
IVržavni senator: C. B. Anthony.
Državno legislaturo: C. H. Kohnman, D. C. Cook, Mrs. Love WVstíal, D. P. McGrew.
County sheriff: H. H. Sands.
County comisioner: W. E. Is bester.
County coroner: N. 11. Cham pion.
County blagajnik: Joseph Sabo.
County assessor: Thom. Mc Gee.
County clerk & recorder: Clyde Helm.
County constables: Chas. Po-gorelec. Jos. L. McGee .
Justice of Peace: V. U. McGrew, C. N. Nitz.
Delavci! To so kandidat je de lavci, ki delajo v raznih industrijah kakor vi sami; v boju za ob stanek si služijo svoj kruh. Boste li oddali svoje glasove na 3. nov. njim kot zavedni delavci, ali se boste zopet dali vjeti na limanice kapitalističnim strankam, repo-demo. in progresivnega (T) kalibra, ki vam obetajo vse mogoče in nemogoče pred volitvami, a po vo litvah jih niti ne vidite več, pač pa namesto njih bajonete in puške. Spomnite se na Ludlow, Colo., Calumet, Mich. in W Virginio in pa nekaj let nazaj na Cripple Creek, Colo. Laskajo se vara, kaj vse so in še bodo storili za ljudstvo itd.; da pri tem računajo na ljudsko neumnost in delavsko ne zavednost, menda ni treba še po seboj povdarjati. Samo pregledati je treba zgodovino zadnjih 10 ali 12 let teh ljudi in strank, ki zopet lazijo okrog za delavske glasove, vedoči dobro, da brez delavskih glasov ne bo njihovi zma ge.
Kar je vse prestalo delavstvo v tej državi zadnjih 12 mesecev pod demokratsko vlado, bi moralo biti zadosti, da bi napravilo revo cionarnega socialista iz še tako zaspanega in nezavednega delavca. Delavci! Ali želite da se klanje in moritve, kakor v Ludlowu, ponovit Želite, da se zopet pošljejo uniformirani morilci v štrajkar-nko okrožje? (V to hočete, ne morete storiti boljšega dne 3. novembra, kakor da zopet glasujete za kliko ,katero vam je postavila kapitalistična buržvazija na kandidatsko listo, za katero ste smeli toliko reči, kot kam da naj Rocke-feller vtakne miljone, ki jih je iz vas izprešal.
Kaj je napravila republikanska stranka koristnega za delavce? Nič. Nastopala je pa proti zahtevam delavstva s puško, bajonetom in box karo za deportacijo štraj-kujočih rudarjev 1903—1904. In demokratična stranka? Kaj je o-na naredila koristnega za delavce, bodisi v državi Colorado ali pa sploh v	državah? Pripustila
je importiranje okrog 1500 profesionalnih morilcev, privatnih detektivov, Se preden je bil štrajk proglašen, katere je na Željo pre-mogarskih baronov deputizirala. Dovolila je operatorjem nabavo 10 strojnih pušk, s katerimi je privatna armada detektivov streljala na mirne štrajkarje, njih žene in otroke, in jih samo v Lud-
lowu pomorila in sežgala 19. In ko vse to ni bilo dovolj, je ista demokratska stranka poslala &e narodno gardo (milico) 1200 po številu na pomoč privatnim morilcem, da se izstradajo žtrajkujoči premogarji in zopet vženo pod stari jarem. To so rekordi republikanske in demokratske stranke v Colorado. In kaj je demokratska stranka napravila koristnega za siromašne mase ljudstva in posebno še za delavski razred v kongresu in šenatski zbornici v \Va shiugtonu? Ce delavec dobro premisli pride do zaključka, da nič. V zadnjem volilnem boju leta 1912 se je demokratski stranki kar cedilo obljub, s katerimi je lovila glasove. Demokratična platforma je vsebovala več točk, med drugimi tudi, da bo znižala ceno živilom ; sedaj je v sedlu že dve leti — delavci, so se li znižalo cene živilom? Ne. Pač pa še vedno rastejo in so sedaj višje kot pred 2 leti in višje kot kdaj v zgodovini Amerike.
Dalje je demokratična platforma obljubovala revizijo tarifa, katerega je smatrala za vzrok visokim cenam živil.
Znižala je tarif na polovico, toda viso*ke cene potrebščin so še vedno tukaj.
In problem brezposelnosti? Kaj se je v tem slučaju vkrenilo v ofi-cielnem Washingtonu ,kjer demokratska stranka ponosno jaše demokratskega osla? Nič. Wilson pravi, da je to vse skupaj le psiho-logično. Ali vzlic vsemu demokratičnemu humbugu roma na miljone delavcev iz kraja v kraj, lačnih bosih in raztrganih, .iščočih dela in kruha, katerega ni, ker so kapitalisti zaprli tvornice, rudnike in delavnice. Zakaj? Ker so delavci preveč pridelali in premalo prejeli za svoj pridelek, da bi ga mogli pokupiti nazaj.
Tu ne more biti nobenega izgovora; demokratska stranka ima absolutno večino v obeh zbornicah v Washingtonu, lahko bi kaj naredila ,da bi se odpravile te mi-zerne razmere. Ampak tu se kaže nezmožnost starih kapitalističnih strank, ki je dokaz, da morajo ka-pitalističui politiki starih strank plesati, kot jim njih gospodarji godejo.
Slov. delavci, če pridejo zopet razni slovenski 44ward-heelerji"
pred 3. novembrom, ki prodajajo svoje prepričanje onemu, kdor večjdača, ter vas bodo nagovarjali, kaj in za koga da glasujte, spomnite jih na nekatere obljube demokratov in republikancev, ali pa jim pokažite vrata in povejte, -da ste siti buržoaznega humbuga.
V tukajšnji C. F. & I. Co. jek-larni so bosi in superintendenti na ukaz družbe postali zelo aktivni in groze delavcem Še s slabšimi časi, ako bo "demokrat izvoljen" in
za bodoče volitve. Njeni kandi- «tako zapuščeni. Pomislite na svoje tdatje so delavci, ki priznajo raz- otroke, da ne bodo tako trpeli ks-redni boj med kapitalističnim raz-^kor Vi.
redom in delavskim razredom, in Glasujte za delavske, sociali-vedo, da bo ta boj vihral, dokler etične kandidate! eden ne podleže, dokler ne bo Joseph Bruder, soc. tajnik, delavec gospodar svojega pro-	-
dukta.
Delavci! Ko pojdete dne 3. nov.
South Fork, Pa.
Ker živimo ravno v času volilne
na volišče, se spomnite na svojo borbe za deželno in državuo zako-ideco; spomnite se na dva miljona> nodajo, si vsojam tudi jaz izreči in pol vaših tovarišev delavcev, j>ar besedi glede sedanje kampa-ki pohajajo iz kraja v kraj brez uje, oziroma podati slovenskim hrane, obleke in strehe, ker jim volicem par navodil, je kapitalistični sistem vzel kruh. Tu v držsvi Pennsylvaniji je in zaslužek.	j volilna borba velika. Demokratje,
Spomnite se na Ludlow, na 19 republikanci in progresisti se
žrtev žena in otrok, ki jih je umoril današnji kapitalistični sistem z demokratsko vlado na Čelu.
Glasujte za kandidate, za katerimi stoji v oklepaju (Socialist Party).
Delavci! Vaša osvoboditev izpod kapitalističnega jarma mora biti delo vas samih!
Chas. Pogorelec.
nagovarjajo delavce, da naj glasujejo za George Carlsona, republikanskega kandidata za go-vernerja, ki je desna roka premoga rsk i h baronov, in upajo, da se jim z njegovo zmago izpolni že dolgo zaželjena pobožna ideja, namreč če prodere Rockefellerje-va kandidatska lista, da jim bo mogoče bolj kruto nastopati proti štrajkrjem. Računajo seveda, da deport i rajo vse aktivne štrajkarje in voditelje štrajka.
Pripovedka o slabih časih in slabih razmerah od strani družbe je navadni humbug. Delavstvo bo živelo v slabih razmerah, pa bodisi pod republikansko, demokratično ali pa progresivno stranko, ker vse te stranke so dekle kapitalizma, zatekajo se vse k raznim korjioracijam za kampanjske sklade ob volitvah.
Dokler bodo delavci stali raz-druženi, to je neorganizirani na gospodarskem, industrialnem in političnem polju, ne bo boljših časov.
Dokler bo<h> razna podjetja in industrije, ki so potrebne za obstoj človeške družbe, v lasti posameznikov, bo delavec živel, kakor mu bodo dopustili kapitalisti.
Delavci! Socialistična ptranka stopa pred vas z jasnim in dolo čenim programom in ciljem, s trdnim zaupanjem v principe in načela mednarodnega socializma, ki stoji za osvoboditev delavskega razreda iz mezdne sužnosti.
Socialistična stranka za državo Colorado in Pueblo County je postavila razun par izjem cel ticket
Indianapolis, Ind.
Cenjeni sodrug urednik!
Ce premotrujem položaj delavcev v našem mestu, se moram nehote spomniti na neko pesem, ki z bridkimi besedami opisuje prepad med razkošjem bogatinov in bedo proletarcev.
Tudi tukaj je že marsikdo zadovoljen s koščkom trdega kruha, ali kmalu se še tak ne bo dobil, ako bo še naprej tako vladala demokratska prosperiteta. Nekateri so še tako srečni, da jim je kapitalizem pustil še za nekaj časa vrata odprta v tovarno. Kako dolgo? Pa kaj si moremo pomagati sedaj? Saj so si delavci sami tako naredili, saj so zahtevali, da naj vlada kapitalizem in demokracija. In tako bo, dokler se ne bo delavec spametoval in volil ne kapitalistov, ampak delavsko stranko. Takrat mu ne bo treba stradati, prezebati in nositi verig in okov, kakor sedaj. Proletarec ved no piše: Delavci vsega sveta, združite se! Da, združimo se, da h'\ priborimo boljše čase in lepšo bodočnost. Kdor čita časnike, vi di, da je sedaj v Ameriki na miljone delavcev brez dela in radi-tega brez kruha in strehe. Kdo je tega kriv? Kapitalizem in današ nja vlada. Marsikateri se še spominja vlade poj} predsednikom Theodorjeni Rooseveltom; bili smo pravi sužnji in priganjali so nas kakor vola. ki noče pridno vleči pluga. Kaj pa mr .tepcali »ali mr. Taft? Ali vam je še v spo minu, da ste opravljali mestno delo na cesti s krampom in lopato po 8 do 12 ali 13 centov na uro, iu če ni od obraza kapalo, si bil ob delo? Ako bi kapitalisti s svojim miljoni na kakšen način dobili zrak pod svojo kontrolo, bi tudi iz tega vlekli dobiček ,pa se nič jie bi brigali, če bi na tisoče ljudi umiralo, ker ne bi mogli dihati brez zraka. Danes kontrolirajo živež, obleko in kurjavo. Razloček velik; tudi tukaj velja: ('e ne
ni
moreš plačati oderuških cen, pa pogini, le malo bolj počasi kakor brez zraka. F. A. Lamont iz Reading, Pa., pravi, da je v New Yor-ku sedem mož, ki kontrolirajo največje industrije, iu sicer P. P. Morgan, James J. llill, George F. Baker, največje giave prve narodne hranilnice v New Yorku.; John I), in William Rockefeller iu Ja-,mes Stillman, poglavarji mestne hranilnice v N. Y., ter Jakob 11. Sehiff, glava od privatne hranilnice v N. Y., ki se nazivi je Kuhn Loeb & Co in pripada k Standard (til City bank group. Taka peščica nam gospoduje in vlada naše življenj«». V politiki se pa naslanja
drug drugega popadajo, da je veselje gledati in jih poslušati. Demokratični govorniki in časopisi govore in pišejo laskavo o socialistih in nas prosijo, ker so prepričani, da naši soc. kandidatje za enkrat ne morejo biti izvoljeni, naj glasujemo za demokrate in jih volimo. Svojo akcijo utemeljujejo s tem, da stoje njih kandidatje skoro ravno na istem stališču kakor socialistični (za počt). Posebno hvalijo kongresmana Baily-ja iz 19. distrikta.
Republikanski stadpaterji hodijo in tavajo okoli kakor stekli psi in trdijo, da so oni edini pravi prijatelji delavcev. Sploh si upa ta banda toliko, da trdi, da je republikanska stranka iu v državi Pennsylvaniji nje "boss" Pen-rose največji "prijatelj" revnega ljudstva. Ti humbugarji trdijo, da med njimi in socialisti ni nobene razlike, (t!) To stranko podpirajo vse kapitalistične korpora-cije, med njimi Penn. R. R. Co. in Cambria Steel Co, nadalje vse pivovarne in žganjarije in tako dol do pometača v saloonu. Kar se tiče Penna., menda ni imela še nikoli v zgodovini nobena politična stranka toliko denarja na razpolago, kot ga ima republikanka od nje.
Ni ni i znano, koliko prispevajo korporaeije, sliši pa se, da morajo delavci po pivovarnah in saloo-nih prispevati od 10—$25 vsak, če žele svoje delo še nadalje o-pravljati. Iz tega je razvidno, da žele kapitalisti še v prihodnje za vsako ceno ostati na krmilu državne uprave.
Tovariši delavci, ne dajte se premotiti od teh lažnivcev. V spomin si pokličite štrajke v enem •n drugem kraju, pa boste takoj videli, kakšni delavski prijatelji «o kapitalistični politikarji. Slovenski delavci v Johnstownu si pa lahko vzamejo za ogledalo Cambria Steel Co. in njeno naklonjenost do delavcev. Kadarkoli vas nagovarja kakšen kapitalističen petoliznež za eno ali drugo kapitalistično stranko, povejte mu odkrito, da ne morete kot delavci iz svojega interesa glasovati za drugo kot soc. stranko, ki ima v tej državi svoj popoln soc. tiket.
Delavci, ne dajte se premotiti, če se bodo še naprej smele prodajati opojne pijače ali ne; to nas ne sme brigati, ker ni važno za nas. Glasujmo za odstranitev kapitalističnega sistema, za sistem socializma; to je kar nas interesi-ra in kar je edina rešitev za delavni razred. Tovariši, pokažimo se, da smo razredno-zavedni in da delujemo za svoj razred!
Fr. Podboj.
Ameriški Družinski Koledar za leto 1915.
Sedaj v tisku. Izide prve dni novembra.
Opozarjamo sodruge in prijatelje na naš "Koledar", kateri bo posekal vse koledarje, kar jih je bik) izdanih v slovenskem
leziku v AimtiKi
Naš "Koledar" bo imel 192 strani, vezan v trde platnice in bo obsegal skrbno izbrano in zelo zanimivo vsebino: povesti, črtice, peami. poljudno znanstvene razprave itd. Dalje bo obsegal okrog 50 sdk.
Glede vsebine lahko omenimo stoletno pratiko, postne informacije (cene paketne pošte, o poštni hranilnici ild.) obširni "Letni pregled", tolmač tujih besed in dolgo vrsto statističnih podatkov, ki so važni za delavce. Pripovedna vsebina je večidel izvirna, delo na*ih pisateljev. Veliko slik je iz coloradskega in michiganskega štrajka. evropske vojne itd.
Natančni o\ "Amerlá
is vsebine in slik prinesemo v kratkem.

toledar" bo sploh praya
_______družinski
zakladnica lepega, poučnega in informativnega berila, katerega bi ne smel pogrešati noben slovenski delavec v Ameriki.
Cena 35 centov s poštnino vred.
Naročit« takoj in ¿¡n IsU«, polijemo bros umud«i
"PROLETAREC" 4008 W. Jlst St.. Chleage, III.
New Derrv, Pa.
Cenjeno uredništvo! — Že dolgo časa se nisem oglasil v našrmi delavskem listu Proletareu. Delavske razmere so slabe kakor malone povsod, delamo 3 do 4 dni na teden, in še takrat eni ne zaslužijo za vsakdanji kruh, to pa mislim, da š^ bolj zato, ker je dona demokrate, republikance in Htj petolizcev, ki oblezuiejo base, progresiste, ki ji vklepajo in izro- kakor	mlade. Tisti lizači
seveda dobe več nremogovih vozov, pa seveda, kakor sem že si i -š»l, ne zastonj, ampak za alkohol. Ce pa reče kdo drugi basu: Daj mi več premogovih vozov, imam
za
pa ti hmV : Ce ne češ, pa pusti, in mož odide, pa se ne zmeni zate, če moreš živeti ali ne.—Pozdra vim vse čitatelje lista ProMarea.
S. K., naročnik
V miru se delavci mrevarijo, da zneso kapitalistom bogastva na kup: na vojni jim jih morajo pa braniti.
čajo ljudstvo.
Delavci! Spoznajte, da ne morete pričakovati rešitve od svojih nasprotnikov. Kapitalisti branijo kapitaliste .delavci pa se morajo braniti sami. Naša stranka je so- c|rutino in moram plačati rent, pa cialistična, ki ne zastopa "vseh," ne morem toliko zaslužiti, da bi ampak delavce. Kajti Bogu in hu-	¡mctj za najpotrebnejše,'
diču ni mogoče služiti. Kdor hoče koristiti kapitalistom, mora slepa-riti delavce: kdor hoče pomagati delavcem, mora kapitalistom stopiti na kurja očesa. To pa stori samo socialistična stranka, ker je neodvisna od kapitalistov in nima od njih nič druzega kakor sovraštvo, ki ga imajo vsi delavci.
Na dan 3. novembra boste volili. Ne dajte se vkaniti s smrdljivo
cigaro ali s kozarcem piva. ampak prosperiteta kapitalističnih vlad pomislite na zapuščene delavske ^ k*ž« v rastočih vrstah bezposel starce, da ne boste enkrat sami n^ delavcev.
SEVERA'S
Gothard
Oil.
(S« v tro v o Gothardako Olj«).
Sevorovo Gothardako Olje
se visoko priporoča kot zelo uspeino mazilo za zdravljenje
revmatizma, obistne boli.
bolečin v bokih, nevralglje, krčev, oteklin, okorelosti v vratu, sklepih in mišicah in enakih neprililc, zoper katere se priporoča mazilo.
Cena 25 in 50 c«ntov. V vMh l«karnah.
SEVERA'S TAB-LAX.
Sladkorno odvajalo. Za otrok« in odrasl«. Cena 10 in 25 c«ntov.
Siren's MEDICATED SKIN SOAP
<8*verovo Zdravilno Milo).
Za otrok« in odrasl«.
Cena 25 ccntov.
Naprodaj »o t v t* h lekarnah. Vedno minevajte Sewn,« Pripravka. Ako vaa lekarnar ne oiure zalotiti, naročij*e Jib od na*.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPiDS IOWA
30 DNI NA POSKUSNJO
Podpišite na spodnii kupon Vaše ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam bomo poslali
VICTOR AU COLUMBIA PHONOGRAPH, kakor tudi 12 plofte s slovenskimi pesmimi prosto, -ZA SO DNI NA POSKUiNJO.
Po preteku 30 dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujite nanj po
92.00 NA MESEC
S strojem vred pošljem tudi pisano garancijo za 15 let.
To kupon je dober za vse kuaje Zed. driav in Canatle. PoAljite ga na nanlov:
SAUL BIRNS, 117 Second Av.v Dept. 139, New York
Victor............................Columbia.
¡me...........................................
Naslov............ ..... ....................
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2116-50 Blue Islsnd Avenue, Chlcsgo, II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
POZOR ROJAKI I
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavija-nje in čiščenje jemlje in druge vabljive pretveze katerih «ploh ne morejo in ne nameravajo spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo število naseljenih. Tam je §vet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadie in vinsko trto Ta tvet se nahaja tik prijaznega mesta. ftol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in polteno postre-žen dobiti dober In rodoviten kos zemlje ▼ zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljan, da piiete rojaku A. Mantel, L Box 221 Wausaukee, Wis po natančne informacije in mapo tamoftnle slovenske farmanke naselbine, predno greste kam dramam «vet gledati in po nepotrebnem ¿as in denar tratiti.
AI »V KKT18KMKNT
SLOV. DELAVSKA
UlUMVljM dM 14. IV|WU
PODPORNA ZVEZA
lnkM-portrMM ajrila 1«»
v tiri» vi !*•»«•
sedež: Conemaugb» Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Prad-dnik: FKAN PAVLOVČHČi, bo« 705, Cenemaugk, Pa
Po<Jpredaednik: JOSIP ZOUKO, B. F. D. 3, bo. 91|a, Weet Newton, Pa.
Tajnik: ALOJZIJ BAVDKK, boa 187, Conemaugb, Pa.
Pooioini tajnik; IVAN PROSTOR, bom 120, Export, Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 81. Clair Av.., Cleveland, Okie.
Pola» blagajnik: JOH1P MAHlNOlC. 5400 8, Clair Av.., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDB1H, bo* 588, Coaamaugh, Pa.
NADfiSOBNIKI:
VILJEM SUTTER, 1. nadzornik, Lock boi^ 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOM A ŽIC, t. nadzornik, Gary, Ind., Toleaton, 8t*, boaJ3-NIKOLAJ POVdE, 3. nad«., I Craib .t., Numrey Hill. N. 8. Pittaburg, Pa-
POBOTNIKI:
IVAN OORABK, 1. porotnik, Weet Mineral. Kanaaa boJ
J \KOB KOCJAN, 2. porotnik, «74 Lunnen Street, Jokwiown Pa ALJOZIJ KABUNGfeR, 3. porotnik, Girard, Kana., B. F. D. bo* 88
VBHOVNIZDBAVN1K.
K. J Kern, M. D., «202 8t. Clai* Ave., Cleveland, Okio.
liLAVNI UHAD v hiii »t. 4« Main Street, Conemaugb, Pa.
POMOiNI ODBOR.
ftpendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. G at'ni k Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstowu, 1 a. liabreuaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Beve Frane, R. F. D. 5, box III, Conemaugh, Pa. tiuhodolnik Ivau, box 781, South ForlyP«. Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUATEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. N. P. J. Martin Konda, 2856 So. Crawford Ave., Cbieago, 111., «lan S. 8. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluib, Mina., član S. N. P. J. Atefančič Martin, box 78, Franklin, Kani., član dr. »v. Barbare. K rank J. Alei, 400« W. 3 lat St., Chieago 111., ¿Ian S. D. P. A P. D. Goriek Ivan, box 211, Weit Mineral, Kan«., ¿lan A. S. B. P. D.
Uradno GlaaUo: PROLKARTC, 400« W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjena druitva, oziroma njib uradniki, »o uijudno proieni, po*iljati »ae aopiae in denar, naravnost na giavuega tajnika in nikogar drugega Denar na; m poiilja glaaom pravil, edino potom Poitnih; Ezpresnih; ali Bančnih denarnih «akaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V »lučaju, da npatijn druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kakr ..uinanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da ae v pri «>dnje popravi
Račun Slovanske Delavske Podporne Zveze
za mesec september» 1914.
Društva uplačala v posamezne sklade.
Druitva prejela iz posamezni skladov.
«d > • / 0 b "O	■ C B t m £3 35 T	M 'i • fžl	o > st	č _ -> *	Se . -S T; £ » X J* i., v r	•«n i i	* a a £	* a 2 :2 c II
1	57.79	89.75	4.93	4.93	1.04	158.44 1	-.-	147.00
2	43.97	62.18	3.24	3.24	.52 j	113.15 i	100.00 j	79.00
3	27.30	42.75	•2.28	2.28	.39	75.00	—•— I	58.00
4	38.21 !	55.34	3.17	3.17	.91	100.80 !	—.— !	63.00
5	54.72 '	72.40	3.48	4.38	.39	135.37	—.— -	193.00
6	13.19	16.03	1.17	1.17	.26	31.82	.—.—	—.—
7	38.00	37.57	2.78	2J8	1.04	82.17	—•—.	38.00
8 »	26.54	?o'.94	L95	3.10	1.50	64.03	■	35.00
10	33.44	49.12	2.60	2.60	—.—	87.76 ;		74.00
TI	53.82	66.77	3.81	3.81	2.73	130.94		104.00
12	57.32	61.89	3.95	3.95	—.—	127.11	i —.—	14.00
13	37.88	56.64	3.18	4.93	1.89	104.52	1 ■	100.00
14	24.00	36.00	2.06	2.06	.78	64.90 I		14.00
15	25.07	26.01	1.20	1.20	—.—	53.48	j ——	31.00
16	15.79	21.85	1.15	2.90	—.—	41.69		—.—
17	3.63	5.70	.30	.30	—.—	9.93 |	1 —	—.—
18	23.43	18.90	1.40	1.40	—,—	45.13	*	—.—
15'	14.74	19.95	1.05	1.05	—.—	36.79		35.00
20	19.66	24.88	1.50	1.50	—.—	47.54	1 —.—	39.00
21	22.72	22.78	1.60	1.60		48.70	1 —.—	——.—
•>•>	34.25	47.50	2.55	2.55	.65	86.50	—.—	___
23	91.62	142.40	7.21	8.11	.39	249.73		152.00
24	lili	19.00	1.00	1.00	—.—	34.18	-r-,_	__
25	46.86	71.25	3.75	4.75	—.—	126.61	-,_	68.00
26	36.26	43.34	2.45	2.45	—,—	84.50 !	_t_	113.00
27	32.81	43.79	2.10	2.10		80.80 f	—.——	i, _
28	22.16	23.76	1.30	1.30	.65	49.17	___	__ _
n	23.90	32.62	1.82	3.57	.26	62.17	___	49.00
30	25.10	34.89	1.91	1.91	.13	63.94	___	62.00
9t	2.10	2.60	.15	.15	—.—	5.00	_	— —
32	7.95	11.44	1.65	1.65	—.—	22.69	_t_	46.00
33	34.04	45.55	2.47	2.97	.26	85.29	__ _	54.00
34	20.10	32.10	1.76	3.51	.78	58.25	_	50.00
35	46.87	71.25	3.80	4.18	.65	126.75	_#_	74.00
al	39.15	50.67	2.97	3.47	3.12	99.38	____	6.00
37	31.79	49.04	2.30	2.30	—(—'	85.43	_	90.00
38	41.34	30.24	3.26	3.26	2.08	80.18	——	137.00
39	10.72	15.40	.85	.85	—.—	27.82 ,	___	36.00
40	28.14	42.90	2.11	2.11	.13	75.39	__ |	— —
41	57.60	78.74	4.54	4.54	.52	145.94 1	__ _	57.00
42	34.46	49.20	2.66	3.10	.13	89.55		38.00
43	7.95	11.40	.60	.64	—.—	20.59	_ __	
44	12.76	16.00	1.00	1.00	—,—	30.76	— _	. IM1 -In ,
45	21.56	31.12	1.70	2.41	.65 ■	57.44 |	_ _	85.00
46	9.71	15.50	.65	.65	—.—	26.57 |		40.00
47	14.66	25.83	1.30	1.30	.65	43.74	_	
48	8.48	13.30	.72	1.01	.26	24.77	—	-IT r- ,.
1!»	35.60	41.15	2.78	2.78	1.44	83.45 |	n	86.00
50	38.83	55.59	2.95	2.95	—.—	100.32	—. _.	59.00
51	21.34	30.10	1.65	1.65	—.—	54.74	— _	
52	5.83	10.70	.45	1.80		18.78		12^00
||	7.87	7.85	.60	,60	—v—	16.92 1		79.00
54	9.07	13.50	.71	.71	.13	24.12	1 _._	44.00
55	12.13 *	15.90	.85	.85	—*.—-	29.73	I _	
56	55.13	71.25	3.78	3.78	.39	134.33	— —	34.00
57	10.67	15.76	.95	.95	—i—	28.33		
58	14.21	18.90	1.00	1.00	—.—	35.11	■t	4¿00
59	26.54	25.4 H	2.12	2.12	.26	56.52	1 i	35.00
60	38.40	47.50	2.59	2.59	2.67	93.75	I —,—	31.00
61	48.33	46.24	2.90	2.90	—.—	100.37	i	20.00
62	31.98	45.80	2.46	2.71	| .13	83.08	| ___	41.00
63	13.59	17.80	.97	.97	.26	33.59	! _-,—	41.00
64	21.46	31.35	1.65	1.65		56.11	__ __	
»;:,	8.72	15.30	.75	.75		25.52 I	■	—
66	5.26	6.76	.35	.38		12.75		12.00
67	14.70	20.23	.90	.90	........	36.73	i -	35.00
H s	18.19	24.28	1.40	3.15	—.—	47.02	1 __ i,	65.00
»19	17.39	26.61	1.40	1.65	—»	47.05 I	f — —	
70	12.12	12.35	.70	.70	—.—-	25.87	I ■■	
71	12.95	22.55	1.23	1.23	.3»	38.35	J «... ,	| - 9.00
72	12.40	19.54	.80	.80	—v—	33.54	___	30.00
73	24.55	24.70	1.42	1.42	.26	52.35 1	1 —4.,—	40.00
74	9.36	14.8$	L	.75_		. 25.11 ♦	|	
7."	16.63	23.67	1.25	1.25		42.80		
76	14.45	20.44	1.17	1.17	S	37.49	i __ __	27^00
77	7.37	11.40	.60	.60		19.97 |	i —,—	39.00
	1,961.87	2,605.23	146.51	163.95	28 65	4,896.31 ]	100.00	2,966 00
a
a.
9
M
_»__
147.00 179.00
58.00 63.00 193.00
38.00
35.00 74.00 104.00 14/00 100.00 14.00 31.00
35. (K 39.01
152.00
OS.00 113.00
49.00 62.00
46.00 54 00 50.00 74.00 6.00 90.00 137.00 36.00
57.00 38.00
85.00 40.00
86.00 59.00
12.00 79.00 44.00
34.00
46.00 35.00 31.00 20.00 41.00 41.00
12.00 35.00 65.00
9.00 30.00 40.00
27.00 39.00
NAZNANILO Prejel tem poročilo dne 16. oktobra 1914. od gl. Ma*ajniea, Jo •ipa žele, da je bil bolan, ter je le-zal v postelji od dne 3. do 12. oktobra. Ker je laradi te&a nekoliko dela v uradu gl. blagajnika *ao •talo, naj člani blagovole oprostiti, ker naravi se ne more nikdo upirati.
Aloji Bavdek, gl. taj., S.D.P.Z.
Radley, Kana, 17. oktobra. Sporočam vsem druitvom oziroma članom in članicam, »padajočim k Slovanski Delavaki Podporni Zvezi, naj pošiljajo vse listnine oziroma pisma, ki apadajo v delo krog glavnega porotnega odbora S. 1). P. Z., zanaprej na sledeči naslov:
John Uoršek,
I. porotnik S. I). P Z.
P. O., Radley, Kana.
VOJNA NAPOVED NA OCE ANU
Ko ji* izbruhnila evropska vojna s tem, da j«« Nemčija napovedala vojno Rusiji, je bil znani ita lijanski časnikar Luigi Barzini na poti v Santander na ladji "Alfonz XIII." Tam so po brezžičnem br zojavu iivedeli za usodepolni do-godek.
Barzini piše o tem takole:
Vest o groznem konfliktu J«1 preletela ob eni in isti uri morja vsega sveta.
Postaje brezžičnih brzojavov so zalučale strahotno poročilo druga drugi - preko oceanov, začel j«' Poldhu,.OliW Ray je odgovoril; ko je vtihnjl, je ponovil Novi lork vest nejoddaljnejfiim postajam: Buenos Aires in rtič Town na drugi zemeljski polovici sta vztrepetala; Aden, Honk (ikong. Yokohama so sporočili antipodom usodepolne besede. Pet besed: 44Nemčija j«* napovedala Rusiji vojno."
Največ v dvajsetih minutah je obšla alarmantna vest vso zemeljsko oblo, od kontinenta do kontinenta se je razlegala in odmeva la. V neizmerni samoti pomorske vožnje je zaslišalo vest sto in sto narnikov in groza jih je obšla. Nobeno obvestilo najhujšega viharja ni povzročilo, da bi se ladje tako podvizale.
Na atlantskem oceanu je ležala noč.
"Alfonz XIII.", na katerem sem se bil vkrcal, je plul mirno, prihajajoč iz Mehike in na potu v Santander. Mesec je prijazno razsvetljeval nebo, voda je bila vsenaokoli mirna in nihče ni bil voljan, da bi šel v kabino k počitku. Polglasni zvoki kitare in to žeči, bridki napev kabanera se je cul, vzdihljaji španskih izseljen-eev, ki so se zopet vračali domov in ki so klicali domovino v svojih pesmih. Na mostu smo se iz-prehajali in pogledovali smo skozi majhno, razsvetljeno okno na telegrafista na krovu - "Marconi" so mu dejali - ki je imel glavo pokrito s telefonsko čelado in je poslušal /govorno šuštenje aparata. "Časopis" j»* pravkar prihajal, to se pravi kopica kratkih dnevnih poročil, ki jih pošilja suha zemlja vsako noč potnikom na morju, da jih razvedri. Počasi j* pisal pod magičnim narekanjem.
Od časa do časa, če smo videli, da je v odmorih, ko aparat molči, brez dela, smo ga izpraševali: "Kaj je novega?" "Nič; anfclcš-ko-ameriške slavnosti v Londonu, izkazovanje časti kanadskemu podkralju, ker se je bil udeležil neke rešilne akcije . .. Nenadoma vstane "Marconi", z izrazom strahu strmi na zadnje besede, ki jih je bil mehanično zapisal in počasi, zlog za zlogom, razbira besede.
"Kaj je? Kaj se je zgodilo?" ga vprašujemo prestrašeni njegovega strahu.
"Evropska vojna," odgovori in prebere onih pet besed, ki naznanjajo konflikt med Nemčijo in Rusijo in ki obenem kažejo na preobrate evropskih držav.
Nato nam migne, naj molčimo in zopet sede, da iznova posluša, pripravljen, da piše dalje in nepo-trpežljivo vrteč svinčnik »emin-tja. Ali nič več ni bilo. Svetovni deli si niso imeli ničesar več povedati.
In to nepričakovano globoko molčanje, ta nenadni beg vseh drugih interesov za napovedjo velike vojne, to je napravilo na nas vtisk neizmerne strahote na svetu, kakor da bi bilo pretrgano vse
življenje narodov. Svet ni govoril več; le prisluškaval je ,..
Ob svitanju dneva se je pokazal daleč na obzoru profil preko-morskega parnika. Drvel je izven vsake poti jn obrnil se proti jugu. Bežal je. Bežal je pred Francosko in Angleško, kjer bi bil moral pristati, bežal je pred oboroženo Evropo, morda je krenil k Halear-skim .otokom s svojim tovorom blaga in ljudi, da poišče tam nevtralno zavetišče. Na morju je pričela strahota,
Brzojav te prinašal le še povelja za beg, poročila ladjam, kratka povelja, v nemškem, francoskem in angleškem jeziku; "Hitite z vso silo v najbližje nevtralno pristanišče!" Na tucate sporočil je prihajalo, iščoča parnike, kakor kliče pastir po izgubljeni ovci. Ladje, ki bi bile morale odpluti, so dobile nalog, da ne smejo zapustiti pristanišč. Najživah-nejše proge paroplovbe so zamrle, pomorska trgovina je prenehala, promet preko oceana je bil presekan v hipu.
V tem strahu se je zrcalil splošni konflikt. Vsako uro bi lahko planila ta ali ona bojna ladja na plan. Mnogo jih je bilo že na lovu, pripravljenih na povelje: 'Zajeti!' Brezžični brzojav omogoča, da se prične akcija in obenem se pričakuje povelje za konec. V kratkih urah povzroča vojna, komaj napovedana, strahoten nasprotni sunek do najoddaljenejših obali in do najoddaljenejših luk. Sovražnosti ob eni evropski meji osamljujejo narode na drugi-strani sveta. Zamah meča, ki je prere-žal Vez med dvema državama, je prerezal tisoč vezi med vsemi drugimi.
Vojna dobi takoj lice svetovne vojne. Kakor sanje je ta istočas-nost strahu, dogodkov in uničenja, sanje povzročene od elektrici-tete. Bliskovita pot besed Čez zemeljsko površje je zapredla vse narode v mrežo skupnih interesov: Ce se pretrga ena petlja, pa se razpara mreža na vseh krajih.
Proti poldnevu plujeta dve križniki daleč od nas, deset ali dvanajst milj proč. "Alfonz XIII." razobesi v največji naglici velik španski prapor, ki ga je imel še iz dni slovesnosti, in javi svoje ime. Odgovarja, preden je vprašan. Tudi on se boji. Te inirne meščanske ladje so v razpoloženju množice, med katero se razširja sest, da so ušli levi iz monažerije.
ršli levi, ali levi mislijo šele uiti - vsepovsod i so. Veliki narodi imajo štacioncrje, križarke, ki patrulirajo, eskadre, ki preiskujejo vse vode; to so čuvarji po kolonijah, policaji trgovskega prometa - in glej, en sam sunek, in policaji v kitajskem mor ju kakor v Karajbiskem napadejo trgovino sovražnikovo. Oceani so razljudeni. Tukaj ni več prostora kakor le za one ladje, ki čutijo svoja ledja, nabodena s topovi in ki imajo oklope — in pa y.f\ nevtralne ladje, ki pa jih je tako malo.
♦»»»«avooooooeoeeoeoot
Stran Kp. :!
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J S. Z. DNE 3. OKTOBRA
1914
--
N uv^či »o: Polovina, &u*njar, Aleft, ! Hegié, Dubravac, Petrič, Hajskič, (Jo-
1 »lina, SuAa, Hren. <M nadzornega odbora sta navzoča: Tratenjak in Mav-rič, od urednikov E. Kristan od Prole-tarea in T. Cvetkov od Radničke Straže. Predseduje Polovina.
Zapisnik zadnje «»eje s»» prečita in sprejme s popravkom, ki <<o nanaša na Solila. V zapisniku s«< čita, dn j<> do-tičnlk v Detroltu, prav naj se čita v A k ron u. O., št. s6.
Prečita se pritožnioa sodr. Oračani-na i7. K. Pittftburgha, Pa., katerojja je klub št. 12. izključil radi afere Dote-liča in Tomaljevičke, knkor tudi list tajnika kluba št. 12, v katerem se navaja njegova izključitev. Istotako se prečitajo !i«ti tičoči izključitve Jos. Ivčevičii, avoječasnega člana kluba it. 61 v Detroitu. Obe zadevi so oddata odboru tri'h, da |ili rešijo in sporoče odlok strankam. V ta odbor so izvoljeni fcikič, IVtrich in Polovina.
Prečita se list sodr. T. K. Lntimerja, tajnika minnrsoHko državne organiza cije, v katerem vprašuje za jtigo«l. ^o-vornika, za katerega trpi vse stroške minnesotska državna organizacija. — Nalogo prevzame sodr. M. Polovina.
Prečita se list <»rg. št. 61, v katerem javljajo izključitev Božičeviča in Ane | Stančes, ker sta baje kršila strankina; pravila in načela, s tem, da sta vsto-1 pila v sokolsko društvo.—Zaključi se.
uaj pošlje klub o izključitvi in kriitvi načel uataučnejše poročilo.
Na pianto ekaekutive W. F. of M., v katerem apelirajo, naj bi naia glasila priredila reklamo za xbirauje obramb nega fonda za osvoboditev jetnikov izza michiganskega itrajka ,*e «klene, da a«> da iz zvezne blagajne * 10,00, da ae pa zaradi slabih časov in drugih fondov ne dela za to reklama v naših liatih.
Reklamacija od atrani kluba it. H8, Detroit, Mich., radi uekih nereduoati od atrani Rad. Straic, se odda brv. upravnemu odboru.
Na znanje se vzame razpust kluba ilt. 139, v Davis, W. Va., ker so ae razšli Člani.
Dopis wisconsinskega konferenčnega odbora, v katerem apelirajo za govor-uiika, se vzame na znanje.
Na znanje se vzame razpust kluba At. 48, v Calumet, Mich., ker so slabe gospodarske razmere pregnule člane iz mesta. Zapuačino kluba, ki znaša $20,-50, so podarili fondu za zvezno tiskarno.
Pritožba kluba št. H6, Akron, O., ae izroči odboru, ki se peča z zadevami iz E. Pittsburgh«» in Detroita.
Prečita ae dopis B. R. Savica, ki se pritožuje rudi nekih netočnosti v za pianiku, češ du je /upianik v Proletar-cu drugačen kakor zapisnik v Kaduič-ki Straži, namreč v toliko, da v Pro Ictarcu niso navedene številke klubov, ki majo baje proti njemu pritožbe. Navaja, du ni res, da bi bil odstopil pod kakšuim pritiskom, vsled tega želi, da prineseta oba lista popravek.
Sodr. Petrič pravi ,da so člani srbskega odbora poročali v tem smislu, kakor se giasi zapisnik. To se potrdi. Nastaue debuta, katere se vdeleže Cvetkov, Kristan, Bcgič, Polovina in Petrič. Končno se zaključi, da ae poslani "Popravek" vzame na znanje v smislu, da B. H. Savič ni odstopil pod pritiskom soc. klubov št. 1, 20 in 57, ampak vsled vzrokov, katerih sedaj noče navajati.
Prečita ae list soc. kluba št. 1, Chicago; v katerem se ponovno zahteva, da se iniciativeu predlog, ki je bil svo ječasno že objavljen v Proletarcu, objavi tudi v Radnički Straži. Iniciativnega predloga jedro je, da bi vsak član narodnostne skupine glasoval pri vseh važnih prelogih na sejah ekseku-tive in na kongresih na podlagi števila članstva svoje narodnosti. Razvije se debata, katere se udeleže Kristan, A-leš, Cvetkov, Petrich, Hren, (lodina, Polovina, Begič in Krpan.
Sodr. Kristan pravi, da bi bilo tako glasovanje mogoče le v enem slučaju, takrat, ko so člani ene narodnostne skupine enega mnenja o predlogu. Ka kor hitro pa bi se pojavilo rued njimi dvojno mnenje, — in računati je treba, da se bo, ker člani vendar na glasujejo vedno skupno za vse predlogi,— bi «♦• moralo izvrtiti v dveh smereeh tudi glasovanje. Ali je v tem slučaju mogoče se nuaiiti na kom{»aktno na rodnoatuo glaaovaujef Kdo naj pa v tem alučaju iznajde, da so tudi člani, za katere je bilo odglasovano, v res niči istotakega raz|M>deljenega mnenja t Kaj bi mogel navesti soc. klub št. 1 kot iniciator tega predloga v rešitev tega nedoatatka, ki bi se pojavil, čim se predlog uveljavit — Razumljivo bi bilo, — če je potrebno urediti zastopstvo po velikosti članstva — da se da skupinam proporcionalno zastopstvo, to je na podlagi dobrostoječih članov v zvezi. Drugega izhoda ni.
Končno se sprejme v smislu te deba te predlog, dji se iniciativni predlog k to motivacijo vrne klubu st.. 1 v rekonsideraci jo in obenem pooblašča *odr. Cvetkov, da zastopa ta sklep na prihodnji seji soc. kluba št. 1.
Sodr. Šušnjar poroča, da je bilo v mesecu septembru raz.|H»čanih 1465 članskih mark. Trimesečni račun objavijo naša glasila, o reviziji pa poročajo revizorji.
Sodr. Petrich poroča, da je do 3. oktobra na banki za fond tiskarne $L'410.29.
Sodr. Šušnjar poroča, da je svoječav no poslal sodr. Fabianiču za $10.00 članskih mark, zakar pa še ni dobil novcev. Vprašuje, kdo nnj trpi svoto, ker je Fabianioh izročil novce drugi osebi, da jih odpošlje. Zaključi se, da plača svoto Fabianioh. v drugem slučaju sodr. Aušnjar. — Dalje omenja sodr. ftušnjar, da je svoječasno založ:l H43.00 za tiskanje kart Piramide, ka tore jrtk pozneje prevzela Radnička Straža. To svoto sedaj pogreša. Zaključi se, da se zadolži ta svota Radnički Straži in kreditira sodr. Aušnjarju.
Nadzorni odbor poroča, da je bilo v treh mesecih, to je od 1. julija do 30. septembra s prenosom od junija ♦ 1,775.47 dohodkov in >1,404.52 izdatkov. Biagajnn dne 30. sept. $370.96. Klubi dolgujejo zvezi $130.OS, Inventar $SO.OO; skupaj $5sf03; zveza dolguje stranki za znake in drugo $155.56. ("'istega premoženja 30. sept. $425.47.
Poročilo se vzame na znrtnje.
Sodr. Petrich omenja, da se je vrinilo pri zadnjem tromesečnem računu par tiskovnih napak. Vsled tega, misli, je na mestu, da se registrira v zapisniku sledeči popravek:
Popravek k računu J. 8. Z. za april, maj in junij 1914.
V dohodkih za april je pravilno $73«.10 in ne $74«.10. Med izdatki za juni manjka $10.00 ta uradne potrebščine: seAtete je pa pravilno.—Napač-
na j« tudi bilanca, ki ae glasi aa $268.93 m vato $267.93.
Napačen je tudi znesek akupnega ¡metka, ki ae glaai na $371.65 uieato
$370.65.
Čisti imetek bi ae imel glaaiti torej $273.84 in ne $274.84. Ure torej za dolar razlike/
Rekapltulaclja računa je Bledeča: Dohodki:
Preuoa od marca ............$ 252.71
Dohodki v aprilu .......... 485.39
Dohodki v uiaju ............ 621.90
Dohodki v juniju .......... 533.68
Skupaj dohodkov........$1893.68
Izdatki:
Izdatki v aprilu ............$ 463.73
Izdatki v maju.............. 687.54
Izdatki v juniju ............ 474.48
Skupaj izdatkov..........$1625.75
Na roki tajnika dne 30. junija 267.93
$1893 68
Imetje:
Na roki tajništva ...........$ 267.93
Klubi dolgujejo zvezi........ 102.72
Skupaj ................$ 370.65
Zveza dolguje glavnemu stanu 96.81
Čiati imetek............$ 273.84
Sodr. Petrich ¡»oroča o računu Pro-letarca sledeče:
Dohodkov od 1. juliju do 30.
septembra s prenosom......$2985.82
Izdatkov v istem času...... 2215,52
Gotovina 30. septembra......$ 770.50
(>«1 te svote gre Nar.
tiskarni ............$371.59
Za coloradški štrajkovni
fond ............... 42.52
J. S. Z. t za knjige____ 3.00
417.11
Preostanek..............$ 453.19
To se vzame na znanje.—Upravnik kadničke Straže, Zikič, poroča, da ima R. S. čistega premoženja okrog $230.
Končno se zaključi, naj se v listih naglasa, da delajo sodrugi po naselbinah čim živahneje za tiskovni fond, to je listom v podporo.
F. P., zapisnikar.
VABILO
na veliko delavsko veselico z ve-lezanimivo gledališko igre* petjem, deklamacijami in govori, ki jo prirejata skupno jugoslovanska soc. kluba it v. 14-J29 v nedeljo dne 1. novembra t. 1., v veliki češki dvorani na 9th in Allen Ave. v St. Louis Mo.
Početek ob dveh (»opoldne. U-ljudno vabimo vse slovenske in hrvatske klube in društva v St. Louia in okolici, da se te velike delavske manifestacije polnošte-vilno udeleže.
Odbor.
VABILO.
Milwaukee, Wis
Jugoslovanska socialistična organizacija priredi v soboto, 31. oktobra ob Vo8. zvečer velik javen shod v Ilarmonia Hali na First Ave in Mineral St.	N
Na shodu govori sod rug Etbin Kristan iz Chicage.
Jugoslovanski delavci in delavke so vabljeni, da se v čim večjem številu udeleže tega važnega shoda.
Chisholm, Minn.
Naznanja se članom soc. kluba, da se vrši prihodnja seja dne 8. novembra ob 9. dopoldan pri sodni gu Milan Gavriču.
Tajnik.
LIISTNICA UREDNIŠTVA
Calumet, Mich.: Zaradi obilnega volilnega materiala, ki je sedaj najnujnejši, prosim malo potrpljenja.
Cenjenim dopisnikom: Nabralo se nam je obilo dopisov in ne moremo vsem naenkrat ustreči. Kar je porabno, pride vse na vrsto po važnosti in nujnosti.
Sodrug Frank Stuchal je kandidat socialistične stranke v 19. senatorialnem okraju v Chieagi. Kojen ji* bil na fVškeni 1. 1876, v Ameriko je prišel 1. 1887 Po dovršeni ljudski šoli se je izučil tiskarstva, ('lan je tiskarske unije št. 16 in oskrbnik češkega . socialističnega dnevnika "Spravedlnost". Tlan socialistične stranke jo nad 15 let in je bil ves čas aktiven v strankinem Ribanju. Pred dvema leti je bil kandidat za isto mesto in je dobil nad 15 tisoč glasov, a je bil po po litičnih graftarjih starih strank pri štetju glasov ogoljufan.
Vsak socialist in zaveden delavec v tem okraju odda 3. novembra svoj glas za sodr. Stuchala!

Jugoslov. socijalislična Zveza v Ameriki.
«7.
vu. M. V7. »M.
y i».
EKSEKUTIVA:
FUlp Oodlna, V. Suia. P. Kokotovlch, Fr. Al«*. M. Polovlna, J. Krpan, t. Bajsklč, Alex Dubravac, Frank Hren, J. Beglc ln Fr. ftaua.
Frank Petrich, gl. tajnik, 803 W Madison Street, 4th Floor, Chicago, IU.
Seje ek»«'kative so vsako prvo soboto v mesecu ob M. zvečer. NADZORNI ODBOR: Mike Mavrich, Ohieago, HI., Ant. Trstenjak, Chicago, 111., Nick llinich, Milwaukee, Wie.
ODBOR ZA UPRAVO ZVEZNE TISKARNE.
Ü. Berger, Jos. Zavertuik ml., 11. K. Kavich, 1. Hteiner.
_ Vse informacije o tiskarni daje tajuik tega odbora Jos. Zavertuik ml., 2821
Bo. Crawford Ave., Chicago, IU.
Klubi, ki tele govornike, naj se obrnejo do gl. tajnika. ARKANSAS: —
83.	Fort Smith, Ark.—Jugonl. hoc. klub, taj. Ant. Pečar, R. F. 1>. .1, box 147. 107. Huntington, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Jno. Jarcinovich, R. F. D. Box 167. 140. Hartford, Ark. — Tajnik Louis Slamnik, box 30, Hartford Ark.
Si^SSÄnf—«an Francisco, Cal.—Jugo*L Hoc. l'dru*., tajnik B. Markovich, 1616 Bush St.
138. Han Francisco, Cal — Tajnik John üolobieh, 707% Han Bruno ave., Hau
Francisco, Cal. COLORADO:—
132. Pueblo, Colo. — Jugosl. soc. klub, tajnik Chan. Pogorolec, 508 Moffat Ht.
ILLINOIS: —
1. Chicago, 111.— Jugonl. soc. klub, tajnik Filip Godina, 2806 Ho. Carroll Ave. 4. La Halle, III. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik John Kogel, 427 Hterling Ht. 6. Chicago, 111. — Jugosl. Hoc. Udruienje, tajnik Jos. Horvat, 1830 Ho. Kaeine Avenue.
20. Chicago, 111.—Jugosl. »oc. udruienje. taj. P. Belamarich, 2306 Clybourn Avenue.
43 Waukegan, 111. — Jugosl. »oc. klub, tajnik Paul Peklaj, 527 Belwedere Ht., organizator J. Zakoviek. He je so vsako drugo soboto v mesecu ob 8. uri «večer in vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v dvorani J. Btražitarja.
«O Panama. III. — Jugesl. sec. klub, tajnik Jee Perjaačič, bex 10.
50 Virden, lil. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Reven, box 12.
Hej« »e vsaka 2. in 4. nedelj« v me»ecu eb e*mi uri zjutraj v Linien Hab 5«. Käst St. Louis, III.—Jugosl. socialistično udruienje, tajnik F. Franjich. 1328 Nektar Ave.
00. rhicago, III. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik M. Sinoje, 330 \N. 25. PI.
04. Livingsten. III. — Jugosl. socialistiften klub, tajnik Frank Krek, P. O. 07. Springfield, 111.—Jugosl. soc. klub, tajuik Frank Bregar, K. R. 8, c. o Kramzar.
84.	Witt, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Miloaich, Box 102.
92. Zeigier, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Vidakovich, Box 106.
100.	De Pue, 111. — Jugoel. soc. klub, tajnik Jos. Omerza, Box 651.
109.Granite	City, IU.—Jugosl. soc. klub, tajnik H. Gjurishich, b. 665, Madison, 111.
110.	Htaunton, "ill. — Jugosl. soc. klub. tajnik .los. Mostar, box 351, organi zator John Pukl, box 147.	—7~
115. Bucknar, 11L—Andrew Barnich. 121. E. Ht! Louis, III.—Jugosl. soc. Udrui., tajnik R. Viiintin, 3217 Louisiana B1 126. Peoria, III.—Jugosl. soc. udrui., taj M. Markiid, 2006 Ho. Adams 8t.
128.	Nokomis, I1L — Jugosl. soc. klub, tajnik John Mekinda, box 607. 135. Palos Park, 111. — Taj. P. Hhejatovich, box 24.
INDIANA: —
25. Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. skupina, tajnik J. Bruder, 710 Holmer avenue.
41. Clinton, Ind. — Jugosl. soc. klub, tajnik Karl Poglodič, box 192; organiza tor Ant.. Ladih«, 824 N. 9th Ht. Heje so vsako prvo in tretjo soboto v nte-m>cu ob 7. nri zvečer.
53.	Gary, Ind.— Jugosl. soc. udruienje, tajnik Lj. Bogdanovich, 1317 Wash. St
KANSAS: —
30. Breezy Hill, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Smolšnik, R. R. 2, b. 208 SI. West Mineral, Kans.—Jugosl. »oc. skupina, tajnik John Ooriek, box 211 W. Mineral, Kana.—Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popol dne v E. Mineral, dvorani it. 6. 34. Frontenac, Kana. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Krajzel, Box 108. 80. Franklin, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Karlinger. 81 Skidmore, Kana.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Cemaiar, Columbus, Kans •S. C-/ona, Kana—Jugoel. soe. klub, tajnik Blai Meaori, Box 102. 91. Stone City. Kana.-Jogo«l. aoe. klub, tajnik Mike Maček, Box 484.
133.	Dunkirk, Kans. — Jugoel. soc. klub, tajnica Apolonia Brezovar, Dunkirk Kansas.
MICHIGAN: —
01 Detroit Mich. — Jugosl. soc. udrui., tajnik M. Petrovich, 1180 Russell St SS Detroit, Miek—Jugoel. Udrui., tajnik M S.tojadinov, 39 Hastings St.
114. Detroit, Mieh.—Jugosl. soc. klub, tajaik Jos. Primer, 338 Ferry ave.
MINNESOTA. —
22 Chisholm, Minn.—Jugoel. eoc. udruienje, tajnik M. Maurin, box 223.
54.	Aurora, Minn. — Jugoel. eoc. klub, tajnik J. O. Mihelich, Box 251. 119 Biwabik Minn. — Jugosl. soc. klub. tajnik Frank Mahnich, Box 332. 142 Irontown, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Butarac, box 284. 145. New Duluth, Minn.—Jugosl. soc. klub. Tajnik John Bergant, 9719 McCue St
MISSOURI: — '	4
14 St Louis Mo. — Jugosl. soc. udrui., tajnik F. Ferenčevich, 1858 S. 9th St
129.	St! Louis, Mo.—Jugosl. soc. klob, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Graveis Ave
MONTANA:—	v
73. Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkman, box 44. 90 Bear Creek, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik A. Krmenc, Box 57.
101.	E. Helena, Mont. — Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Benchina, <Box 201 Heje so vsakega 2. v meaecu ob 8 uri zvečer.
111.	Butte, Mont.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Him. Fabianič, 203 K. Park Ht
134.	Klein, Mont.—M. Meznarich, box 127.
NEW YORK * _
124. Albion, N. Y.—Jugoel. eoc. udrui., taj. Petar Putnik, Box 55.
^j^Olencoe, O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik I. Žlembergar, L. Box 12.
Redne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. Žlembergerjn 18. E. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. 8p. Markovieh, 58 Sy
camore 8t., Youngstown, O. 20. Neffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Kari Dernač, box -6. 27 Cleveland, O. — Jugoel. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1095 E. 71st Ht Vine. Jurman, organizator. — Heje vsak 2. četrtek in četrto soboto ob 8 uri zvečer v mesecu na 1107 E. 01. Ht.
100.
loi
10.', I "J
18.
49
02
71.
80. 89
VHTf * m• - V 14 £ vrve. PWV ie«-e«	— j-t--if---■	-----v —------
t, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik Jobb Kralj, box 227.
s Port, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. E. Kolibash, 521
Fayette City, Pa. — Jugoel. eoe. klub, tajnik John Gartner, b. 371. — Organizator John Baraga. Seje se veako zadnjo nedelje v mee«eu.
Primroee, Pa. — Jugosl. eoe. udruieaie, tajnik Pet. Bacher, Box 107. Browndale, Pa. — Jugosl. eoc. klub, tajnik F. Verbejs, box 14'», Fores*. City. Homer City, Pa. — Jugosl. soc udruienje, tajnik ütevo Jaul*, Box 4Ž1. Garrett,
McKees
Spring St.
Ellsworth, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajaik Joe. Puikarich, box 101, Kllsworth, Pa.
. Woddlawn. — Jugosl. soc. udruienje, tejnik M. Premuzich, Box 770. . Marianne, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Mihevc, box 25. • Leuiout Furnace, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajuik Frauk Gramc.
10. Johustown, Pa. — Jak Kocjan, 274 Lunnen St.
17.	Lloydell, Pa. — Antou Zalar, Box 127, Beawrsdale.
18.	Meadow Laud, Pa.—Jugoal. soc. klub, tajnik Paul Posega, box 305 Canons burg, Pa.	*
127. Duulo, Pa.—Jugosl. soe. klub, tajuik Louis Gomisel, Boa 252.
130,	Bessemer, Pa. — Jugosl. soc. udrui., tajnik R. Babich, Box 86.
131.	E. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik B. Novak, 6568 Woman Ave. 144. Kitz Henry, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Lastajnar, box 112.
WASHINGTON: —
:'8. KosJyn, Wash. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mike Ozauich, Box 905. 102. Buckley, Wash. — Jugosl. soc. udrni., tajnik J. Pokarich, P. O., Spiketon, Wash.
WISCONSIN: —
9. Milwaukee, Wis,—Jugosl. soc. udrui., tsjnik Thos. Htepich. 377 Greenbush
avenue. #	s
11. Keunsha, 'Wis. — Jugosl. socialističuo udruienje, tajnik H. Knezek, 119 Maple Court. Organizator Paul Jurca. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socialist gl. stanu. 35. West AI lis, Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik H. Besheuich. 469 — 51st Avenue.
Kaeine, Wis.—lugosl. soc. udruienje, tajnik Du*. Pogančev, 1233 Krie Ht. 137. Kenosha, Wis. — Tajnik Frank Žabukovec, 264 N. Congress Ht.
WYOMING; —
8. Cumberland, Wyo. — Jugoslovenski soc. klub, tajnik M. Verči«, box 232. 44. Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, box 341. Andrej Kriifinik, box 103, organizator.
Heje se vsako drugo uedeljo v mesecu popoldne eb 2. uri v Hali K PeruAka 108. Cambria, Wvo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik R. Bogichevich, box 103. 136. Kock Spring», Wyo. — Jugosl. soc. klub, tajnik Math. Batieh, box 427. 146. Guii, Wvo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Toiuinc, Box 20.
KONFERENČNI ODBORI, dt. 1. Zapadna Pennsylvanlja. Tajnik F. Kanda, 722 Emlin Ht., N. H. Pittsburgh, Pa.
ftt. 2. Ohio. .Tajnik Sp. Markovich, 58 Sycamore St., Youngstown, O. At. 3. Chicago. Tajnik V. H. Gjokovič, 2306 Clybourn ave., Chicago, 111. ftt. 4. Wisconsin. Tajnik T. Stcpič, 307—6th ave., Milwaukee, Wis. At. T». Missouri ln južni IU. Tajnik L. Todorovich. 3700 LaSalle St.
Listu v podporo.
ugoalov. «oc. klub St. 132
Pueblo, ................
'osla no po Kvedru i z Pkas
ent Valey, Pa...........2.00
r. Knafelc, Eduiond, Okla. 1.00 Skupaj.............$8.00
PAZNOST
NajboljSi avetovni zdravniki priposnavajo, da bi mi morali edno paziti na bolezen, preden e preveč ne vkorenini v našem elesu, in jo tudi zdraviti pozne-Prv.i korak je, ki bi ga morali storit» v nIučaju kakega nereda v eleau, da pričnemo zavživati Tri-ne rje v o ameriško grenko vino in ga rabiti po navodilih toliko časa, dokler ae bolezen ne izboljša. Pri saprtnici ali v nerednosti, nastali sled zaprtnice, bolečinah, ki nastanejo v sitni plinov v črevesju, nagli onemoglosti, rabiti bi se moralo 1o zdravilo kot najprva pomoč. To zdravilo vam bode iz-istilo vse prebavne dele telesa in jih ponovno ojačilo. Navadno daje hitro pomoč. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Nadrgnite se, za okorelost, bo-ečine v mišicah in sklepih, in po utrujenosti od dela s Trinerjevim inimeiitoin, to vam bode pomagalo. Cena Triner je vega liniinenta je 50c*in s pošiljatvijo po posti 60c.	(Adv.)
Kast Palestine, O.—Jugoel. eoc. ekupina, taj. Jak. Istenich. b. 304. Seje se vric vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr Fr. Bogataju. Orga nizator Frank Hostnik.
Collinwood, O. — Jugosl. eoc. klub, tajnik Kus. Kabaj, 442 B. l.)6th St Cleveland. O.
Youngstown, O. — Jugosl. eoe. klub, taj. John Petrich, b. 080, Youngstown O.; organizator Anton Kikel.
Cleveland, O. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik S. ftpoljarec, 53Z7 Standard St.
Akron O. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Horvat, 369 Washingto Lorain, O. — Jugosl. eoc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th Ht 95. Piney Fork, O. — Jugosl. eoc. klub, tajnik Fr. Hedej, P O. 113. Bridgeport, O.-^Iugosl. soe. klub, tajnik Frank Matko, R.F.D. 2, Box 33A. 123. Mavnard, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Andr. Zlatoper, box 47. 141. Steubenville, O. — Jugosl. soc. udruienje, tajnica Jelena Pradovich, 208 Ho. 5th Ht.
143. Newark, O.-^Iugosl. soc. klub, tajnik A. Gradisher, 346 Wilson St. 147. Barberton, O. — Jugoslov. soc. udruienje, Kari Besermenji, 308 K. Bradv Htreet.
OREGON:—
47. Portland, Ore.—Jugosl. §o«. udruienje, tajnik 8. Zlodi, 141 N. 10. 8t. PENNSYLVANIA: —
3. N. 8. Pittsburg, Pa.-^Jugosl. soc. skupiua, tajnik Fr. Gayer, 408 K. Ohio st. 5. Conemaugh, Pa. — Jugoel. eoc. skupina, tajnik Frank Podboj, Box 218. —
Heje so vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. 10. Forest City, Pa. — Jugoel. eoc. skupina, tajnik Frank Ratals, box 085.
12.	E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. «oc. udruienje, tajnik 8. Blagi*, Box 388. John Gračanm, organizator.	**
13.	Sygan, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Andr. Dermota, Box 427.Morgan, rs 10. Clairton, Pa. — Jugosl. eoc. udruienje, tajnik M. Dugina, box 155, Blair
Sta., Pa.
19. Farrell, Pa.—Jugoel. eoe. udruienje, tajnik Frank Buyer, 1051 Hamilton av.
32. West Newton, Pa.—Jugoel. aoc. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. F. I). 3, bx 50 SI. Moneseen, Pa.—Jugoel. soe. udruienje, tajnik 8tef. Pogledi«, box 329. 57. So. 8ide Pittebnrg, Pa. — Jngoel. soc. udruienje, tajnik M. Z. Mamula, 2020 Sarah 8t.
59. New Brighton, Pa. — Tajnik J. 8vilkovieh, Beaver College, Beaver, Pa. 03. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Rome, box 100,
R. F. D. 3, Irwin, Pa. 05. Johnstown, Pa. — Jugoal. eoc. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad 8t.
69.	Herminie, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik L. Jesenftek, box 367.
70.	Large, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Niek. Jakrlin, Box 102.
75. Braddock, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik S. Mihalieh. 22 — 5th ave 77. McKees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udrui. Tajnik I. Ainkovic, 360 Helen Ht.
71.	Ambridge, Pa.—Jugosl. eoc. udruienje, tajnik Vid Habitov, Box 552. Heje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne n prostorih Hoc. Ed. Bureau.
Clinton, Ind.
Dne 18. oktobra smo imeli tu-<aj shod, katerega so se delavci se dosti dobro udeležili. Govoril je sodrug Frank Kavs in vsi na-vzroči so bili zadovoljni z njegovim jedrnatim guvoroa
t) razmerah v Clintonu govoriti )i bilo skoraj odveč. Tako je kakor povsod. Naj vzame človek katerikoli slovenski list v roke pa pogleda dopise, vsak dopis se pričenja s pritožbo zaradi slabih razmer. Tudi v naši naselbini ni nič boljše. Brezposelnih je dosti in nikomur ne svetujem, da bi hodil ■eni. Ce se razmere popravijo, sporočim to v listu.
Da, delavci, da se nam slabo godi, tega smo tudi sami krivi, ker se premalo zanimamo za svojo stvar. <V bi bili pložni po načelu: Vsi za enega, eden za vse, in če bi se po tem ravnali povsod, tudi pri volitvah, bi ftt že priborili boljši položaj.
Sloga bi se pa motala pričeti pri organizaciji. Dobe se taki, ki pravijo: .laz sem vseeno lahko socialist, če sem pri J. S. Z. ali pa ne. Seveda, če bi se s samo mislijo kaj opravilo, bi bilo že vseeno. Ali kapitalisti niso le v misli naši nasprotniki, temveč v dejanju. Torej mora vsak pameten de-lavec razumeti, da je tudi nam treba boja, če se hočemo braniti in napredovati. Boj je pa nemogoč brez organizacije.
Dne 3. novembra bodo tudi pri nas volitve za Vermillion Coun-ty. Vse volilce pozivamo, da jih ne zamude iu pridejo oddat svoj glas za socialistične kandidate. Tukaj je prostor, da pokažemo svojo zavednost in storimo svojo dolžnost za zboljšanje razmer in boljšo bodočnost.
Kari Poglodič, tajnik kluba št. 41. St. Loui«, Mo.
KLEPETULJE
Molohovi računi. Stroške sedanje vojne je nemogoče natanč no izračunati. Približno jih je izkušal oceniti angleški žurnalisi Kdgar Cramtnond, ki je priobčil o tem v listu 4 ^uarterl*" Re-view1J zanimiv članek. Stroške jt' izračunal na podlagi podatkov iz prejšnjih vojn. Francija je leta 1871. v vojni z Nemčijo izgubila 21.500 častnikov in 702.000 voja kov. V denarju je stala vojna Francijo 1 milijardo in 300 mili jonov. Stroški Nemčije v tej voj ni so znašali 1 milijardo in 850 milijonov. V vojni je izgubila 16.247 častnikov in 123.00 voja kov. Burska vojna je trajala 3 mesecev. Anglijo je stala ta voj na, v kateri je izgubila 44.700 vo jakov, 5 milijard in 60 milijonov kron. Japonci so izgubili v vojni z Rusijo 135.000 mož, stala pa jih je vojna 4 milijarde in 470 mi lijonov kron. Ruske izgube so bi le veliko večje — 350.000 mož vojna pa jo je stala 8 in pol mili jarde kron. Na temelju teh po datkov je Crammond izračunal da bodo stroški svetovne vojne trajajoče eno leto, znašali 12 in pol milijarde kron. — Vsekakor pa je ta račun še prenizek, ker so se "od rusko-japonske vojne vse potrebščine zelo podražile, sedaj na se draže še bolj vsled ogromne obsežnosti bojišč.
Dober pastir daje življenje za svoje ovce, je dejal Kristus. Kralj in cesarji, ki pasejo narode Kvropi, jemljejo življenje ovac
zase.
VOJNE NEVARNOSTI NA FAR MAH U WISCONSINU NI.
Cenjeni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, ae Vam pri-
poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta najboljša.
ANTON MERVAR, ml. 1162 E. 61. St., Cleveland. Ohio.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa ta vsak sodittik.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St sobe 100^
133 W WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon : Main 398Ô
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik sa notranje boleeni in raaocainik. .idrevniike preiekava brezpia¿ae—pie éati js le sdravila 1924 Blue Ialan* ▲ve., Chicago. U reduje od 1 de S p« pel.; ed 7 de 9 iveíer. ist en Chieeg iiveii belniki naj piéeje slovensko
HOČETE LASTOVATI SVOJO FARMO?
Fanno, ki naj bi bila vredna $35,000? Neki navadni delavec, ki je delal v opekarni v državi Illinois in si je prihranil $450, Sel je v Arkansas in kupil si je 40 akrov zemlje, ki je bila po ceni in je le malo vaoto odplačal takoj. Sedaj poseduje 488 akrov dobre in bogate zemlje, ki je vredna $35,000. In ravno taka prilika se
nudi tudi vam v ti deželi. Pišite I Sveie pivo v sodčkih in buteljkah in i-	i	i „uA „„ druge raznovrstne pijače ter unijske
ali se pa osebno zglasite za na-Lmodke> Potniki dobe čedno prenočišče
tančna pojasnila pri meni. L. M. Za nizko ceno. — Postreiba točna in is-
ALLEN, P. T. M. ROOM 718 La borna. - Vaem Slovencem in drugim ~ « .	.	...	Slovanom ae toplo priporoča
Salle Station, Chicago, 111.	1
Vsakemu smo na uslugo, ki želi
kmetijo.	(Adv.)
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kefll|$čen
MARTIN POTOKAR
162S S. Racine A v«., Chicago, III.
Socialistične slike in karta. "^runida	i««• m«« »«..
venskim, hrvatskim in angleškim j	^ , ;
napisom.
"Drevo vsega hudega" s slo
venskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleš kim napisom.
Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c Poštnino plačamo mi za kraje sveta.
INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St.,
Cleveland, Ohio.
LOUIS RABSEL
moderno urejen ealun
IER0SNA, Vit
Telefon 1199
JOS. A. FISHER
Buffet
lasa na raspólafo vsakovrstno plve. viae, modks, L L d. Izvrstni pro-tor sa okrepčilo
3700 W. 28th St.,	Chícate. IU
Tel. Lawndale 1701
"Ako si nameravate naročiti graf of on, ali importirane sloven-vse | ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino, A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
Nemški veleposlanik grof Bern-atorff tako rad govori, kakor da ni le uradnik, ampak brat čenča stega Viljema. Te dni je zopet pravil, «la Nemčija ne bi porušila takozvnne Monroeve doktrine, če bi zasedla Kanado, češ pravico teini bi imela, ker daje Kanada \ojake za vojno proti Nemčiji. ,
Rekli bi, da bi se veliki grof pokazal veliko pametnejšega, če bi malo manje klepetal. On ima o pruskem militarizmu lahko v nebo segajoče pojme ali takole ajns cvaj draj tudi ne bodo Vilje-movi grenadirji priplavali v Kanado. Čemu torej tako prazno brbljanje t
Ali je nemara Bernstorff v tihi kom^aniji z ameriškimi utilitarističnimi kapitalisti, pa slika strahove na steno po njihovi želji, zato da bodo oni mogli zahtevati katione, šinakle, fortifikacije itd.t
Veliko je slovenskih delavcev, ki od srca žele, da bi'' Proletarec nostal dnevnik. Če bi vii tudi a*i-tirali, da bi se nam pomnožilo število naročnikov, kakor bi se lahko, pa bi se jim izpolnila želja.
To je gotovo! ltavnotako je go tovo in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo kra sno okolico in rodovitno zemljo na kateri obrode raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine a-krov seiščenega zemljišča. Ob na sem svetu teče bistra reka Chippe wa s svojimi pritoki; v obilici jo tudi kristalno čiste studenčnice Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška nostaja mič nega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chip pewa, Chippewa Falls, eno naj večjih mest sevoro-zapadnega Wisconsina. z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam Se danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16 —$20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo Zdaj je še čas, da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wif
ANTON MLADIČ moderua gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago, 111.
POZOR!
Lepa prilika za žensk%. ki se žele učiti slamnike šivati. Pouk po dogovoru pri II. Vičič, 458 North Halsted St., Chicago, 111.
Pazite na ta
RAVNOKAR JE IZ&LA KNJnŽICA
'Katoliška cerkev in socializem '
Knjižica obsega 52 strani. Komad lOc. Socialistični klubi in
Ničvredne ared I P08ameKn^*» ^ naroče nad 25 bfi1 XvmlranpTin' komadov dobe 50 proč. popusta.
Kxpeller-ja dobite Naroča se pri upravništvu Pro-često. ako mate pa- . zni. Pazite na sidro | letarca in ime Richter 26c in 60c pri vaeh dobrih lekarnarjih.
F. Al Richter & Go,
74-80 Wathington St
NEW YORK. N. Y.
BELL PHONE 1J1SJ FlSK
M, A. Weisskopf, M. D.
' Izkušen sdravnik.
Uraduje od 12 A. M. P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47f».
1801 So. Ashland ave. Tel. reaidence: Lawndale 899f
Matija Skender
SLOVENSKI JAvNl NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Botler SI.
Pittsburgh, Pa.
ALOIS VANA
— ifcdelovatelj —
sodovice, mincnlnc vode in m
nlb neopojnfh pijač. 1837 So. Fisk St. Tel. Csnal 140
V Vatno upraianje!
IIa mi opravi
MM W »^Ijl >s MjCtflSj« I
Konzularne
Ä-ÄWMBP!
vojaške4(31
Iz stare domovine
Verska svoboda v Avstriji. —
Tercialstvo je v bogsboječi Avstriji vedno cvetece, posebno pa ae na Kranjskem, kjer ne more človek napraviti nobenega koraka, da se ne bi spotaknil ob kaks ito 4/.namenje" in kjer nimajo ce le trume moških in ženskih babnie važnejšega opravila, kakor da tekajo iz cerkve v cerkev, dokler ne ob rede jo vseh. Sedaj, ko je vojna, zlagana pobožnost še bolj v klasje, kajti Avstrija misli, da se bo dal Bog preslepiti z zavijanjem oči in prevzel nalogo njenih kano-nov in pušk. Ker poznamo to zoprno bogolizanje, nas ni mogla sledeča notica nič iznenaditi:
"Zaničevanje Najsvetejšemu je izkazal Viktor Hvala, 24 let stari delavec v Postojni, s tem,da, ko si jc pomikala misijonska procesija z Najsvetejšim po cesti, ki pelje iz Rakeka na Planino, se vozil kakih pet minut pokrit na kolesu, ter se ni brigal za opomine župnikove in drugih udeležencev. Zagovarja se, da je imel s trakom klobuk privezan in se ni mogel odkriti, ter da je bil nekaj pijan. Temu zagovoru pa sodiSče ni verjelo, kajti Hvala je sam orožnikom priznal, da ga je bilo sram s kolesa stopiti, ker je bil pijan, kar pa ni bilo res. Sodišče ga je obsodilo na 14 dni strogega zapora, poostrenega z enim postom in trdim ležiščem vsak teden."
Kako si ta banda predstavlja svojega Boga, če misli da je odvisen od njene zaščite? __. _ ______• _
Marijin zavod usmiljenih sester v Gospa Sveti je en del zavoda prepustil za rezervno bolnišnico za lahko ranjene; dne 19. septembra je došlo tja 23 lahko ranjenih vojakov.
To potrjuje našo vest, da nimajo v mestih več prostora za ranjence. (irof Berchtold se pa laže v svojih šinokovskih telegramih, kakor da nima avstrijska armada
skoraj nobenih izgub.
«
To je rodbina! — Iz Maribora poročajo: Zeleznieni strojevodja Albert Iloller ima 5 sinov in 2 zeta pri vojakih. En sin leži že težko ranjen v bolniftnici.
Tako javljajo slovenski listi. Nam se zdi, da je to le usmiljenja vredna rodbina.
Število ranjencev v Zagrebu. —
V Zagrebu se nahaja sedaj še 3700 ranjenih vojakov.
Mala beseda "še" je pač najznačilnejša v tej notici.
•lukcijo in koiMUUiom bo mo,e.	« »f Ä
ustvariti Sele socializem.
Drobne vesti.
Rozalijo Selesnik, ki je na Dočevi \odjla gospodinjstvo dvema dr* varjenia. Bila je zavlečena 100 m proč od dotične koče in je imela glavo zdrobljeno.Kot zločina sum
21. kongresni okraj:
(Grofije Cameron iu MeKean) i Frank C. Uittenhouse, Phillips-burg. , _
15. kongresni okraj:
(Grofije Clinton, Lyeoininf,
Za draginjo se poteguje pobožni "Slovenec", hujskajoč kmete, naj ne dajejo prašičev za pametno ceno. Z Dolenjskega mu pišejo: "V okolici Struge-Dobropolje ku pujejo razni prekupci debele prašiče po 1 K, kvečjemu 1 K 8 v na kilogram, dočim so bili druga leta ta čas debeli prašiči po 1 K 20 v in še čez. Maksimalna cena za svinjsko meso pa je 2 K 20 v. Pra vijo, da je tudi drugod taka cena debelih prašičev. Ce je to res, kaj bo posledica tej nezaslišano nizki ceni T Ljudje bodo svinjerejo začeli opuščati, ker se pri taki dragi režiji prav žare«* ne izplača Že zdaj se pozna. Mladi pujski so silno poceni. Kdo naj jih tudi kupu je pri teh razmerah? Utegne priti da bo drugo leto svinjsko meso zelo drago prav zato, ker svinj sploh ne bo! Tudi kmeta je treba varo vati, ne samo meščana. Kmet po trebuje denarja za davke, zavaro valnino, obleko, za plačo poslom in delavcem itd., a kje naj vzame če gre njegov pridelek za slepo ceno?"
Za kilogram svinjskega mesa 2 K 20 vin., to imenuje krščanski list nezaslišano nizko ceno. Rad bi vedeli, kje je zdaj v starem kra ju delavec, ki si more ob taki ceni privoščiti še kos svinjskega mesa Veasi je prišlo vsaj ob velikih praznikih kaj pečenega na mizo, v sedanjih razmerah Se duha pečen ke ne bo. Kajti 2 K 20 vin. je zdaj na Kranjskem veliko denar ja za delavca. Seveda — kmet tU di potrebuje denarja; trga nihče ne taji. Ampak čemu je med kine tom in konsumentom treba pre kupca? Glavni dobiček ostane njegovem iepu, pa vendar je nje gova eksistenca popolnoma odveč Kapitalistična družba hrani take parasite na škodo producenta in konsumenta. Soglasje med pro
Brata ustrelil je 26. avg. 171et-ni posestnikov sin Franc Detičck v Mestinju. Neposredno je kriv nesreče posestnikov sin Jos. Sinu« Ijak, ki je prinesel nabito puško v Detičkovo hišo in jo postavil v kot, ne da bi bil vzel naboj iz nje. Fr. Detičck je pomeril puško v šali na svojega 4-lctuega bratca in mali braVc se je zgrudil na tla.
Novice iz Spodnje Idrije. Filip Mrak, hlapec pri gostilničarju St. liapajnje je bil vpoklican vnovič v vojake: zato je skočil v Idrijco. Otemnel mu je um. Zjutraj je bil še vesel, ker se je vrnil gospodar, ki je bil tudi vpoklican; ko je pa zvedel, da bo moral sam zopet v vojake, je bil ves zbegan. Končno je Sel na most, stopil na ograjo, za vriskal in se vrgel v vodo. Iz vode ga je rešil s smrtno nevarnostjo Mat. Šinkovec. Hlapca so odpeljali v umobolnico na Studencu.
Legar razsaja v Dragi, na liri bu in v Ruhtni vasi, občina Bela Cerkev, novomeški okraj. Na njem je obolelo že več oseb. Pili so umazano studenčnico na nekem travniku. Oblasti so izdale naj strožje zdravstvene odredbe, da se legar ne razširi.
Nesreča v tobačni tovarni. Jurij Mravlje, tobačni delavec Ljubljani je snažil stroj. Kolo ga jr prijelo in mu raztrgalo desno roko.
Nesreče s smodnikom. Desetletni deček Ivan Puhar iz Dolskega je našel smodnik Zvečer ga je vrgel v ogenj. Smodnik se je vnel in dečka težko poškodoval. Ožga-lo ga je po obrazu in životu, prste leve roke mu je pa odtrgalo.
Oderuitvo. Pri okrajni sodni j i v Trstu je bil pek Saxida, ki je za časa prve mobilizacije kar brez vzroka zvišal ceno kruha od 48 vin. na 64 vin. obsojen v trimesečno ječo. Naklonili so mu pa še en post vsak teden.
Smrtna kosa. Iz Tolmina pišejo. Umrl je v garnizijski bolniš niči v Gorici g. dr. Ivan Debenjak, kr. nainestništveni koncipient
Tolminu. Bil jc kot rezervni po-očnik tudi on poklican na vojno Toda zahrbtna bolezen (baje legar) je prekimila nit življenja cvetočemu mladeniču 28 let.
V spanju skočil skozi okno. V celjski slovenski gimnaziji so na stanjeni rekruti: med njimi tudi Franc Metlizar. Ta je hotel spanju iz sobe, a mesto k vratom, je šel k odprtemu oknu, odkoder je padel in se nevarno poškodoval.
Tajna brezžična postaja. Graški listi poročajo, da so na Štajerskem v mestu \Vildonu v gradu Avcrne našli tajno radiotelegraf-sko postajo, za katero se ne ve, čemu je služila. Mlajši brat grofa Avcrne je bil nekaj časa v diplomatski službi, sedaj pa živi trajno v Belgiji.
Ijivega so aretirali zloglasnega| Potter in Tioga): Peter J. Horn-dninarja Andreja Lukanca, ki je ler, Lock Haven, imel prej razmerje s Selešnikovo,
ter je bil uboja.
že dvakrat zaprt radi
28 kongresni okraj:
(Grofije KI k, Forest, Warren,
«-Ä- rvr1? ä:: sr,,Wi........*
,ečer je prišel k neki ljubljanski	(
z v
prodajalki 18letni krojaški pomočnik Avgust Peternel in jo v mojstrovem imenu naprosil za 130 K posojila, češ, da je mojster v hipni zadregi. Prodajalka je za htevano svoto takoj izročila; slučajno je pa kmalu nato zvedela, da je Peternel pustil delo in na mera »al odpotovati. Hitro ga je šla iskat in ga zasačila še v delavnici. Peternelu so vzeli prislepar-jeni denar in ga peljali na polici jo. Med potom je hotel uiti.
Vlom. — Iz Soteske na Dolenj skem poročajo: V noči od 11. na 12. sept. sta vlomila med polnočjo in eno popolnoči dva možka v hišo Franca Bukovca v Loški vasi (vulgo pri Jamčarju), poškodo-vala par vrat in okno ,ter nkradla nekaj kokoši. Ker je bil gospodar poklican v vojsko in leži ranjen v Ljubljani, ter so ženske same doma, sta upala vlomilca na bogat plen. Vendar sta delala prehrup-no, da so se domači kmalu zbudili in tatova prepodili. Enega izmed vlomilcev so ženske spoznale in bosta torej kmalu oba prišla v I roke pravice.
Izpred dezelnobrambnega sodišča.—Iz Gradca se poroča: Na-
27; kongresni okraj:
(Grofije Jefferson, Clarion, Armstrong in Indiana): Kuben Einstein.
ZA DRŽAVNI SENAT. 30. senatorialni okraj:
(Grofije Blair in Huntigton): H. A. McCaleb, Altoona.
35.	senatorialni okraj:
(Grofija Cambria): S. A. Nelson, Patton.
36.	senatorialni okraj:
(Grofije Somerest, Bedford, Fulton): Allen Kichelberger, Lan-godale.
34. senatorialni okraj: (Grofije Learfield in Center) Charles C. Johnson, Phillipsburg. 26. senatorialni okraj: (Grofije Clinton, Cameron, Elk, Forest iu Clarion): T. M. Reich-rath, Parks Landing.
Za zastopstvo v splošnem asembleju: Grofija Bedford: C. B Teeter, New Enterprise.
Grofija Somerset E. K Cock-ley, Somerset; Fr. Lowery, My resdale.
Grofija Cambria, 1. okraj: (Me-
dalje «o iz -preiskovainega zapora Kto -'»»".stown): Orlando Gabrill. : Eva Id Vračko, župnik Johnstown.
pošiljamo denar v staro domovino, po ravno istih cenah kakor pre)e.
Prodaja parobrodnih listov Cšlf-kart) |e vstavljena do nove objave.
Za vse bankovno poslovanje obrnite se na dobro znano in zanesljivo
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chlcago, III.
izpuščeni
v Št. IIju v Slov. Goricah; Ivan Bosina, kaplan v Sladki Gori; Marko Kranjc, kaplan v Uibnici; Iv. Koškar, poslanec v lt. Juriju v Slov. Goricah ; J. Krištof »delavec v Mariboru; Jožef Cizek, dekan v Jarenini; Martin Kranjc, župnik v l.aporjah; Franc Šegula, kaplan v Mariboru; župnik Anton Raušel.
Dva vola in ena krava ukradena.—( as vojne sta hotela dva ta-
Grofija Cambria, 2 okraj: A
llamersetrom, Barnesboro; Oliver London, Patton.
Grofija Blair, 1. okraj: (Mesto Altoona) : Howard Wogau, Altoona.
Grofija Blair, 2. okraj: David H. Baird, Eldorado.
Grofija Huntington: John \V Tate, Mill Creek.
Grofija Center: Samuel Wilkinson.
c.
tova izrabiti. A sta morala svoj 0rofiJa Learfleld: T J Willi plen pustiti. Okoli pol 11. ure po an'8' I tahville; Howard Irwin noči je hlapec Jernej v Veliki La-j Clearfield; Robert Hudson, Du šini h. štev. 32 slišal bika glasno Bo's
mukati. Gre gledat, kaj mu je. 0roflJ* M**™"- A M. van Dolgčas mu je. Dveh voličkov ni	T „ .
več v hlevu. Jernej bjž pokliče . 0r°flJa, Elk: V rank L Mo8,er gospodinjo. Alarmira vso vas. Te- 'J.*' če mimo št. 18. Hlev odprt. Po-
ki i če tudi to gospodinjo. Oba gospodarja sta namreč pri vojakih. Zbere se oseni mož. Dva. ki sta lovca, se oborožita vsak s svojo puško. Drugi z vilami. Gredo na razne strani. Hlapec Jernej je našel tatova. Zapodita se vanj. vrže-ta ga na tla. Bijeta ga po glavi. Razrežeta mu slamnik. Jernej v smrtnem strahu kriči na ves glas. Kar se nedaleč nekdo oglasi. Bil je gospodar št. 28. Tega sta se pa tatova ustrašila. Lahko sta si mislila, da jih je za tem možem še več drugih. Zbežala sta. Jernej Očetovo maščevanje. V Calitru'iu ni »poznal, ker je bilo precej
Grofija Clinton: John II. Car statter. Mill Hall. Pa
Grofija Cameron: Ni kandidata
na Furlanskem je nad sedemdesetletni starec De Nicolini posilil nedoletno hčerko Angelino kolona Michaela Fastigi ter se je na to s svojim ostudnim činom še hvalil po gostilnah. Ko je za stvar zvedel dekličin oče in mu je hčerka priznala, kaj se je z njo zgodilo, je Fastigi vzel koso in Sel z njo v gostilno, v kateri je ravno sedel De Nicolini. Fastigi je starcu najprej pljunil v obraz in nato mu je* koso preklal črepinjo. Potem se je Sel sam javit na orožni-ško postajo.
Železniška nesreča. — Brzovlak je povozil med Planino in Logatcem nekega mladega fanta.Umak-n it i se je hotel tovornemu vlaku, pa jc prišel pod brzovlak, ki mu je preklal glavo. Bil je na mestu mrtev.
Izgubil se je v Ljubljani Luka Cuzner. Dne 19. septembra je šel od doma in ga ni Se domov.
Neznan utopljenec.—Iz Središča poročajo: Pod Obrcžem je vrgla Drava na suho neznanega mož-kega utopljenca. Truplo je moralo ležati že kake tri tedne v vodi in je bilo močno nagnilo. Mož je bil kakih 40 let star. Našli so pri njem štiri ključe in prazno denarnico. Pokopali so ga na sredi-Skem pokopališču.
Otfok utonil, od Sv Lovrenca v Slov. Goricah. V Zagorcih je utonil v domači mlaki dve leti star otrok zakonskih Lovrec.
Umor. — Tz Železne Kaple po-
tem no. A domače razmere na Veliki Lasmi so jima bile pač dobro znane. Oba kmeta sta v vojski, ženske s«» naju bodo pa bale; tafco sta si mislila. A 231etni slabotni hlapec Jernej je rešil svojemu gospodarju njegovo pravico. Pa ne le njemu, tudi sosedu.
Samo Vošnjak padel na bojišču. Kar se je žc več časa domnevalo in govorilo, to se je zdaj potrdilo. Stotnik Samo Vošnjak je padel na severnem bojnem polju; zadela ga je kroglja v srce. Samo Vošnjak je bil sin slovenskega politika in pisatelja, pokojnega državnega poslanca in deželnega odbornika dr. Josipa Vošnjaka.
KANDIDATURE V PENNSYL VANIJI.
KANDIDATURE V OHIO.
United States Senator: Frctf. W. Whiteside iz Philadclphije.
Governor: Jos. B Allen iz Rea-dinga, Pa.
Podgovemor: Fred. J. Similar iz Altoone, Pa. ^
Tajnik notranjih zadev: Robert B. Ringler, Reading, Pa.
Kongresmeni at large.
Edw. Haydon, Pittsburgh: Ch. Schl, Philadelphia ; Dennis Cough-lin, Wilkesbare; W. S Greely King, Linesville,
KANDIDATJE OSREDNJE PENNSYLVANIJE:
Za kongres:
(Grofije Cambria, Blair in Bedford) : P. M. Swanger, Altoona.
Socialistična stranka predlaga za volitve dne 3. novembra slede če kandidate:
Za državo Ohio:
Guverner: Scott Wilkins, prej social, mayor v St. Marys, O.
Vice-guverner: M. J. Hynes iz Cincinnati, O.
Državni tajnik: Newton Wy-coff, social, mayor v Martins Ferry, O.
Državni blagajničar: Siegfriec Neubauer iz Clevelanda, O.
Državni pravdnik: Louis A Katz, odvetnik v Clevelandu, O
Predsednik višjega sodišča John G. Madden v Continental, O
Sodnika višjega sodišča: H. II Smith in P. E. Riegi.
Sodnik prizivnega sodišča (osmi distrikt): Fred F. Trular
Za kongres:
20. distrikt: C. E. Ruthenberg 21. distrikt: Tom Clifford; 22 distrikt Ebes F. Heston.
Za county:
Državni senatorji: M. H. Wolf E. O. AVilcox, ('ari Larson, John A. Fromholz, Walter Bronstrup
Za državno legislaturo: Avgust Altenbernd, L. Cheney, Wm. L Danley, Anthony Schraeder, Fr K. Am mer, Wm. E. Birch, John Bookjans, P. F. Clir.
Šerifi Keinhold Grimm.
Avditor: F. W. Frank.
Blagajnik: Frank J. Sholtes.
Zemljemerec: Benjamin Reisin ger.	,
Drž. pravdnik: M. "Welensky.
County-coroner: W. S. James
County komisarji: W. M. Bon fey, T. D. Findlayson in Jos. E Robb. Robb.
Sodnik za mladinsko sodišče J K Parker.
Sodniki za Commonpleas: H. B Hoener, C. A. Miller in C. R. Stone.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
KAPITAL $500,00000 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,00000
JAN KAREL,
PRBDSKDN1K.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Naie podjetje je pod aadiorstvom "Clearing Houa" čikaAkih bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzetna tudi ulo-ge poAtne hranilnice Zdr. držav. Zvrftuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vloien v naio banko noti tri procent«. Bodite uvejereni, da J« pri nas denar naloien varno ln doblčkanoano.

< I J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-> galije, uniforme, pečate in vse drugo t obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COM o 2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike'prejmete zastonj.	Vse delo garantirano, j
in to so:
S pristnih pijač, Kranjski Brinjevsc, Sllvovlc, Troplnovec, Grenko Vino in Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira tgane pijače naravnost is Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenie. Moje cene so niije nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agetrtov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik.
A. HORWAT,
800 N. Chlcago, 8t., Joliet. IU.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
»24 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
r

TRINCHS
ELIXIR
BÍTTIR-WIKE
/J ^
v ^^
/•»TTTaW| HORKE VÍH0
J P»|*4 T*!»««
-«J j 4 «.«■••< »—
Kadarkoli ste nevspeini, nikar ne pripisujte to svoji usodi. Poskusite najti vzrok in čudili se boste, kako mnogokrat ste sami krivi nevspeinosti. Odstranite vedno vzroke, če je mogoče, in ogibljite so jih v bodoče. Ce je vaAe zdravje v nevarnosti — posebno če niso v redu prebavni organi, pa niste uspeli z nobeno remeduro, tedsj poskusite.
Trlnerjevo ameriško zdravilno grenko vino,
ki je le v redkih slučajih neuspešno. Posebno zanesljivo deluje na prebavne organe, ker pred vsem očisti neprebavljene snovi da so možne vriiti brez vsake pomoči svojo funkcijo.
Ta moderen pripomoček Ima prijetno grenak okus in deluje hitro in vspeino.
Habite ga kadarkoli Vam poide tek, kndar Vas nadleguje zaprtje in njega posledice, kadarkoli imate bolečine v želodcu in trpite na kaAnji maladiji, ki so posledice zapertju.
JOS. TRINER
Uvaževalec ln Izvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago, 111.
Ne pozabite, da ima TRINERJEV LINIMENT dober učinek za reu-matično in neralgične bolečine, v slučajih otrdelosti miiie in giboi v slučaju otekline in izmaknelosti.	'