ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
v
BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
<3
URADNI LIST
ZVEZEK II
Št 29 - 21. oktobra 1949
Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika brilsko - ameriških sil, S. T. O.
La Ediloriala Li brana S. A., Triesfe - 1949
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje
Ukaz št. 196
PREDPISI 0 POMOČI ZA NEPROSTOVOLJNO BREZPOSELNE DELAVCE
Ker sodim, da je priporočljivo in potrebno izdati nove predpise o pomoči za neprostovoljno brezposelne delavce, v tisti coni Svobodnega t žaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-amerUke sile,
zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
POGLAVJE I
SPLOŠNI PREDPISI
Člen i
. Dokler se dajatve v primeru neprostovolne brezposelnosti delavcev ne uredijo na novo z reformo, ki jo pripravlja zavod za socialno zavarovanje, ostanejo v veljavi predpisi kr. zak. odloka z dne 4. oktobra 1935 št. 1827, spremenjenega s kr. zak. odlokom z dne 14. aprila 1939 š t. 636, ki je bil spremenjen v zakon z dne 6. julija 1949 št. 1272, v kolikor niso spremenjeni v tem poglavju.V
Člen ii
Odstavek I — Predpis člena 1 kr. zak. odi. z dne 17. marca 1941 št. 124 o zvišanju najvišjega števila dni za podporo za brezposelnost od 120 do 180 ostane v veljavi, dokler se ne uvede nova ureditev o dajatvah v primera neprostovoljne brezposelnosti, omenjena v prejšnjem členu.
Odstavek 2 — Višji izdatki, ki nastanejo zaradi uporabe tega člena, gredo na breme računa obveznega socialnega zavarovanja proti neprostovoljni brezposelnosti.
Člen iii
Odstavek i — Obvezno socialno zavarovanje proti brezposelnosti se razširja na :
a)	poljedelske delavce ,ki običajno opravljajo plačano delo za tretje osebe, vendar le na delavce s stalno plačo in na težake, čeprav v podrejeni vrsti opravljajo poljsko delo za sebe ali dobivajo plačo v deležu na proizvodih. Ti delavci imajo pravico na podporo za brezposelnost samo, če tekom leta niso dosegli najmanjšega števila 180
delovnikov vštevši dneve, ko so opravljali delo za sebe ali proti plačilu v deležu na proizvodih. Trajanje izplačevanja podpore za brezposelnost je enako razliki med številom 220 in številom dejansko opravljenih delovnih dni. Tozadevni postopek ter način ugotavljanja brezposelnosti .se mora predpisati v pravilniku za prošnje.
6J na pisarniške nameščence, tudi tiste v javni upravi, ki nimajo zajamčene stalne namestitve, neglede na višino njihovih prejemkov.
Odstavelc 2 — Sedanji predpisi za tiste kategorije delavcec, ki so že vključeni v obvezno socialno zavarovanje proti neprostovoljni brezposelnosti, in posebej predpisi o prispevkih za dnevne podpore in za dopolnilni sklad za socialno pomoč se razširjajo na zgoraj omenjene kategorije delojemalcev, v kolikor so v skladu s predpisi tega ukaza.
Odstavek 3 — Razširitev obveznega socialnega - zavarovanja za delojemalce, navedene v odstavku 1) tega člena, stopi v veljavo od prvega plačilnega razdobja po 6. juniju 1949.
Člen iv
Odstavek X — Obvezno socialno zavarovanje proti brezposelnosti stopi glede poljedelskih delavcev v veljavo s 9. junijem 1949 in sicer za iste kategorije in v skladu s postopkom, kakor je navedeni v točki a) prejšnjega člena.
Odstavek 2 — Višina prispevkov za obvezno socialno zavarovanje ter za dopolnilne doklade se določi vsako leto s posebnim ukazom Zavezniške vojaške uprave. Po poteku leta, leta, za katero je bila določena višina prispevkov, ostane začasno v veljavi ista izmera dokler se drugače ne določi, vendar nekvarno naknadnemu doplačilu razlike med plačanimi zneski in tistimi, ki bi se morali dejansko plačati po novi izmeri prispevkov, določeni za dotično leto.
Zgoraj omenjeni prispevki se izterjajo po postopku, ki se določi s pra-I
POGLAVJE II
DOPOLNILNE DOKLADE K PODPORI ZA BREZPOSELNOST
ČLEN V
Dopolnilna doklada po ukazu št. 103 z dne 5. aprila 1946, spremenjenem z ukazom št. 392 z dne 31. maja 1947 in z ukazom št. 39 z dne 21. oktobra 1947, ter izredna podpora za neprostovoljno brezposelnost po ukazu št. 392 z dne 31. maja 1947, spremenjenem z ukazom št. 39 z dne 21. oktobra 1947, je urenjena s tem ukazom, ki nadomešča zgoraj omenjene ukaze, ki s e s tem razveljavijo.
ČLEN VI
Odstavek 1 — Osebam, ki imajo pravico na dnevno podporo za brezposelnost po čl. 19 kr. zak. odloka z dne 14. aprila 1939 št. 636, spremenjenega s popravki v zakon z dne 6. julija 1939 št. 1272, se priznava za dobo, ko se plačuje ta podpora, dopolnilna doklada 200 lir za vsak dan prejete podpore na breme dopolnilnega sklada za socialno pomoč.
Odstavek 2 — Iz istega sklada se priznava dopolnilna doklada 60 lir za vsakega otroka, za katerega pripada povišek’ dnevne podpore po tretjem odstavku zgoraj navedenega člena
Odstavek 3 — vilnikom.
19, ter za vzdrževane starše, ki so v položaju kakor velja za družinske doklade. Doklada pripada tudi ženi za moža, ki nima nobenih drugih virov dohodkov in ne prejema drugih podpor.
Odstavek 3 — Brezposelni delavci, ki prejemajo dopolnilno doklado po prejšnjih odstavkih. imajo tudi pravico na doklado za zvišano ceno kruha po ukazu št. 347 z dne 28. septembra 1948.
Odstavek 4 -v- Dopolnilne doklade se izplačujejo obenem z dnevno podporo za brezposelnost po predpisih, ki veljajo za izplačevanje te podpore.
POGLAVJE 111 IZREDNE PODPORE
Člen vii
Odstavek I — S posebnim ukazom Zavezniške vojaške uprave se smejo za področje cone in za posebne kategorije delavcev uvesti izredne podpore za brezposelnost za tiste delavce, ki so neprostovoljno brezposelni zaradi pomanjkanja dela in nimajo pogojev za prejemanje dnevne podpore za brezposelnost.
Odstavke 2 — V tistih kategorijah delavcev, ki se jim ho priznala ta ugodnost, ima Vsak delojemalec pravico nanjo, če odgovarja naslednjim pogojem:
a)	dokazano mora biti, da je bilo plačano najmanjše število tedenskih prispevkov za socialno zavarovanje proti neprostovoljni brezposelnosti v' smislu določbe odstavka 3 tega člena ;
b)	prizadeti delojemalec mora biti vpisan v seznamih brezposelnih ki jih vodijo pristojni uradi za delo v coni, najmanj pet dni no da bi mu bila ponujena zaposlitev ;
c)	da dotični delojemalec ni pustil delovnega mesta brez upravičenega razloga in da ni bil odpuščen zaradi namerne neuspešnosti pri delu ;
d.) da ne pripada družini, v kateri sta zaposlena vsaj dva člana ;
e)	da ne prejema podpor, odškodnin, dopolnila plače ali pokojnin in rent od države, samoupravnih ustanov ali zavodov za socialno pomoč, razen vojnih pokojnin. I-zredna podpora za brezposelnost se sme priznati tudi osebam, ki imajo pravico na nezgodno rento, in imajo potrebne pogoje, če se odpovejo tej renti za dobo, ko prejemajo izredno podporo.
Odstavek 3 — Razen v kolikor je'določen} v naslednjem členu za poljedelske delavce, znaša, najmanjše število plačanih prispevkov, ki je potrebno za priznanje izredne podpore, pet tedenskih prispevkov za ročne delavce in' enomesečne prispevke ua pisarniške uslužbence, in sicer od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo in tako, da se to število zviša vsak mesec za toliko plačanih prispevkov kolikor je dnevov. oziroma mescev dejanske zaposlitve. Ko se doseže 52 tedenskih prispevkov po kr. zak. odloku z dne 14. aprila .1939 št. 636, spremenjenem v zakon z dne 6. julija 1939 št. 1272, čeprav še nista doseženi dve leti zavarovanja, se pravica na izredno podporo nadomesti s pravico na dnevno podporo za brezposelnost.
Odstavek 4 — Kategorije, katerim se prizna izredna podpora, se določijo glede na njihove pogoje dela in na položaj krajevne industrije in javnih del.
Člen viii
Odstavek I — Poljedelski delavci imajo pravico na izredne podpore po določbah prejšnjega člena pod pogojem, da je bilo za stalno plačane delavce in za dninarje v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo, plačano ali zapadlo v plačilo naj manjše število tedenskih in dnevnih prispevkov po obstoječih predpisih. Pravilnik mora predpisati tudi periodični povišek prispevkov, ki se morejo plačati od dejanske zaposlitve, da se zadobi pravica na izredno podporo, in sicer od tretjega mesca dalje po dnevu, ko stopi ta ukaz v veljavo.
Odstavek 2 — Da bi se doseglo najmanjše število prispevkov, se sme dovoliti tudi V-štetje drugih prispevkov, ki jih je plačal delojemalec od druge zaposlitve, če veljajo za to zaposlitev predpisi obveznega socialnega zavarovanja proti brezposelnosti. V ta namen velja pri dninarjih šest dnevnih prispevkov kot en tedenski prispevek.
ČLEN IX
Brezposelni delavci, ki so že bili na zdravljenju v zdravstvenih zavodih in so bili odpuščeni kot klinično ozdravljeni ali ker se je bolezen ustalila ali zaradi nadaljevanja zdravljenja tuberkuloze, ne morejo prejemati izredne podpore za brezposelnost, če prejemajo podporo po odpustu iz bolnišnice po obstoječih predpisih.
ČLEN X
Odstavek i — Predpisi, ki veljajo za socialno zavarovanje proti neprostovoljni brezposelnosti v pogledu priznanja in izplačevanja dnevne podpore, ukinitve ali prenehanja pravice nanjo in gleae izplačujočih in nadzornih uradov, veljajo tudi za izplačevanje izredne podpore. Komisija, ustanovljena z ukazom št. 410 z dne 11. julija 1947, je pristojna tudi za reševanje pritožb proti nepriznanju izredne podpore.
Odstavek 2 — Izredna podpora je enaka dopolnilni dokladi, omenjeni v poglavju 2 tega ukaza.
Odstavek 3 — Izredna podpora se praviloma izplačuje 90 dni ; ta rok se sme podaljšati do največ 180 dni, v izrednih primerih pa tudi na daljšo dobo. kakor bo določeno z ukazom o uvedbi podpore.
ČLEN XI
Odstavek 1 — Delojemalec, ki želi prejeti izredno podporo po členu VII tega ukaza, mora vložiti prošnjo na državni zavod za socialno zavarovanje (lst'tuto Naz'onale della Pre-videnza Sociale).
Odstavek 2 — Prošnja mora biti sestavljena na obrazcu, ki ga izda imenovani zavod in ki mora vsebovati posebno opozorilo o -kazenskih posledicah za primer neresničnih navedb.
Odstavek 3 — Prošnji mora biti priložena nadalje izkaznica o brezposelnosti, ki jo izstavi urad za delo, ter podpisana izjava prosilca, da ima pravico na podporo glede na določbe v točkah c), d) in e) člena VII tega ukaza.
ČLEN XII
Odstavek 1 -— Pravica na izplačevanja izredne podpore preneha :
a) če je potekel skrajni rok za podporo v smislu člena X ;
b)	če brezposelni delavec dobi delo ali odkloni primerno delo, ki odgovarja njegovi kategoriji ;
c)	če brezposelni delavec brez upravičenega razloga odkloni obisk tečajev za strokovno izobrazbo delavcec ;
d)	če brezposelni delavec brez upravičenega razloga na poziv ne dokaže kadarkoli, njegova brezposelnost še traja naprej ;
e)	če brezposelni delavec ne izpolni predpisov o nadzoru brezposelnih v smislu člena III ukaza št. 85 z dne 25. aprila 1949.
Odstavek 2 — Če urad za delo zazna, da delavci, vpisani v sezname, ki jih urad za zavarovanje delavcev periodično pošilja uradom za delo ne, izpolnjujejo pogojev, deločenih v točkah 6), c) in e), mora imena dotičnih delavcev sporočiti zavodu za socialno zavarovanje.
ČLEN XIII
Izredno podporo izplačuje državni zavod za socialno zavarovanje, ki mora Voditi za to ločen račun pri dopolnilnem skladu za socialno zavarovanje in se držati predpisov, ld veljajo za upravljanje in nadzorstvo tega sklada.
ČLEN XIV
Izdatki za izplačevanje izredne podpore se krijejo s prispevki, ki jih morajo plačevati delodajalci za dopolnilne doklade k podpori za brezposelnost v izmer;, ki se vsako leto določi, ter s prispevkom Zavezniške vojaške uprave, ki se vsako leto določi s posebnim ukazom.
ČLEN XV
Odstavke i — Kdor protizakonito pridobi izredno podporo za brezposelnost ali jo dalje prejema, ko je nehal biti prezposeln, se kaznuje z globo v dvakratnem do desetkratnem znesku vsote prejete podpore, če dejanje ni težje kažnjivo.
Odstavek 2 — Neglede na take kazni se dotičnik izključi od ugodnosti izredne podpore za dobo enega leta. V primeru poskusa se ta rok skrajša na šest mescev.
Odstavek 3 — Enaka globa, kakor je določena v odstavku 1, se izreče proti delodajalcu in vsakomur, ki omogoči protizakonito prejemanje podpore za brezposelnost, če dejanje ni te-žj e kaznj i vo.
ČLEN XVI
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V TRSTU, dne .7. oktobra 1949:
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LD/A/49/18g	generalni ravnatelj za civilne zadeve
SPREMEMBA PRISTOJNOSTI SODIŠČA V POGLEDU DOLOČITVE ODŠKODNINE PRI RAZLASTITVAH IZ RAZLOGOV JAVNE KORISTI
Ker sodim, da je priporočljivo spremeniti člen i, 3. odstavek zakona z dne 3. aprila 1926 št. 686, ki ureja pristojnost sodišča v pogledu določitve odškodnine v primerih razlastitev iz razlogov javne koristi, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
ČLEN I
V	pogledu plačila, odškodnine za razlastitev se meja 2.500 lir. določena v 3. odstavku člena I zakona z dne 3. aprila 1926 št. 686 .zviša na 50.000 lir.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu.
V	TRSTU, dne 8. oktobra 1949.
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LDIAI49I201	generalni ravnatelj za civilne zadeve
Ukaz št. 198
DODATNI PRISPEVEK ZA STROŠKE ODMERE IZENAČENIH PRISPEVKOV V POLJEDELSTVU ZA LETO 1949
Ker sodim, da je potrebno določiti višino dodatnega prispevka, ki naj se v letu 1949 pobira poleg izenačenih prispevkov v poljedelstvu iz naslova stroškov odmere teh prispevkov, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile,
zato jaz, 'CLYDE D. EDDLEMAN, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
člen i
Dodatni prispevek za stroške odmere izenačenih prispevkov v poljedelstvu, ki se bo pobiral poleg teh prispevkov za leto 1949, se s tem določi na 4.50% omenjenih prispevkov.
ČLEN II
Ta ukaz stopi v veljavo na dan. ko se objavi v Uradnem listu.
V TRSTU, dne 17. oktobra 1949.
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske
Ref. : LD/A/49I2I3	generalni ravnatelj za civilen zadeve
DOVOLJENJE SPREMEMBE PRIIMKA
Ker je g. Umberto COSTANTIN, rojen v Trstu dne 28.10.1g05, stanujoč v Trstu, Via Ananian 9, izpolnil vse, kar je po zakonu potrebno za spremembo njegovega priimka v COSTAN-TINI v smislu pooblastila ravnatelja za pravne zadeve z dne 24. maja 1949:
ker je sedaj zaprosil, da se odredi ta sprememba priimka in to tudi v pogledu njegove žene Brune Turco in njegove nedoletne hčerke Giuli.ane, in
ker so bili izpolnjeni predpisi dela VIII, poglavje I kr. odi. z dne g. julija 1939 st. 1328 o ureditvi civilnega staleža in ni bil vložen ugovor,
zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F.A,, izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
ODREJAM:
1.	— Priimek prosilsa g. Umberta COSTANTIN se s tem spremeni v „COSTANTINL“ ;
ta sprememba velja tudi za njegovo ženo Bruno Turco in njegovo nedoletno hčerko Giuliano.
2.	— Prosilec mora poskrbeti za to, da se vpiše ta ukaz v rojstni register in da se za-
beleži na. kraju rojstnih listov v smislu obstoječih predpisov.
3.	—- Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V TRSTU, dne 10. oktobra 1949.
VONNA F. BURGER
polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri
Ref. : LD\B\49)59	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Upravni ukaz št. 60
DOVOLJENJE SPREMEMBE PRIIMKA
Ker je g. Carlo ZEZLIN A, rojen v Trstu dne g.8.l8gg in stanujoč v Trstu, via F. D. Guer-razzi št. 13, izpolnil vse, kar je po zakonu potrebno za-spremembo njegovega priimka v ZESLINA v smislu pooblastila ravnatelja za pravne zadeve z dne 17. marca ig4g,
ker je sedaj zaprosil, da se odredi ta sprememba priimka in to tudi v pogledu njegovih otrok Carla, Giuseppine in Giorgia, in
ker so bili izpolnjeni predpisi dela VIII, poglavje I kr. odi. z dne g. juluja igjg št. 1328 o ureditvi civilnega staleia in ni bil vložen noben ugovor,
zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F.A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
ODREJAM:
1.	— Priimek prosilca gospoda Carla ZEZLINA se s tem spremeni V ZESLINA; ta
sprememba velja tudi za njegove otroke Carla, Giuseppino in Giorgia.
2.	— Prosilec mora poskrbeti za to. da se vpiše ta ukaz v rojstni register in da se za-
beleži na kraju rojstnih listov v smislu obstoječih predpisov.
3.	— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V TRSTU, dne 10. oktobra 1949.	VONNA F. BURGER
polkovni. F.A., izvršni ravnatelj pri
Ref. ; LD/Bl4g/6o	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
IMENOVANJE SKUPNIH SEKVESTROV PODJETJA „MITTELMEER REEDEREI“
Ker sodim, da je priporočljivo in potrebno postaviti skupno upravo podjetja „Mittelmeer Reederei“,
zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F.A,, izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
.	1. — Upravni ukaz št. 145 (80 A) z dne 11. septembra 1947 se s tem razveljavi.
2.	— General Pierlu-igi FIORE in odv. Romeo PRESCA se s tem imenujeta za skupna
sekvestra družbe „Mittelmeer Reederei“.
3.	— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V TRSTU, dne 13. oktobra 1949.
Ref. : LD/Bf 49/61
VONNA F. BURGER
polkovnik F. A. izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Upravni ukaz št 62
DOVOLJENJE SPREMEMBE PRIIMKA
Ker je gospod Enrico LEVI, rojen 23. maja 1891 v Trstu, izpolnil vse, kar je po zakonu potrebno za spremembo njegovega priimka v LENZI v smislu pooblastila ravnatelja za pravne zadeve z dne 28. junija 1949 ■'
ker je sedaj po svojem osebnem ooblaščencu odv. Guidu SADAR zaprosil, da se ta sprememba priimka odredi in da naj bo veljavna tudi za njegova nedoletna otroka Fabia in Eliso, in ker so bili izpolnjeni predpisi dela VIII, poglavje I kr. odi. z dne 9. julija 1939 št. 1328 o ureditvi civilnega staleia in ni bil vložen noben ugovor,
zato jaz, VONNA F. BURGER polkovnik F.A., ozvršni ravnatelj pii generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
ODREJAM:
1.	— S tem se spremeni priimek prosilca Enrica LEVI v LENZI ; ta sprememba ve-
lja tudi za njegova nedoletna otroka Fabio in Eliso.
2.	— Prosilec mora poskrbeti za to, da se vpiše ta ukaz v rojstni register in. da se za-
beleži na kraju rojstnih listov v smislu obstoječih zakonskih predpisov.
3.	-— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V TRSTU, dne 17. oktobra 1949.
VONNA F. BURGER
polkovnik F.A., izvršni ravnatelj pri
Ref. : LD/Bl49f62	generalnem ravnatelju za vivilne zadeve
POZAKONITEV VESCOVO ODINEE
Ker je apelacijslco sodišče v Trstu predlagalo, da se v smislu čl. 284 in 288 državljanskega zakonika dovoli pozakonitev VESGOGO Odinee, izven zakonske hčerke PITTIGH Giacoma in VESCOVO Marije, lojene dne 13. marca ig2i v Kopru, in sicer s sklepom z dne 29. julija 1949: ker je dovolitev pozakonitve upravni ukrep, za katerega je pristojna osrednja vlada: ker na področju tiste cone Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile, izvršuje vse pravico osrednje vlade Zavezniška vojaška uprava, in
ker so dani vsi pogoji po zakonu, da se gornjemu predlogu ugodi,
zato jaz, VONNA F. BURGER, polkovnik F.A., izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve,
UKAZUJEM:
1.	— S tem se dovoli pozakonitev VESCOVO Odinee, rojene 13. marca 1921 v kopru,
kot hčerke PITTICH Giacoma in VESCOVO Marije.
2.	— Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem.
V TRSTU, dne 17. oktobra 1949.
VONNA F. BURGER
polkovnik F. A. izvršni ravnatelj prj
Ref. : LDIBI49I63	generalnem ravnatelju za civilne zadeve
Obvestilo št. 29
MINIMALNE MEZDE USLUŽBENCEV PRI PODJETJIH, KI OPRAVLJAJO PREVOZ BLAGA S TOVORNIMI AVTOMOBILI ZA TRETJE OSEBE
S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne I. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev pri podjetjih, ki opravljajo prevoz blaga s tovornimi avtomobili za druge in ki niso včlanjena pri strokovnih organizacijah, naslednji
RA Z S 0 D:
URADNIŠKO OSEBJE
Člen i
Od 15. septembra 1949 dalje prejmejo nameščenci zgoraj omenjenih podjetij naslednjo temeljno plačo :
KATEGORIJA
MOŠKI
ŽENE
31.500
18.350
14.450
11.650
10.300
8.800
8.200
7.000
8.700 7.620 6.510
6.080 5.230
ČLEN 2
Od istega dneva dalje pripada tem nameščencem tudi izredna doklada v enaki višini kakor plačuje uradnikom v industrijskem sektorju.
ČLEN 3
Delovni urnik znaša 45 ur tedensko. Če se urnik podaljša na 48 ur tedensko, se plačajo te nadaljne ure z urno plačo brez poviška.
Tistim uradnikom, ki se jim dovoli izjemoma in vkljub zakonskemu predpisu o omejitvi delovnega časa, podaljšanje rednega urnika, se to daljše delo do največ 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko plača z redno urno plačo brez poviška za nadurno delo (plača in izred.ia doklada se delijo s 180).
Ugodnejši pogoji, ki niso posledica izrednih okolnosti ali prehodnega značaja, ostanejo v veljavi.
ČLEN 4
V mejah, ki jih določa zakon, uradnik ne more odkloniti opravljanje nadurnega, nočnega in prazničnega dela, če nima za to upravičenih razlogov.
Za nadurno delo velja delo preko rednega urnika v smislu člena 3.
Za nočno c(elo velja delo, ki se opravlja od 21. do 7. ure, razen pri tehničnih uradnikih, ki opravljajo nočno delo v. izmenah in pri katerih nočno delo sovpada z urnikom tretje izmene.
1. kategorija............................................... 31.500
2.	kategorija
nad 21	let..............................................   21.850
pod 21	let...............................................  17.300
3.	kategorija : skupina A
nad 21	let.............................................
nad 21	let................................................. 13.750
od 19	do	21	let............................................ 12.250
od 18	do	19	let............................................ 10.250
od 17	do	18	let............................................. 9.600
po 17 let ............................................... 8.200
3. kategorija : skupina B
nad 21	let................................................  10.200
od 19	do	21	let............................................. 9.100
od 18	do	19	let............................................. 7.650
od 17	do	18	let............................................. 7.100
pod 17	let.................................................. 6.100
Za praznično delo velja delo, ki se opravlja ob praznikih in nedeljo, razen pri uradnikih, ki imajo plačan prosti dan v drugih dneh, in za katere je praznično delo tisto delo, ki ga opravljajo na svoj prosti dan.
Za nedeljsko delo velja delo uradnika, ki ima pravico na plačan prosti dan in to pri i-zmenah, ki v celoti padejo na nedeljo ali pričnejo v nedeljo.
Nadurno, nočno in praznično delo se plača z naslednjim poviškom na skupne dejanske prejemke :
1	nadurno delo podnevi ob navadnih dneh
2	nadurno delo ponoči ...................
3	nadurno delo ob praznikih .............
4	nadurno delo ponoči ob praznikih ....
5	delo ob dnevih, ki veljajo za praznične
6	delo ponoči v izmeni ..................
7	delo ponoči, ki ni v izmeni ...........
8	delo ob nedeljah, ki so prost dan :
a)	za redne delovne ure ...............
b)	za nad ure .........................
25%
50%
65%
75%
50%
13%
25%
20%
50%
Zgornji poviški se ne morejo prištevati in v takem primeru velja nižji povišek, tirna plača se računa tako, da se mesečna plača (plača in izredna doklada) deli s 180. če so prejemki v celoti ali deloma spremenljivi, se mora vzeti za temelj računa nespremenljivi del. najmanj pa najmanjša plača za dotično kategorijo.
ČLEN 5
Za službeno dobo pri istem obratu ali skupini obratov t.j. industrijskih podjetjih ene in iste družbe imajo uradniki pravica za vsaki dve leti službe, neglede na poviške za posebne zasluge, na zvišanje mesečnih prejemkov v višini 5% in to za 8 dvoletnih razdobij.
Ta odstotek se računa od najmanjše mesečne plače tiste kategorije ali stopnje, kateri uradnik pripada. Periodični poviški za službeno dobo se ne smejo všetiti v prejšnje ali kasnejše poviške za posebne zasluge in le-ti se ne smejo všteti v periodične poviške, ki so dospeli ali ki bodo dospeli v plačilo.
Periodični poviški za službeno dobo tečejo od 1. v mescu, ki sledi mescu, ko se dopolnita dve leti službe.
Poviški za službeno dobo, ki so še dospeli v plačilo, se morajo znova preračunati v odstotkih na najmanjšo plačo, ki je veljaja v mescu dospelosti, razen v kolikor je določeno v predzadnjem odstavku tega člena za primer prehoda iz ene kategorije v drugo.
Uradni kom, ki so tačas v službi, se prizna v pogledu periodičnih poviškov službena doba za službo od 1. julija 1030 dalje.
V	periodične poviške, omenjene v tem členu ,se vštejejo poviški, ki so bili že priznani iz istega naslova.
V	primeru, ko uradnik preide v višjo kategorijo ali stopnjo, ostane zanj v veljavi znesek* ki odgovarja periodičnim poviškom, dospelim v prejšnji katergoriji ali stopnji. Če se spremeni lestvica minimalne plače za to prejšnjo kategorijo, se mora znesek znova preračunati v odstotkih dvoletnih poviškov, ki sestavljajo doklado za službeno dobo, na podlagi minimalnih plač po lestvici za njegovo prejšnjo kategorijo.
Ulomek dvoletnega razdobja, ki je v teku v času prehoda iz ene kategorije v drugo, se všteje v dospelost dvoletnega razdobja v novi kategoriji.
ČLEN 6
Ob božičnih praznikih mora podjetje izplačati 13. mesečno plačo v višini uradnikovih rednih mesečnih prejemkov (plača in izredna doklada).
V primeru, če službeno razmerje prične ali se neha tekom leta, ima uradnik, ki ni na poskušnji, pravico na toliko dvanajstin 13. mesečne plače, kolikor ima mescev službe. Ulomki mesca, ki ne presegajo 15 dni, se ne štejejo, ulomki nad 15 dni veljajo za cel mesec.
ČLEN 7
Uradnikom mora plačati podjetje za službena potovanja :
a)	dejanske potne stroške z rednimi prevoznimi sredstvi (za potovanje z železnico drugi razred najmanj) ;
b)	stroške prehrane in prenočišča v rednih mejah, če so ti stroški nujni zaradi trajanja službenega potovanja ;
c)	druge morebitne izdatke, ki so bili potrebni za izvršitev službenega, naloga.
NEURADNIŠKO OSEBJE
ČLEN 8
Od 15. september 1949 dalje ima neuradniško osebje zgoraj omenjenih podjetij pravico na temeljno mezdo po naslednji preglednici :
Dnevna mezda za 10 ur za 9 ur
lir
a)	šofer tovornega avtomobila z nosilnostjo nad 35 q s priklopnim	vozom................................................... 470	423
b)	šofer, razen pod	točko	a)	in	c) ............................... 435	392
c)	šofer električnega tovornega avtomobila in motorne tri-
kolice ..........................................................  412	371
d)	težaki ............................>............■.......... 369	332
e)	čuvajno	osebje (vštevši	sluge in vratarje) ..................... 342	—
f)	čuvaji in vratarji, ki stanujejo v obratu ali neposredni
okolici, za 72 ur tedensko.................................. tedensko 2.224
OSEBJE V DELAVNICI:
Urna mezda
1.	specializiran	delavec.........................................................   49.30
2.	kvalificiran delavec .......................................................... 44.45
3.	specializiran	težak ........................................................... 41.95
4.	navaden težak .................... .................. .. ....................... 38.65
Opomba : Za delavce pod 20 let, ki niso vajenci, se zgornje mezde zmanjšajo za naslednje odstotke :
10% za delavce med 17. in 20. letom 30% za delavce med 16. in 17. letom
VAJENCEM PRIPADA:
v 1. letu vajeniške dobe 20% v 2. letu vajeniške dobe 30% v 3. letu vajeniške dobe 45%
v 4. letu vajeniške dobe 60% mezde kvalificiranih delavcev.
ČLEN 9
Od istega dne dalje se mora plačevati tudi izredna doklada v višini, ki velja za neurad-niško osebje v industrijslem sektorju.
ČLEN 10
Redni delovni čas je 48 ur tedensko in ne več kot 8 ur na dan.
Za delavce pri delili, ki se prekinjanjo, ali tiste, ki čakajo na delo ali so zaposleni s čuvanjem, znaša redni delovni čas :
60 ur tedensko in največ 10 ur dnevno za osebje, ki potuje in je dodeljeno v izvenmestno službo velja, kadar mora vozilo prekoračiti trošarinsko mejo in dotično osebje v celoti ali deloma uživa doklado za prevozne stroške - (čuvaji in skladiščni čuvaji - vratarji - pazniki - dostavljači) .
54 ur tedensco in največ 9 ur dnevno za ostalo osebje, razen za čuvaje in vratarje, ki stanujejo v obratu ali v neposredni okolici in za katere sme znašati delovni čas 12 ur dnevno in največ. 72 ur tedensko.
Delovni čas se šteje od časa, ki ga je podjetje vnaprej določilo za prihod uslužbencev v garažo ali v skladišče ali na splošno na kraj dela zaradi začetka dela, do časa, ko delavec zaradi končane službe postane prost, pri čemer se vštejejo tudi morebitne ure, ko ni dela. Med delovnim časom in to v urah, ko je manj dela, ima delavec pravico najmanj na eno neplačano prosto uro za svoje kosilo.
Podjetje mora določiti delovne izmene in odmor med uslužbenci z isto kvalifikacijo in poskrbeti za to, da se uredijo tako, da se nedelje in nočne ure pravično razdelijo med te uslužbence, ter zagotoviti vsakomur poleg dnevnega odmora 24 ur neprekinjenega odmora vsak teden.
Delovni urnik in delovne izmene mora podjetje vnaprej določiti tako, da se osebje z njimi pravočasno seznami.
Če se dela v izmenah, ne sme osebje prejšnje izmene pustiti službe dokler ga ne nadomesti osebje prihodnje izmene.
ČLEN 11
Kjadar to zahtevajo posebne izredne potrebe službe, je uslužbencen dolžen v mejah, ki jih določajo zakonski predpisi, delati tudi preko določenega rednega umika bodisi podnevi ali ponoči. Uslužbenec je dolžen delati ob prazničnih dnevih, če je delo dovoljeno po obstoječih zakonskih predpisih.
Za nadurno delo volja in se plača kot takšno delo, ki ga odredi podjetje in ki se opravlja preko rednega delovnega časa, omenjenega v členu 10.
Nadurno, praznično in ponočno delo se mora plačati z naslednjimi odstotki poviška :
1	nadurno delo podnevi ob navadnih dneh ......................................... 25%
2	nadurno delo ponoči ........................................................... 50%
3 nadurno delo ob praznikih ...................................................... 65%
4 nadurno delo ponoči ob praznikih................................................ 75%
5	delo ob dnevih, ki Veljajo za praznične ....................................... 50%
6	delo ponoči v izmeni .......................................................... 15%
7	delo ponoči, ki ni v izmeni ................................................... 25%
Delavcem, ki so opravili redni delovni čas 9 ur dnevno, se zviša plača za opravljeno delo za 10. uro za 10%.
Delavcu, ki dela ob prazničnih dnevih med tednom, ki ne padejo na nedeljo, gre plačilo za opravljene ure brez poviška ua praznik.
Zgornji odstotki se računajo od dejanske ume mezde vstevši urni znesek izredne doklade, ki obstoja na dan plačila.
Zgornji poviški se ne morejo prištevati tako, da višji povišek obseže manjšega.
Za nočno delo velja delo med 22. uro in 6. uro zjutraj.
Nadure ne smejo presegati dveh ur na dan in 12 ur na teden ; uslužbenec pa ni dolžen delati več kakot 12 dejanskih delovnih ur na dan brez drugega odmora kakor za kosilo, če se se mora prekoračiti meja 12 ur tedensko, je uslužbenec dolžen opravljati nadurno delo pod pogojem, da povprečje za delo dobo 9 zaporednih tednov ne presega 12 tedenskih ur nadurnega dela.
ČLEN 12
Osebju, ki potuje in je odrejeno na izvenmestno službo, omenjeno v členu 10 in ki mora zaradi službe prenočiti ali se hraniti izven kraja podjetja, pripada odškodnina 525 lir za vsak obrok in 450 lir za vsako prenočevanje, ki obsega odškodnino za morebitno nadurno delo.
Smatra se, da je prisiljeno zavžiti obroke hrane izven kraja podjetja tisto osebje, kakor zgoraj navedeno, ki je v neprekinjeni službi med 12. in 14. uro, v pogledu 1. obroka, in med 19. in 21. uro v pogledu drugega obroka. Smatra se, da mora prenočiti izven kraja podjetja osebje, ki je v službi za lateri koli čas med 23. in 5. uro, razen tisto osebje, ki ni preslago 6 ur neprekinjene službe in je prejelo odškodnino za drugi obrok.
Odškodnina za poslovanje izven službenega kraja se zmanjša na 200 lir, če podjetje poskrbi za prenočišče in obroke hrane.
Delavec,' ki se pošlje na delo izven službenega kraja, ima pravico na primeren predujem te odškodnino za predvidljivi čas odsotnosti iz kraja bivališča.
ČLEN 13
Božična nagrada se mora plačati za vsako leto v višini 25 delovnih dri.
Pri delavcih v akordu se vzame za podlago povprečni zaslužek zadnjih dveh štirinajstdnevnih razdobij ali zadnjih štiri tednov.
Če se je službeno razmerje začelo ali nehalo tekom leta, se mora plačati toliko dvanajstin božične nagrade kolikor ima delavec mescev službe pri podjetju.
Ulomek mesca nad 20 delovnih dni velja v pogledu izplačila dvanajstink božične nagrade za cel mesec.
ČLEN 14
Med strankami se morajo dogovorno določiti naslednje doklade :
L —- doklada za uporabo kolesa, če delavec uporablja za službo lastno kolo ;
2.	— doklada za delo v malaričnem področju, če delavec opravlja dela v področju,
ki so ga pristojne zdravstvene oblasti pripoznale za malarično ;
3.	•— doklada za delo v gorah, če delavec opravlja delo v krajih v gorah izven rednega
službenega mesta ;
4.	— doklada za oddaljenost 'od naseljenih krajev, če je sedež podjetja oddaljen od
oboda najbližjega naseljenega kraja nad tri kilometre in ni na razpolago javnih
prevoznih sredstev.
Doklada za ravnanje z denarjem. Osebju, ki mu je redno poverjeno pod lastno odgovornostjo pobiranje denarja za račume, fakture, listke itd. za skupni znezek nad 3000 lir dnevno, se mora plačati doklada v višini 3% od temeljne plače.
Če podjetje zahteva jamstveno varščino ,taka varščina ne sme presegati 1.000 lir, obresti pa se morajo šteti v prid delavcu.
Doklada za nakladanje in razkladanje pohištva. Težakom pri nakladanju in razkladanju pohištva se mora plačati dopolnilo 15% na temeljno mezdo za tiste ure dejanskega dela, ko so p tem zaposleni.
ČLEN 15
Ta razsod velja od 15. septembra 1949 dalje in preneha veljati 31. marca 1950.
Če bi se izpremenili prejemki uslužbencev, za katere velja odgovarjajoča kolektivna pogodba za dotično stroko, se sme ta razsod revidirati pred gornjim rokom zapadlosti.
Prebrano, potrjeno in podpisano.
V TRSTU, 10. septembra 1949.
Predsednik razsodišča ,
Člani ;
Strokovna svetovalka ;
Oddelek za delo.
Odobreno, dne 6. oktobra, 1949 de PETRIS, 1. r. načelnik oddelka za delo
dr. ing. E. de PETRIS
načelnik oddelka za delo
V TRSTU, due 14. oktobra 1949.
Ref. ; LDICI49I29
Walter LEVITUS, 1. r. Antonio ONOFRIO Nazzareno SORCI Giacomo LEVI Renato CORSI Giovano i POLI Ruggero TIRONI
POPRAVEK
1.	— Popravek objavljen v Uradnem listu št. 23 z dne 21. Avgusta 1949, stran -i 19
je s tem črtan.
2.	— V III členu, črka b) Ukaza št. 54 z dne 23. marca 1949, objav.jenega na stran
149 Uradnega lista. št. 9 z dne 1. aprila 1949, in v IT členu U,aza št. 146 z dne 30. junija 1949, objavljenega na stran 356 Uradnega lista št. 19 z dne 11. julija 1949, čitaj ,,luksuzne parfumerije“ namesto „parfumerije“.
VSEBINA
Ukaz
Št. 196 Predpisi o pomoči za neprostovoljno brezposelne delavce .............. 479
Št. 197 Sprememba pristojnosti sodišča v pogledu določitve odškodnine pri razglasitvah
iz razglazov javne koristi ............................................. 484
Št. 198 Dodatni prispevek za broške odmere izenačenih prispevkov v poljedelstvu
za leto 1949	  484
Upravni ukaz
Št. 59 Dovoljene spremembe priimka............................................ 485
Št.	60	Dovoljenje spremembe priimka......................................... 485
Št. 61 Imenovanje skupnih sekvestrov podjetja „Mittelmeer Reederei“ .......... 486
Št. 62 Dovoljenje spremembe priimka .......................................... 486
Št.	63	Pozakonitev Vescovo Odinee..........................................  487
Objava
Št. 29 Minimalne mezde uslužbencev pri podjetjih, ki opravljajo prevoz blaga stovor-
nimi avtomobili za tretje osebe ...................................... -	487
Popravek ......................................................................... 494