Poštnina plačana v aotovini
KRANJ, 20. oktobra 193».
Posamezna številka  1 Din.
Leto XV!!!
: Uredništvo In uprava se na-| hajata v  Kranju  štev. 173.
Telefon Mev. 73.
i  Naročnina polletno 20 Din, četrtletno 10 Din
i   izhaja vsako soboto
Štev. 38.
! Dopise sprejema uredništvo J do torka zvečer. Rokopisi se • ne vračajo. — Nefrnnkirana :   pisma se ne sprejemajo.
! Za odgovor priložite znamko
j   Govorilne ure uredništva ! ob ponedeljkih od 10. do 11. : ure dopoldne.
Tednik za gospodarstvo, socialno
in prosveto
V zakonitosti in miru za lepšo bodočnost!
Temelji naše države so trdni. Tako so trdni, da jih niso mogli porušiti niti zločinski streli, ki so uničili življensko nit pokojnemu vi teškemu kralju Aleksandru I. Zedi nitelju. Če so to zločinci nameravali, so se zmotili. Saj je država nastala po svobodni volji njenih državotvornih narodov Slovencev. Hrvatov in Srbov. Zato je razumljivo, da so dvignili 14 milijonski narod, ki je ob krsti s truplom Ze-dinitelja jasno povedal: država ima 14 milijonov zvestih čuvarjev, njenih ustanoviteljev, ki razumejo oporoko blagopokojnega vladarja: Čuvajte Jugoslavijo! Varujte svojo Jugoslavijo !
Izvrševalec te oporoke bo čez nekaj let
Nj. Vel. kralj Peter II.
in ž njim složni bratje Slovenci, Hrvati in Srbi.
Te dni, ko je cela Jugoslavija v črnini, ko so duše vseh državljanov napolnjene s tugo radi pretresljivih dogodkov,
narod sam manifestira z zakonitostjo in mirom občutek za pravni red in voljo za močno državno skupnost.
En čuvar je legel v grob, 14 milijonov jih je šlo na stražo.
Naš blagopokojni vladar pa je v skrbi za blagor države in državniški uvidevnosti določil, da bo v imenu mladoletnega kralja poleg naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev varoval skupnost države svet regentov, sestavljen iz mož kraljevega zaupanja.
Med njimi je prvi
Nj. Vis. knez Pavle, bratranec kralja Zedinitelja.
Jugoslovanski rodovi poznajo novega kralja in zato tudi njegove kreposti, podedovane po njegovem vzvišenem očetu. Zato je dano|jam-stvo, da bo kralj Peter II. kot vladar znal varovati blagor vseh državljanov v enaki meri v zakonitosti in miru in skrbel, da bo Pravica rezala kruh prav tako, kakor bo tudi vsak državljan branil kralja in državne meje in za blagor Jugoslavije doprinašal z zakonom določene in prostovoljne dajatve. Kralj in narod bosia luko v roki z delom in žrtvami tvorca močne države.
Jugoslovanski rodovi poznajo liidi Nj. Vis. kneza Pavla, prvega
predstavnika sedanje oblasti. Mož v najlepši moški dobi, iz rodu slavnih Karad.ordjevičev, visoko izobražen in izkušen, demokratičnih naziranj kot Anglež. Mož, ki uveljavlja pravični krščansko socialni čut, podpira kulturne institucije in kulturne delavce, ki ceni vojaške vrline, poučen do dna v problemih državne politike. Tak mož nudi jamstva, da bo na široko odprl za vstop vrata onim, ki so polagali
Ko se te dni v tugi sklanjamo nad zemskimi ostanki kralja Zedinitelja, ko so nam duše polne obsodbe atentatov sploh, nad našim kraljem pa še prav posebno, se zavedamo pomebnosti nastalih razmer. Ali kakor smo znali ustvarjati Jugoslavijo, tako bomo znali izvrševati tudi oporoko kralja Aleksandra, ki je izraz volje vseh de lavnih in poštenih državljanov, usta« noviteljev države in njih potomcev.
Nj. Vel. kralj Petar II.
državi temelje in ki imajo samo ta interes, da bi bila Jugoslavija močna in njeni narodi napredovali v polni svobodi kulturno in materielno. — Skozi ta demokratična vrata bodo prihajali k njemu kot najvišjemu predstavniku oblasti vsi oni mili joni državljanov, katerim je blagor Jugoslavije in njenih narodov prvi in edini cilj in to v dejanju, kot so že dokazali. Tako bodo ti milijoni spopolnili in dogradili stavbo Jugoslavije, države svobodnih Slovencev, Hrvatov in Srbov in tako ove-kovečili sedanji rod in dinastijo Karadjordjevičev.
Znali bomo to toliko bolj, ker imamo na čelu države sinu Zedinitelja ter bratranca Kralja Viteza.— Ker so umirali rodovi teh bratskih narodov za Jugoslavijo, bomo mirno in požrtvovalno z njima skupaj gradili in dogradili to stavbo, če prav je legel v grob prvi njen bojevnik.
S tem se mi Gorenjci poklanjamo spominu velikega pokojnika in pozdravljamo simbol še močnejše Jugoslavije, Nj. Vel, Kralja Petra 11. in prvega člana regeniskega sveta Nj. Vis. kneza Pavla.
Čuvajte Jugoslavijo" čuvali jo bomo!
Zakaj odklanjamo marksizem ?
Po »Slovencu« od 30. sept. 1.1. pri občujemo:
Germanski val, ki je pljuskal stolet -ja preko severne in severnovzhodne ire-je na našo slovensko zemljo, je bil za nas Slovence poleg svetovne vojne najhujši udarec, kar smo jih doživeli. Germanski val je žalil s strupom lepe, dobre in bogate slovenske obmejne kraje. To nam dokazuje danes ves severni obmejni pas od Prevalj do Maribora, to nam dokazujejo oni večji trgi in ona mesta, ki stoje ob važnih prometnih žilah in ki si jih je hotelo gerrnanstvo osvojiti.
Nemci, ki so hoteli ustvariti preko naše zemlje koridor do morja, so dobro vedeli, da bodo ponemčili naše ljudi le tedaj, če jim bodo iztrgali vero iz srca. Vedeli pa so, da morajo ljudstvu zato dati nek nadomestek. In ta nadomestek so našli v preteklem stoletju v svobodo-miselstvu in marksizmu. S svobodomi-selstvom so skušali pridobiti bogatejše in izobraženejše. In res se je našlo nekaj duš, ki so se dale zapeljati in prodati. To so bili tako zvani liberalci, ki so seveda po končani svetovni vojni slekli svoj plašč in ga zamenjali z novim.
Z marksizmom pa so skušali Nemci odtrgati našemu narodnemu telesu delavstvo. V neki meri se jim je to žalibog posrečilo. Še danes je marksizem zatočišče vseh protiverskih in zato tudi pro-tikatoliških elementov v Sloveniji. Pod okrilje marksizma se zateka vse kranjsko in štajersko nemčurstvo, ki spada v delavski sloj. Kdor danes pri nas dela za marksizem — dela proti slovenstvu, proti našim narodnim in ljudskim interesom« Marksizem trga našo zemljo iz naših rok. Pomagajo pa mu inozemski (zopet nemški) kapitalisti, ki pri nas snujejo svoje tovarne in v njih zaposlujejo inozemske uslužbence, ki imajo nalogo ubogi naš proletariat pripeljati v marksistične vode.
Na Štajerskem, kjer se je nemčurstvo že vgnezdilo, marksizem svojo pravo naravo tudi pokaže. Tam žvižga na vse, kar je slovenskega in s tem tudi katoliškega, tam še niso na pr. njegovi predstavniki nikdar spregovorili resne besede zoper inozemske uslužbence, ki odjedajo našim ljudem kruh. Pač pa so na Kranjskem nekoliko opreznejši. Tu svoje protislovenske barve ne pokažejo. Tu govore le o raju, ki ga bodo pripravili svojim ovčicam že na tem svetu. O narodnosti in veri pa kar lepo molče, čez par mesecev bodo začeli spodjedati na prav rafiniran način tudi vero in narodno zavest — in slovenskega delavstva ne bi bilo več, če bi seveda mi mirno gledali, da nas tujec v lastni hiši obglavi.
Borba za delavske pravice je marksistom samo maska. Zgodovina zadnjih par let je pokazala, da so predstavniki marksizma največje delavske pijavke. Vprašamo, v čem pa se razlikuje socialističen voditelj, ki poseduje svojo vilo v Berlinu, Parizu, pa tudi v Ljubljani in Mariboru, od svojih kapitalističnih sosedov, ki posedujejo enake vile?
Ali ni za socializem tudi to značilno, da je njegovo vodsho židovsko? Marksizem Je trajno ostal področje, kjer imajo odločilno besedo žjdje, kot pri kapitalistih in framasonih. Čistokrvni žirije so bili: Karl Mary, Lassalle, Otto Bauer, Seitz, Renner, Blum. Rosenfeld, TfockJ, Zmovjev, Radek, Litvinov, Kaginovič itd. Židje so vidna vez, simbol jo, dokaz duševnega in idejnega sorodstva med marksizmom jn kapitalizmom, dočim so jim framasonske lož« skupne delavnice. Kapitalisti ne napadajo fjfjov« čeprav 8Q ti voditelji marksizma, pa tudi marksizem ne napada zidov, čeprav so ti stebri kapitalizma.
Marksizem skuša seveda biti tudi
»znanstven' in kot znanost prodaja stare fraze, ki so tako nesodobne in tako nesmiselne, da so mogle komaj pred pol stoletja izgledati kot »znanstvene«. S to .znanostjo* se borijo večinoma blazirani sinovi iz buriujskih družin.
In tem lažiprerokom naj se proda naše slovensko delovno ljudstvo? Za to .vero" naj proda svoje slovenstvo in svoje katolištvo?
Ž-rtov kapitalistov smo se znali otresti, otresli se bomo tudi židovskih »delavskih voditeljev«, ki nastopajo pod naslovom   marksizma in socializma. —
Tako »Slovenec«.
Mi pa povemo še to, da so tudi na Kranjskem ie znani slučaji in da se ti slučaji že stopnjujejo, da marsisti uvajajo farško gorjo in se družijo z največjimi nasprotniki slovenstva, ter jih dejansko podpirajo. Pa naj bo še kdo — marksist.
Kam vodijo razmere kmeta?
V Hrašah je poročal na zboru absolventov kmetijskih šol tudi g. Zupan iz Nakla. Same številke so bile in te so več povedale kot film.
Nekatere priobčujemo že danes. Iz njih je razviden dejanski položaj našega kmeta.
Za se je dobilo
100 1 ali kg   pred vojno danes mleka 500      100 škat. vžigalic
fižola 35        12 kg sladkorja
666 266 kg cementa krompirja 275 50 šk. vžigalic detelje 640      200 kg železa
„ 26 6 m blaga
Gornja tabela nam pove, koliko blaga je prejel kmet pred vojno in kolik je padec kupne moči danes, če proda 100 litrov ali kg lastnih pridelkov.
Zelo je zanimiva tudi primerjava glede davkov. Predavatelj je navedel sledeče številke, ki jih je dobil v pogled na podlagi točnih in zanesljivih podatkov:
Plačani davki na posestvu v izmeri 27 ha. Izračunano v kmečke pridelke je za to posestvo plačal lastnik s sledečimi količinami blaga:
Pred vojno:	Po vojni:
1300	2400 1 mleka
2364	4800 kg krompirja
433	1200 kg fižola
81	300 kg detelje
325	600 kg goveje živine
	žive teže
Referent omenja, da velja ta primer za posestvo, za katero se plačuje samo zemljiški davek, in za občino, katere do-klade znašajo le 45 procentov.
Znani so očitki, Češ, da se kmet pritožuje le iz navade. To »navado« gornje, iz življenjske prakse vzete številke drugače potrjujejo in povedo. Da ne bi bilo treba komu računati, povemo gornje številke. Tudi sicer se rado govori, da kmet plačuje premalo davkov. Kdor ve, kaki so žulji, da se spravi skupaj navedene količine surovin za pla-čanje davkov in za nabavo potrebnega industrijskega blaga, ta bo ob teh številkah umolknil. Sicer pa se bomo z zadevo še pečali.
Kakšna hjnetshe zbornice lantiMiM
Vsltd mnogoštevilnih jn različnih predlogov || ustanovit*--- kmetijskih, oz. kmfKMh zborni?, ki prihajajo, v največ llu&jlh »? n.ikme4kih. krogpv, ču^i ppd piss.ni organizacija, kot točasno edino kmeiko-stanovsko zastopstvo v Dravski banovini, dolžnost, da v imenu svojih skoro 600 članov, praktično kmetujoCih absolventov kmetijskih šol, in v imenu vsega kmečkega stanu Dravske bano vine javno ugotovi, kakim in kar. rim pogojem bi morale nameravane kmečke zbornice ustrezati, da bi jih mogel kmečki stan smatrati kot svoje pravo stanovsko zastopstvo:
1 Kmečke zborn ce naj bi bile predvsem kmečko-stanovske, ne pa kmetij-sko-strokovne ustanove. Njih ustroj naj bi sličil ustroju Delavskih zbornic. Usta novile naj bi se ločene za vsako banovino, z osrednjo zbornico v Belgradu.
2. Zbornice naj bi tvorili kmečki zastopniki iz posameznih občin, izvoljeni potom direktne, tajne in enake volilne pravice, ter naj bi bile v svojem poslovanju avtonomne.
3. Aktivno in pasivno volilno pravico za volitve v kmečke zbornice naj bi imeli vsi oni, in izključno samo oni, ki se morejo smatrati kot kmetje po zakonski uredbi o zaščiti kmetov. Kmetijske šole in kmetijski uradi naj bi imeli v njih svoje zastopnike s posvetovalno pravico.
Prosimo pristojna oblastva, da to naše stališče vzamejo na znanje in ga upoštevajo; — vse liste, da to resolucijo na vidnem objavijo; vse tovariše kmete in vse kmečke organizacije v naši in drugih banovinah pa, da si to stališče osvojijo ter ga vedno in povsod zastopajo in uveljavljajo.
(Iz resolucij, sprejetih na zborovanju ZAKŠ v Smledniku dne 7. oktobra).
Kdor uporablja Henlco
lažje
in ceneje
Henko odloči vso umasanino in oo-strani madeže. S pranjem boste prej
«otovi, le s« poslužite prednosti, ki c«m JIH nudi Henko.
i
Henko za pranje in čiščenje
Podpore
brezposelnim delavkam tov. „Ika"
»Delavska politika« z dne 13. okt. se razburja nad podporami, ki so jih dobile delavke iz tovarne »Ika« za časa stavke. Vsota celokupnih podpor ne znaša nekaj nad Din 2000, kakor trdi gospod, ki se sprehaja po Kranju, v »Delavcu«, ampak točno Din 668675. Zelo skrbi dopisnika »Delavca«, koliko je žrtvovala organizacija iz svoje blagajne, v prepričanju, da od tam ni bilo nobene podpore. Da ne bo lovil ta gospod v zraku informacij, povemo, da je organizacija Jugoslovanske strokovne zveze iz lastnih sredstev dala 3800 Din in da so ostalo vsoto zbrali člani JSZ v Kranju. Zbirali so to vsoto pri trgovcih in tovarnarjih, pa tudi pri delavcih, kar pa je dopisnik očividno pozabil povedati. Zgodilo se je tudi, da je šel naš član zbirat tisti petek ob 2 tudi pred »Semperit«, trdno uverjen, da bo marksistično delavstvo v razumevanju težkega položaja delavstva iz »Ika« v svoji razredni zavednosti tudi nekoliko podprlo te delavke, če so to storili celo nedelavski sloji in prijatelji delavstva. Toda namesto tega so padale le zbadljive opazke. Vsekakor smo pričakovali pri marksističnem delavstvu več razredne zavednosti.
Kolikor mi je znano, je vse članstvo kranjske marksistične organizacije podprlo stavkujoče z okoli 10 dinarji, dočim je delavstvo JSZ posebno v nekaterih podjetjih sijajno dokazalo svojo delavsko zavednost.
»Delavec« piše tudi v zadnji Številki, da so dobile delavke podpore po 50 Din in pa morda še za vožnjo domov.
Gospoda kranjskega sprehajavca-vabim, da pride iskat informacije o podporah k meni. kjer bo iz blagajniške knjige lahko uvide!, da je le malo delavk, ki so dobile podporo samo po 50 Din; veČina je namreč prejela po 100 Din, najpotrebnejše tudi po 150 Din, razen tega je pa več delavk imelo tudi brezplačno hrano v Delavskem domu. Podpor pa nismo delili vsem enako, ampak po eksistenčnem položaju dtlavk in to v sporazumu s prizadetimi.
S pisarijo delavskega sprehajavca razen tega tudi našemu glasilu »Delavski pravici« ni bilo zadoščeno. V vsem članku ni niti besedice odgovora na članek v »Pravici«. Nikdo se seveda ne čudi, zakaj ne. Na drugi strani pa je spre-hajavec natvezel cele litanije o prosve-tarjih, krščanski ljubezni, pismarjih itd., seveda v smislu stare liberalne farške gonje.
K temu članku ugotavljam še sledeče:
1. Ni — JSZ — organizirala delavk s pritiskom, ampak so se dekleta sama spontano odločila za organizacijo.
2 Kljub temu, da so tudi marksisti vedeli za nameravano znižanje plač, ti niso storili niti koraka, da bi se to preprečilo. V dneh prve stavke, ko dekleta še niso bila organizirana, so samo j a d i -kovali o nepremišljenosti delavk in brez-upnosti položaja in nas celo svarili, naj se v zadevo preveč ne vtikamo, ker je nevarno in bi utegnili imeti še sitnosti. Ker smo se v zadevo vseeno vtikali in tako prvič in drugič z uvidevnostjo in preudarnostjo pripomogli delavstvu do uspeha, zato se sedaj jezi g. sprehajavec v »Delavcu«.
3. Gospod župnik ni samo rekel, da bo dal hrano v Delavskem domu brezposelnim Ikarcam za čas stavke, ampak je to tudi storil. Če bi to tudi šlo samo iz delavskega denarja, ali ni čisto pravilno, da gre spet za delavstvo? Dogaja se namreč drugod,  da gre samo delav-
ski denar večkrat tudi v čisto drugačne namene. Sicer pa se »Politika« sama izda, ker utemeljuje odklonitev podpor z bojaznijo, da bi se denar ne porabil za razbijanje marksistovskih shodov. Mi te prakse nimamo, drugim pa svobodna pot!
Gospoda   delavskega sprehajavca vprašam  končno še:  Kdaj  so  rdeči v Kranju še izvedli tako akcijo in kdaj so se delavci, ki so bili organizirani pri rdečih, izkazali tako zavedne in odločne, kakor so se izkazale delavke-članice JSZ v tovarni »Ika«? Saj so sprehajavcu gotovo znani primeri iz prejšnjih let v kranjskih tovarnah, ko je delavstvo zastavka-lo. Mogoče so mu znani tudi izidi teti žalostnih poglavij. Morda mu ne bo neznano, da kranjsko delavstvo vprav zaradi takih razočaranj danes ne zaupa več v delavsko organizacijo, da pa je vprav junaška in nezlomljiva borba delavk v tovarni »Ika«  zasijala kot žarek upanja v zboljšanje delavskih razmer in da se danes delavstvu  spet vrača zaupanje v organizacijo  —  pa ne  v organizacijo marksistov, ampak v Jugoslovansko strokovno zvezo, ki je že po nekaj mesečnem obstoju bojevala doslej v Kranju najhujšo delavsko borbo in ki ni pustila delavstva na cedilu. Vem, da kranjskega sprehajavca boli tak uspeh, ker se zaveda, da marksisti kljub 12 letnemu obstoju v Kranju, kljub mnogim priložnostim, ki so se jim nudile, take borbe še niso izvedli in da jih je stalo 10 let truda, preden so postavili kolektivno pogodbo v Semperitu, to pa v mnogo ugodnejših prilikah in ob veliko manjšem odporu, kakor ga delavstvo danes doživlja.
Od gospoda sprehajavca pa po vsem tem pričakujem nekoliko več objektivnosti in boljših informacij. Potem se mu tudi ne bo treba skrivati pod psevdonimom in se bomo lahko pogledali brez maske.
Tone Fajfar.
Tedenske nouice
Kranj o žalosti
Kakor hitro se je izvedelo v Kranju o strašni smrti našega pokojnega vladarja, se je Kranj zavil v žalne barve. Zavihrale so žalne zastave, organizacije so sklicale žalne seje, slike pokojnega kralja so se ovile v črnino, nešteti so izložbe spremenili v žalne in v njih namestili kraljeve slike in kipe, ovitimi z žalnimi znaki in žalno razsvetljavo sveč, v javnih lokalih je ponehala vsaka živahnost, pa tudi v javnem življenju so ponehale običajne borbe. Vse žaluje dostojno in v miru.
Kranjsko gospodarsko društvo
je imelo žalno sejo radi smrti blago-pokojnega kralja v soboto v hotelu »Jelen«. Seje se je udeležil cel odbor in vsi odseki, skupno 50 oseb. Žalni govor je imel predsednik g. Fock, o novem Kralju Petru II. pa g. dr. Sabothv. Pokojnemu so udeleženci vzkliknili stoje »Slava«, novemu kralju pa so obljubili udano zvestobo.
Gospodarsko društvo objavlja, da se skupna seja odbora in odsekov
ne vrši v soboto, temveč tekom prihodnjega tedna, o čemur se bodo člani posebej z vabili obvestili! Seja se bo vršila v prostorih hotela »Kranjski dvor«.
Kmetijska okrajna zadruga v Kranju je imela v ponedeljek žalno od-borovo sejo, na kateri je predsednik g. Lovro Novak v globoko čutečih besedah počastil spomin Najvišjega zaščitnika kmetov in zadružništva, blagopokojnega kralja Aleksandra I. Tudi član g. Janez Brodar je povdarjal, da moramo mi Slovenci kot kulturni narod in kot katoličani najstrožje obsojati zločinski čin, ki je bil izvršen nad naš m preljubljenim vladarjem.
Iz seje društva Jugosl. obrtnikov podružnica Kranj. Obrtniki so imeli v ponedeljek žalno sejo radi smrti Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Po žalni seji se je vršila redna seja, na kateri so določili dva delegata za u-deležbo pri pogrebu kralja v Belgradu, da zastopata kranjsko obrtništvo. Na tej seji so obrtniki razmišljali tudi o tem, da bi se postavil v Kranju primeren spomenik pokojnemu  kralju. — V zvezi z
Vzorni Izdelki, primerne cene In spretna reklama zagotovo obstoj In poslovni razmah.
vbnmift tednom od 1.— 8. XII., ki se bo vršil po celi državi, je bil napravljen sklep, da se tak teden priredi tudi v Kranju s sodelovanjem vseh obrtniških združenj, nakar se občinstvo že sedaj o-ozarja. Kakor ob priliki obrtnih razstav odo obrtniki tudi ob tej priliki pokazali popolno svojo solidarnost.
Žalna sej* Združenja borcev skupine Kranj, se je vršila dne 12. t. m. Odbor in članstvo sta nagovorila predsednik Češenj in tajnik Ham. Oba sta poveličevala zasluge pokojnega kralja — bojnega tovariša in vrhovnega poveljniška in obsodila zločin. Bojevniki so nato obljubili zvestobo novemu kralju in kraljevskemu domu. Po svečani žalni seji so se skupno udeležili pozdrava novega kralja in njegove matere kraljice na kolodvoru v Kranju, ki sta se ta večer vračala v domovino.
Sprejem Nj. Ve) kralja Petra II. In kraljice Marije ob povratku v domovino po žalostni smrtj Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na postaji v Kranju je dokazal, da je na strani kraljevskega doma ves Kranj. Številna množica je to izpričala in žalna dekoracija kolodvorskega poslopja je to misel še povdarila.
Spomenik kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Odbor borcev v Kranju je imel včeraj potem ko je po žalni službi božji položil trnjev venec na spomenik kralju Petru I. svojo sejo na kateri je soglasno sklenil, da postavi v Kranju sredi trga veličasten spomenik kralju Aleksandru L, ter bo v to svrho pričel takoj z zbiranjem darov. Vso slovensko javnost opozarjamo na ta vele-pomemben sklep.
Žalna seja. Na predvečer pogreba Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja — je imela tukajšnja Vincencijeva družba v župnišču žalno sejo. Vincencijeva družba obsoja strašni zločin, ki je končal življenje našega vitežkega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Zastopnice Vincencijeve družbe so na sres-kem načelstvu izrazile svoje globoko sožalje.
Kranjsko gospodarsko društvo
je po članih svojega odbora gg. Focka, dr. Šemrova in dr. Sabothvja 11. t. m. izrazilo na sreskem načelstvu in pri kr. banski upravi svojo bolest in sožalje povodom smrti našega Velikega kralja in so izjavili nsomejno zvestobo novemu kralju Petru II. in vsej dinastiji.
Izjavo sožalja so ob smrti svojega kralja podala na sreskem načelstvu po svojih zastopnikih obenem z izjavo zvestobe novemu kralju vsa kranjska katoliška društva, korporacije in ustanove s prošnjo, da se te izjave tolmačijo na merodajnih mestih.
Žalni dan delavstva Jug o češke
po Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Delavstvo Jugočeške je v znak žalosti na dan pogreba dne 18. t. m. mirovalo in je Ju-gočeška plačala celodnevno mezdo delavstvu v počastitev spomina blagopo-kojnega kralja Aleksandra I.
Izjave sožalja na sreskem načelstvu v Kranju so podale vse važnejše korporacije, uradi, podjetja, društva. Iz teh izjav je razvidno, kako Kranj obsoja zločinca, kako ljubi kraljevsko dinastijo in Jugoslavijo. Cel Kranj in okolica se je te dni zgrinjala v žalosti okoli predstavnika oblasti.
Himen. Poročila se je gdč. Bojana Slavec, hčerka poštnega upravitelja g. Slavca Ivana iz Kranja, s sod. pripr. g. Radenko Tesičem v Beogradu, nečakom generala g. Spasoje Tesiča in g. Srečko Tesiča, predsednika glavne kontrole v Beogradu, kumovala pa sta g. Protič Stanoje, šef kabineta predsednika glavne kontrole in g. Milan Arandjelovič, sodnik kasač, sodišča v Beogradu. Odličnemu paru iskreno častitamo!
Iz najboljšega slada in po navodilu župnika Kneippa je pripravljena sa-
mo Kathreirier Kneippove sjadna kava. Čuvajte se ponaredbl
Če Vale perilo ni čisto in belo kakor novo in se morda celo predčasno trga. potem gotovo ne perete z ZLATOROG-ovim MILOM. ZLATORO G-ovo MILO se izdeluj* iz najfinejših »irovin in ga odlikuje izredna izdatnost in čistilna moč. Poskusite samo enkrat prati z ZLATOROG-ovim MILOM, pa ne boste nikdar več rabili drugih pralnih sredstev. Priznali boste tudi Vi, kar jih trdi na tisoče in tisoče: »Le ZLATO ROG MILO da belo perilo!« V svojo lastno korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le ZLATOROG-ovo MILO!
Cerklje
Žalna seja »Boja" združenja bojevnikov v Cerkljah se je vršila v nedeljo radi kraljeve smrti. Ivan Keren je imel žalni govor. Nj. Vel. kralju Petru II. je bila poslana   udanostna brzojavka.
Obletnico znamenitih občinskih volitev smo obhajali 15. oktobra. Pa brez hrupa, je malo y spomin smo si poklicali dogodke tistih dni, da se stvar ne pozabi.
O delu, ki ga je moral izvršiti novi odbor v tem času, pa račun in obračun kdaj prihodnijč.
Razsvetljava Cerkelj kot središče občine je bila napovedana za četrtek.
Počitnice imajo kar naprej otroci zaloške šole. 150 otrok je pač težko u-čiti v eni šolski sobi, zato v Vahtarjevi hiši prezidava jo še drugo učilnico. Samo malo prej bi se bilo treba na to spomniti. Sploh pa bi se za slavni Zalog spodobilo malo boljše šolsko poslopje, kot je sedanje.
Psiček pravi: hov — bov — hov,
namreč na pogonu za divjačino, katere lov se je že začel preko širnih cerkljanskih polj. Otročad pa pravi joj — joj — joj, če preganja zajce cel dan za 5 Din in eno zemljo.
Kokra
Nesreča. Pri delu se je ponesrečil Šenk Franc iz Gornje Kokre. Težak hlod se je zvalil nanj tako nesrečno, da mu je pokvaril desno ramo, rebra in nogo. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico. Potrebna je operacija. Po nesreči je prizadeta tudi njegova družina, ki je zelo številna, ker ji manjka sedaj rednika Želimo skorajšnje okrevanje.
Besnica
Dvoje slavij bomo praznovali pri nas v nedeljo. Oboje bomo praznovali z veseljem, v kolikor v sedanjih državnih žalostnih razmerah radi smrti kralja smemo.
V nedeljo bo pri nas b i r m a in se nanjo dobro pripravljamo. Ta dan bo Besnica in besniška župnija dokazala, da ljubi svojega škofa in mu zagotovila udanost in pokorščino. Naši mali pa bodo — potrjeni v veri — jamstvo, da bo mladi slovenski rod čuval zaklade vere. Drugo, za našo župnijo nič manj pomembno slavje pa bo v tem, da proslavimo 40 letnico župnikovanja našega g. župnika Frančiška Seraf. Pokorna. G. duhovni svetnik, škofijski arhivar, znan zgodovinar, ki je spisal že mnogo zgodovinskih razprav in ki trenutno pri-občuje v Kranjskem zvonu zgodovino Kranja, je naš slavljenec ne samo kot ustanovitelj in prvi župnik Besnice, ampak tudi kot naš verski, kulturni in gospodarski delavec. Saj je to, gospod, ki se za kmeta žrtvuje. Vodi namreč našo hranilnico in je pred par leti sodeloval tudi pri napeljavi elektrike v Besnico ter seveda tudi drugod.
G. svetnik je bil rojen v Škofji Loki 20. IX. 1861., v mašnika je bil posvečen 10. Vil. 1887. Po odličnem delovanju drugod je g. svetnik prišel k nam kot prvi župnik in sedaj se z njim ra-dujemo 40 letnega požrtvovalnega in uspešnega dela. Nas še prav posebno veseli, da je g. svetnik kljub visoki sta-
rosti še vedno tako svež in bistrega duha. To nam daje upanje, da bomo deležni še mnogo sadov njegovega dela. G slavljencu častitamo in mu kličemo : še na mnoga leta v zdravju, delu in zadovoljstvu!
Šenčur
Žalobna svečanost povodom tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja nas je združila v solzah vseodpuščajoče ljubezni. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana se je v nedeljo poklonila njegovemu spominu. Po presunljivem uvodu sta imela župan g- Umnik Anton in šolski upravitelj g. Vlado Rape lepa žalna govora. Prikazala sta nam trpko usodo borca, ki je nosil težki križ mučenišlv* preko albanske Kalvarije; povedia nas dalje v veličino pohoda na okupirano ozemlje. Sinil j« dan Vstajenja! Bd je izpolnjen sladki sen davnih tisočletij, v katerih je grizel naš rod v obupu okove suženjstva. Junaški vodja mu je ovenčal trudno glavo z zmago in odrešenjem. In ko je naposled stal pred spomenikom mednarodnega miru in sporazumi, je o-mahnil od usodnega atentata v Mar-seilleu. Vsa teža preizkušenj, zedinjenje in mogočni amanet, ki ga je veliki pokojnik umirajoč govoril svojemu narodu »Čuvajte Jugoslavijo« ga ožarja s slavo večnega spomina. Vitez kralj je mrtev. A dosedanjo zvestobo prenesimo na mladega sina, novega kralja Nj. Vel. Petra II., vrednega naslednika vzvišene tradicije svojih nesmrtnih prednikov, — Turobno
Samo kratek čas!
Reklamne cene dežnikov
otroški dežnik z moderno kljuko
damski dežnik z lepo leseno kljuko
Modern damski dežnik z krasno celuloid kljuko. Boljše vrste D. 49"-
D. 59-
Krasen damski dežnik iz lepo črtastega temno modrega ali rujavega klota z moderno celuloid kljuko
0.7540
Višek elegance, moderni barvasti dežnik z krasno metalno kljuko (Krom) zadnja moda!
Damski svileni dežniki
Din 99--, 120-- 200"-
0. 33-
Velik moški dežnik z lepo les, kljuko
D. 39-
Krasni moški dežnik z lepo moderno _celuloid kljuko_
Moški dežnik z železno palico, trpežen Din 42*—. Najfinejši polsvilen dežnik Din 75, 85, 105, 125.
Velika izbira galoš, snešk in dežnih čevljev svetovne švedske tovarne „T r ® t o r n"
svečanost je poveličala godba gasilske čete, ki je napravila na vse navzoče silen vtis. Po svečani prisegi je bil pred-tan sofaini brzojav Nj. Vis. knez« Pavlu, nakar se je tuino-lepa, dostojanstvena manifestacija zaključila.
r>p
Tržič žaluje. Ves Tržič je v črnini, izložbe so izpremenjene v žalne in kraljeve slike ovite v črnino. Vse dovoljene organizacije in občinski odbor so imele žalne seje. Uredništvo in Šolarji nosijo žalne znake. Ljubelj pa je vedno poln obiskovalcev, ki se ozirajo na našo stran, ki žaluje.
Svetoletan procesija v nedelja j« bila prav veličastna, ker se jo je udeležila prav velika množica.
Kamnih
Žalna zastava na Brani je zapla-polala v nedeljo, številni turisti in lovci so počastili z njo spomin na velikega prijatelja tukajšnjih planin in lovišč, pokojnega kralja. Iz ravnine se zastava ob lepem vremenu lepo vidi in stalno vzbuja spomine na našega najvišjega gosta.
Kip Kristusa Kralja smo blagoslovili na Galerijah nad romantično sotesko Bistrice v spomin dograditve važne nove ceste v Bistrico, Denar so zbrali sami delavci, ki so gradili to cesto. Blagoslovitev je bila združena s sv. mašo. S cesto in kipom smo hoteli razveseliti tudi najznamenitejšega obiskovalca planin, kralja Aleksandra, a žal mu ni dano, da bi se kdaj vozil po že skoraj dograjeni cesti.
Leie
Slovo. G. šolski upravitelj Kristan se je poslovil od nas. Ko je prišel k nam, ga je čakalo težko delo, a po njegovem šestletnem trudapolnem delu je postala šola kras vsaj far!. Kot občinski tajnik je užil dosti grenkih uric. Ko je nastopil nov občinski odbor, je moral tajništvo zapustiti, toda kmalu se je izkazalo za potrebno, da so ga morali spet poklicati na pomoč. Doživljal je lažne ovadbe in sramotna sumničenja, ki ne bodo smela ostati nekaznovana. Ob odhodu kličemo g. upravitelju: Več uspeha in ne tako sovražnih ljudi, kakor so bili pri nas! Blagor tistim, ki trpijo preganjanje zavoljo pravice. Belokranjcem pa častitamo, da dobe tako vzornega in odlično ocenjenega šolnika.
I gkj f*\ pristno,   po konkurenčni
W 1 mm %0 ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ul. 11
Gospodarstvo
Gorenjsko živinorejsko zadružništvo. Kot je javno znano, gorenjske živinorejske zadruge zelo dolgo niso dobile izplačane obljubljene podpore. Izplačilo so zavlekle najrazličnejše intrige nasprotnikov zadružništva. Te zadruge bi bile radi tega prisiljene likvidirati. Tudi zveza teh zadrug bi morala likvidirati. Gotovi krogi, ki so nasprotniki svobodnega zadružništva, pa so izposlovali, da se je ustanovila — sicer samo na papirju — nova zveza teh korporacij, toda ne zadrug, ampak društev. Kakor smo se pa informirali, obsega ta zveza le nekaj prejšnjih zadrug in še te niso prisegle, da bi ostale stalno v taki zvezi, vse ostale zadruge pa se branijo iti v zvezo društev. Ko smo poizvedovali za vzroke, utemeljujejo ti zadružniki svoje odklonilno stališče s tem, da hočejo kot zadružniki ostati svobodni in si — če treba — sami pomagati v zadružnem duhu. Torej branijo še zadruge zadružno načelo, katero jim je mnogo bolj ukoreninjeno, kot pa načelo društev. Pri vsem tem pa nič manj zadružniki ne povdarjajo tega, da so znali sami delati, da so tudi nekaj napravili. Povedo pa tudi to, da so se pri njih učili posamezniki, ki bi sedaj radi svobodnemu zadružništvu — v obliki novih društev — komandirali. Zadružniki pa se raje pogovore, kot pa puste komandirati. Pa tudi komandi bi se radi pokorili, če bi bila prava. Komanda
WfT   Vplivni ljudski Usti podpirajo stremljenja delavnih rok. ~WI
80
pa, ki bi zahtevala le pisarjenje in ne praktičnega dela, se pa pri zadružnikih ne bi priznavala kot prava. Pravijo tudi, da gospod in kmet zadružnik ne bi mogla iti skupaj radi tega, ker pri enem je nekaj naučene teorije, pri drugem pa praksa. Šla pa bi skupaj, če bi gospodje, ki bi radi komandirali, poznali dovolj tudi prakso. Taka mnenja in še hujša smo slišali. Da branimo svobodno zadružništvo pred invazijo nezadružnikov, vsaj ta mnenja priobčujemo. S tem seveda ne mislimo apelirati na rušilce zadružništva. To bi bilo le preveč čudno, kajti ti krogi so včasih tudi zadružništvo zagovarjali. Pač pa bi bilo prav, da bi zadevo zasledovali višji zadružni krogi in oblasti, ki so po zakonu dolžne zadruge ščititi in jih podpirati, da bi ti krogi napravili red, pa če treba tudi tako, da se posameznim osebam odvzame moč razdiranja in se jim zapove (če se dogovoriti ne da) — graditi. Povemo pa znova, da bomo razvoj še zasledovali in v interesu svobodnega zadružništva objavljali, kar bomo smatrali, da je v korist kmetijstva.
Prejeli smo in objavljamo:
Kmetijsko berilo, I. del. »Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino« je izdalo knjigo »Kmetijsko berilo I. del«. Razdeljena je na sedem poglavij najvažnejših strok kmetijstva v Dravski banovini. Sodelovalo je 14 strokovnjakov, ki so prispevali z najaktualnejšimi sestavki tičočih se položaja sedanjega kmetijskega gospodarstva. Tu najdeš navodila iz poljedeljstva, travni-štva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva in tudi zadružništva. Imena spisateljev poučijo važnost vsebine, da zasluži knjiga najlepše priporočilo in priznanje. Gotovo bodo naši gospodarji radi segali po nji, rada jo bo čitala kme-tska mladina, Šolam, in strokovnjakom pa bo s pridom služila kot učilo. Knjiga obsega 110 strani s 15 slikami. Cena iste bo naknadno sporočena. Knjigo toplo priporočamo posebno učiteljstvu.
Opazka uredništva: Ob priliki bomo priobčili še ceno te knjige).
Mali oglasi
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je6 D.
Nagrobne okvirje, cementne ograje, cementne strešnike, mejnike itd. izdeluje Janez Razpet, Bistrica 22, p. Poamvzje. Postrežba točna in solidna. Cene nizke.
Otomane. divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča deia Vam nudi najceneje t*r se priporoča Viktor Tonejc tapetnik.v hiši g. F. Ažmana.
Slatki mošt se,o"""ani
Lukež, Glavni trg, Kran)
Za šolo in jesen!
Gojzarje in nepremočljive čevlje dobite le pri znani domači tvrdki
Fr. Strniša, Kranj
Pred nakupom si oglejte našo veliko zalogo. Prepričali se boste o nizkih cenah. Spreje majo se tudi popravila.
Trpežno delo naših domačih krojačev in nizke cene
Izdelki tvrdkc Jazbec nadkrilju-jejo obleke, izdelane v tovarnah. Mnogi so se o tem že prepričali. Različna oblačila na izbiro:
Damski plašči od 180 Din dalje. Moške hlače po 38 Din
Moški površniki 240 Din
in nešteto drugih
iredmetov po kon-urenčni ceni. Raznovrstno blago za obleke na izbiro.   Klobuki po tovarniških cenah. — Priporoča se
Albin Jazbec, Kranj 100
Oglejte si našo zalogo!
Pozor!
Prepričajte se o nizkih cenah!
mi smo najcenejši!
Največjo izbiro za moške suknje, površnike, moške obleke in (Jamske plašče Vam nudi po najnižjih cenah stara renomirana tvrdka
Manufakt. zaloga Logar & Kalan lastnik Srečko Vidmar - KRANJ
Ne zamudite ugodne prilike!
POZOR!
Varčni gospodarji in gospodinje!
Ali sc ne veste, da porabite mnogo več kuriva, ako ni vaša peč strokovno izdelana. Mnogo stroškov si prihranite prav v tem. kakšna je peč. Teiko vam je za vsak dinar, ki ga p> rabite. Toplo sobo si želite pnzimi, ali to vain je spd težko, ker se peč ne segreje tako hitro. Še je čas — popravite napako. Popravite peč po stokovnjaku V teku ene zime si prihranite mnogo. Vsa ptčarska dela in popravila sprejema znana domača tvrdka
Vinko Oselji, Kranj
Kokr. predm. (poleg gimnazije)
Pozor 1 Lastni izdelki 1
Ponovno
Priznano močno blago !
znižane cene!
Vsakovrstne pletene jopce, nogavice in druge volnene izdelke za odrasle in otročje v najnovejših vzorcih kupite najboljše ter najceneje iz prve roke pri
JOŠkO ŠpenkO, Kranj Glavni tr. 151
Izdelovanje vsakovrstnih pletenin in nogavic Postrežba solidna I Prepričajte se osebno !
StarejSe vzorce odprodajam po lastni cenil
7i 1141*21 i se tcžko prebudite, — iLJLUI O) zato si budilko pri B. Rangusu kupite. Solidno Vas postreže prva zlatarska delavnica na Gorenjskem. Ženini in neveste, prepričajte se pred nakupom. Kupujem staro zlato in srebro.
Za jesen in zimo!
Vsak potrebuje res dobre čevlje-Preden se odločite za nakup, oglejte si našo veliko zalogo, — brez obveznosti za nakup. Prepričali se boste v ceni in kvaliteti. Imamo v zalogi vse vrste čevljev: elegantne, za stiapac, turi-stiko in šport. — Priporoča se trgovina
„«J a d i* a n"
Kranj, Glavni trg
Knjigarna Jurija"
Kranj, Glavni trg
se priporoča za nakup §o3*kih Itnjitf
in drugih potrebščin.
Nizke cenel Solidna postrežba!
Kmetijska okrajna zadruga v Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol  in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, rnoko,   motorje   in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Kmetovalci, bodite člani te zadruge 1
Gorenjske mlekarske zadruge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu  mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah!
Usnjarska in Čevljarska zadruga
Runo'
r.?.?o. 5. v Jrf/ču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas!
PETER MAJDIČ, „Merkur" - Kranj
Veletrgovina železnine, tovarniška zaloga »Salonita« škrilja in cementnih cevi.
Nudi vse kmetijsko orodje, vse orodje za raznovrstne obrti, stavbne predmete, pohištveno in stavbno okovje. Vsakovrstna posoda po priznano nizkih cenah! Pridite in se prepričajte I
3B
BE
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po  dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez nap o v e d i.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhcrnik.
4334