Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izven avstrijsko dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — • Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne-
zaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v pouk In zabavo,
v Poziv na Slovenee! St. Iij v vedno večji nevarnosti.
Politični nasprotniki delajo na vse mogoče načine, da bi potisnili slovensko mjejo prek St. Ilja v Slov. goricah na jug do Maribora in do Drave. Nobeno sredstvo jim ni preostudno, samo da dosežejo svoj cilj. Začeli so delo, ki je povzročilo celo v nemških konservativnih krogih, ki pa v zadnjem času nam niso nič manj nasprotni v narodnem oziru, veliko nevoljo. Pošiljajo v šentiljsko občino samo pruske n/a^eljnike — protestante. Ttrebaje pazljivega in vstrajnega dela nasproti takim nakanam. Poziv-Ijemo v prvi vrsti šentiljsko občino in pa St. II j-čane, ki še imajo v srcu nekoliko ljubezni do lastne grude, da ne oddajo ne pedi zemlje tem tujcem. Naprosimo jih, da nam takoj naznanijo, če hoče kaieri domačin prodati sv jo je posestvo, in nam javijo, če je mogoče kupiti kako drugo domačijo. Slovenske rodoljube po širni Sloveniji pa prosimo, da sk£be za to, da si tisti Slovenci, ki želijo nakupiti na tujem posestva, izberejo ravno ta kraj za svojo novo domovino.
Bratje Kranjci! ki si hočete urediti novo gospodarstvo in si ustanoviti dobro ognjišče, zglasite se! Zemlja je tukaj rodovitna, ki bode donašala dovolj doho!'likov; vi pa bodete pravi obmejni stražniki, neustrašeni bojevniki za narodne svetinje. Na resno delo! Prosimo tiste, ki bi se hoteli naseliti v St. Ilju in nad Mariborom, da se zglase v urefd-ništvu „Slo|v. Gospodarja", ki hoče voditi to akcijo. Druge liste pa prosimo, da nas podpirajo z objavo naših pozivov v tej zadevi.
Kmetje na graškem vseučilišču.
Kmetje na,graškem vseučilišču! Ta klic odmeva ne samo po Avstriji, ampati po celem izobraženem svetu. Liberalci se penijo od jeze, kol izgovarjajo te besede, krščansko ljudstvo pa jih izgovarja s ponosom. Občuduje vrle nemške katoliške kmete, ki so,Šli branit na graško univerzo (vseuči-
' • -	»■ - - . ♦	•_-m- «r	:	____
Podlistek.
Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Štajerskem.
Gabriel Majcen, palje.]
Beseda Slovenca, kot sužnja, ni veljala nič, zato tudi pred sodni jo revež ni našel milosti. Ni se sam mogel zagovarjati, mogel je to storiti le kiak svobodnik, če Je hotel. Zato pa se je največkrat razsodilo s takozvano božjo sodbo; obsojenec je n. pr. moral položiti goio roko na razbeljeno železo; ako je rana recimo v treh dneh zaoelila, bil je spoznan nedolžnim, sicer ne. Vhrhu tega je sužnje sodilo drugo sodišče nego svobodne in tudi po drugi1-načelih. Tudi so se sužnji drugače kaznovali negO gospoda; gospoda le z denarnimi globami in v skrajnosti z izgubo svobode, sužnji z zaporom, pretepanjem, z raznovrstnim mučenjem in s smrtjo.
Skratka, suženj se ni smatral za človeka, ampak z živino vred za bitje, ki je zgolj za delo, h kateremu se je priganjal z hičem, palico ali šibami. Ker je Nemcem Slovenec bil suženj, jp v tem Basu beseda „Slave", ki so jo Nemci rajši izgovarjali „Sklave", dobila pomen „suženj", v kateri obliki ga ima še danes.
Na duhovniški zemlji se je Slovencem godilo bolje; zato je tedaj nastala prislovica: Pod duhovno gosposko je dobro biti.
Današnja
lišče) svoje sinove dijake pred napadi od surovega liberalnega diijaštva.
Liberalec, naj si bo mlad ali star, nemški ali slovenski, je nestrpen do drugo mislečih. To svjojo nestrpnost kaže tudi s surovo silo, kjer ima moč, kje* je nima, pa z zmerjanjem in zalbavljanjem. Nemški liberalni dijaki v^ Gradcu so1 že mnogokrat dc krvavega natepli katoliške svoje tovariše. Našli so pri nekaterih proiesorjih dosledne zagovornike. Letos pa je nemško-liberalna nestrpnost dorastla do vrhunca, in enkrat so že s silo zabranili, da katoliški mož, ki je,dovršil svoje študije, ni mogel biti promoviran (povišan) na čast doktorja. Mladi liberalci niso dopustili, da bi se tudi katoliški dijaki smeli .Qb takih prilikahv pokazati v svojih študentov-skih nošah, kfekor so takšne pri nemških dijakih v navadi. Nočejo jimf pripoznati dijaških noš, češ, vi nimate kot katoliški dijaki istih pravic ko -oni,, vi ste manj vredni.
Časniki katoliških nemških kmetov so že večkrat opozarjali, da pridejo šarili varovat katoliških dijakov, c.če bodo liberalci tako predrzni. In kmet drži svojo besedo točno, ako jo da! Zadnjo soboto dne 16. maja bi moral zopet biti promoviran katoliško nemški dijak Aldrian doktorjem prava. Od 200 do 3-00 katoliških nemških kmetov je prišlo ob te] priliki v Gradec, da, so pričfe visoke slovesnosti svojega somišljenika, .'in ako bi bilo treba, da so mu tudi v pomoč proti liberalcem. In! zadnje jej bilo treba!
Kmete so spremljali državni in deželni poslanci Hagenhofer, v.Huber in , Vagner. Ko so prišli pred vrata,fvseučilišča, sprejela jih je tamkaj libe-ralno-dijaška tolpa s kričanjem, psovanjem in zmerjanjem. Tudi slovenski liberalni dijaki so se udeleževali tega pouličnega, ialjotskega dejanja. Rjuli so nad kmeti, J ki jim vzdržujejo visoko šoto. Kmetje so hoteli vstop v vseučilišče, da so prisotni pri slovesnosti. Toda liberalni dijaki so jim ga zabranili. Prišel jim je na pomoč tudi rektor (ravnatelj) visoke šole, ki je jstotako kmetom branil vstop. En profesor je kričal z nadstropja dol nad kmete. Začel se je pretep/ Na obeh straneh so padali udarci z dežniki,; palicami in pestmi. V >tem trenot-ku i je razglasil rektor, da katoliški dijak Aldrian danes sploh ne bo promoviran doktorjem. Kmetje so se vrnili v mesto. Liberalni dijaki so-za njimi kričali, zmerjali ter peli zasmehovalne pesmi. Odlikovali so se med sriatootilci kmetov slovenski liberalni dijaki!
Opisali smo ta dogodek, da zvedo naši kmetje, kako se obnašajo liberalni profesorji in'/dijaki proti njihovim nemškim sobratom. Liberalec, in v tem niso nič boljši tudi slovenski liberalci, zaničuje kmete, iz vse svoje duše, prilizuje* se mu> le, kadar potrebuje kmeta, kakor recimo pri volitvah.
Nesramno pa je tudi početje liberalnega slovenskega dijaštva ob tej, priliki. Večinomja so kmečki' sinovi, a v Gradcu gredo proti sobratom svojih očetov, da jih zasramujejo. Pridružujejo se v izgredih, kaftar se gre proti kmetom, nemškim liberalnim dijakom, od katerih dobivajo zaradi svoje, narodnostni tolikokrat batine, pridružujejo se onim, ki jih le kot neljube goste poleg sebe, tijpe in jih smatrajo i kot manj vredne. Fej takimi slovenskim dijakom ! Grdo je, da ližejo po pasje ponižno pete sivo-jim, nemškim tlačiteljem, da lazijo 4a njimi kot prilizujoči se sužnji, da pozabljajo na dobljene batine in se oskrunjajoč svojo narodno čast vsiljujejo oholim nemškim liberalcem. Sramjbta takim slovenskim petolizcem!
Državni zbor.
V- seji dne 15. maja se jo nadaljevala stvarna razprava o zvišanju domobranskih rekkiutov. Toda za razpravo ni bilo po razburljivem glasovanju zadnjo sredo, ko se je priznala predlogu nujnost le s par' glalsovi nad dvetretjinsko večino, nobenega zanimanja. Ko se je razprava končala, se je predlog brez glasovanja, ker je vladen, odkazal vojnemu odseku.
Potem je prišel na "dinevni red predlog Kolovratov, da se dovoljuje podpora rodbinam namest-nih rezervistov in invalidov. Najprej se je razpravljalo .o nujnosti, o koji se bo glia^ovalo v pondeljek dne 18. t. m..
Poslanci S. K. Z. so v tej seji vložili mnogoštevilne peticije (prošnje) na državno zbornico.
Dr. Benkovič je vložil proti odprtju srbske meje peticdje iz krajev: Trbovlje, Rajhenburg, Stv. Rupert nad Laškim.
Dr. Korošec je vložil proti odprtju srbske meje peticije iz krajev: Sv. Peter v Medv.i selu, Ptuj, Sv. Križ tik Slatine, Zitiika, VSransko, Pameče, Razborje, Stari trg, St. Ilj pod Turjakom, Podčetrtek, Imeno. Za spremenitev šolskega zakona pe-tidijo iz Sv. Petra v Medv. selu. Iz istega kraja
Vladajoči jezik, to je jezik gospode, je bil nemški ; zato je lažje izhajal otai suženj, ki se ga je priučil in posluževal; vsled tega se je mnogo Slovencev raznarodilo.
Karol Veliki je leta 814. umrl. Zemljišča sd še tudi oddajali njegovi nasledniki in tudi Slovence držali dovolj trdno, vendar je vladna moč za 100 let oslabela. To so porabili Slovenci na Ogrskem in Slovani, bivajoči severno od njih, ki so tudi nosili frankofviski jarem, da se ga otresejo. Začetnik temu gibanju je bil moravski knez Mojmir in res se je ustanovila takozvana Velikomoravska slovanska država, ki ni pripoznavala nadoblasti irankov-ske. Pred Mojmirom je moral neki slovaški knez imenom Pribina, bežati in je pritekel k' Frankom. Frankovski kralj mu je podaril deželo, ki je ležala deloma v Slovenskih goricah, deloma na Ogrskem. Glavno mesto ji je bil Blato grad blizo Blatnega jezera; tudi Radgona, in Ptuj sta spadala v to deželo. Gorotan je ostal pri Nemcih.
To nam je treba vedeti, ker i se hočemo dotakniti legende, ki se v Jarenini in bližnjih krajih pripoveduje o sv. Cirilu in Metodu. Legenda pravi, da da sta sveta brata na potu v Rim po Slovenskem Stajerju oznanjevala božjo besedo, prenočila in ma-ševala v Jarenini, kakor tudi maševala pri Sv. Benediktu. Ker si to pripoveduje priprosto ljudstvo, in je, v kolikor se življenje svetih bratov zdaj pozna, vse, kar se pripoveduje, bilo > mogoče, je verjetno, da legenda sega res v one ,čase nazaj in poroča golo istino. Navedeno se je moglo zgoditi na prvem potovanju v Rim, ker sta se le tega udeležila oba brata; to je bilo 867; Ciril se,iz Rima ni več vrnil. Na potu iz Velike Moravske sta se, kakor jo dokazano, delj časa mudila v Blatogradu. Naravno
je, da sta od tod ubrala najkrajšo, najboljšo in pa pred vsem najvarnejšo pot v Italijo, in to je bila ona prej opisana, tedaj še dovolj dobra rimska cesta, ki je držala;na Radgono in preko Slovenskih' goric na Ptuj in na Celje. Da sta pa sv. brala prišla v Jarenino,, si razlagam tako: delokrog onega duhovnika, ki je za navadno 1?ržčas bival v Jar renini, je segal do omenjane rimske ceste ali še črez njo; saj je ozemlje sedanje trojičke župnije se potem, ko se je ustanovila jareninska župnija, vzela k njej. In tako se mi zdi prav naravno, da je jar reninski duhovnik blagovestnika na potu pozdravil in povabil k svoji cerkvi. Pri Sv. Benediktu pa je takrat tudi že stala cerkev, > saj se je bila postavila 1. 853.
Koncem 9. stoletja prihrujejo iz Azije Madžari in se naselijo v današnji Ogrski. Tudi Madžari so bili tak narod kakor Huni in Obri in hoteli živeti le o ropu. Toda sčasoma- so jim Nemci vendar vzeli pogum, napadati v velikih vojskah zahodne dežele. Ko so Madžari bili užugani, je nemški pritisk postal zopet huji.
V naši dobi pa je Jarenina tudi prišla k Štajerski in Štajerska pod vlado Habsburško. Kako i se je to zgodilo? Okoli 1000 se je Gorotan odločil tod Bavarske, povzdignil v vojvodino (Koroško), postavil pod posebnega vojvodo in razdelil v grofije. Grofija, h k,oji je, spadala Jarenina, je ležala na levem in' desnem bregu Drave in se imenovala „¡Marka ob Dravi." Na čelu ji je bil takozvani „mark-graf ali mejni grof: sedež mu je bil grad „Mark-burg* na Piramidnem hribu pri sedanjem Mariboru. Marka je bila zopet razdeljena v manjša ozemlja, ki so zopet bila pod nemškimi grofi, oziroma pleme-nitaši. Ozemlja teh plemičev »so sčasoma postala
¿toTilka i»ia „G-ospodarske Novice" Isot prilopro-
Se peticije za podporo zadružništva, zavarovanje in za sestavo davčnih cenilnih komisij.
Pišek proti odprtju mej iz: Konjic, Sv. Ku-nigunde ■ na Pohorju, Hoč, Hajdina.
Roškar proti odprtju mej Hz krajev: Križevci, Mozirje. Za starostno zavarovanje iz kraja: St. Ilj y Slov., gor.
Druge došle peticije je poslanec Roškar vložil
že pretekli teden, kakor smo poročali.
■» »
*
V	pondelj^ek dne 18. t. m. ^e je začela seja ob 3. uri popoldne.
Poslanei Pišek in tovariši so stavili nujni prddlog, da naj država hitro pricto na pomoč po-gorelcem v Bukovcih, kjer je dne 15. t. m. upepelil grozoviti ogenj osmim posestnikom poslopja in imetje. Poslanci ,Slovanskega kluba so bili v imenu kmetov naprošeni, da storijo za nje potrebne korake.
Poljski prosti socialist Bredter je stavil predlog, da se seja prekine in za 6. uro zvečer skliče izredna seja, v kateri se naj razpravlja o dogodkih na vseučiliščih, osobito v Gradcu. Ker je v začetku pondeljkovih sej navadno le malo poslancev navzočih, mislili so liberalci, da dobijo večino za Brei-terjev predlog. Toda spodletelo jim je, predlog je bil odklonjen.
Potem se je nadaljevala razprava o podpori rezervistom in invalidom.
Predlog za podporo rezervistom in invalidom
je poslanska zbornica soglasno sprejela.
» *
*
Pri nujnem predlogu Seliraifela za podporo vinogradnikom se je oglasil k besedi tudi poslanec dr. Korošec. Izvajal je v svojem goivtoru, kako stoje vingradniške razmere na jugu, osobito na Sp. Štajerskem. Zahteval je brezobrestna posojila za opustošene vinograde v večji meri, nego dosedlaj, odpis starih brezobrestnih posojil in odgoditev vra-čevanja, zahtevali več strokovnega pouka v vinogradništvu, posebno v vinogradniškem zadružništvu, nižje cene za galico in žveplo, stavbo uzornih kleti, vinski zakon za Ogrsko ter slovenske kletarske inšpektorje.
V	imenu Slovencev je govoril še tudi zelo stvarno in poučno dr. Hočevar. Tudi dr. Ploj se je oglasil in v lepi slogi s celjskim Markhlom, hvalil deželo, koliko da stori za vinogradnike.
Dr.: Korošec je potem §e enkrat povzel besedo ter popravil izvajanja Markhlova — in s tem seveda tudi Plojelva — ter\pribil tudi dejstvo, da se pri razdeljevanju trt iz javnih trsnic proti gospodi drugače ravna kakor proti kmečkim, posebno majhnim posestnikom.
* *
Poljedelski minister dr. Ebfenhoch je med drugim odgovarjal tudi na. izvajanja dr. Koroščeva ter omenil, da ima Ogrska že izdelan načrt za vinski z a k o n, ki je celo mnogo strožji nego naš avstrijskli. S tem bo našim vinogradnikom zelo mnogo pomagano in klevetanje Narodne stranke in liberalnih listov, da so na§i poslanci z glasovanjem za nagodbo škodovali kmetu, bo začelo tudi liberalcem samim presedati.
Politični ogled.
Mala politična naznanila.
Dne 14. maja: Danes se je z velikim sijajem otvorila velika češka jubilejna razstava ob navzočnosti nadvojvod Karola Franca Jožefa in Fr. Ferdinanda, — Predsednik državnega zbora, dr.
dedna od očeta na sina, če tega ni bilo, ,na sorodnika,, in vsak grof, oziroma plemič, si je zdaj prizadeval, kolikor mogoče ozemlja spraviti pod svojo oblast, ker si je s tem zvišal dohodke, moč in čast. Tako je ves gornji in spodnji Stajer bil prišel pod vlado nekih i grofov, ki so jim rekali Travngavci. Tudi v marki ob Dravi j)e tedaj vladal neki sorodnik imenovanih grofov, in ta je po smrti marko zapustil onemu Travngavcu, ki je imel gornji in srednji Stajer. Tako, so zdaj bili ti trije deli naše dežele združeni ter se zvali Štajersko, in tako je tudi Jarenina prišla k Štajerski. Mejni grof štajerski je bil podložen bavarskemu vojvodi; 1180 pa se je Štajerska od Bavarske odcepila in povzdignila v posebno vojvodino, podložno neposredno nemškemu cesarju. 1192 umre zadnji Travngavec moškega rodu in. vojvodino Štajersko dobi po testamentu vojvoda avstrijski, kojega dežela je ležala v sedanjem Gornjem in Spodnjem Avstrijskem in se zvala Avstrija; bil je novi vojvoda rodu Babenbergovcev. Štajerska je bila prva dežela, ki je pristopila k ¡Avstriji ter povečala jedro sedjajije veledržave. 1246 umre zadnji Babenbergovec. Štajersko je cesar dal upravljati po namestnikih, ali dežela je čutila, da je brez pravega vladarja. Močnejši, zlasti plemiči, so se polaščevali imetja slabejših in tirjali desetino in davke, do kojih niso imeli pravice. Da se zopet naredi red v deželi, je gosposka izvolila češkega kraljeviča Otokarja za vojvodo, ki jo je pa že črez eno leto moral odstopiti Madžarom. Toda Štajerci z madžarsko vlado nismo bili zadovoljni in deželo zopet ponudili Otokarju, ki jo je, premagavši Madžare, tudi dobil.
.(Dalje prihodnjič.)
Weiskirchner, je odklonil od nemškega cesarja mu podeljeni pruski kronski red III. razreda ter red po- j s?al nemškemu poslaništvu nazaj. Red je prenizek j za predsednika državnega zbora. — Na zagrebškem ! vseučilišču je vzelo dosedaj 1079 dijakov odpustnice. !
Dne 15. maja: Cesar se tudi letos osebno udeleži jesenskih manevrov, ki bodo meseca septembra. — Cesar bo obiskal praško razstavo meseca junija in bo ostal tam tri dni. — Ogrski minister Košut snuje novo stranko, koje program je baje cesar že potrdil. — Siri se vest, da je afganistanski emir umorjen.
Dne 10. maja: Na Moravskem nameravajo ustanoviti „Ciril-Metodovo akademijo". Avstrijski slovanski duhovniki bodo lahko napravili tam doktorat. — - Cesar je sprejel dantis 'dopoldne v posebni avdijenci francoskega poslanika Robierja. Robier je čestital cesarju k jubileju v imenu cesarske vlade in predsednika. — Delegacije bodo sklicane še-le na jesen, kar imata sedaj avstrijski in ogrski državni zbor preveč posla. — V Haukavu na Kitajskem se je uprlo 5000 delavcev, takozva.ni'h kulijev, ki so oploaili trgovine. Iz Vrhana so došli vojaki, ki pa še niso mogli napraviti miru.
Dne 17. maja: Danes dopoldne se je vršilo pod predsedstvom zunanjega ministra Aehren-thala ministrsko posvetovanje, da se določi skupni proračun. — Deželna zveza čeških trgovskih društev sklicuje na 7. in 8. junija shod slovanskih trgovcev iz vseh slovanskih dežel v Pragi. — V dalmatinskem mestu Dubrovniku se je vršil danes dopoldne pod milim nebom velikanski protestni shod proti madjarski strahovladi.
Dne 18. maja: Cesar je zopet zbolel na lahkem nahodu. Zato so bile danes odpovedane vse splošne avdijence. — V Inomostu je prišlo včeraj do velikih pouličnih izgredov, radi česar se je moralo vseučilišče zatvoriti. — Včerajšnje ministrsko posvetovanje ni imelo nobenega uspeha, ker se ni doseglo sporaizumljenja niti glede sklicanja delegacij niti v vprašanju zvišanja častniških plač. — Mati morilca gališkega namestnika je izpuščena iz zapora, ker ne verjame preiskovalni sodnik njenim izjavam, da je nagovorila svojega sina, naj namestnika umori.
Dne 19. maja: Predsednik avstrijske delegacije dr. Fuchs je povabil člane avstrijske delegacije za petek k pogovoru. Gre se za povišanje častniških plač in sklicanje delegacij. — Na dunajskem tehniškem vseučilišču so dianes zopet napadli svobodomiselni dijaki katoliške in prišlo je do hudih pretepov. — V Petrognadu na Ruskem so zaprli 60 dijakov in dijakinj. Odkrili so dalekosežno zaroto.
Razne novice.
*	Odlikovanje. C. g. Anton Sijanec, župnik v St. Juriju v Slov. gor., je imenovan kn. šk. i lavan-tinskim duhovnim svetovalcem.
*	Slovenski kmečki zvezi je daroval preč. g. dekan Hrastelj v Konjicah mesto venoa na grob župnika Lednika 10 K. Rodoljubi, posnemajte!
*	S. K. S. Z. za Štajersko so darovali gg.: Franc Koser, Juršinci, v spomin cesarjevega jubileja 1 K; Katinka Blumer, Trst, 2 K. Rodoljubi, rodoljubkinje, spomnite se ob vsaki priliki S. K. S. Z.
*	Poslanec Pišek je izposloval pri južni železnici, da vozi od prvega tega meselca vlak, ki je odhajal dosedaj iz Maribora ob 1. uri 40 minut pop. v Ptuj samo ob nedeljah, vsak dan. To je velike važnosti za postaje Hoče in Račje, ki niso imele popoldne zveze, odkar se je odpravil mešani vlak. S tem je tudi ustreženo občni želji prebivalstva ob progi južno od Maribora.
*	Uravnava Sotle. Štajerski deželni odbor je naoravil načrte za uravnavo; hrvaška deželna vlada, ki ima napraviti načrte za gornji del' Sotle, ni še izvršila svojega dela. Pričakovati je,; da se to kmalu zgodi, da se potem more delo pričeti. V stvari je že opetovano posredoval državni poslanec dr. Benkovič.
*	Poslanec Pisek in tovariši so stavili v zbornici rtujni predlog za pogbrelce v Bukovcih, ker feo bili od kmetov v to niaprošeni. Vsled tega je bil zelo razburjen dr. Ploj in je pretil z oži-gosanjem, čeprav bi moral biti vesel, da se tudi drugi poslanci brigajo za njegove volilcei. Saj vendar več besed več izda ! Dr. Ploj se pritožuje, da se drugi poslanci vmešavajo v njegov okraj. Vprašamo pa ga, kolikokrat se on vmešava v druge okrajet? Ali se spominja še pred kratkim članka v besnoliberal-ni „Domovini", kier se Ploj povzdiguje, Roškar pa ponižuje, in gre se za Roškarjev voldni okraj? Ce kmetje potrebujejo pomoči, bodo naši poslanci prišli na pomoč, in naj se potem jezi nad tem tudi dr. Ploj!
*	Zakladov nI. Politična oblast nam naznanja, da so se pripetile v zadnjem času vnovič v večjih slučajih sleparije takozvanih zakladnih iskalcev (Bv-tierro) v Španiji.
*	Slovenski kmečki delavci! V naši državi se namerava upeljati starostno zavarovanje. Poslanci kmečkih strank so izrazili zahtevo, da se to zavarovanje raztegne tudi na kmečke delavce. Kako dobro bi torej bilo, da bi se tudi kmečki delavci oglasili v našem lisiu ter povedali svoje mnen|e in svoje
želje! Poznati se nam je treba med) seboj, potem bo tudi zaupanje med nami še večje.
*	Prošnje za dopust ob času žetve aktivnih vojakov se ne smejo vlagati niaravnost na okrajno dopolnilno poveljstvo, št. 17 v Ljubljano, kakor, se to
j zdaj godi, ampak županstva jih imajo predkiad&ti svojim pristojnim okrajnim glavarstvom, ker jih mora sicer okrajno dopolnilno poveljstvo pošiljati na okrajna glavarstva in se-.s tem mnogo časa zgubi, da postanejo take prošnje vsled tega brezpredmetne. SitariSi, ki žele imeti sina za časa žetve domia, imajo tozadevne prošnje vlagati pri svojih županstvih, ta pa jih predlože okrajnim glavarstvom-
*	Slovenske tiskovine. Več let so zahtevali župnijski uradi slovenskih tiskovin za cepljenje koz.. Pošiljali so sei vedno le samo nemški „Ausweis" z opombo, da ni drugih na razpolago. Letos je okr. glavarstvo v Konjicah poslalo v priviič1 slovenske „Izkaze", kar je vse hvale vredno. Da bi le kmalu pošle vse nemške tiskovine za mesečne izkaze mrli-čev. Dokler slovenskih ne dobimo, ne rabimo nika-kih tiskovin.
*	Štajerske Slovence ob ineji kamniškega okraja vabimo, da pohite na praznik Kristusovega Vnebohoda dne 28, maja v Kamnik in bližnje Mekinje, kj^r se vrši slavnost blagoslovljen j a nove zastave ondotnega „Slov. katoliškega izobraževalnega društva". Slavnost bo velikanska, pravi ljudski tabor. Obiščimo torej tudi štajerski Slovenci svoje brate! Zbirališče slavnostnih gostov bo ob pol 9. uri dopoldne pred kamniškim kolodvorom, nakar se z godbo in zastavami na čelu podamo skozi Kamnik v Mekinje. Na slavnosti govori drž. poslanec dr.i Krek. V četrtek na svidenje v Kamniku in Mekinjah !
*	Slovenski junakoviči v Gradcu. Slovenski liberalni dijaki, ki se zbirajo sedaj v društvih Tabor in Triglav in ki havzirajo v domovini z znanimi društvi Prosveta, Bodočnost itd. so se tudi izrekli za profesorja Wahrmunda, ki je v govorih in spisih poniževal katoliško vero in cerkev. In, zelo pogumno so uprizorili slovenski Taboriti to izjavo Ii Zborovali so po § 2 zborovalnega zakona. Zraven je smel le tisti, kateremu so dali vabilo in o katerem so tedlaj že zanaprej vedeli, da se bo „navdušil" za svobodo učenja, kakor jo izvršuje profesor Wahrmund. Za svobodo se' navdušujejo, v istem hipu pa omejujejo svobodo govora in udeležbe s §21 Živeli liberalni junakoviči v Gradcu, ki skrbe tako dobro za smeh po domovini!
*	Dijaški izgredi na Dunaju. Zadnjo soboto dne 16. t. m. so liberalni nemški, slovenski in — judovski (dijaki na vseučilišču na Dunaju pretepli katoliške dijake. Sovražijo katoliške dijake, ker se ostali zvesti veri svojih očetov. Skijaijni čas je, da se katoliško ljudstvo z vso silo otrese liberalizma, kjerkoli se še nahaja. Drznost iliberalcev bo postajala vedno večja, če se jim ne postavimo v bran.) Katoliško ljudstvo, na krov!
*	Liberalni dijaki proti kmetom. V uvodnem članku opisujemo izgrede liberalnih dijakov v Grad-ciu proti kmetom. Kjafcor izvemo iz nadaljnih poročil, bil je katoliški dijak, ki bi moral biti promovi-ran doktorjem prava, tajnik kiatolliške nemške kmečke zveze in da je kmete povabil k svoji promociji.) A liberalci so jim zabranili, vstop. Vsak Židov, vsak tujec sme k takim slavnostim, le katoliški kmet ne sme, čeprav s svojimi davki plačuje vseučilišča. Dijaki v Gradcu so metali: v kmete tudi gnjila jajca.:
I Zmerjali so kmete S psovko: bagaža. Govoriji so proti kmetom zaničljivo in sedaj tudi liberalni listi pišejo skrajno razžaljivo o kmetih.. To je nečuveno! Kako dolgo Še bodo trpeli kmetje tako ravnanje proti svojemu stanu? Kako dolgo še bodo trpeli nasil-stva liberalcev? Kako dolgo še bodo trpeli celo liberalne ,liste v svojih hišah? Kdor\ je mož, kdor spoštuje svoj stan, mora vendarf enkrat priti do spoznanja, da kmet ne more imeti z liberalizmom nobene zveze!
Mariborski okraj.
m Mariborski slovenski srednješolci prirede
v nedeljo, dne 24. majnika gledališko predstavo v korist dijaške kuhinje v Mariboru. Uprizori se veseloigra „Učenjak", ki jo je spisal dr. Fr. Detela. Med dejanji svira dijaški orkester. Z ozirom na dobri namen predstave se pričakuje obilne udeležbe.; Vstopnina je običajna, začetek ob 8. uri zvečer.
m Poletni tečaj za vinogradništvo in sadjarstvo se bo vršd na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v času od 15. do 20. junija t. 1. Natančnejše o tem tečaju se nahaja med naznanili.
m Poroka. V soboto, dne 16. t. m. poročil st je v tukajšnji frančiškanski cerkvi profesor glasbe na tukajšnjem c. kr. učiteljišču, gospod Eraorik Be-ran, z gospico Marico Podobfaik-ovo, nadučiteljevo hčerjo. Poročil ju je pred okusno okrašenim in krasno razsvetljenim velikim oltarjem gospod oa Valeri-jan. Kot priči sta prisostovala nevestin brat in ženinov sorodnik; tudi starši poročeneev so bili navzoči. Pri vstopu v cerkev zapeli so gg. učiteljiščniki pod vodstvom glasbenega učitelja gospoda H. Dru-žovič-a od ženina uglašeni slovenski slavospev, ki se je bil prvokrat pel pri blagoslovljenju novozgrajenega učiteljišča. Na to je g. Družovič na orgljaKt šviral prekrasno skladbo „Elsas Brautzug zu Mfin-
ster" iz Richard Wagner-jfcve opere „Lohengrin". Po končani poroki zapeli so gg. učiteljiščniki Gluck-ovo skladbo „Gebet" (molitev), V cerkvi se je bilo zbralo mnogo občinstva, na koje so resnost svetega opravila in prekrasno petje ter mojstersko dovršeno orgljanje tako mogočno uplivali, da ni bilo čuti sicer običajnega šepetanja; vladala je sveta tišina, kar je tudi prav. Novoporočencema želimo tudi mi: Da bi bilo srečno!
m Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Posojilnica v Konjicah 30 K; Hranilno in; posojilno društvo v Ptuju 100 K; Matek, c. kr. proiesor 10 K; gospa proi. Matek 10 K; Zamuda Alojzij, kaplan 8 K; za kruh sv. Antona (Ljutomer) 2 K; posojilnica v Slatini 20 K; Cižek Alojzij, mestni župnik 5 K; lzabelapl. Pichel-Gamsenleld, namesto venca na grob t č. gos p. Rešeka 20 K; Anton Sok (sodnijska poravnava) 10 kron; dr. Fr. Voušek, višji sodiiijski nadsvetnik 10 kron; Hranilnica in posojilnica v Srnarji 80 kron; Lenart, nadžupnik 50 K; posojilnica v Slov Bistrici 50 K- Lončarič Jože, kaplan 10 K; Gižek Joz., dekan 10 K; Hrastelj Franc, dekan v Konjicah, mesto venca nia grob župnika Ledmka 10 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati!
ni Nesreča. V sredo, 13. t. m. se je med Spiel-feldom in St. lijem smrtno ponesrečil nek popotnik, ki je vozil z avtomobilom. Šolarji iz Spielfelda so metali v avtomobil kamenje in en mož je skočil dol, ko je bil voz v polnem tiru, ter je padel tako nesrečno, da je v četrtek 14. maja v Spiclieidu umrl. Vzrok te nesreče je gotovo liberalna vzgoja otrok.
m Blizu Maribora proti severu je občina, katero so Slovenci po mnogoletnem ,hudem boju.dobili pri občinskih volitvah pred nekaj leti v svoje roke. Ta občina — ime še danes ne navajamo — je .najvažnejša postojanka naša; treba, bi torej bilo za njeno brambo odločnih značajnih mož. Županom te po širni Sloveniji znane občine, se je izvolil mož, ki se kaže in dela. v slovenski družbi najhujšega narodnjaka, ki je igral neskdaj v naši politiki precejšnjo ulogo. Bratec je z vsemi „visokimi" liberalnimi dohtarji od Narodne stranke, dasiravno si sam vsled ugleda ne upa nastopati kot njen pristaš. Ce pa pride k našim, pa je najvernejši ¡pristaš S. K. Z. A ta gospod župan, ki je v srcu pri Narodov-cih, je tudi kaj rad med najzagrizenejšimi sovragi našega , naroda. Pridno zahaja v njihovo zbirališče, tam pomaga peli „Wacht am Rhein", tudi .s „Heil"-klici ne štedi ob takih prilikah. Naročene ima polpg „Narodnega Lista" same nemške liste. On pa je« tudi zanesljiv ud ueke podružnice „Südharke'" že dokaj časa! Evo dokaza! Bil sem po opravkih pred Hratkim v trgu S. Tam sem naletel v neki gostilni na družbo nemških Jburšev", ki so. agitirali po hišah za „Sndmarko." Nekemu Nemcu so čitali, kdo je vse ud „.SJiidmarke" v okrožju te njene podružnice. In čujte: med drugimi je burš čital tudi ime našega župana! To je škandal! Slovenski župan, mož, ki bi rad imel različne „šarže"1 v naši politiki, on, ki ima vedno polna usta narodnosti pri kozarcu vina, ta narodnjaki je član, že večletni član Südmarke, ki bo v njegovem ožjem kraju že skoraj zadavila zadnjega slovenskega kmeta! Trikratni tu-žen Škandal! Ce treba, povemo prihodnjič ime.
.....slav.
m Ruška koča pri Sv. Arehu na Pohorju se je ta teden otvorila ter je z jedili in pijačami izbor-no preskrbljena. Prijatelji slov. planin! Hajd na planine!
m Slivnica. Naša postaja se bo baje začela že prihodnji mesec staviti.
m V slovenjebistriškem okraju je okrajni šolski svet ukrenil, da so se velike počitnice na šolalh v Spodnji in Gornji Polskavi in na Crešnjevcu preložile na čas od 1. septembra do 1. novembra, kar kmečko prebivalstvo zelo odobrava. Gotovo se bodo za enako ugodnost v najkrajšem času oglasile vse ostale župnije v okraju. Potrebno je, da vložijo prošnjo krajni šolski sveti in isto obenem vsi občinski predstojniki s pečatom podkrepijo. Ugodi' se vsem!
m St. Lenart v Slov.' gor. Schulvereinska šola. .Vi nedeljo dne 10. maja t. 1. je priredilo Slav. kat. pol. društvo za šentlenarski okraj v gostilni g, Arnuša shod, katerega se je večina kmetov iz okolice (.udeležila. Predsednik društva g. dr. Fran Tip-lič je otvoril shod ter lepo razmotrival vprašangje,' kako vzgajati kmetski naraščaj. Ko je v svojem govoru omenil tudi, da nameravajo Šentlenarski Nemci ustanoviti popolnoma nemško šulferajnsko "šolo ter da že love okrog kmetov, viničarjev in delavcev podpise za to nepotrebno šolo, bili so vsi zborovialci nad tem hudo ogorčeni. Ehr. TdpliČ pravi med drugim: Nikomur izmed nas ne pade na um, da bi napovedal boj nemšktemu jeziku. Nam ,se gre le za to, kaj se bodo naši otroci v taki šoli naučili! Prepričani smo, da ničesar! Vsakomur, je znano, s Kakim strahom in jokom grejo navadno prve dni otroci v šolo, če je učitelj tudi prijazen ft njimi in. če govori v njim razumljivem domačem materinskem jeziku. S koliko večjim strahom bo še le zahajaj slovenski otrok v nemško, šolo, akb ga bo nagovoril nčitelj v njem«' nerazumljivem, tujfcm, nemškem je>-ziku! To nesporazumljenje med učenci in učiteljem pa.bode ostalo ce)o. ,dobo §oI§kega poduk**. Nasledjri tega nesporazumljenja pa se Vti-le:, Slab napredek pri' učenju v vsakem <tzir»f, n^i otiiori^bodo v dp-Bevnem razvoju zaostali. Ko bödp zapustili Solo, pa ne le, da ne bodo znali AemŠfci, ampaV znali he bo-
do niti tega, česar jim je kot poznejšim gospodarjem neobhodno potrebno, bolj potrebno kot pa nemški jezik. Kratko rečeeno, znali ne boclo sploh ničesar. Taki so v obče uspehi nemških šulferiajn-skih šol. Imamo že več takih šol na Štajerskem. In kaJfO delajo i ti gospodje ? Res je sicer, da se postavi šola za šulferajnski denar, res v je tudi, da takoimenovani šulferajn kaki dve do1 tri leta sam vzdržuje te šolb, toda ko pa ¡mine ta doba, potem pa, se naprosi deželni odbor, da naj vzame isti tako šolo pod svoje varstvo. In to se je dosedaj še tudi vselej zgodilo. Nemške učitelje mora plačati dežela, (deželne doklade se zopet zvišajo), vse drugo pa morajo plačati slovenski posestniki. Kakšni bodo učitelji na šulferajnski šoli,: si lahko vsak misli. To ne bodo sinovi našega kmeta, ampak privandrani tujci, Nemci in najhujši sovražnika slovenskega ljudstva. Kot taki pa tudi ne bodo imeli ljubezni do slovenskih otrok. Vcepili jim bodo sovraštvo do domače grude, sovraštvo do slovenske zemlje in do slovenskih prebivalcev ter vzgojili iz njih materijal za razne fabrfke po mestih. Našim otrokom se bo porodila želja za tujino, zapustili nas bodo naši lastni otroci ter*, šli raje služit v mesta in tovarne. Se ena nalogo bodo imeli ti privandrani nemški učitelji in sicer nalogo,, zadušiti vsak verski čut v srcih naših otrok. Tudi kmetje so povedali svoje misli o šulferajnski šoli. Nazadnje se je predlagala primerna rezolucija, za katero1 so glasovali vsi navzoči zborovalci.
m Seutlenartski okraj. Dobre ceste so .važne in potrebne za ugoden razvoj kmetijstva, in gospodarstva vseh stanov na deželi.. Najvažnejša naloga okrajnih zastopov-torej je, poskrbeti'za dobre ceste v okraju. Spoznavši to svojo nalogo se trudi okrajni zastop äentlenartski v Slov. gor. že več let, da zadosti ti svoji dolžnosti.' V teku tega £eta se ne bodo samo popolnoma dokončala dela na vseh treh v tem okraju novih cestah, temveč se prične delo tudi drugod; delo se mora \v zgoraj imenovanem okraju nepretrgano nadaljevati, dokler ni ustrežena vsem opravičenim zahtevam prebivalstva glede cest, — kar se je dovolj dolgo od etrani merodajnih oseb zanemarjalo. Družba tamkajšnjih narodovcev, katerpi še za naše ljudstvo ni' ničesar- dobrega storila, predbaciva v celjskih advokatskih (!) listih sedanjemu okrajnemu odboru, da ne izpolnjuje svoje naloge in ne skrbi zato,. da bi se zidafa cesta iz Se-narske k- Siv.. Antonu, in tudi druge v okraju potrebne ceste. Kakor pa zvemo, so napadi te družbe celo navadna, zvito hudobna laž, s katero hočejo razdirati slogo med pretfivalci okraja, kin doseči svoje spletkarske hudobne i namene. V dokaz (te neresnice' bodi povedano, da je okrajni odbor Št. lenarski storil vse potrebre korake za zidanje vseh nadalj-nih cest, za katere se \je prosilo, tako v prvi vrsti tudi za senarsko-antonjevsko cesto. Zastopnik in odbornik okraja Roškar je z vso odločnostjo že ponovno zahteval pri stavbinskemu uradu v Gradcu, da se pošlje. kar najprej < inženir in naprauni potrebne načne. Obljubilo se mu je, da se temu gotovo ugodi še to spomlad. Ako se pa dosedaj od mero-dajnega einitelja dana beseda ni izpolnila, to n'I-kakor ni krivda okrajnega odbora, \Okrajni. odbor, oziroma zastop, je sezidal v kratkih letih .tri nove ceste brez vsakega opomina in pomoči narodovcev, sezidal bode tudi druge potrebne.ceste brez njih!
m Za porotno zasedanje, ki se začne dne 9. junija t. 1. v Mariboru, so določeni ti-le porotniki: Glavni porotniki: Martin Muzeik, hišni posestnik, Ludvik Sabukošek, slikar in hišni posestnik, Alojz Weis, gostilničar in hišni posestnik, Vencel Vanek,
la vso čast slovenskim fantom. — Konkurz napovedali so na Ptuju: trgovec M. \Vegschaider v Bis-marckovi ulici in gospa Gassner, trgovina galanterijskega blaga na minoritskem trgu. — Nova ju-stična palača. Mesto. Ptuj začne v kratkem zidati velikansko poslqpje in to na mestu sedanje tatko-zvaue mpile vojašnice, katera je že več let senu občinska last. Ker bo radi novega poslopja treba po-drefi več sosednih hiš, katerih nakup bo stal seveda velike svote, se vse čudi, kako da more majhno mesto Ptuj staviti zaporedoma tako velikanske hiše in zavode. Davkoplačevalci imajo $>ač pravico molčati in plačevati, za vse drugo skrbijo mestni očetje. —/ »Zvesta'v življenju in smrti sta si bila poltretje leto stara dvojčka postrežčeka Dolinšek na Ptuju: umrla sta oba na isti bolezni v .teku 3 dni.
—	V Ptujii razsaja med otroci škrlatica in ošpički.
—	Razne uime pritiskajo letos poljedelca tako hudo, da se je bati zelo slabe letine. Velika vročina v celem maju, zlasti pa silrfi .veter sta napravila na vseh nasadih, posebno še na sadnem drevju, neizmerno škodo. Trate so začele rujaveti in se sušiti, žih> ne miorejo naprej. V noči od\ minule sobote do nedelje je sicer padlo nekoliko deža, ki pa je samo malo. ohladil hudo vročino. Sedaj pritiska suša dalje. Posebno usodepolna uima so. pa letos neštevilni tropi gosenic; na mnogih kraljih ,so na drevju objedle zadnji list, da so drevesa gola, • kakor po zimi. Tudi hrošči uničujejo zelenjad. Ubogi kmet!
p Sv. Marko niže Ptuja. V petek popoldne ob 2. uri je divjal, v sosedni občini, v Bukovcih, strašen požar, ki je pokončal poslopja osmim posestnikom. Pri gašenju in reševanju so se opekle štiri osebe, izmed teh eden zelo nevarno, da so ga morali. peljatil v ptujsko bolnišnico. Zgorela je tudi ena krava <in tri svinje., Požrtvovalnosti ljudi se je zahvaliti, da ni še več hiš zgorelo. Prišli so namreč od vseh strani in so,pridno pomagali. Na lice mesta ste takoj prispeli novošanjska in stojnska briz-galnica. Potem sta se še pripeljali dornovskla in možgajnska požarna bramba. Zažgal je 41etni deček, ki je zakuril listje.. Starši, pazite na otroke!
.p Sv. Barbara v Halozah. Sprejmite nekaj novic. V vinogradih letos lepo kaže. Da nas ljubi Bog obvaruje toče, bode bogat vinski pridelek, ker so trsi s kaverniki preobloženi. Tudi sadje je lepo ocvetelo, le tupatam mu delajo črvi kvar, ponekod pa gosenic|B objedavajo drevesa. — Niaši Stajercijan-ci so jo dobili po nosu; hudomušnež je Kosija, Pa-jerja in Gnilšeka v „Štajercu" zdelal, da se nismo mogli dovolj nasmejati, ko smo brali, da so ti gospodje „klerikalni podrepniki" postali, ki si žele priti do farovških skled in zato agitirajo za Zvezo, tako da so celo na spovedne listeke pozabili. Menda se je uredništvu ptujske krote zmešalo v glavi — od same farovške gonje, da ne ve več razločevati prijatelja od sovražnikov! — Dne 16. maja smo imeli slovesno prvo sveto obhajilo na naši šoli, kjer so naše vrle in verne učiteljice vzgledno sodelovale in je novi gospod učitelj vodil cerkveno petje. Leipo je, če šola deluje v lepi slogi s cerkvijo pri verski vzgoji mladine. — Ljudje si žele radi paše tudi jesenskih počitnic — občine naj se zganejo, krajni šolski svet pa naj zbere prošnje, brez kolekov! — Za poletno oproščenje otrok, da se ognemo stroškom. — Kar se tiče cerkvene hiše, ki je postala vsled popustljivosti prednikov zdaj generalov hlev, bJomo stvar izbojevali do konca, čeprav je z večino 5 glasov proti 4 bilo sklenjeno, da cerkev nima več pravice do mežnarije v stari šoli, niti kaplan do kleti; mi hcčemo staro pravico, ne milosti, ki se •nam vsak
dimnikarski mojster; Janez Cvilak, hišni posestnik, * čas odtegne, in, farani so zidali poslopje, ne pa se vsi v Mariboru. Iz mariborskega okrajnega glavar- i daj vladajoči varošani, ki se zadnjič Šopirijo. Nov stva: Matija Schuhmann, posestnik v Lormanjih; ! odbor bo drugače naredil, ne bo ljudstvo več tarna-Anton Mesarič, gostilničar v Selnici; Jožef Sernec, | lo. Združite se dobromisleči v naših društvih, proč pos. v Selnici; Jan. Kramberger, pos. vKaniži; Fr. : cd liberalcev in nemčurjev! Širite „Gospodarja" in Pahernik, gostilničar in mesar pri Gor. Sv. Kun- j ,.Naš Dom"! Ce še prideta Linhart ali dr. Koder-
goti; Janez Dvoršak, posestiiik v Rošpahu; Mihael Jernej, posestnik v Rošpahu; Janez FerlinC, posest- ! nik v Svičini; Peter Kolnik, posestnik v Studencih; Jožef Nekrep, tesarski mojster v Studencih; Janez Sernec, pos. v Lobnici; Karol Autor in Ant. Oder, gostilničarja pri Sv. Lovrencu nad Mariborom; Al. Riedl, ¡posofstniik v Pobrežju; Franc Krulc, gostilničar v Slov. Bistrici; Janez Hrastnik, posestnik v Spod. Polsktavi. Iz mesta Ptuja: Jožef Ffirst, veleposestnik in Ignac Rožman,, 'hišni posestnik; Guido Hogenwarth, trgovec na Spod. Pobrežju. Iz okraj, glavarstva Ljutomer: Karol Wirt(!i, hranilniški knjigovodja v Ljutomeru; Jožef Cagraai, posestnik v Slabotincih; Jožef Rajh, posestnik v Jamni. Iz okr. glavarstva Slovenj gradeč: Janez Bauer, trgovec v
man iz Celja, pokažite jim vetra bolj glasno ko zadnjič, da vas ne bodeta sramotila radi prepričanja!
p Velika nedelja. Javen .ljudskfi shodi Narodne stranke pri Veliki nedelji dne 10. t. m< je bil zares čnezivse klavern, kar jetpriznal sam. urednik Spindler v svojem listu. RaMno 20 Narodovcev iz vseh mogočih krajev: iz Celja, Ormožfo, Središča,. Sv. Lenarta, Ivanjkovec; iz domače župnije so bili le: 5 učiteljev, ki pa morebiti niti niso vsi pristaši Narodne stranke, Veselič in vodja Stajerči-jancev Franc. Skerlec Iz Vičanec. Vielikonedeljčani ne." maramlo za Narodno stranko; udeležba je bila tako pičla, da se je gostilničar izrazil, da tako malo ljudij šle nobeno nedeljo ni imel. Gospod predsednik okrajnega odbora Narodne stranke Sinko' je ■ izrazil
Marnberpm. Nadomestni porotniki: Jožef Baumeister, \ svojo zadrego, da ne ve ali bi zborovanje otvoril, agent; Nestor Frohm, zastopnik; Franc Gert, me- ali pa jo kar odkuril. Sieidnjič je vendar ostal i in iWaf> UoiKar«fw irpiennsp.Rtniir• Frainp Tantav 1 predlagal Veseliča predsednikom (klici: ne maramo
dar; Ignac Halbarth, veleposestnik; Frainc Janšek, trgovec; Karbl Jellek, gostilničar; Karol Kržižek, hišni posestnik; Jožel Kregar, trgovec s pohištvom; Albert Lončar, hišni posestnik, vsi v Mariboru..
m Kmetijska zadruga t Jarenlni ima t nedeljo dne 24. t m.
po večernieab svoj redni občni zbor z navadnim-vgporedom.
Ptujski okraj.
ga, volite si ga sami!), podpredsednikom pa Sta-jerčijancai Franca Skerleca, da bi si zagotovili vsaj njihovo pomoč. Kakor' slišimo, bodo prihodnjo nedeljo imeli svoj ljudski shod Stajerčijanci, in da se dostojno zahvalijo za čast, katero so uživali od Narodne stranke, bodo nemara g; V/estfJiča jzVoMi za; podpredsednika.-Pri taki malenkostni udeležbi je bi*: Io naravno, da' sta glavna govornika dr. Kukovetii p Pttii. Osebna vftst. kr. . okrajnemu gla-1 in Spindler. proti svoji naya^ ;gov6Hla'-briBa varstvu ptujtonn j«j pridelan, okrajni komisar g. 1 .navdušenja. Neki kmet se je lzra^il: Kaj to^go-Rndolf Rehnelt.1 - Pri i zadnjem : naboru y ptujskem f i vorijo^ za to ni; treba^da bi^ bil okraju So izhied vseh" poklioanih potrdili v voj 33%v; tct-je'■ tretjine nabornikov¡.j,T*x. vel^o 9tevilq
v vojake , .ko ,tüdi, jäz gbypril.,'1 U$>vori! {¡o M 'sliSali med-vgoH Število i de- >'. von: po koößäiiei« ¿öyprü 'pa /jö vselej 'zaviadalav
•• •	................f'"' .¡jtdii.j.v -jiwju im fsii .oi
j,
;)\>
fi'if ß<{ t(ij vi 's Ii»
smrtna tišina*'med zborovalci; nihče ni erhnil besedice odobravanja. Ko ,je dr. Kukovec obsojal „Slov. Gosp." in volilce dr. Ploja, češ, da zdaj križajo tistega, katerega so prej1 priporočali in volili, je moral molče sprejeti trpki odgovor: , Vi ste ga prej križali, zdaj pa ga hvalite; mi ga ne bi križali, ako bi ostal prijatelj kmetov in Kmečke zveze, po kateri se je dal-voliti; sam si je kriv! Nja izjavo dr. Kukovca, da je Slovenski klub z glasovanjem za pogodbo z Ogri isjcjal naše koristji, je, bil vprašan, kaj da je s pogodbo s Srbijo, pa kateri bo kmet tako oškodovan — in za katero so se zavzeli poslanci Nar. stranke, ko so glasovali zat predlog socialdemokratov. Tu smo slišali veselo novico, da se hočejo ti poslanci poboljšati in napravljeno što-do poravnati. Ce, bo le mogoče! Sjploh sta govornika govorila tako previdno in po „ovinkih", da sta polovico j programa Narodne stranke zatajila. Rezo* lucij njso^ upali nobenih staviti. Vsled popolnega neuspeha poparjeni voditelji Narobe stranke so takoj po izvršenem vsporedu odšli iz gpstilne k g. Vese-liču, se tam dalje posvetovali, tako na glas, da je mimogreldoči mož slišal za Velikonedeljčane častno in značilno izjavo: „Tukaj se ne da nič opravili; ljudje nočejo drugega brati, kakor „Slov. Gospod.", zato nimajo smisla za našo stvar!" Tako je prav! Zivio „Slov. Gosp.!" Tako bi bil lahko brez vse škode mini! dan — pomenljiv za Veliko nedeljo in za Narodno straniko. • Pa nekateri Narodovci so hoteli na vsak način imeti i neki uspeh. Iz skupine, ki se je vračala okoli 7. urt? domov proti Ivanjkovcem in Runču,' se je nekdo predrznil, mirne trgoviške' gasifice ozmerjati, rekoč: „Lahko noč, kimovci!" trgovški gasilci so namreč navlašč še le okoli 6. ure prišli z godbo in v društveni opravi niai že davno določen majniški izlet; hoteli so se izogniti zborovanju in so ostali zunaj na vrtu. A; omenjeni olikanec (!) jih ni mogel na miru pustiti! Da pošteni gasilci sramotilnega pozdrava niso mogli mirno v žep vtakniti, je jasno. Zahtevali so pojasnila, kdo to reče in kdfo je kimovec. Brzdali, pa so se ,v svojem srdu in niso nikomur zalega storili. Izzivači pa so .šli mimo j orožniške postaje ter poslali v gostilno g. Mikla ,dva orožnika, če(Š, i da je tam pretep in da" so bili z noži napadeni. «„Ta neresnica se je kmalu odkrila; vsi gostje so .potrdili, da se kaj takega i ni zgodilo. Tako maščevanje pač ni plemenito; , Narodna stranka si s takimi pristaši ne bo pri nas opomogla,
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Pol. narod. gosp. društvo ima j javen občni zbor. dne 24. maja v nedeljo po rani službi božji v stari šoli. Na dnevnem1 redii so važne reči. Govorniki g. dr. Korošec, Brenčfč in drugi. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor društva.
p Polenšak. V nedeljo 24. maja popoldne ob 3. uri se vrši na Polenšaku v stari šoli zborovanje S. K. Zv O raznih gospodarskih in drugih vprašanjih bodo govorili gg. drž. posl. dr. Korošec, Brenčič, Aleško. Somišljeniki, naj nobeden ne ostane to nedeljo doma,
p Zavrče. <Jako oblastno je dal mogočni Tiroha preklicati shod pri Murkoviču, češ, da pridejo najimenitnejši, govorniki od vseh vetrov sveta, seveda tudi dr. Ploj z Dunaja. Tega pa ni bilo, ampak le neki Koderman in neznatni pridigar iz Skomerja, Ljudi je bilo do 50, p,a ne njegovih pristašev, kajti za rezolucije se je vzdignilo le 6 rok za šalo, med njimi par hrvatskih hlapcev. O govoričenju doktorja, ki fii sploh ni upal z barvo na dan, pa m vredno govoriti. Torej zopet poraz. Rešite šolo z vestnim poučevanjem, ne pa z rezolucijami! Radi tega pa ni treba misliti, da ljudje nimajo smisla za politiko, le napravite shod K. ZL in videli boste, koliko ljudi tedaj pride. KA\ko' živahno pa je^ bilo na zadnjem zboru bralnega društva! Kdo pa bo poslušal, ko gospodje ne vedo drugih duhovitosti, jdo na primer: kaplan naj moli, ne pa, da se tu krog voglov poliče! Ali ne veli program Narodne stinke, da. sme svečenik nastopiti tudi na shodih, le v cerkev ne sme vlačiti politiko? Gospodje, pridite dopoldne k sluabi božji, poglejte ljudstvo pri šraarnicah, da se popolnoma ne odtujite duhu našeg(ja ljudstva, ki ga hočete izobraževati. Ko vas zagledamo med pobožnim; verniki, vas bomo pa radi poslušali, dobro ve-doč, da niste zoper vero in verski pouk v šoli. I G. Troha pa bi opozorili na delovanje pri Sv. Benediktu.
p V gornjih Pleterjali pni Sv. Lovrencu na Drav. polju je umrla dne 12. t. m. posestnica Ana Drevenšek v starosti 26 let. Rajna je bila vzorna gospodinja. Zapušča tri, male otroke in žalostnega mo^a.
p Po Cirkoveah hodi od hiše do hiše znani Keženj ter pobira krompir. Nekateri pravijo, da ga morebiti prosjači za „frejbirkerje", ki so vrgli nedavno proč samoslovenski napis ter obesili staro začr-nelo desko, kjer je tudi nemški „fejerber" namazan. Ali ni to sramota? Človek bi mislil, da so se dali nalagati le ubožni kravarji, pa ne, posestniki so zraven, ki niti nemščine niso zmožni. In kaj so si izmislili? Trikrat so prosjačili pri nemški zvezi za sprejem, da bi le privabili v Cirkovce tajč-hajlovce, ki zmerjajo slovenske kmete z butljni. Kdo je nalagal in podporo obetal, bomo še povedali, ako bo tretja. Nadejamo se, da slovenskega kmeta ne bo zraven pri nemškem zborovanju, ker je vendar gospodar, ne hlapec. Upamo tudi, da ne sprejme za sra-aaiotenje domačinov noben sloMen^ki gostilničar tajč-
„tagovcev" pod svojo streho, ker brez teh grošev ne bo stradal. Kdor pa hoče Judeža mesto sv. Florijana za svojega patrona, naj ga pa ima! V imenu nas slovenskih Cirkovčanov se pa ne bo nikdo lizal našim sovražnikom. Nas ne bo zraven, ki smo slovenske, ne „tajč-frejbirkerske" krvi; tisti Tiraš in Bu;i-duš pa slobodno hajlata zraven. Čast našim fantom, ki nočejo tajč Johanov in Gustlnov, ki znajo tisto nemško „o, du liber Augustin"; mi Slovenci, ker naša reč slovenska živo klije, jim pa rečemo: tudi tajč „fejerber" v Cirkovc,ah bo čisto „hin", ker jim niti enega slovenskega boba ne damo.
p Cirkovce. V nedeljo, dne 24. t. m. priredi cirkovški „faierber" okrajno zborovanje (Bezirksfeier-wehrtag), na katerega pridejo ptujski mogotci heu-lat. Kdor še ni slišal, kako znajo Nemci v popolnoma slovenskem kraju in popolnoma med slovenskimi ljudmi (ker nobeden ne zna nemški) heulat, naj pride poslušat v nedeljo k nam v Cirkovce. Kakšen strah imajo te ptujske reve pred nami Slovenci, razvidno je iz tega, ker so si naprosili tri še druge orožnike, dasiravno imamo že v Cirkoveah tri kot pomoč. Ako' gospod urednik ne bodete prišli poslušat, bodem Vam pa že prihodnjič naznanil, kako se bo heilovcem pri nas godilo in kako bodejo naše zaslepljene sirote kričale Heul, Heul!
p Iz Cirkove nam je poslala P. Staraschina, popravek, katerega smo sprejeli, ker ga je napisal sam Plachki, da bo tudi on dopisnik „Slov. Gosp."! V tem popravku po § 19 se trdi, da ni prišel gosp. B. P. s tako željo v trgovino, naj bi se nemški napis odstranil; tudi se zatrjuje, da teh izrazov „komur ni po volji nemška tablica, kdor ne zna nemški, takšen 'kmet je butelj", ni bilo rabljenih v trgovini. — No, če bi to res bilo, zakaj je pa g. B. P. rekel v istem „niderlagu", da tisočkrat priseže o tistih bu-teljnih, zakaj je zopet sedaj, dne 2. maja kar mrgolelo iz ust tistega človeka, da so tisti Slovenci bu-teljni in desetkrat buteljni itd. VseSi teh besed ne bomo pisali, a imamo priče, ki so to slišale. Take trgovine mi pač ne moremo priporočati. V „niderlagu" naj bodo veseli in hvaležni, da ni g. B. P. tožil. Za danes dovolj..
p V Cirkovcih. V smislu točke 19 tiskovnega zakona zahteva podpisana, da sprejmete v prvi ali drugi prihodnji številki „Slovenskega Gospodarja" sledeči stvarni popravek pod naslovom „V Cirkovcih" v rubriki „Ptujski okraj" v številki 19 z dno 7. maja objavljenega članka: Ni res, da je prišel v mojo trgovino g. B. P. in izraz/l željo, naj bi se nemški napis odstranil. Res pa je, da ni prišel ne g. B. P. ne kdo drugi s tako željo k meni. Ni res, da se mu je odgovorilo „komur ni po volji nemška tablica, kdor ne zna nemški, takšen kmet je butelj, pa naj ne hodi v trgovino sem itd. Res je, da teh izrazov sploh ni bilo v moji trgovini rabljenih. V Cirkovcih, dne 7. maja 1908. P. Staraschina, trgovki nja in posestnica,
p Sv. Križ tik Slatine. Pri občinskih volitvah okolice Slatina je 18. maja S. ;K. Z. v vseh« treh razredih popolnoma zmagala. Nasprotniki so strahovito agitirali noč in dan, a zastonj. G. župan Roš-kar je v nedeljo v čitalnici njaJšim jasno in poljudno razložil važnost občinskih volitev :• škoda, da mnogo naših zaspancev ni bilo pri tem predavanju. Ko bi ta govor slišali, bi vsi prišli volit, in naša zmaga bi bila tako velikanski, da bi nasprotniki za vedno utihnili. Slava našim voliloem! Bog bago-slovi delo novega občinskega odbora!
p Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju priredi stoj redni občni zbor v sredo dne 27. maja ob 6. uri oziroma ob 8. uri zvečer v „Narodnem domuu v Ptuju z običajnim vsporedom.
Ljutomerski okraj.
3 Ljutomer. Krajni šolski svet Franc Jože-fove šole v Ljutomeru je daroval povodom smrti g. Ivana Kukov.ca mesto venca na grob „Podpornemu društvu za Franc Jožefovo šolo" K 25.—. Nadalje je je, še darovalo učiteljstvo na Franc Jožefovi šoli % isti namen K 21.—, in sicer: Nina Ivančič'4 K, ravnatelj Robič 2 K, Erna Razlag 2 K, Joslpina \Vessner 2 K, Ferd. Ciuha 1 K,, Iv. Karba 2 K, M. Mihalič 1 K, Fr. Ceh 1 K, Marica Lebar 1 K, Iv. Kryl 1 K, Franc Zaeherl -2 K, Anton Tkavc 2 K. Vsem darovalcem iskrena zahvala!
1 Ljutomer. Tukaj je dr. Ploj agitiral pri trgovcih za svoje glasilo v Ptuju. OČividno je, da hoče politični razdor med nami le povečati.
1 Ljutomer. Shod Slov. kmečke zveze v Ljutomeru dne 17. t. m. se je ob obilni udeležbi lepo izvršil. G. poslanec Roškar je razlagal razna pereča vprašanja in sicer raagodbo z Ogrsko, pogodbo s Srbijo, razbremenitev kmečkih posestev itd. Mnogo je naših zajhtev in vse bi dosegli, ako se lepo združimo v eno celoto, kjer bomo delovali vsi za enega in eden za vse, in ta celota je „Slov. kmečka zveza". Vsi brez razlike stahu, naj bo kmet ali viničar, najemnik ali hlapec, vsi ki živimo na deželi in tvorimo skupno kmečki stan, vsi se zberi-mo pod prap-or krščanstva in ¡prapor K. Z. Toplo se je tudi zavzel gospod poslanec *za starostno zavarovanje in regulacijo Mure. Zavarovanje naj bi se skoraj upeljalo in bi v njega naj bili všteti tudi vi-ni&arji in mali posestniki. Regulacija Mure še sedaj ni dovršena in napravi vsako leto ogromno škode. Regulacija se naj skoraj izvrši. Končno je označil še stališče poslancev K- Z. glede vprašanj, ki so bili pretekli teden na vladni mizi, t. j. deželna
bramba, vojaške potrebščine, skrajšanje orožnih vaj, vojaški dopusti ob času žetve itd. Gromoviti „živio"-klici in živahno ploskanje je sledilo njegovemu govoru. Nato je drugi govornik, državni poslanec dr. Benkovič, razvijal jezikovno vprašanje, pravice slov. jezika in kake krivice se gode Slovencem po raznih uradih, poštah in drugod. Posebno pa je razburilo slovensko javnost kršenje jezikovnih pravic na Koroškem. V tem je potrebno temeljitega preustroja. Pokazal je, kaj se razume pod besedami znanost in svoboda na vseučilišču. Kako svobodomiselni so nekateri dijaki, so pokazali z zadnjim dogodkom pred graškim vseučiliščem. Katoliško kmečko ljudstvo, iz katerega denarja so se zidale tiste velike palače in katero plačuje židovske profesorje, istemu se je prepovedal vhod v te palače. To je torej tista svoboda, o kateri čenčajo tudi nekateri naši liberalci. Ko je proti koncu še razložil parlamentarno življenje, raz-merje z vlado, je še označil Narodno stranko kot pravo ljudsko ne-prijateljico. Kjer le morejo, storijo njeni vodje, ne poslanci, ker jih še nima, kako ne-, umnost, ki potem škoduje celemu narodu. Zato pa | proč z Narodno stranko! Oklenite se svoje prija-| teljice Kmečke Zveze. (Živio!) G. Stuhec, kaplan od j Sv. Miklavža je dokazal, da Narodna stranka ni le j narodu ampak tudi veri škodljiva. Zato pa oroč z i Narodno stranko! Živela „Kmečka Zve<za". Soglas-> no so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Zborovalci, zbrani na javnem shodu K. Z. v Ljutomeru dne , 17. maja, ugovarjajo zoper kršenje posestnega stan-j ja slov. jezika na Koroškem in drugod, zoper na-| meščenje nemških uradnikov na slov. ozemlju in za-| htevajo, 'da vlada predloži državnemu zboru jezikovni zakon za alpske dežele, v katerem se uzakoni i popolna enakopravnost slovenščine; i 2. protestirajo I zoper trgovsko pogodbo s Srbijo v sedanji obliki in j naročajo svojim poslancem, da glasujejo zoper to po-\ godbo; 3. protestirajo zoper deželno volilno reformo, I ako bi se z isto ne zvišalo dosedanje število slovenskih poslancev, uzakonila pravica slovenske manjšine, ter zaihtevajo upeljavo splošne, tajne in enake volilne pravice; 4. ogorčeno obsojajo nedostojno pisavo liberalnih listov o naši stranki; 5. naj se deluje ipo mogočnosti na to, da se Sčavnica v ljutomerskem okraju, katera nareja mnogo škocle, začne vendar enkrat regulirati do ogrske meje; 6„ naj bi, če mogoče, država prevzela zavarovanje posestev vseh vrst, kjer bi posamezniki bili primorani prispevati; 7. strogo se obsoja fanatično vsiljevanje brezverske-ga lista „Svobodna misel", ki se v zadnjem času razpošilja od niavideznega rodoljuba-domačina. Shod; se je zaključil z veselimi „živio"-klici.
1 Ljutomer.. Liberalna stranka — po tukajšnji čitalnici — otvori v kratkem ljudsko knjižnico. S tem činom vhoče ta stranka v prvi vrsti škodovati tako zelo napredujočemu 'bralnemu društvu ljutomerske okolice, ki že leta sem tako plodonosno deluje za izobrazbo ljudstvia. Knjižnica bralnega društva obsega bogato izbiro leposlovnih, znanstvenih, strokovnih knjig in spisov in daje svojim udom na razpolago najboljše časnike. Knjižnica bralnega društva se-ve nima brezverskega, umazanega čtiva; čtivo te vrsto nam more sedaj nuditi ljudska knjižnica. Pozor, katoličani ljutomerske okolice! To vam kliče — prijatelj slovenskih starišev.
1 Kapela pri Radgoni. Imamo krasno spomladi Vsepovsod se kaže lepo. V goricah nastavilo se je grozdja izvanredno dosti ne le na novih, ampak tudi na starih nasadih. Ravnotako se kaže lepo na njivah. Ozimina to leto od snega nič ni trpela, Rž, pa ravno te dni pri najlepšem vremenu cvete. Naj nas še ljubi Bog obvaruje toče ali pa kake druge* nezgode, tedaj smemo mi kmetje vendar enkrat upati dobre letine. Na sadnem drevju imamo pa se bojevati proti gosenicam. Zatira se jih na različne načine. Nekateri jih smodijo, drugi kar z rokami obirajo, in tretji celo streljajo, kar je skoraj najuspešnejše. Ponekod je sadno drevje vsled tega mrčesa precej trpelo.
1 Kapela pri Radgoni. Poročil se je tukaj dne 13. t. m. g. Al. Križanič, kmet v Hrastju z gdč.Mar. Divjak« hčerko župana in cerkv. ključarja g. Ant. Divjakia v Radencih. Bilo srečno!
1 Grabonoš. Mladenič Hrašovec nam piše, da on ni naročnik ptujskega „Štajerca." Sedaj ima besedo naš dopisnik.
1 Sv. Križ pri Ljatomern. Čebelarska podružnica za Morsko polje ima prihodnjo nedeljo t. j. 24. majnika t. 1. po ranem .opravilu svoj shod v tukajšnjem šolskem poslopju. Pri tem shodu razvija strokovnjak, čeb. pot. učitelj g. 1. Jnrančič času primerno razpravo o čebelarstvu.	«fa^BS^SOS^
Z ozirom na to. da se vrši pri nas tak shod navadno le enkrat upati je vsestranske vdeležbe od strani čebelarjev in takih, ki še hočejo biti. — Po predavanju izletimo na Cven. — Odbor.
Slovenj gra^ki okraj.
s Sv. Miklavž blizu Slovenjgradoa (Gozdnih žar.) Na graščinski „frati" so dno t', maja zjutr i štirje možje požigali, da bi si zemljo za krompir o;, redili. Popoldne istega dne nastane silen veter, ki vkljub 'dvema čuvajema razprši goreče oglje na bljižno suhljad in, jo vname. Ogenj se je z velikansko naglostjo Širil in upostošil ogromno okolišče.' Ljudstvo je imelo celo noč in še drugi dan mnogo napornega dela, Skoda na posekanem in stoječem lesu je velika.	, , ' , Tr „
s Stari trg tik SSovenjgradca. Shod Kmečke zveze. (Konec.) Ko je dokončal g. državni post«nec Ivan Roškar svoj govor, mu je sSedil' trikratni na V-
dušeni živio. Beseda .se odda g. deželnemu poslancu ' Al. Terglavu. Ko je stopil na. oder, so pozdravili ; savinjskega korenjaka burni živio-klici. V kratkem a jedrnatem govoru je razjasnil stališče štirih spod-nještajerskih strank, namreč: KmjeČke zveze, socialne demokracije, Narodne stranke in pa nemško-nacionalcev. Razjasnil je tudi razmerje slovenskega kmeta do njih in prišel do zaključka: Slovenski kmet ne more biti socialdemokrat, ker ser ti sovražniki pridnega dela, torej tudi kmečkega stanu. Za Narodno stranko se tudi slovenski kmeti ne mor,eimo navduševati, kert ni izšla iz kmečkega stanu, marveč iz liberalnih in radikalnih (?) odvetnikov, brez-vernih visokošolceV, katerim so se priklopili tudi učitelji, ker . so znabiti napačnega mnenja o Kmečki zvezi ali pa nočejo imeti s kmečkim ljudstvom tistega ozkega stika, ki je neobhodno potreben. Nemci' nočemo biti, iker nam je nad vse draga materina beseda. Kmetje gremo torej v Kmečko zvezo, ker nam že ime pravi, kar stvar vsebuje. Tu sm)o se zbrali sami, v Kmečki zvezi hočemo braniti tudi svoje koristi. Torej vsi v Kmečko zvezo! Bog jo živi! Sledi trikratni živio. Za njim nastopi g. dr. Korošec. Omeniti moram, da. je takoj od začetka povedal, da ne bo udrihal po drugih. stanovih (kakor je najvada prt shodih Narodne stranke, op. dop.), ampak da bo pel kot nekdaj srednjeveški trubadurji pesem ljubezni, ljubezni vseh slovenskih stanov' med seboj. Omenja najprvo splošno, kako je slovenska inteligenca (razumništvo) polna mržnje do kmetov, kar bi ne smela biti. Ce hočejo kmeta povzdigniti, ga ne smejo imeti več za tlačana, marveč za sebi enakega, To zahteva dandanes že tudi tltemokratični duh časa. Posamezno vabi nadalje uradnike in učitelje v naše vrste. Razloži jim, da se ■ bodo. tudi kmetje potegovali za njih pravice, če se ! bodo tudi uradniki zanimali za ik^nečke koristi. Na- ! zadnje pa pride vprašanje glede šolstva. Govornik ) je osebno proti poldnevnemu pouku, a je zato, da -j začnejo otroci obiskovati šolo šele po - dopolnjenem ! 7. letu. Kar zamudijo s prvim letom (6.-7.), lahko j popravijo v poznejših letih, ker so dušeivno bolj raz- ! viti.' Ugovarjal je govorniku z medklici njegov vls- j a-vis g. učitelj Runovc, katerega je g. govornik koncem govona ljubeznjivo poučil. Znabiti mu bo j hvaležen. Med burnimi Zivio-klici sklene g. govor- i iik dr j Korošec svojo pesem ljubezni. Kjer se ne j oglasi od nasprotnikov nihče k besedi, prebere g. j Pavel Žagar sledeči dve rezoluciji: 1. da se izreče j od zborovalcev popolno zaupanje Kmečki zvezi in njenim poslancem. Nihče, tudi nasprotniki niso nasprotovali, ampak tudii burno odobravali predlogu, j
2.	(fe se izrazi ogorčenje nad postopanjem nemških | uradnikov pri sodiščih v narodno-mešanih krajih, j posebno glede zaničevanja slovenskega jezika pri koroških sodiščih ter se zahteval, da se celotno uredi jezikovno vprašanje v celi Avstriji. Zopet vsi zato. G. Schondorfer zaključi shod s trikratnim živio gg.' poslancem in s prisrčno zahvalo. Sledili, so še prosti razgovori kmetov s poslanci. Udeležencev jo bilo blizu 500. Vsi so z zanimanjem poslušal in se z veseljem poučili o vlažnih/ vprašanjih. Mir se ni kalil. Starotržanom in sosedom pa bo ostal ta dan v dragem spominu.
s Drevo je ubilo v Doliču ženo Žagarja Andreja PuŠnik.
f Zgodovinsko društvo priredi v nedeljo dne 24. maja 1908 ob
3.	uri popoldne v Slov. Gradcu v okoliški šoli poljudno predavanje. Predmet predavanja: Zgodovina Slov. Gradca in okolice. Predava gosp. dr. Anton Medved. Vstop je prost. K obilni udeležbi vabi odbor ,Zg. društva".
Konjiški okraj.
k Posojilnica v Oplotnici imela je zavoljo prej obolelega načelnika še-le 16. t. m. svoj občni zbor, kateri je računski zaključek za leto 1907 potrdil in dozdajšno načelstvo zopet izvolil. Sklenilo se je tudi soglasno, da odstopimo od aeljske zveze in pristopimo k ljubljanski, ker celjski voditelji in, njih listi: „Domovina", „Nar. List", Kn^ečki zvezi nasprotujejo in najboljže katoliške domorodce blatijo in narodno slogo rušijo.
k Prihova. Uredništvo izjavlja, da z dopisom iz Prihove št. 6 in št. 20 „Slovenskega Gospodarja" g. župnik. ni v nobeni zvezi.
k Cadram. V Cadramu se vrši dne 28. maja |K)poldan po večernicah shod S. K. Z. Govoril bode državni poslanec g. Pišek. Somišljeniki, udele-žite se v obilnem številu.
Celjski okraj.
c Slavni „Domovini" v Celja. Ker si, fijuba
„Domovinica", iaio prijazna, da se me rada» spominjaš in prepuščaš predalce za mojo malenkost, se ti prav prisrčno zahvalim. Vidiš, tq je zame precejšna čast, če se moje ime leskeče v ozvezdju naših (Učnih mož, kakor dr. Korošca, Benkoviča, Roškarja, Pišeka itd. Se imeniten postartem sčasoma. Le piši naprej, kolikor se ti poljubi; samo eno te prosim, hvaliti me ne smeš, drugače pridem še ob dobro ime.. Naši možje so mi že parkrat očitali, da nisem zadosti črn; pa kaj morem jaz zato, če som bolj rujav. Oprosti pa, da nisem bil do tebe dovolj obziren, Itfajkor bi se spodobilo za tako čedno lffletno gospodično, kakor si ti. Glej, že dvakrat si mi pisala v 50. in zadnji številki, jaz pa ti nisem odgovoril. Oprosti torej, sjajdka „Domovina", ti zla- i ta dušica, nisem imel časa,, pa sem tufli bolj len za '
pisanje. Rad te pa Jmam. Zato te tako meti štirimi očmi prav ljubeznjivo opozorim, malo bolj pazi! Glej, v 50. štev. si se malo vrezala, hudobni ljudje bi, rekli, grdo. zlagala. Vidiš, če bo šlo tako naprej, bode svet začel sumiti o tvoji mladosti in bo rekel, da si stara, brezzoba klepetulja* in| opravljivka. Pazi torej! Ce pa misliš, da ja imel tisti1 stari modri mož pr,av, ko je izrekel, da so vsi politikarji faloti — vzamem to hvaležno na znanje s ponižno pripombo: /Kakšni lalotje morajo biti liberalni politikarji, ker se imajo za največje politične bogove! Za zdaj pa, sladka „Domovina" —t adijo,. pa zdrava ostani, pa na me nilkiar raei jx>zabi — jaz < tebe nikdar ne bom. Kisdihand, irajleii „Domovina." Tvoj p. Anzelm. — NB. -Ce bi hotel «g. urednik .„Domovine" kaj več zvedeti o mojih slabostih, rii treba hoditi v Mozirje in po gostilnah na»razne pogovore; naj pride le v Nazarje. Pri kupici kisle izaibele mu bom'vse sam povedal.
o Uredniku „Domovine." Ali je[ res, da ste vi rekli, da sprejmete' v vaš list vse, kar vam kdo pošlje? — Radovednež iz Mozirja.
c' Trbovlje. Silno rahločutno žilico ima „D,o-movinin" dopisnik. Kmečka zveza je protestirala proti nepotrebni javni knjižnici v Trbovljah in dopisnik že začne zmerjati. Očita kaplanom „branje." No, ti so pripravljeni vsak . čas vrniti liberalcem vso bernjo, kar so je od njih rdobili. Naj se le oglasijo. Ce je pristaš Kmečke zveze glasoval za knjižnico, s tem vendar ni rečeno, da* je cela zveza za njo. In občinski odbor vendar tudi ni nezmotljiv, kakor misli dopisnik, da bi se ne smelo o njem ničesar pisati, posebno če hoče'uvesti/javno knjižnico na občinske stroške liberalno dijaško društvo „Prosveta." O nagradi pa se z dopisnikom ne bomo prerekali, ker ga to čisto nič ne skrbi. Je še pre-kilav za to.
c Radi škode po kobilicah v laškem okraju je vlada obljubila po posredovanju poslanca dr. Benkoviča uvesti nove poizvedbe, d a se prepreči razširjanje te nadloge in po mogočnosti da podpora najbolj prizadetim posestnikom, bodisi v denarju, bddisi s šotno' steljo itd. Tudi štajerska kmetijska družba je obljubila pomoč. Opozorimo prizadete občine, da drugače postopajo nego lani in da naj politični oblasti pravočasno da|do» vse potrebne podatke o škodi.
c Št. Jurij ob Taboru. Dne 24. majnikai bo imela kmečka hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo prvi uradni dan, spojen z gospodarskim predavanjem ob 3. popoldne v cerkveni hiši v St.'.Juriju ob Taboru. Vloge se bodo obrestovale s 4y2%, posojila dajala po 5%%.
c Dobrnski nadučitelj Johan Vogler ima večmesečni dopust. Kakšnim študijam se hoče posvetiti, še ni znano. Sklenil je to, da preživi ta dopust na Dobrni.
c Občina Velika Pirešica v Savinski dolini. Od ondot se nam poroča, da je naši velezaslužni častni občan* g. Jožef Kunej, župpik na Zgornja Ponikvi, že črez SOletni občinski odbornik kakor tudi že mnogoletni načelnik za šolo na Zgornji Ponikvi pred kratkim bil zopet izvoljen šolskim načelnikom.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Tukaj smo v soboto 9. maja ob 10. uri predjpoldne začutili precej močen potres, ki je trajal nekaj sekund. Dva tesarja, ki sta imela opravitli vrh zvonika, sta se pošteno prestrašila, ko se je začel semtertjal zibati. Škode ni napravil.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. ,V nedeljo dne 10. maja se je po službi božji zbralo 40 zaupnikov S. K. Z\. k Zaupnemu shodu, ki ga je vodil domaČi župnik., Shod se je soglasno izrekeil za kmetijsko podružnico za župnije Sv. Reter„ Svj ,EJma in Zjibika, za ikatero se je že dvakrat vložila prošnja. Vsi navzoči so podpisali protest zoper trgovinsko pogodbo s Srbijo, ki bi odprla naše meje srbski ži-vikii. Glede) prodaje glavnih pridelkov: vina, sadja in živine so zboroNTalci tirjali, naj vlada poskrbi za velike prodajne zadruge za vino, sadje* in živino na raznih središčih države, da se ustalijo cene in* odstrani pogubno mešetarstvo. Dotično prošnjo so vsi podpisali, ravno tako prošnjo za razdeljen .,petdnevni Šolski pouk in za upeljavo pipuka o kmetijstvu, oziroma <5 gospodinjstvu zadnji dve šolski leti. Da dobe mladi ljudje več veselja do kmetovanja, se1; naj upeljejo zimski kmetijski tečaji., Z ozirom na novo cenitev zemljišč leta 1909 so tirjali zborovalci, naj sec v ceniCne komisije poleg žuRana pokličeta tudi 2 moža od občine, da se ne bo zopet tako visoko cenilo kot leta 1879. Tozadevna prognja se je z drugimi vrfed poslala dr. Korošcu. Glede kmečkih delavcev so bili zborovalci odločno mnenja, naj tudi v bodoče ostanejo združeni s kmeti in naj volijo z njjmi. Po jako zanimivem razgovoru /je k dosedanjim udom S. K. Z. pristopilo 25 novih in se je izvolil župnijski pododbor S. K. Z., kateremu je predsednik Lovro Stiplofvšek, namestnik Fr. Štrašek, tajnik Jernej Drolenik in blagajnik Ignacij Pelko. — Po večernicab je Doučeval v, lepem številu zbrane čebelarje potovalni učitelj Jurančič o čebelarjenju po novem načinu. Poleg domačih je došlo tudi nekaj čebelarjev od Sv. Erne in Sv. Križa.. Storijo se potrebni koraki, da dobimo podružnico Slov. čebelarskega društva."
c Gornjigrad. V nedeljo, dne 31. maja, to je prvo nedeljo po Križevem bo veliko politično zborovanje v Gornjemgradu. Prišli bodo govorit državni poslanci Roškar, Pišek in morebiti tudi dr. Korošec
in pa nadrevizor Pušenjak iz Ljubljane. Ker se bo ta dan izvolil tudi pododbor „Kmečke Zveze" za Gornjigrad, vabimo že danes vse kmete in pristaše K. Z., naj pridejo v obilnem številu na, ta shod, ki bo znamenit in poučen.
c Dol ¿pri Hrastniku. V nedeljo'dne 10. maja je zboroval pri" nas pododbor S. K. Z. Zborovjanja se je' udeležilo 63 zborovalcev, med njimi en 1 župan in 11 občinskih svetnikov. Zbor se je toplo zavzel za starostno zavarovanje, ki bi naj obsegalo tudi male kmete, kmečke delavce in rokodeOce. Dalje so tudi odločno protestirali proti trgovinski pogodbi s Srbijo.
c Gornjigrad. Velikonočna veselica bralnega in izobraževalnega društva je pokazala, kaj pre« more vstrajnost ini marljivost naše kmečke mladine* Nastopili so prvokrat kot gledališki igralci, kot tam«. buraši in vendar je vsak svojo nalogo krasno izvršil. Kako samozavestno je nastopil „Krčmar pri zvitem rogu", žel je občo pohvalo. Kdo se . ni od srca smejal brivcu, ali fotografu, ali pa izbornemu kmetu i'z solčavskih planin, Jri se ne> da zmerjati od frakarskih škricov. Gospodinja v igri „ Jeza nad petelinom" je bila kakor bi si ne mogli boljše želeti, botra Katra je s svojim visokim; glasom in šnofan-jem zbujala bučen smeh. Vse igralke in igralci so bili kaj dobro opravljeni za svoje vloge, igralo se je obekrat prav dobro. Nov tamburaški zbor je prav s čutom udarjal mile naše pesmi; ravno za tamburaški zbor nas zavidajo nasprotniki, vse sile so napeli, da bi ga onemogočili, pa za enkrat jim je pošteno spodletelo. Ravno zaradi tega nasprotovanja imajo tamburiaši še večje veselje in marljivo se vadijo novih, komadov. Občinstvu se je tudi petje iz-borno dopadlo. Milih glasov „Narodnih piesmij" pač ne bo nikdo kmalu pozabil. In pal krasen • gledališki oder! Vsa čast. g. Cesarju, da je tako moj-stersko izvršil delo! Tako žive barve, tako okusno je vse, da je res ponos ta oder za bralno društvo.: Saj so je pa celo nasprotnikom tako dopadel, da so se prikradli ga gledat, pa ne da bi plačali vstopnino, ampak kar nek drugi dan na skrivnem. Lepi junaki to! Pripravljamo se že za prihodnjo veselico, » pa Še ne izdamo, kak bo spored. A zdaj'že kličemo: na\ svidenje!
c Gornjigrad. Tukajšnji marljivi gledališki I diletantje so v nedeljo dne 10, t. m, zopet uprizorili dve enodejanki. Igrali so gledališki igjri „Raztr©-j senca'" in pa, „Lokavega snubača." Obe igri ste | vzbudili mnogo nedolžnega smeha in sta splošno ¡ ugajali. Igralci pa so se tudi •potrudili, da so svoje uloge rešili prav dobro. Poslušalcev bilo je povoljno število, zlasti smo opazili več kmetov, zlasti >iz Boč-ke občine. Pred igrama je svirala domača Narodna godba na lok. Komaj nekaj tednov je, kar sle je ustanovila, .vendar nas je vse presenetilo precizno igranje. Tudi petje je prav ugajalo. ,Tri mešani zbori: „Gori, gori na planine", „Naša zvezda" in „Nazaj v planinski raj" so pa tudi kaj lepe kompozicije. Nekaj novega je bila Volančeva „Slovenskim mladenkam", kateri ženski .zbor se je pel s spremljevanjem orkestra. Splošni utis veselice bil je zelo dober in se bode veselica, kakor čujemo, ponavljala v »nedeljo dne 24. t. m.
c Šokat pri Gornjemgradu. Gornjegrajska fa-ra se razteza tudi po hribih in gorah precej na široko, tako da imajo od posameznih kmetskih domov po dve uri in še več do cerkve in šole. Hribovski otroci torej niso mogli biti deležni Šolskega pouka, samo h krščanskemu nauku so prišli parkrat v ka-planijo. Zato' se je v dolinici Sokat blizu kmetije Brglezove napravila sicer lesena ali kaj lična šola, v katero bodo otroci« hribovskih kmetov imeli po pol in do eno uro. Poučevalo se bo vsak torek, četrtek i in vsako soboto od 8. do 11. i ure dopoldne. Dvakrat j bo šel učitelj iz Gornjegrada, enkrat pa katehet od j istotam. Po zimi ne bo šole radi slabih prometnih ■ razmer. Tedaj so samo od Velike noči do Vseh » svetnikov. Hribovcem je s to šolo zelo mnogo po-! magano. Otroci se bodo naučili najpotrebnejšega: ; čitanja, pisanja, računanja in \1eronauka. Dne 7. ; majnika se je nova šola otvOrila in blagoslovila. G. ; Berk, gornjegrajski kaplan, je najpoprej blagoslovil | razpelo in nato šolsko poslopje. Naposled je g. ka-; tehet z lepimi besedami razložil pomen te šole ter je ; pozival navzoče stariše, naj pridno , in redno pošiljajo svoje otroke k nauku. Katehet in tučitelj bo-deta le tedaj kaj dosegla, ako bodo starši podpirali šolo. Govoril je tudi razredni učitelj g. Sijanec, ki je navduševal otroke, naj bodo pridni, hvaležni in marljivi. Vsa slávnost se je izvršila, v najlepšem i redu. Ekskurendna šola pri Brglezu pa' naj uspešno t deluje.
c Nazarje. K. s. izobraževalno društvo priredi ua Vnebohod na 31. maja po popoldanski službi božji veselico z igro: Raz Marijino «rce. K obilni vdeležbi vabi odbor.
t Kmetijsko društvo na Frankolovem,	ana zadruga "
omejeno zavezo, skliče občni zbor v nedeljo <!"(■ jja popoldne » ' večernicah v občinski pisarni. Na dnevnem rc j»-: 1. Poročilo r.b i stva in čitanja zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Predložite* ' odobrenje računov za leto 1907. 3. Ra/dražba zadruge.
Brežiški okraj.
b Brežice. V tukajšnji bolnišnici je umrl dne 6. t. m. g. Martin Serbec. Dne 8. t. m. je bil prepeljan v Koprivnico, kjer se je vršil prihodnji dan zelo veličasten pogreb. N. v m. p.!
b Sv. Peter pod Sv. Gorami. Tukaj je umrl dne 17. *t. m. g. Jožef Hohnjec, oče ttogoslovnoga
|!"'T7r' f-»'t/ • ti!'- :
profesorja dr;< Jožefa: Bohnjflea. v Martf>oru. Svetila trni' večna luži - i • -	V .

T"
< ; Slovenska gospodinja.
Naša izobrazba.
Moja beseda velja slovenskim ženam in mlar denkam na kmetih. Važno je naše mesto v rodbinah, i&ko smo dobre, poštene, vzoraie, smo šolnce vsake rodbine, ki razsvetljuje in osrečuje notranje rodbinsko življenje, nasprotno aiko smo slabe, smo nesreča za hišo. Vendar pa se za našo vzgojo kaže tako; čudno malo zanimanja na Slovenskem Stajerju. To boli iii zato sem zastavila svoje pero.
Svojo vzgojo in izobrazbo dobivamo slovenske žene in mladenke le v rodbini in v ljudski šoli. Kmečkemu slovenskemu ženstvu je nadaljna pot za izobrazbo zaprta. Nimamo zavodov iti šol, ki bi bile našemu kmečkemu stanu prikladne. Ce hočemo Sta-jerke v gospodinjsko šolo, moramo v Ljubljano, doma nimamo take šole.
Z veliko srčno radostjo je torej marsikatera od nas (pozdravila snovanje slovenske gospodinjske gole v Celju. Sola bo krščanska, jezik bo slovenski jh vžgbja bo prikrojna za kmečko žeostvo. Možje in mladeniči imajo svoje vzore v javnosti. Gospodinjska šola v Celju naj bo vzor štajerskih slovenskih žen in deklet. Vzemimo. me agitacijo za to šolo v roke. Skorajšna. ustanovitev te šole naj bo naša častna naloga. Nekaj časa se je kazalo še precej navdušenja za to šolo, sedaj so se pa, kakor se mi zdi, srca ohladila. Vzemimo, slovenske žene in mladenke to stvar v svoje roke.
Nekaj izobrazbe ali vsaj navdušenja za na-daljno izobrazbo smo dobivale zadnja leta v dekliških zvezah naših izobraževalnih društev. Zakaj je tudi tukaj poleglo navdušenje*?
Mojemu okusu ne ugaja, da bi me hodile na ¡politična zborovanja in imele v politiki prvo. besedo. .Toda v rodbini se govori tudi o politiki. Žena mora razumeti svojega moža, zato ji ne sme tudi manjkati splošne politične izobrazbe. Me hočemo, da ostanejo naši možje pridni kmetje, krščanski in slovenski. Marsikateri mož, marsikateri mladenič je že prinesel veliko žalosti in nesreč« v rodbino, ker je zašel v slabo politično stranko. Bodimo dobri duh svojim možem in sinom tudi v politiki! Odvračajmo jih od strank, kjer se prezira kmečki stan, kjer se govori proti veri in slovenščini. rA kako bomo to storile, če nimamo nobene splošne izobrazbe?
Svojim sovrstnicam pa kličem: Skrbimo si s samoukom za izobrazbo!
Slovenska Kmečka žena naj bo tudi izobražena žena! Pišimo „Slov. Gosp." večkrat o svojih s'arovskih zadevah. Gotovo bo nam uredništvo dovolilo kak majhen prostorček v svojem listu.. Navdu-šujmo se v takih dopisih in poučujmo se medsebojno.
Na svidenje' Iskreno pozdravljene sovrstm-
ce moje!	, ,
Opomba uredništva. Seveda bomo nadevolje prinašali take sestavke od naših kmečkih čitateljic in naročnic. Odločili smo za to že danes poseben predal z napisom „Slovenska gospodinja", ki je slovenskim ženam in mladenkam za njih spise na razpolago._________
. Najnovejše novice.
Maribor. G. Ignac Pokorn, gimnazijski profesor v Mariboru, je umrl v sredo dne 20. t. m. Pogreb bode v petek.
Kmetsko bralno irnštvo" v Rogoznici pri Ptuju priredi dne 28. maja ob 4. uri popoldan v gostilni g. F. Bračič-a v Novi vasi javen poučen shod. Predaval bode potovalni učitelj g. Jelovšek o umni živinoreji. Vsi kmetje, tudi nendje se vabijo k temu predavanju kajti le z umnim ifospodarstvom se bomo postavili na boljšo podlago.
Odbor.
listnica uredništva.
Tinje: Žal prepozno! Poročajte dalje! — Šmarje: Prepozno za to številko. Prihodnjič! — Škale: Isto tako. — Gorica: Ravno tako — Ljubljana: Tudi prepozno. Prihodnjič! — »t. Jurij ob j ni. žel. Pride, v prih. „Novice" — Sv. Martin pri Vurbergu: Ni bilo več prostora! Oprostite! — Sv. Lenart v Slov. gor.: Je prišlo prepozno za to štev. Pride prihodnjič! — VurbergpriPtuju: Prihodnjič! — Sv. Križ pri Slatini: Preosebno! — Gradec: Smo že prej dobili od drugo strani. Srčna hvala! — Doberna, Sv. Jurij ob Taboru, Dobje pri Planini: Prihodnjič!
Gradec Dunaj
Loterijske fttevilke.
Dne 16. maja 1908.
13 43 42 49 54 67
65 8
15 21
Sadje- in vinorejsko društvo
za soštanj^ki okraj skliče tem potom drugokrat občni zbor in sicer za v nedeljo dne 31. t. m. ob 3. uri popoldan h g. Ivan Kranjcu ▼ St. Ilj pri Velenju 8tem pristavkom, da ker prvi na 10. t. m. sklicani občni zbor ni sklepčen bil, bo dragi pri vsakem Številu udov se vršil. Dnevni red je isti ko prej.
K obilni udelžbi vabi
487	_načelsfvo.
Predaja posestva*.
Jako lepo posestvo, pol ure od trga Marenberg oddaljeno, na okrajni eesti črez Radi na Eibiswald, novozidana hiša in koncesija za gostilno, 20 oralov njiv in travnikov, 20 oralov mladega lesa, se radi dražbinskih razmer proda. Natančneje se izve pri poeestaioi gospe Elizabeti Schuoher pri Sv. Janezu, pošta Marenberg.	417
Pojasnila	%
upravništvo samo tistim, ki priložijo 'vpirašanjn ziiamko za
Snbe gobe, pšenico, orebe, fižol
•sploh vse deželne pridelke, ¿upi Anton Kolenc v Celju, takojšnjo pošiljatev.	393
Dveleten zdrav deček se priporoča za vsprejem kot lasten otrok pri dobrih krščanskih starših. 436
Pisarja začetnika sprejme takoj notar dr. Firbas v Mariboru. , 438
10 let davka prosta, v najlepšem delu, južna lega, krasna oprava, dober obrestni dohodek, v bližini južnega kolodvora, se radi rodbinskih razmer pod jako dobrimi plačilnimi pogoji takoj proda. Vpraša se v upravništvu. Iz prijaznosti pove natančneje tudi g. Pučelik, Kokošiiiegov drevored št. 141, Maribor.	439
Čevljarskega učenca sprejme g. Anton Koren, Mlinska ulica št. 7 Maribor.	424
Bobro idočo gostilno z žganjarijo prodajalno tobaka, velikim sado-nosnikom. mlinom, travniki in njivo proda Anton Smorečnik, v Dob-renji št. 40, p. Sv. Ilj v Slov. gor. 426
Kmečko dekle, katero se hoče v Mariboru šivat učit, se takoj sprejme pri gospej Jožefa Koschel, Gosposka ulica št. 16. Učiti se mora 4 leta, dobi stanovanje, hrano in 3 leta tudi vso obleko. Oglasiti se je treba pismeno pri zgoraj omenjeni gospej.	420
Išče se oženjen viničar, ki razume saditi amerikanske trte. Redi lahko 2 kravi. Zglasiti se je pri g. Franc Thaler, obč. Gornji Duplek, p: Vurberk.	431
Hlad, samski, izučen Žagar želi službe poslovodja, (Platzmeister) pri kakem lesnem podjetju. Naslov pri upravništvu „Slov. Gospodarja" 430
Čevljarski nčenec se sprejme pri Eduard-u Schneider, čevljarskem mojstru v Deutsch-Feistritž. 483
Pridnega učenca sprejme takoj g. Divjak slikar in pleskar, župnijska ul. št. 7, Maribor. t 435
Trgovski nčenec se takoj sprejme pri F. K. v Studenicah pri Polj-čanah.	399
Pozor! V najem, ali pa tudi proda se prav po ugodni e ni, zaradi dražbinskih razmer lepa velika hiša, s štirimi sobami, dve kuhinji in lepa velika štacuna, na kateri je več let dobro idoča trgovina z mešanim blagom, zraven hiše je lep velik sadonosnik in vrt za zelenjavo; hiša stoji pri okrajni cesti blizu cerkve na deželi okraj Maribor. Upamo da se bo vsakemu dopadel kraj, posebno zdaj, ko se vidi kakor kak cvetoči paradiž, ki je celi v cvetju. Obeta nam tndi obilno sadja. Naslov pove uredništvo „Slov. Gospodarja" 400
Lepo kmečko posestvo z 28 orali, 4 orale obsega sečen gozd, okoli 10 oralov je lepih njiv, '/« orala tvori amerikanski nasad, ostali orali so sadonosnik z žlahtnim sadjem, vse skupaj ob lepi cesti '/« ure od kolodvora in trga Cmu-reka, se proda. Hiše so zidane, z opeko pokrite, vse v dobrem stana. Dovolj je živine in kmečkega orodja. Vpraša se naj pri Francu Jank, Polička vas štev. 11, p. Ja-renina, ali pa pri Andreju Strad-nerjn, Silssenberg, Weitersfeld pri Cmureku (Mureck).	410
Lepa Vila s 5 stanovanji, trgovino, svinjskim in živinskim hlevom, velikim dvoriščem, 2 vrta, lepa njiva in sadonosnik se proda za 12000 K. Izplačati se mora 6000 K. Novavas št. 44, pri Mariboru.
405
Učenca z lepim vedenjem, ki je dopolnil 14. leto, Bprejme Ivan Grizold sobni slikar v Studencih pri Mariboru. Dcubler-jeva ulica štev. 31.	406
Posestvo v Rošpahu obstoječe iz vinograda, njive, sadonosnika in gozda, poslopja, ene sobe in kabin je, hlev za krave, dva hleva za svinje, prodam za 60®0 K. Vpraša so Hnmboldgasse 6, v Maribora.	409
Mladenka, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ki zna šivati na stroj in razume tndi drnga ročna dela, išče kake primerne služb« do 16. junija. Naslov pove upravništvo „Slov. Gospodarja".	401
Kot pi&monoaa želi službe trezen ( pošten mož do 1. junija. Naslov
Učenca z lepim vedenjem, ki jo dopolnil 14. leto sprejme Josip Ma-cnh, krojaški mojster, Domgasse št. 6. v Mariboru. ' : 381
Malo posestvo v Spielfeldu na državni cesti, obstoječe iz travnika, njive, sadonosnika in hiše, se radi smrti po ceni pod roko proda. Latzko Ferdinand, Schoschtaritsch-gasse 6. Studenci Maribor.
., _303
Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadttoosnikom, se proda skupno ali na drobno ! Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali dragi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v St. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1.	258
Lepa priložnost! Hiša s tremi sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, spodnjo kletjo, sadonosnikom in vrtom se da takoj po nizki ceni v najem. Ako kdo želi lahko vzame v najem na več let. Ker je hiša na lepem prostoru, ter komaj pol minute od župnijske cerkve na Hajdini je pripravna za upokojenca, obrtnika ali malo trgovino. Oglasiti se je osebno, ali pismeno pri organistu na Polenščaku pri Ptuju.	371
Iščem 16—20 let starega fanta s treznim obnašanjem, ki bi sprejel mežnarsko službo. Nastop takoj; več se izve pri g. Dragotin Faiss, organist v Zavrču pri Ptuju. 421
Donosno posestvo, zelo primerno za letovišče, eno uro od Maribora oddaljeno, obsega okoli 40 oralov se po ceni proda. 25 oralov je sečnega gozda, gosposka hiša, novo gospodarsko poslopje, studenčni vodovod, velik sadovnjak in travnik. Tudi za mlekarstvo jako primerno. Vpraša se naj pri g. Wa-grandl, Postgasse, Maribor. 364
Učenec se sprejme pri mizarju za boljše pohištvo. Naslov : M. Glavnik, Gradec, Annenstrasse 14.
378
Seznaniti se želi mlad uradnik v stalni službi s kmečko deklico, izvežbano v gospodinjstvu, v svrho ženitve. Premoženje postranska stvar. Ponudbe s fotografijo, ki se vrne, pod šifro „Moj srček" na uredništvo „Slov. Gosp.". 397
Papir kancelijski in pisme- 1 ni, v vseb oblikah in kakovosti, koverte raznih velikosti in druge pisarniške potrebščine, priporoča
P. Kosfič
v Celju. 175 (i)
Lepo posestvo obsegajoče 14 oral med tem 3 orale vinograda z lepo
zidano, hišo, kletjo, hlevi in gospodarskimi poslopji se v Špitaliču pri Konjicah zaradi rodbinskih razmer ugodno proda. Pbjisnila daje posestnik Franc Kmecl, Celje,-kovaške ulice.	379
Učenec iz .poštene hiše, kateri ima veselje do trgovine in zna dobro računiti, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Franc 'Seršena v Ljutomeru.	866
Krožilnik (Ringelšpiel)' v najboljšem stanu, s plinovo lučjo, dva bobna, lajne, kratko cela oprava, se proda po najnižji ceni. Oglasi se naj osebno ali pismeno pri g. Ferdinand Feuchmeister-ju na Ščav-nici sv. Ana na KrembeTgu blizu Cmureka.	318
' Instrnkctje išče pošten dijak. Po-.. I učeval bi lahko vse predmete, ka-;
; kor.tudi igTanje na gosli in klavir. Natančneje se izVe' pri ure-
dništvu „Slov. Gosp".
41g
Štam|»lUe
v upravništvu.
872
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las, t j.
Kapilor št. 8.
Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 3 K 60 v, dva lončka 6 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s počtnim povzetjem.
Lepo posestvo 15 minut od državne ceste, pol are od Spielfelda in Št. Dja v Slov. gor. oddaljeno 28 oralov veliko, z lepimi vinogradi, njivami, travniki, sadonosnikom in gozdom, se proda. Naprej se plača 8600 gld. Vpraša w pri g. Knuioer, stolni trg (DompUtz) 12, I. nastropje, Maribor.	869
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 3.
Kupiti želim (pod lahkimi plačilnimi pogoji) hišo za trgovino v primernem kraju, ali pa tudi v najem vzeti. Ponudbe blagovolijo se naj poslati na upravništvo „Slov. Gospodarja".	415
f Lepo posestvo
obsegajoče 19 oralov, 30 minut od Maribora, z lepo hiš© ( in hlevi, travniki, njive in gozd se po ceni proda. Mnogo i je živine, posebno svinj. Po-izve se pri gosp. Leopoldu j Barta, lastniku tvrdke Leopold Blau, Maribor, Gospo-poska ulica 5.	408
I Proda me
\ veliko posestvo s/4 ure od Maribora, obstoječo iz velikih« travnikov, njiv, velikega gozda za sekati in vinogradov; Z vsem je osem poslopij, velike kleti in vse premično ! orodje je zelo po ceni na i prodaj. Površina 61 oralov5 ! cena zelo ugodna. Poizve se ; pri gosp. Leopold u Barta, ! lastnik firme Leopold Blau, • Maribor, Gosposke ul. 5. 407
Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj j
na Ljubnem
sklicuje svoj	■;
X. redni letni občni zbor1
dne	maja 1908 ob 11. uri dopoldan
v gostilni Ivan-a Ermenc,
Vspored:
1.	Pregled in odobrenje letnega računa za leto 1907.
2.	Volitev odbora in ravnateljstva.
3.	Razni nasveti.
Ako se prvič sklicanega občnega zbora ne udeleži zadostno število udov, se vrši isti ob 2. uri popoldan istotam z istim vsporedom.
K polno številni udeležbi vabi 440	odbor.
Franc Ksaver Kantner
pilarski mojster, Maribor, Tegetthoffova ceeta štev, 26. izdeluje vsake vrste pile in stražnike iz najboljšega posebnega litega jekla za železniške delavnice, tovarne za stroje* za mehanike, klučavničaije in kovače. iSidi najboljše vrste žage za deske. Prevzame vsake vrste zrabljene pile in stražnike v popravo. — Opomni, da so njegovi izdelki le ročno delo.	__343
Pozor!
Najbolj krepki in trpežni klobuki vsake vrste se dobijo pri Vitanjskem klobučarju	289
P« J^nhoTie-n.
Ljutomerčana,
■ zajamčeno pristno vino le iz	■
ormoškega okraja, raznih let-	■
nikov, ima veliko množino	J
po nizkih cenah na prodaj	■
Kletar, društvo v Ormožu.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom smrti naše preljube matere	*
Elizabete Kapun,
kakor tudi za častno spremstvo predrage rajnke k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in dragim udeležencem srčno zahvalo.
Posebej in iskreno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini kakor tudi vsem pevcem in pevkam, ki bo ob odprtem grobu zapeli ginljivo žalostinko „Nad zvezdami".
Srčna hvala vsakemu posebej in vsem skupaj.
Črešnjevec, dne 10. 5. 1908.
432
Rodbina Kapun.
n1 -líiifl 1908.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju
(regtgtrovuin Kadruj« z neomejeno zaveaso).
= O-lavni trg- šte^r. 5, I. nadstropje. =
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 41/a% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama.
Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma.
Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 5Va% in na osebni kredit proti 6% obratovanju. Nadalje se izposojaje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron.
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne in od B. do 6. ure popoldne.__88 (k. L)
__________________________________________________________________Stran 7.
V Gornji Polskavi pri Pragarskem
ima tvrdka K. & R. JEŽEK
veliko zalogo vseh vrst kmetskih strojev
in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, mlini za jabolke, grozdne stiskalnice, žitne čistilnice, drobilni mlini, brane, plugi itd. Podpisani posreduje naročila na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbnik zalege Franc KampuŠ v Gornji Polskavi pri Pragerskem. 434
Prodajalka, zmožna nemškega in slovenskega jezika, ki je že bila uslužbena v kaki trgovini mešanega blaga, se takoj sprejme v trgovini za suho meso. Naslov: Poštni oddelek 40, Maribor.	429
Vabilo *
rednemu občnemu zboru
Okrajne posojilnice v Ormožu
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bode vršil
v petek, dne 29. majniku 1908 cb 10. uri dopoi. v posojilniških prostorih. Pnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorništva o letnem računu.
3.	Odobrenje letnega računa.
4.	Sklepanje o porabi čistega dobička.
5.	Razni predlogi.
Opomba. Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, vrši se ob 2. uri popoldne v smislu § 32 pravil drugi občni zbor, kateri je sklepčen pri vsakem številu.
Ormož, dne 13. majnika 1908. 427	Načelstvo.
Obfava.
Poletni tečaj za vinogradstvo in sadjarstvo, kakor tudi viničarski tečaj se bode vršil v času od
15. «1© SO. junija t. 1,
na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Namen prvega tečaja tiči v teoretičnem in praktičnem pouku, kaj treba po leti v vinogradnikih in sadonesnikih storiti, kako je treba razne škodljivce zatirati. Viničarski tečaj ima pretežni namen praktičnega izvežbanja v istih zadevah.
število udeležencev prvega tečaja oirejeno je na 40, v katerem številu so tudi že zapopadeni oni gg. učitelji, katere štajerski deželni šolski svet za to odloči. V viničarski tečaj sprejme se 20 oseb.
Pouk je brezplačen.
Udeleženci viničarskega tečaja dobivajo, v razmerju k sredstvom, katera so za to na razpolago, podporo za obisk. Podporo pa dobijo le tedaj, čim isto izrečno zahtevajo in jim občinski urad potrdi:
1.	da so revni posestniki oni sami ali
2.	da so sinovi revnih posestnikov, ki se drže doma
ali pa
3.	da so viničarji revnih posestnikov.
Kdor se za ta tečaj prijavi, naj to potrdilo predloži, ter ob enem svojo starost naznani.
Prosilci ki ne zahtevajo podpore, naj to v prijavi posebej naznanijo.
S teoretičnim poukom vincgrsdstTa in sadjarstva, prične se z dne 15. junija ob 9. uri dopoldne. Udeleženci viničarskega tečaja morajo pa istega dne že cb 8. uri tu biti.
Prijaviti se treba do 5. junija pri podpisanem ravnateljstvu.
Ravnateljstvo deželne vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Prodaje se
potom parcelacije posestvo Bežigrad, 10 min. od Celja, se-stoječe iz dobrih host, travnikov, posejanih njiv in več k tej graščini spadajočih večjih in manjih arondiranih posestev s hišami, gospodarskimi poslopji, i. t. d.
Razven tega je na prodaj poleg tvornic cinka in emaila 9 oralov stavbišč, od 200 □ klft. naprej.
O priliki kupa ima kupec položi« primerno aro a ostanek kupnine lahko plača takoj, ali od 1—15 let v polletnih obrokih, za katere sme sam določiti termin.
Banka ¡>e vknjiži samo na od nje kupljena zemljišča.
Brez ozira na določene termine more kupec kadar hoče izplačati celi ostanek kupnega zneska, brez odpovednega roka in pristojbine.
Ustmena in pismena pojasnila daje g. J. Dolinai, v Celju vrtne ul., ali pa banka sama.
Hrvatsko slav. banka za parcelacijo in kolonizacijo d. d. 422	v Zagrebu.
P. n. občinstvu poročamo tem potom, da je naše glavno poveijeništvo za Slov. Štajerško v Mariboru s 15. majem t. 1. prevzel gosp. Franc Pograjc, katerega priporočamo vsem, ki želijo pri naši edini slovenski zavarovalnici kaj zavarovati.
Ravnateljstvo
vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbo cerkvenih zvenov v Ljubljani.	428
/a sedanji ras!
se celemu Slov. Bistriškemu okraju priporoča, da naj kupi vsak: gslico, brizgalnico, pat. Ing na mesto apna za škropljenje vinogradov, gumi trake, cevi, pipe i. t. d. Najbolj jamčene kose, srpe bruse in vile. Dolgo železo, žage na vodno moč, domačo pijačo, Bartelnov prašek za živino in svinje vsake vrste, železnino i. t. d. pri
A. l*inier-ju
425	pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
Milan Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10.
T
Koiiyicah
Priporoča popolnoma sveža in kaljiva deteljna, travina, runkelnova, svinske salate, korenjevega in vrtna semena.	Rafija za večanje
trte, galico, žveplo, bartelovo klejno apno, kakor 180 tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse drugo v mojo stroko spadajoče blago.
Jamčim za dobro in ceso postrežbo.
POSESTI! O,
ki meri 22 oralov, z zidanim poslopjem, hrami in hlevi, 8 oralov gozda, 3 orali njive in sadnega drevja, 9 oralov travnika, se po ceni proda.
Drugo posestvo s 14 orali, lepi hrami, 3 orali gozda, 4 orali travnika, 3 orali njive, 2 vinograda in sadnega drevja.
Jedno posestvo s 35 orali, 24 oralov travnika, 8 oralov njive, 4 orali gozda in 12 glav goveje živine. Vse se proda zelo po ceni.
Vpraša naj se pri g. Viljemu Suppancu, Bankalari-gasse 4, Maribor.__414
(registrovana zadruga z neomejeno zavezo) uraduje vsaki četrtek od 8—12 ure dopoldne.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 47»% obresti. Obresti se pripišejo h kapitala koncem vsakega leta in se obrestujejo enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama.
Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in na osebni kredit proti 51/,®/0 obrestovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov.
Tozadevne prošnje in druga pojasnila se sprejemajo in dajejo v pisarni, ter se hitro in brezplačno rešujejo tudi ob drugih dnevih.	378	Načelstvo.
Ba&.atBaS.Sifgi.Bn^.B.El.H
"irfffc^lfiP*!®^^ železo za vezi, najboljše vrste ce-£ 8 ®SWlE?I	men^ cevi iz kamenščine, strešna
lepenka in sploh vse stavbinske potrebščine. «<s>.<5>
Krcžnate ograje ZSEfig.
■ <s>t» <§><? <s>» <?».	<s>o <?»» <g>» va žica.
vodovodne cevi in vse priprave za 'J vodovodne naprave.	«<s>.<s>*<g>
fP^isffiffaŠ hrane, drevesne žage, škarje za trte, razno n ia®§JSy poljedcljsko orodje in najboljši stroji. 214
in proti ognju in vlomu varne blagajne.
Še je čaa za epomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi
Tomaževo žlindro, 3 S
Kajnitom ali Kalijevo soljo.
Umetna gnojila vseh vrst, zajamčene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošilja poučne spise v®> «<g> <<s> <s> vg> «<a> »<s>«<a> zastonj trgovina z železnino
Šivalni stroji
n
ItflERKUR" P.Majdič, Celje.

IBI
Pozor!
Pozor I
i
Slamnikarska zadruga
Služba organista ii cerkven ika
se oddaje pri
župni cerkvi sv. Mihaela pri Šoštanju.
Letni dohodki znašajo najmanj 1200 kron. Vrhu tega je toliko zemljišča, da se lahko redi ena krava in dvoje svinj. Prosto stanovanje, 3 sobe, kuhinja, klet, gospodarsko poslopje, vrt pri mežna-riji. Prošnje naj se vložijo do 1. junija, služba ima se nastopiti 1. julija. Tenoristi cecilijanci imajo prednost.
Cerkveno predst. sv. Mihaela pri Šoštanju. 359	Ivan Govedič, žup.
7 Mengšu, Kranjsko
priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških . slamnikov. Naročite čim preje, da se more naročilo pravočasno izvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežba I Ilustrirani ceniki franko in zastonj. Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ogled, ako se to želi Išče se zastopnik za Štajersko. Slovenci! Poslužujte se edine slovenske zadruge za slamnike!
m
Svoji k svojim!
228
Svoji k svojim!
Demetrij Glumac
— kotlap -
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
maribor, w**ffgaaae ».
Ker postaja bencin redno draiji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo
Cllmase
Bohsel-moforji
/ti katerih stane ena konjska moč n eno aro 1 */» do 2'/» vinarja. Ti motorji se Uiiko ogledajo v toku pri meni.
Kerol Slnkovifi,
?6	s&vtcpnlk OllmMe Bohaal-motorj»*.
JPosŠtiiSi raUca in	SCsiserrigfa®«© št, IS
pripet rota spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljši brligalnJee, pri katerih jamii xa dobro in trpežno delo. Pspsn» »'Sil «Baba vrsto ««na lit "htisr©. Ktpnjeia «tari baker, cink in mestu* po najbolj« eeasi.
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schiilerstrasse 25.
izdeluje alt&rje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nagrobni!) spo-456	menikov.
¡pf Vsi marmornati oltarji v baziliki t Maribora so moje delo. "'Mf
Sedaj je priložnost
KEssocacsama
24, 28 in 30
če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 16,
_____________ ... __18, 20, 24 in 28 kr. Druki in
nessasam»! cajgi za ženske obleke mtr 20, kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Svilneni robci najnovejši po 90vkr. gld. 1, 1-20, 1'60, 2 itd. Perkalnati robci po 22 in 30 kr. Cajgi za moške obleke po 50, 60, 70 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po gld. 1-20, 1-40, 1 80 itd. Srajce za delavnik in praznike po 60, 70, 80, 1-—, 1-20 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodanim vse pov nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠEPEG, Grajski trg. št. 2.
v	aajsaBaaa
kupujte tabljice, kamenčke, zvezke, svinčnike, peresa, peresnike itd. v narodni trgovini : : : VILKO W£IXL, Maribor, Gosposka ulica 33.
POZOR:
Edina narodna trgovina z mannfaktur. in
špecerijskim blagom
L.
©¿•«mok
priporočil conj. občinstvo svoje veliko, novo zalogo. Cene nizke, postrei, točna.
Kdor hoče dobro kopiti, reors v narodno trgovino prrti
ZA ŠOLO!
Velika zaloga raznega papirja, zavitkov is zapisnik knjig po nalniž^t ceni.
Sth-o j
v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni.
Franc Pleteršek, Maribor
Koroška cesta št. 10.
k o j i m 2
Nova trgovina
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
w §P?arife®ru Tegettlisffosa cesta 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. ::
Trgovina z manniaktnrnim, modnim is drobnim blagom
Grajski trg it, O
priporoča svoje veliko zalogo snknenega in volnenega blaga za moška in ženske obleke, kakor tndi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprave za ženltve, garnituro, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni.
„CR0AT1A"
edina hrvaška gavarMafajca,
osnovana cd obžine svobod-
negajn kr. glav. Mesta Zagreba
.CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ngofinih pogojih in nizkih csnah.
Tsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' v Trstu, Corno št. 1.
je prezidavanje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z novodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po Čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo toraj ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali saj izložbe ogledati, da se vsaki sam prepriča o velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah.
Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.
I3arc»e£na gostilna
Pri posti ==
flfcrlbOr, Tegethnfova cesta 49
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi.
Mar. Meden.
kupujemo pri
JOŽEFU ULAGA ? MARIBORU,
Tegethofova cesta štev. 21.
ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in sicer za spomlad velika izbir za mož&e in žensk», obiske, najlepše svilnate robee, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: ::
Tovarna za plinske izdelke
----- -J.—= V Slači M ==s=ssz===sss=sss=z==
izdeluje g parnimi Btroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznale najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošča za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tndi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kaaenarju A. (Hasar-Ju.
¡Capijice ra žeimi&ni krč s Stane ena
steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju s Prav dobro mazilo
pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
mestna lekarna pri g. kr. orlu
, Glavni trg štev. 15,
!! Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo M Razne vrsfe travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena
^-»^^-«-^•^-»-■»--»•-»--»•^•-»•-»-«»--^•«s-^.-». priporoča
ffl&mh&iF |
Sofijin trg m
i svoji k svojim;
RSaMfLCi
j
Narsdni dem.
NajvaSj; In naj-cwwji! Bkspwt. ar — srefcmlMi zlatnina ig optični!) prodnnto», : Naročite najne-trsjS! cectk brez-plačn«.
[ Za spomladi
Manufakturna trgovina
RUDOLF M^VELKA V PTUJU
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primemo
nizkih cenah. — postrežba točna In strogo solidna I
Gotova sreča vsem posestnikom živali je Palma, ki obvaruje bo-leznij in ozdravi vsakovrstno pernato in štirinogato žival — bolno na prebavilih, krvi ozir. živcih in je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 6—8 krat ceneje nego bolnim! 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v več!) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 K naroč. ni povzetja! I. E. WEIXL, žival, živila, Maribor, Zofij in (senenski) trg štev. 3. 229
Za 10 ozir. 20 K denarja. 12 ozir. ti K Palma; Ojotku še poseben zaslužek in barvano slikana lepake .
jerska ljudska posojilnica v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski frg št. 2 v hiši ¿osfilne pri črnem orlu (Schwarzen Adler).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4yg. Obresti se pripištyqjo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/*%i na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in posestvo po 57»% in na osebni kredit po 6c/0- Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove- pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzecnši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne.

S. FRA
akademični slikar in učitelj risarstva seda,| Orudec Machargasee 33 se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni proti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera, Kascin itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tudi slikanje portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umetniško izdelovanje.	344
19 Marijinih pesmi
za šolo in mešan zbor z orgijami op. 51. Cena 2 K. 395
Franc Divjak,
slikar In pleskar v Mariboru,
župnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.	365
Izdajatelj m založnik : Katoliško tiskovne drnžtvo.
Odgovorni urednik : Fran Rakovli.
Fran]o Horvat
cerfccveni ixi sobni slikar, Maribor, Kaslnogasse Stev. a
naznanja da se je preselil iz Gornje Radgone v Maribor
ter se veleč, duhovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje cerkev v vsaki tehniki, altarnih slik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od priproste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom se posebno priporoča za slikanje odrov.	404
Tisk tiskarne bv. Cirila t Maribora.