GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE | 14. november 1969 - Leto V. St. 20 (103) - Cena 0.30 dinarjev Poštnina plačana v gotovini ŽALNA SVEČANOST PRI SPOMENIKU 14 NEZNANIM BORCEM XIV. DIVIZIJE V OSREŠKIH PEČEH Za večjo javnost in demokratičnost Že dalj časa si prizadevamo, da bi v kadrovsko politiko, in to na vseh ravneh, vnesli kar največjo javnost in demokratičnost Vendar pa ta prizadevanja, žal, še niso dohitela, hote ali nehote, naše prakse. O kadrovski politiki razpravljamo največkrat v ozkih krogih, v formalnih ali neformalnih skupinah, kombiniramo na tak ali drugačen način, pri tem zasledujemo po navadi bolj ozke osebne interese oziro- Spomenik v Osreških pečeh v Ravnah nad Šoštanjem, kjer je Sila v nedeljo spominska slovesnost. Postavljen je v spomin 14 neznanim borcem XIV. divizije POKLONILI SO SE SPOMINU VSEM PADLIM S0B0RCEM SLAVNE ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE Številni borci slavne XIV. divizije, zraven njih pa domačini, pa Šoštanjčani in Velenjčani in končno tudi mladi z osnovne šole narodnega heroja Toneta Tomšiča iz Ljubljane, so se zbrali zadnjo nedeljo pri spomeniku štirinajstim neznanim padlim borcem XIV. divizije v Osreških pečeh pri Ravnah. Odbor XIV. divizije, pododbor Tomšičeve brigade iz Velenja ter krajevna organizacija ZZB NOV Ravne so pripravili spominsko slovesnost. Slovesnost je začel vodja po- nih organizacij iz drugih kra-družnične šole z Raven, Franc jev in iz naše občine, pripaS-Slovesnost v Osreških pečeh je začel vodja podružnične šole Hudomalj. Takole je nagovoril niki enote JLA, mladina in Ravne, Franc Hudomalj zbrane. pionirji »V tem poznojesenskem ča- - su, ko se spominjamo vseh ti- . S* fe nas» vascam spominja- stih, katerih trupla že pokriva- f tistega zimskega dne, 22. fe- Z enominutnim molkom so zatem prisotni počastili spomin vseh tistih, ki so darovali življenja za to, da danes pod Titovim vodstvom v miru in svobodi gradimo lepšo prihodnost, sebi in mlademu pokolenju, in spominu vseh tistih, katerih kri je napojila ravenske grape in bregove. O pohodu XIV. divizije in o pomenu slovesnosti v Osreških pečeh pa je spregovoril Vlado Mišica-Miha. jo ruše, smo se danes zbrali na tej žalni 'svečanosti, pri tem skromnem spominskem obeležju, da se s hvaležnostjo in s spoštovanjem spomnimo tudi vseh, ki so darovali svoja življenja za to, da danes živimo v miru. Spominu padlih na vsej poti Pripadniki JLA so na komemoraciji izstrelili častno saivo bruarja 1944. leta, ko so se borci XIV. divizije, utrujeni, premraženi in lačni pomikali preko Raven in po teh bregovih in grapah prebijali nemške zasede, obroče in se kljub žrtvam prebili dalje proti Belim vodam. Za vse to, kar smo danes XIV. divizije iz Bele Krajine v miru že ustvarili v povojni na Štajersko, še posebno pa na obnovi in izgradnji socialistič-področju naše vasi in na tem ne družbene skupnosti, pa so kraju, se z današnjo komemo- bile potrebne številne žrtve in racijo oddolžujejo med nami herojska junaštva. Tako je prisotni številni borci — ude- zgodovina z zlatimi črkami za-leženci pohoda iz brigad To- pisala legendarni pohod XIV. neta Tomšiča, Ljube Šercerja divizije, ki jc bil obeležen s in Mirka Bračiča, njih svojci, krvjo znanih in neznanih ju-predstavniki družbeno politič- nakov.« SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SZDL VELENJE POTREBNO BO TESNEJŠE SODELOVANJE Izvršni odbor OK SZDL je izrekel polno podporo dosedanji politiki občinske skupščine in njenega predsednika, saj pomeni izvajanje volilnega programa oziroma programskih načel SZDL Člani izvršnega odbora Občinske konference SZDL Velenje ce SZDL. O predlogih bo raz- mlad pred skupščinskimi vo- so na zadnji seji, bila je prejšnji petek, razpravljali o pripra- pravljala in sklepala ObčinsSa litvali. Soglasno je bilo ugo- vah na sejo Občinske konference SZDL Velenje, ta bo pred- konferenca SZDL Velenje na tovljeno, da je čutiti po zad- fldoma 20. novembra, ter o uveljavljanju programskih načel seji v drugi polovici novembra. Hbcialistične zveze, sprejetih ob letošnjih skupščinskih VS- , _ . ..... j Izvršni odbor Občinske konference SZDL Velenje je na Priprave na sejo občinske in izvršnega odbora, in sicer zadnji seji spregovoril še o konference SZDL in konferenc tako, da bi delo izvršnega od- uveljavljanju volilnega pro- »ajevnih organizacij SZDL so bora vodil sekretar, zdaj pa ga' grama oz. programskih načel i polnem teku. V kratkem predsednik občinske, konferen- SZDL, sprejetih letošnjo po-bodo izoblikovali predloge za predsednika občinske konference SZDL, za sekretarja izvršnega odbora ter za člane izvršnega odbora in jih posredo-J vali v razpravo krajevnim or-| janizacijam SZDL. Na seji ob-Ifiaske konference SZDL pa bodo pregledali 3-Ietno delo, -pregovoriti pa bodo tudi o vlogi Socialistične zveze v novih pogojih, in sicer na osnovi tez »Socialistična zveza dalji*. Članom izvršnega odbora je I bilo sporočeno, da so po sestankih s predsedniki krajevnih organizacij SZDTTpriprave na konference v polnem teku. Prav zdaj potekajo razširjene | »je z vodstvi drugih družbeno jolitičnih organizacij in dru-I štev, na katerih razpravljajo o | dosedanjem delu krajevnih ganizacij Socialistične zveze I ter o vlogi in nalogah v prihodnje. Konference pa bodo | končali do srede decembra. Izvršni odbor je na zadnji feji tudi sklenil, da bo pred-[ lagal občinski konferenci SIDL, da bi na bližnji seji •premenili pravila. Tako naj I ti trajala v prihodnje mandat -I aa doba članov vodstev Socia-llisliene zveze 4 leta (doslej 2 I leti), občinska konferenca naj | ki štela 51 članov (zdaj jih šteje 75), število članov izvr-| snega odbora pa naj bi zmanjšali od 13 na 9 članov. Ločili | pa naj bi tudi funkciji pred-občinske konference njih skupščinskih volitvah v Šaleški dolini izredno razgibano dejavnost. V zvezi z uveljavljanjem programskih načel Socialistične zveze delovnih ljudi občine Velenje je sprejel izvršni odbor več stališč. Izrazil je vso podporo dosedanji politiki ob- hišo,' v vsako srce ni prišlo ve- Vlado MIŠICA-Miha »Borci XIV. divizije smo se zavezali, da bomo vsako leto en dan posvetili spominu padlim sobor-cem in na enem izmed številnih grobov ali poprišč borb, kjer je postavljeno obeležje, izvršili spominsko svečanost. Na ta način se želimo oddolžiti vsem žrtvam NOB in revolucije, vsem tistim znanim in neznanim junakom, ki so s svojim življenjem priborili slovenskemu narodu svobodo in lepšo bodočnost. Mi se dobro zavedamo, kaj pomeni dati življenje. Dobro pa se tudi zavedamo, kaj se pravi živeti brez svojega najbližjega. Spominjamo se poleg junakov, ki so mirno spali na tem mestu in drugod, tudi vseh mater, očetov, bratov in sestra, pa tudi ponekod otrok, ki so hrepeneče in nestrpno čakali, kdaj se bo vrnil njihov najbližji. Po večletni vojni je prišla svoboda za vse slovensko ljudstvo; ni pa prišla radost v vsako SREČANJE KRVODAJALCEV Občinski odbor RK Velenje bo letos podelil prostovoljnim krvodajalcem nad 200 zlatih in srebrnih odlikovanj V Šaleški dolini se iz leta v leto veča število prostovoljnih krvodajalcev. Letos je darovalo kri 1.280 občanov, največ prostovoljnih krvodajalcev pa je bilo iz Termoelektrarne Šoštanj, Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, Rudnika lignita Velenje ter uprave Skupščine občine Velenje. Med krvodajalci pa je bilo tudi precej gospodinj in kmetov, predvsem iz šmartnega ob Paki, Belih vocl, Zavodnje in Šentilja. Da bi se vsaj skromno oddolžili prostovoljnim krvodajalcem za pripravljenost pomagati bližnjemu, bo pripravil Občinski odbor RK Velenje troje srečanj za krvodajalce oz. proslave dneva krvodajalcev. Prva prireditev bo v petek, 14. novembra s pričetkom ob 17. uri v hotelu Kajuh v Šoštanju. Nanjo bodo povabili prostovoljne krvodajalce iz organizacij RK in iz manjših delovnih organizacij na velenjskem območju. Okrog 110 prostovoljnim krvodajalcem bodo ob tej priložnosti podelili okrog 110 zlatih, za 10-kratno, in srebrnih, za 5-kratno, prostovoljno oddajo krvi. Reeitatorji in Šaleški oktet pa bodo izvedli priložnostni program. 22. novembra bo v Delavskem Klubu v Velenju srečanje krvodajalcev iz Rudnika lignita Velenje, še to leto pa bo tudi srečanje prostovoljnih krvodajalcev iz Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Občinski odbor Rdečega križa Velenje bo tudi letos podelil diplome delovnim organizacijam za sodelovanje pri organizaciji oz. izvedbi letošnje prostovoljne krvodajalske akcije, sicer pa bodo srečanja krvodajalcev predstavljala tudi že začetek priprav na prihodnjo krvodajalsko akcijo. Ta bo v Velenju maja 1970. činske skupščine oz. predsednika občinske skupščine, saj predstavlja delo izvajanje volilnega programa. Izvršni odbor je bil mnenja, da bi bilo treba zagotoviti akcijam občinske skupščine še večjo pomoč s strani delovnih organiza- (Nadaljevanje na 8. strani) selje, ker se mnogi borci Štirinajste in drugih enot niso vrnili k svojim dragim. Niso se vrnili, ker so darovali najdragocenejše, kar so imeli — a to so njihova življenja — za osvoboditev našega ognjišča. Za ceno svojih življenj so reševali in rešili narodno čast, narodni ponos in obstoj našega številčno malega slovenskega naroda. (Nadaljevanje na 8. strani) ma interese posameznih skupin, pozabljamo pa pri tem na načela kadrovske politike in na koristi, ki bi jih imeli od javne in demokratične kadrovske politike vsi, vsa "skupnost. Ne prizadevamo si, da bi o kadrovski politiki razpravljal kar najširši krog zainteresiranih, včasih pa ne obveščamo o predlogih niti tistih, ki bi jih sicer morali. Prvi poskusi, da bi zagotovili večjo javnost in demokratičnost v kadrovski^ politiki, so tu. Vodstva organizacij ZK so razpravljala o predlogih za nove člane komiteja OK ZK. Prav zdaj je v teku razprava v okviru osnovnih organizacij sindikata in v vodstvih odborov sindikatov posameznih dejavnosti o predlogih za nove člane občinskega sindikalnega sveta. Ko bo dokončno izoblikovan predlog kandidatne liste, ga bodo poslali v obravnavo vsemu članstvu, ki bo tako imelo priliko, da predloge, če bo to potrebno tudi spremeni. Tudi izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji sklenil, da bo posredoval vsem krajevnim organizacijam predloge za novo vodstvo Socialistične zveze v občini, posebej še za predsednika in sekretarja. Se pravi, da bodo imeli v opisanih primerih člani možnost, da vplivajo kar najbolj neposredno na izvolitev novih vodstev, v primeru občinske konference SZDL pa tudi na izvolitev najožjega vodstva. Same volitve bodo potem predstavljale le sklepno fazo obširnih kadrovskih priprav. Žal pa povsod in zmeraj ni tako. Ponekod o kadrovski politiki ne razpravljajo s članstvom. Razpravo, če jo sploh smemo tako imenovati, predstavlja le na občnem zboru oziroma na konferenci prebrana kandidatna lista, na kateri je seveda obvezno več kandidatov, kot pa se voli članov posameznih vodstev. In pa same volitve. Za takšno javnost in demokratičnost pa se v kadrovski politiki ne bi smel zavzemati nihče. Torej bi kazalo s to prakso čimprej prenehati. Javnost in demokratičnost pač ni v tem, da o kadrovski politiki ne razpravljamo, na kandidatne liste pa uvrščamo več kandidatov, kot pa jih volimo! -an. V nedeljo je bila v Osreških pečeh slovesnost, posvečena spominu vseh znanih in neznanih padlih junakov — borcev slavne XIV. udarne divizije ODBORNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE VELENJE BO NA PRIHODNJI SEJI PREDLOŽENA OCENA STANJA V PODJETJU STIX IN POTREBNI UKREPI Kalkulacije - neznanka Na zadnji seji je velenjska Občinska skupščina razpravljala o najetju posojila za sanacijo podjetja za izdelavo pohištva STIX Velenje, ki ga bo najela pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, in sicer iz vezanih depozitov gospodarskih organizacij. Predlog za najetje poso- več vzrokov za položaj, v jila v višini 1,000.000 dinar- katerem se je znašlo pod-jev so odborniki soglasno jetje za izdelavo pohištva potrdili. Posojilo bo treba vrniti v 3 letih, obrestna mera pa znaša 7 %. Ker so bila sredstva iz občinskega STIX Velenje. Pri cenah, tako prodajnih kot lastnih, je bila velika zmešnjava. Poslovali so brez kalkula- sklada skupnih rezerv go- cij, ni bila znana niti polna spodarskih organizacij občine Velenje za letošnje leto že razdeljena, so Rudnik lignita Velenje, TGO Gorenje Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in trgovsko podjetje ERA Velenje iz obvez- lastna cena. Prodajne cene za kuhinjske elemente so izoblikovali že pred dvema letoma. Navzlic1 temu, da so medtem spremenili up kuhinjskih elementov, spremenile pa so se tudi eenc nih rezervnih skladov vro- reprodukcijskega materiala. čile pri KBH Ljubljana skupaj 1,000.000 dinarjev, KBH Ljubljana pa bo Ob- pa prodajnih cen niso spreminjali. Slabost pa je tudi v tem, ker so občutno po- činski skupščini Velenje večali število zaposlenih. dodelila 1,000.000 dinarjev namenskega sanacijskega posojila. Ta pa bo posojilo dodelila podjetju za izdelavo pohištva STIX Velenje. Preden so odborniki začeli z razpravo o predlogu za dnevna proizvodnja pa se zaradi tega ni povečala! Sicer pa je bivše vodstvo delovne organizacije neodgovorno trosilo sredstva delovne organizacije, tako za reklamo in nekatere druge najetje posojila za podjetje namene. za izdelavo pohištva STIX Velenje, je prisilni upravitelj, dipl. inž. Peter Krapež, pojasnil položaj delovne organizacije. Povedal je, da znaša izguba po stanju 1. 9. 1009 okrog 800.000 dinarjev vendar pa bo mogoče točno ugotoviti izgubo šele ob koncu leta, bo pa jo najmanj 1,000.000 dinarjev. Med drugim je orisal tudi položaj, kakršen je bil v podjetju STIX 15. oktobra, ko je prišla v podjetje prisilna uprava. V podjetju ni bilo najosnovnejših materialov za proizvodnjo, in to zaradi prezadolženosti STIXa pri dobaviteljih. Potrebni so bili zato takojšnji in veliki napori, da so začeli dobavitelji spet pošiljati potrebne surovine oz. reprodukcijski material. Prisilna uprava je doslej, med dfufrim, ugotovila že Odborniki velenjske Občinske skupščine so v razpravi poudarili, da gre v primeru podjetja za izdelavo pohištva STIX Velenje, v katerem je že nekaj časa prisilna uprava, za neracionalno in neodgovorno gospodarjenje in poslovanje. Eden od odbornikov je v razpravi poudaril, da je treba, da se stvari raziščejo in da se vse tiste, ki so neodgovorno trosili sredstva, pokliče na odgovornost. Torej bi morali vsi tisti, ki so neodgovorno delali, odgovarjati za svoje delo. Na prihodnji seji pa bo odbornikom, kot je izjavil prisilni upravitelj, dipl. !n*ž. Peter Krapež, predložena, temeljilcjša ocena stanja podjetja STIX in predrsg ukrepov za sanacijo položaja. Gradili bomo novo osnovno šolo Nič novega ne bomo zapisali v uvodu: na obeh velenjskih osnovnih šolah imajo že dalj časa težave zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. V dveh izmenah lahko sprejmejo na šolah Gustava Šiliha in Miha Pintarja-Toleda največ 2.0S8 učencev in učenk, v zadnjem šolskem letu pa sta imeli obe šoli skupaj kar 2.259 učencev in učenk. Povsem razumlj-"vo je. da je zaradi pomanjkanja učilnic pouk v treh izmenah, kar povzroča tako prosvetnim delav- tje osnovne šole Gustava Šiliha, z deli pa naj bi začeli najpozneje spomladi 1970, do takrat pa bi bilo — kar je po- cem kot šolarjem obilico težav, vsem razumljivo — treba pri- zaradi pomanjkanja prostorov pa doslej, med drugim, tudi ni bilo mogoče organizirati celodnevnega varstva otrok. praviti vse potrebno za gradnjo. Nova tretja osnovna šola v Šola bi imela tudi večnamenski prostor, površine 240 m2, šolsko kuhinjo, upravo, zbornico s strokovno knjižnico ter druge potrebne prostore. Gradnja nove III. osnovne šole v Velenju bo veljala okrog S milijonov dinarjev. Odborniki velenjske občinske skupščine na zadnji seji še niso razpravljali o virih financiranja, poudarili pa so, da je treba z gradnjo novega prepotrebnega šolskega poslopja začeti čimprej in da gradnjo terja razvitost velenjskega gospodarstva Ker bi kazalo tudi v Velenju čimprej zagotoviti pouk v poldrugi izmeni, hkrati pa oskrbeti prostor za svobodne aktiv Velenju bo imela 20 oddelkov, ter v tej zvezi odpiranje novih delovnih mest, zaradi česar bi morale delovne organizacije in sicer bi bilo 8 učilnic za razredni ter 12 učilnic za kabinetni pouk. Matičnih učilnic za sodelovati pri financiranju nižje oddelke bi bilo osem, za gradnje nove osnovne šole. nosti ter za dodatni pouk, so v nižje oddelke pa bi bila na Pravzaprav bi se morali samo-Velenju že letos začeli s pri- voljo tudi dva kabirfeta. Spe- upravni organi oz. delovne pravami za gradnjo nove cialne učilnice bi bile za pouk skupnosti zavestno odločiti za osnovne šole. Svet za prosyeto fizike, kemije in biologije, za to novo investicijo, in kulturo je nedavno tega glasbeni pouk, za likovni pouk. Odbornikom velenjske Ob-predlagal Skupščini občine Ve- za tehnični pouk in fotolabora- finske s]tUoščine je bilo na lenje, da potrdi investicijski torij, nadalje dve učilnici za zadnV4j sey predloženo več va- matematiko. dve učilnici za ' prave tako v okviru delovnih organizacij kot krajevnih skupnosti. V primeru pa, so poudarili odborniki na zadnji seji, da bi zbirali denar na celotnem področju občine, bi bilo treba istočasno z gradnjo nove III. osnovne šole reševati še šolsko problematiko v Šoštanju, na Ravnah, pa morda še kje. Pomembno je za sedanje razdobje še posebej, da je Občinska skupščina Velenje potrdila investicijski program. To pomeni, da je mogoče pripraviti vse potrebno, da se tudi dejansko spomladi začne z gradnjo nove III. osnovne šole. program za gradnjo hove III. osnovne šole v Velenju, ki so ga pripravili v velenjskem Projektivnem biroju. Kot smo že poročali v zadnji številki »Šaleškega rudarja« so odborniki velenjske Občinske skupščine na zadnji seji soglasno potrdili investicijski program za gradnjo nove, tre- slovenski jezik ter učilnice za tuje jezike, za zgodovino ter za zemljepis. Površina telovadnice bi bila 560 bili pa bi še kabineti za fiziko, za kemijo, za glasbeni pouk, likovni pouk, za slovenski jezik, za tuje jezike, za splošne predmete in pa klubski prostori s knjižnico. riant glede financiranja gradnje nove osnovne šole. Vendar pa o tem podrobneje niso razpravljali, saj so poudarili, da bodo o potrebnih sredstvih za gradnjo spregovorili takrat, ko bodo znane obveznosti gospodarstva ter dohodki občinskega proračuna. Do takrat pa naj bi o financiranju stekle raz- *)f Mini- malnih osebnih dohodkov. V nadaljevanju seje je stekla razprava še o stališčih občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstvu Velenje, pri čem- t' je bila sprejeta pobuda, da naj hi ob koncu novembra 'icali : apno sejo plenuma OSS, občinskega odbora sindikata, d •: iv-cev industrije in rudai.tva ter predstavnikov delovnih organizacij, na kateri bi razpravljali o položaju gospodarstva v občini ter o nalogah, ki čakajo vse dejavnike, da odpravijo težave, predvsem še nelikvidnost. Obravnavane pa so bile tudi vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave na X. redni občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Velenje, ki bo v mesecu decembru. O sklicu X. občnega zbora bo dokončno razpravljal in -jal plenum OSS. Na seji pi edsed-stva je bilo dogovorjeno, da naj bi na občnem zbora obravnavali dvoje oziroma tiv\> najaktualnejših problemov v občini in sprejeli ustrezna -tališča do obravnavanih vprašanj. Govora pa je bilo tudi o novih pravilih občinskem sindikalnega sveta, ki jih je treba sprejeti v zvezi z izdelavo začasnega statuta .Republi5keaa sveta ZSS; predvsem gre pri tem za nekatere nove odnose na relaciji Zveza sindikatov — sindikati posameznih dejavnosti. Predsedstvo OSS Velenje pa je na zadnji seji sprejelo tudi predlog, da noj bi v prihodnje v sodelovanju z delovnimi organizacijami s področja gospodarstva in negospodarstva imenoval člane skupščine Temeljne izobraževalne-skupno,-.ti Velenje. Predlagano je skupno zasedanje samoupravnih organov SKUPNA SEJA DELAVSKIH SVETOV RUDNIKA LIGNITA VELENJE IN TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski klub — priljubljeno zbirališče Velenjčanov Prejšnji četrtek, 6. novembra sta se sešla v vili Široko na skupnem zasedanju centralni delavski svet Rudnika lignita Velenje in delavski svet Termoelektrarne šoštanj. Na tem skupnem zasedanju, bilo je že peto po vrsti, so obravnavali potek gradnje nove termoelektrarne Šoštanj III in pa nekatera vprašanja v zvezi z nadaljnjim gospodarsko-družbenim razvojem šaleške doline. šoštanj so na zadnji skupni seji obravnavali tudi nekatera vprašanja v zvezi z nadaljnjim gospodarsko-družbenim razvojem šaleške doline. Poudarili so, da je treba ob razvijanju gospodarstva skrbeti tudi za razvoj negospodarskih dejav- Člani delavskih svetov velenjskega Rudnika lignita in šoštanjske Termoelektrarne so v razpravi poudarili pomembnost dejstva, da prihaja pobuda za reševanje nalog v zvezi z nadaljnjim gospodarsko družbenim razvojem Šale- nosti, kot so šolstvo, zdravstvo ške doline iz delovnih kolekti- i bo kmalu povezan z občinskim središčem z novo cesto, s jo gradijo na odseku šoštanj—Pesje. Na sliki je del nove ceste v Šoštanju pred Glavnim trgom Pred letom dni so se sešli na skupnem zasedanju delavski sveti treh delovnih organizacij, in sicer Rudnika lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in Savskih elektrarn iz Ljubljane. Člani osrednjih samoupravnih organov teh treh delovnih skupnosti so se tedaj dogovorili o skupnem vlaganju sredstev v gradnjo nove termoelektrarne Šoštanj III, določili so pogoje za združevanje sredstev, izbrali najboljše ponudnike opreme, določili rok izgradnje tega novega elektroenergetskega objekta in končno ustanovili tudi poslovni odbor za izgradnjo termoelek- tega novega elektroenergetskega objekta, proizvodnja premoga in uvajanje nove tehnologije pri odkopavanju premoga ter še več drugih vprašanj v zvezi z gradnjo nove termoelektrarne Šoštanj III, oziroma v zvezi s potrebami po električni energiji v naši republiki. Člani samoupravnih organov obeh delovnih organizacij so izrazili zadovoljstvo nad potekom del in sklenili, da naj bi v kratkem sklicali skupno sejo delavskih svetov vseh treh delovnih organizacij, ki sofinancirajo gradnjo, in sicer Rudnika lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in Savskih elek- trarne Šoštanj III. Vse kaže, da trarn Ljubljana, da bi pregle- Z&dajld smo pisali o tem, kako škodo povzročajo ribištvu fe-iaUno in industrijske odplake, ki jih spuščajo v Pako. Pred dnarf smo napravili tale posnetek v bližini Paske vasi. Pata J« bil«, skoraj po vsej površini prekrita s penami 7 Kan ju gradi SGP Vegrad iz Velenja za Stanovanjsko pod-: i je Velenje 20-stanovanjski stolpič. V kratkem bo dobilo 20 družin nova stanovanja pomeni ta samoupravni dogovor za gospodarstvo Šaleške doline veliko, posebej še v času, ko ugotavljamo vsesplošno pomanjkanje električne energije v vsej državi. Zadnji skupni sestanek centralnega delavskega sveta Rudnika lignita Velenje in delavskega sveta Termoelektrarne šoštanj pa je bil namenjen, kot smo že uvodoma zapisali, obravnavi poteka izgradnje termoelektrarne šoštanj III. Ugotovljeno je bilo, da se sprejeti samoupravni dogovor spoštuje in da potekajo dela v skladu s planskimi predvidevanji. Že pred sestankom pa so si člani osrednjih samoupravnih organov ogledali gradbišče nove termoelektrarne šoštanj III in se sami prepričali o tem, kako poteka gradnja. Direktor Termoelektrarne Šoštanj, dipl. inž. Ciril Mislej, in direktor Rudnika lignita Velenje, dipl. inž. Ludvik Mali, sta članom obeh samoupravnih organov poročala o poteku del. Posebej sta poudarila, da v redu napredujejo gradbena in montažna dela. Sicer prihaja do manjših zakasnitev, ki nastajajo zaradi nerednih dobav gradbenega materiala, vendar pa ni bojazni, da termoelektrarna šoštanj III ne bi bila dograjena v predvidenem roku. V razpravi je člane samoupravnih organov velenjskega rudnika in termoelektrarne Šoštanj zanimal vpliv revalva-cije marke na gradnjo termoelektrarne, režim obratovanja dali potek izgradnje novg termoelektrarne. Člani posrednih samoupravnih organov Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne itd. Naloge v tej zvezi pa bi bilo treba po mnenju članov samoupravnih organov reševati s skupnimi močmi na demokratičen in samoupravni način. Tudi pri razvijanju gospodarstva v Šaleški dolini se oba kolektiva, kot je bilo poudarjeno na skupni seji delavskih svetov Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne šoštanj, ne bosta odrekala sodelovanja, če bo ugotovljeno, da so naložbe koristne. Prav tako pa tudi ne bodo odrekali sodelovanja pri reševanju problemov na drugih področjih, vendar bi bilo treba čimprej izoblikovati prednostni red, da bi tako reševali najnujnejše stvari, pri čemer pa bi bilo treba upoštevati tudi interese oziroma želje manj razvitih področij oziroma krajev Šaleške doline. vov oziroma od organov samoupravljanja, zato bi bilo potrebno, da> bi se sestali člani osrednjih samoupravnih organov vseh večjih gospodarskih delovnih organizacij občine ter se na demokratičen in samoupravni način odločili za skupno akcijo. Želja po reševanju problemov v zvezi z nadaljnjim razvojem gospodarstva in negospodarstva na podlagi demokratičnega in samoupravnega dogovarjanja, ki je bila poudarjena na skupnem zasedanju članov delavskih svetov Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, je nedvomno nova kvaliteta v samoupravnem dogovarjanju, kateri za zdaj še nismo bili velikokrat priče. F. Z. DOGOVOR ZA POSPEŠITEV AKCIJE ZA IZOBLIKOVANJE SAMOUPRAVNE STRUKTURE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Delovnim organizacijam bo treba nuditi večjo pomoč pri izdelavi novih samoupravnih aklov Pred dnevi je pripravilo predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje razgovor o samoupravni zakonodaji delovnih organizacij ter o izdelavi pravilnikov. Delovnega razgovora so se udeležili tudi strokovni sodelavci Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, zraven njih pa člani komisij delovnih organizacij za spremembo samoupravnih aktov, predsedniki delavskih svetov, predsedniki osnovnih organizacij sindikata ter direktorji nekaterih delovnih organizacij. Najprej so predstavniki tistih delovnih organizacij Iz Šaleške doline, kjer že imajo kolikor toliko izoblikovane predloge novih statutov, poročali o delu oz. rešitvah, sprejetih glede posameznih vprašanj, govorili pa so še o problemih, s katerimi so se doslej srečevali pri izoblikovanju nove samoupravne strukture v delovnih organizacijah. Izredno razgibana je bila razprava. Poudarjeno je bilo, da so težave predvsem pri oblikovanju statutov šolskih zavodov, stanovanjskega podjetja in nekaterih drugih delovnih organizacij. Rešenih pa tudi še ni nekaj bistvenih sistemskih vprašanj. Zato so se udeleženci dogovora sporazu- meli, da naj bi pripravila občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje ter medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje — Mozirje v mesecu decembru več razprav o izdelavi novih statutov delovnih organizacij. Takrat bi predstavniki delovnih organizacij podrobneje obravnavali posamezna vprašanja, pre3-vsem pa bi skušala izoblikovati tudi bolj konkretna stalisca glede obravnave posameznih določb v novi samoupravni zakonodaji. Predhodno bosta ofl-bora pripravila gradivo za obravnavo. Prevladuje pa mnenje, da bi se bilo treba dogovoriti v občini o vlogi in nalogah individualnih in kolek- STALIŠČA OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA VELENJE V JAVNI RAZPRAVI ZANIMIVA pobuda sindikatov Občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje je na zadnji seji razpravljal o gospodarjenju v letošnje nt letu ter o problemih, s katerimi se srečujejo delovne organizacije v šaleški dolini. Ker so se pojavile težave v nekaterih delovnih organizacijah šele zadnje mesece, je odbor sprejel s :'ep. da naj bi na osnovi poročila analitiskih služb SDK o gibap"u gospodarstva v razdobju januar — september 1969 iz-dels.H podrobnejšo oceno o gospodarskih gibanjih in o proble-n -li ter oceno predložili v razpravo na skupno sejo plenuma Občinskega sindikalnega sveta Velenje, občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje .ter predstavnikov delovnih organizacij s področja industrije in rudarstva. Občinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Velenje je na zadnji seji izoblikoval tudi več stališč v y ezi z reševanjem problemov, s katerimi se srečujemo v delovnih organizacijah. Stališča j'- poslal v javno razpravo čla-nofn odbora, predsedstvu OSS Velenje, predsednikom osnovnih organizacij sindikata ter delovnim organizacijam z namenom, da stališča, če je potrebno, dopolnijo oz. spremenijo fako, da bi dokončno lahko izoblikovali na skupnem sestanku plenuma OSS Velenje, ob S n skega odbora in predstavnikov delovnih organizacij. Občinski odbor je izoblikoval predvsem stališča glede re- ševanja problemov nelikvidnosti, saj po mnenju članov občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva predstavlja prav.nelikvidnost osrednji problem gospodarstva Šaleške doline. Sprejeta stališča so naslednja: — S spremembo zakona o organizaciji naj bi dosegli, da bi imeli dobavitelji prednost pred plačilom družbenih obveznosti in izplačilom osebnih dohodkov (seveda 100 odstotnih). — Uvedli naj bi »črno listo« nerednih plačnikov. Poslovnim partnerjem bi tako zagotovili večjo informiranost o plačilni sposobnosti kupcev. To evidenco naj bi uredili pri SDK, in sicer na osnovi podatkov o plačilnem prometu. — Višina zamudnih obresti naj se poveča, in sicer tako, da se zviša sedaj veljavna stopnja za nepravočasno plačilo obveznosti. — Upniki naj bi imeli pri iz-terjatvi sredstev pravico, da bi zraven izvržbe na denarna sredstva dolžnika, lahko razprodali zaloge in osnovna sredstva ter zaplenili terjatve. — Dobavitelji naj bi imeli pravico v primeru, da se pojavijo težave pri izterjevanju terjatev, zahtevati uvedbo prisilne uprave, o čemer naj bi odločalo gospodarsko sodišče, ali pa naj bi v primeru, če bi s tem soglašali obe stranki, spremenili določene terjatve v vlogo za skupni poslovni sklad. — Kot predlaga Zvezni izvršni svet naj bi uvedli nekatere nove oz. dodatne instrumente za poravnavo obveznosti, kot so menica, ček, kompenzacija in asignacija terjatev. — Večjo likvidnost naj bi zagotovili tudi s spremembo politike delitve osebnih dohod- kov, in sicer na način, da v nelikvidnih delovnih organizacijah ne bi smeli zviševati osebnih dohodkov na račun a-kumulacije. — Možnosti za ostrejše ukrepanje naj bi zagotovili predvsem perspektivnejšim delovnim organizacijam, ki bi jih tako rešili posledic neracionalnega poslovanja slabih delovnih organizacij. — Preprečiti bi bila treba izdajanje jamstev investitorjem na podlagi površnih ocen. Banka bi morala investitorju v primeru, da zmanjka sredstev, dati denar za plačilo izvajalca. Vsaka delovna skupnost pa bi morala posebej sprejeti sklep o vsaki investiciji in v sklepu navesti tudi točne vire sredstev, potrebnih za investicijo. — SDK bi morala v primeru, če investitorji niso zagotovili denarja za celoten objekt, zaustaviti izplačila opravljenih del. To bi prisililo izvajalce, da bi skrbneje sklepali pogodbe z investitorji. — Služba družbenega knjigovodstva naj bi v prihodnje s posebnimi revizijskimi centri v okviru teritorialne organizacijske enote na osnovi podatkov o finančnem poslovanju delovnih organizacij hitreje reagirala, če obstoja sum za malver-zacije oz. nelikvidnost in izvajala tudi pogostejše finančne kontrole, seveda po lastni presoji. Na ta način bi tudi hitreje registrirali pomanjkljivosti v poslovanju oz. gospodarjenju delovnih organizacij (»šola« za to je STIX). — Občinska skupščina naj bi v primeru, da delovne organizacije niso likvidne ali da poslujejo z izgubo, zahtevala izdelavo sanacijskega programa in programu ustrezno tudi ukrepala. Upniki naj bi se na podlagi lastnih ocen in analiz odločali za ukrepe. Lahko bi se odločili za najostrejše mere za izterjavo, ne glede na vse posledice oz. usodo dolžnika, lahko pa bi še naprej tolerirali upnike, da ne bi izgubili možnosti za prodajo izdelkov. Lahko bi tako podjetje likvidirali, ali pa tudi sanirali, če bi seveda spoznali, da bi to koristilo tudi njim. tivnih izvršnih organov, o trajanju mandatne dobe vseh samoupravnih organov, itd. Na razgovorih prihodnji mesec bodo predstavniki šolskih zavodov obravnavali predlog vzorčnega statuta, ki ga bo pripravil republiški odbor sindikata delavpev družbenh dejavnosti Slovenije. Medobčinski odbor tega sindikata pa Bo predlog statuta prilagodil razmeram in pogojem v šaleški dolini. Tako bodo — kot menijo — najbolje pomagali šolam pri oblikovanju nove samoupravne zakonodaje, sevefla pa bo treba na decemberskem posvetovanju sprejeti odločitve še o tem, kako s samoupravljanjem v manjših delovnih organizacijah na področju vzgoje in izobraževanja, Ejer sta samo 2 zaposlena, oz. na podružničnih šolah. Nerazčiščeno je za zdaj tudi še vprašanje, kako voliti zunanje člane samoupravnih organov v nekaterih delovnih organizacijah (zdravstvo, kultura, šolstvo) ter kakšne naj bodo odgovornosti in pristojnosti teh članov, TTa pri tem posebej ne omenjamo tudi interes za sodelovanje. Z oblikovanjem nove samoupravne strukture bo treba pohiteti. V delovnih organizacijah so namreč letos spomladi podaljšali mandat članom samoupravnih organov do konca leta 1969. In če statuti do takrat ne bodo sprejeti, se utegne dogoditi, da v delovnih organizacijah samoupravnih or-ganove ne bo. Tega pa pravzaprav ne bi smeli dovoliti niti v enem samem primeru. Zato se v Velenju zavzemajo, tla bi bilo treba povečati število članov posebne komisije pri Občinskem sindikalnem svetu Velenje za izoblikovanje nove samoupravne strukture, komisija pa bi morala nuditi pomoZ delovnim organizacijam pri izdelavi predlogov novih statutov, pregledovala pa naj bi tudi že izdelane predloge statutov in svetovala, če bi bilo tre-, ba, spremembe in dopolnitve. Seveda pa bo treba predloge statutov kot same statute temeljito vsebinsko pregledati in če bo treba tudi še prihodnje leto predlagati spremembe oz. dopolnitve z namenom, tla bi dosegli potrebno kvaliteto samoupravne zakonodaje delovnih organizacij . Med judoisti tudi dekleta Judo sekcija Partizan-Rudar skrbi mimo rednega nastopanja najboljših v I. slovenski ligi tudi za vzgojo članstva preko tečajev, ki so že stalna oblika dela sekcije. Letošnji tečaj poteka nekaj tednov. Obiskuje ga preko 40 začetnikov, od tega 10 deklet, 5 pio- nirjev in 26 fantov, učencev RŠC in gimnazije, ter ostali. Vodja tečaja Anton Škripač, bivši mladinski državni prvak, je povedal, da je zelo zadovoljen z delom tečajnikov. To predvsem velja za dekleta, ki vadijo z veliko voljo. Vsi pa želijo, da bi ob koncu tečaja uspešno opravili izpite za pasove. Vodstvo sekcije si prizadeva, da bi se v Sloveniji organizirala primerna oblika tekmovanja za ženske, za kar vlada velik interes tudi v drugih klubih. Upajo, da bo temu prisluhnila Judo zveza Slovenije. Velenjska dekleta, navdušena nad judom: Olga Pintarič, Maja Rogel, Margareta Semer, (Anton Skripač, trener), Nevenka Ocepek, Helena Rifelj in Nuša Horvat Rekordna realizacija v KOC Velenje V Komunalno obrtnem centru Velenje napovedujejo, da bodo letos ustvarili rekordno realizacijo — 10 milijonov dinarjev (1 milijardo st. din), in sicer s 176 zaposlenimi. Letos so enotam strojni park, gradbena skupina, komunalna skupina (ta skrbi za vzdrževanje cest IV. reda in ulic), vodovod — kanalizacija, pogrebna služba s pokopališči, pralnica, Modni salon (Kro-jaštvo),.Vrtnariji, trem frizerskim salonom in rastlinjaku dodali še eno, in sicer konfekcijski oddelek, v katerem izdelujejo v kooperaciji s Tovarno perila TOPER Celje perilo, in to za izvoz. Želja prebivalcev Podkra j a in Kavč Prebivalci Kavč in Podkraja so letos začeli urejati cesto Podkraj—Pesje. Zdaj pa bi radi, da bi cesto uredili in utrdili tako, da bi bil po njej mogoč nemoten promet z motornimi vozili. Prav tako bi prebivalci Podkraja in Kavč želeli, da bi bilo, »in to z njihovo pomočjo,« kaj kmalu rešeno vprašanje oskrbe z zdravo pitno vodo ter da bi namestili na njihovem območju vsaj tri svetilke javne razsvetljave. KANDIDATI ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, POZOR! Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje sporoča kandidatom za voznike motornih vozil, da bodo zdravstveni pregledi v soboto, 22. novembra, od 13. ure naprej v zdravstvenem domu Velenje. Kandidati naj oddajo prijave v dispanzerju za medicino dela ali pa v pisarni avto-moto društva v Velenju. Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje ONSTRAN PAKE VLADA NEZADOVOLJSTVO Prebivalci dela Rečice onstran Pake so iz leta v leto bolj nezadovoljni, ker se čutijo zelo zapostavljene radi javnih del, ki se vrše v drugih delih občine oziroma krajevne skupnosti. Res jc, da nimajo na- RECICA OB PAKI peljanega vodovoda, katerega bi nujno rabili, kajti na tem predelu manjka v resnici pitne vode. Sedaj, ko je bila tako lepa jesen brez dežja, jim je zmanjkalo vode v vodnjakih, tako da je za lastne potrebe nimajo dovolj. Za živino morajo uporabljati vodo iz Pake, toda ta je večkrat onesnažena zaradi odplak v zgornjem delu doline. Škoduje živini, kaj šele ljudem. Res je malo čudno, da se na to ni mislilo že takrat, ko so v Šmartnem in Rečici polagali vodovodne cevi. AR morda takrat ta predel Rečice le ni bil dovolj enoten in pripravljen ' prispevati potrebni denar za to delo? Jezijo se tudi radi javne razsvetljave. Upali so, da bodo dobili vsaj tri luči v ta predel in to pri brvi čez Pako, v središču vasi ter pri jezu, a tega fudi niso pričakali in to kljub temu, da so na tej strani Pake luči namestili. Čudijo se tembolj, ker so tako razsvetljavo v stari Jugoslaviji že imeli. Verjetno bi bilo treba le prave povezave in odritega raz- ZA NOVO LETO »J VRČE K« Nedavno tega so se člani kulturnega društva »Ivan Cankar« zbrali na letni skupščini. Izvolili so novo vodstvo, hkrati pa so si ob pregledu lani opravljenega dela zadali nov program. V slabem letu, tako dolgo namreč društvo deluje, so priredili več pest- 14. DECEMBRA SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME Društvo prijateljev mladine Velenje se je odločilo, da bo tudi letos pripravilo sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo v nedeljo, 14. decembra, ob 10. uri dopoldan v avli II. osnovne šole Miha Pintar-Toeldo v Velenju. Na sejmu bodo tudi smučarski učitelji, ki bodo sodelovali pri menjavi opreme oz. svetovali pri nakupu. Sejem rabljene smučarske opreme postaja v Velenju že tradicionalna oblika menjave smučarske opreme in rekvizitov. Radi ga obiskujejo tudi mladi iz Žalca in Celja, na vseh dosedanjih sejmih pa je bila smučarska oprema ali zamenjana ali pa prodana. Zdaj je čas za to, da mladi skupaj s starši ugotove, ali jim smučarska oprema ustreza. Če jim je premajhna, naj jo prinesejo 14. decembra na sejem. Pa tudi tisti, ki "bi radi kupili novo opremo, naj obiščejo sejem. Verjetno bodo našli primerno opremo za fanta ali dekle, in to precej ceneje, kot če bi kupili v trgovini. rih večerov, pa naj so bili to recitali, koncerti, gledališke ali pa lutkovne predstave Ko govore o svojem delu, ki je vse prej kot malo, so skromni, kot da bi to morali narediti, saj so končno le gimnazijci. Dobili so novega mentorja, ki jim bo pomagal pri njihovem delu, predvsem pa jim bodo koristili njegovi nasveti. Ko so sedeli in poslušali poročilo predsednika, so bili vsi enaki — skromni, pripravljeni premagati vse težave, samo da bi vnesli v naša življenja še več kulture. Po skupščini so odšli vsak na svoj konec, eden k lutkarjem, drugi k literatom, ta spet k recitatorjem, dramatikom ali pevskemu zboru. k Medtem, ko lutkarji pridno vadijo, saj mislijo kmalu začeti z rednimi tedenskimi predstavami, imajo recitator-ji prvi recital že za sabo. Dramatiki, ki so se nam lani predstavili s »Sneguljčico«, so se spet zbrali ob prof. Vračku. Za naše malčke bodo ob novem letu uprizorili Go-lijevega »Jurčka«, nato pa se bodo spoprijeli z Moliero-vim »Namišljenim bolnikom«, s katerim bodo sodelovali tudi v tednu drame. Toliko so nam izdali za enkrat, kaj pa skriva še preostali del bogatega programa pa lahko le ugibamo. Mlado kulturno društvo iz dneva v dan preseneča s svojo dejavnostjo. —JP— Iz Smartnega ob Paki Preskromna udeležba Na dan mrtvih je bila pred spomenikom padlih spominska svečanost. Po programu, ki so ga izvedli domači pevci in mladina in po priložnostnem govoru so zastopniki ZB položili pred spomenik lep venec. Udeležba na komemoraciji pa je bila brez dvoma premajhna. Na slovesnosti je bilo okrog 60 ljudi, in še to v glavnem zastopniki organizacij in mladina. Na samem spomeniku pa je vklesanih nad 140 imen žrtev fašističnega treror-ja. Ali res ne znamo več ceniti žrtev tistih, ki so dali svoja dragocena življenja za našo svobodo? Z. K. Sadna trgovina pa taka... Letošnja sadna letina je bila res obilna. Ljudem se kljub lepemu vremenu ni posrečilo spraviti vsega sadja pod streho, zato ga visi še precej na sadnem drevju. Ljudem pa primanjkuje tudi posode, kamor bi spravili sadni mošt. Precej je bilo kakovostnega Prejšnji teden nas je globoko pretresla nenadna vest o izgubi našega sošolca, prijatelja, sodelavca in komunista Slavka Siussija. Pred nekaj tedni je bil še med nami, nasmejan, poln mladostne energije in načrtov za prihodnost. Pred devetnajstimi leti so pri Siussijevih povili Slavka in Mirka — dvo jčka. Odraščala sta s sestro in bratom v Postojni, v enem od naj prijetnejših primorskih mest. ■Njihova hiša stoji ob glavni cesti, obkrožena z vojaškimi kasarnami, njun oče pa je bil do upokojitve oficir. Osnovno šolo sta skupno obiskovala v Postojni, nato pa sta se oba odločila za rudarski poklic in se zato vpisala na Rudarsko šolo v Velenju. Njuni sošolci se še dobro spominjajo, kako so se skupno spoprijemali s prvimi težavami, prvimi nezadostnimi ocenami, in koliko volje so jim vlivale prve petice; prve nagrade. Posebno Slavko je zelo rad prisluhnil gramofonskim ploščam, se udeleževal taborniških sestankov in izletov ter nazadnje postal celo načelnik velenjskih tabornikov. Rad pa se je pridružil tudi sošolcem pri igrah z žogo. Prav v Velenju je napi- sal prvo pismo svoji skriti ljubezni. Tako so leta med rudarji kar prehitro minila in z bratom sta oblekla vojaško suknjo. Bila sta dodeljena isti enoti in skupno premagovala eno najtežjih preizkušenj v £ ■ J ■ ' 9b .•»^afSSsas življenju. Vendar je pri izpolnjevanju zelo zahtevne naloge pred očmi njegovega brata dvojčka, rafal iz mitra-Ijeza, presekal njegovo mlado življenje. Nesreča. Njegovo mesto v četi je ostalo prazno, v jamo ne bo šel več na delo. Vsi, ki smo ga poznali, ne moremo razumeli, da se ne bo več vrnil, da ga ne bo več med nami. Njegove domače pa bodo sive kasarniŠke stene vsak dan nemo spominjale... govora. Medsebojno obdolže-vanje ne privede nikamor. Da pa je problem že tu, pa drži. Na raznih sestankih že dalj časa ne vidimo ljudi iz tega predela. Nastaja vprašanje, kje je krivda za tako stanje, ki ni v korist ne enim, ne drugim. Z. K. CESTE GRADIMO, VZDRŽUJEMO JIH PA NE Na zadnji seji Skupščine občine Velenje se je razvila dokaj živahna razprava o staflju cest IV. reda in občinskih cest. Več odbornikov je namreč zatrjevalo, da nihče ne skrBi za v zdi zevanje' cest oz. da so le redke krajevne skupnosti, ki namenijo del denarja tudi za vzdrževanje cest. V zadnjih letih je bilo urejeno več cest, ker pa v večini primerov zanje nihče ni skrbel, propadajo. Eden od odbornikov je povedal, da je bila pred leti .Urejena cesta do Ple-šivca, vendar jo ni potem, ko je bila urejena, nihče vzdrževal. Krajevne skupnosti na velenjskem območju bi morale zato v prihodnje, kot so poudarili odborniki občinske skupščine nameniti vsako leto del denarja za vzdrževanje cest. Ta denar bi se bogato obrestoval. Predvsem pa bi bilo treba doseči, da bi postale krajevne skupnosti soodgovorne za stanje na cestah IV. reda in ha občinskih cestah. PRODAMO MOTORNO VOZILO ZNAMKE CITROEN 2 CV ' poltovorno, leto izdelavo 1965. Izklicna cena 4.500 din. Licitacija bo 20. novembra 1969 ob 7. uri. Interesenti morajo položiti pri blagajni uprave elektrane Šoštanj polog v višini 10 odstotkov od vrednosti vozila. Elektrarna šoštanj DELAVSKA UNIVERZA VELENJE RAZPISUJE v sodelovanju z Elektrogospodarskim centom Maribor vpis v DELOVODSKO ŠOLO ZA ELEKTRO STROKO Pogoji za vpis so: 1. končana poklicna šola elektrostrolse 2. 5 let prakse v stroki s potrdilom o delovnem stažu 3. izpolnjen obrazec 0,20 in kolek za 1 dinar Vpišejo se lahko: a) elektro-montcrji za omrežje in instalacije b) elektro-mehaniki c) obratni elektrikarji Šola traja dve leti. Informativne prijave sprejema Delavska univerza Velenje do 15. decembra. Pričetek pouka po objavljen po informativnem vpisu januarja, v kolikor bo zadosti kandidatov. LETOS SO UREDILI POVEZNI VOD sadja, katerega pa nihče ni odkupil. Kako je mogoče, da je že sedaj v obmorskih mestih, v Zagrebu in drugod, sadje srednje kakovosti po 2 do 3 dinarje kilogram, ko pa bi ga lahko trgovina, če bi hotela, nakupila po 0,50 do 0,70 din za kilogram. Menda bodo v mestih na pomlad zopet plačevali uvoženo sadje po 3 dinarje in več in to sadje brez prave aro-me in brez pravega okusa. Ja, ta naša »iznajdljiva« trgovina, ta ga pa pihne, seveda v svojo korist, potrošniki ji služijo le bolj kot »molzne krave« ... Z. K. V tem letu je velenjski Komunalno obrtni center z enoto vodovod-kanalizacija nadaljeval z urejanjem kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Tako je končal kanalizacijo v naselju Selo II, v Pesju pa so uredili okrog 4 km kana-lizadijc. Za letos imajo v načrtu še ureditev kanalizacije v Šmartnem ob Paki ter delno ureditev vodovodnega omrežja v Pesju. Glavno delo pa je bila ureditev 2 km dolgega poveznega voda in zgraditev protiležnega rezervoarja v starem Velenju. Povezni vod je dolg okrog 2 km, in sicer je speljan od novega stanovanjskega naselja Šmatrno II do starega Velenja. S tem je zagotovljena voda za primer požara oz. okvare na vodu, zagotovljen pa je tudi enakomernejši pritisk v središču mesta, posebej še takrat, ko je poraba Vode največja in je doslej pritisk močno padel. Sicer pa je KOC Velenje z enoto vodovod-kanalizacija do- segel pomemben uspeh pri opravljanju okvar na glavnem vodu. še do nedavnega je trajalo popravilo okvare tudi do 3 dni, zdaj pa znaša največ 4 ure, seveda pa so v pomoč pri tem posebne naprave oz. stroji- Spet šola za življenje Vodstvo velenjskega Društva prijateljev mladine je nedavno tega predlagalo Delavski univerzi Velenje in Temeljni izobraževalni skupnosti Velenje, da spet poskrbita za sistematično izobraževanje staršev. Za to so zadnja leta skrbele samo šole, in še to v okviru roditeljskih sestankov. Temeljna izobraževalna skupnost Velenje je pobudo vodstva DPM Velenje sprejela in zagotovila potreben denar za organizacijo »Sole za življenje«, izvajalec te oblike izobraževanja pa bo velenjska Delavska univerza. ZANIMIV PREDLOG DRAGICE REPENŠEK IZ TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME GORENJE VELENJE ZAPOSLENI NAJ BI PRISPEVALI PO 50 DIN ZA NOVO OTROŠKO VARSTVENO USTANOVO Na zadnji konferenci ZK TGO Gorenje Velenje so razpravljali tudi o nekaterih vprašanjih, ki posredno vplivajo na proizvodnjo oziroma na počutje članov delovne skupnosti. Govora je bilo tudi o otroškem varstvu. Pri tem je dala Dragica Repenšek zanimiv predlog, da naj bi vsi zaposleni v Velenju prispevali vsaj po 50 dinarjev za ureditev nove otroško varstvene ustanove. Takole je med drugim dejala: »Vsi vemo, da so v Gorenju glavni nosilci proizvodnje žene, saj tvorijo kar 54 odstotkov celotnega kolektiva. Tretjina proizvajalk ima tudi otroke, vendar do zdaj še nismo razmišljali o tem, kako je poskrbljeno za varstvo otrok takrat, ko so matere v_jtovarnah. Znano je, da so zmogljivosti velenjskega otroškega vrtca občutno premajhne. Sprejme lahko okrog 200 otrok v starosti od 3 do 7 let, ob tem pa še 15 otrok starih 2 do 3 leta-. V občini Velenje je skupaj zaposleno skoraj 3.500 žena, kar 35 odstotkov vseh pa v Gorenju. Najslabše pa je, ker za dojenčke oziroma otroke v starosti do dveh let varstvo sploh ni organizirano. Verjetno smo doslej premalo razmišljali o počutju proizvajalk na delovnem mestu. Nismo se vpraševali, o čem razmišlja žena-mati med delom, če ve, da otrok ni deležen varstva, oziroma če ve, da oseba, ki varuje otroka, ni najbolj zanesljiva. Drugih rešitev pač ni. O tem bi morali razmišljati in storiti vse, da bi lahko proizvajalke zbrano in brez skrbi za otroka ustvarjale na svojem delovnem mestu. Gorenje je postalo velika tovarna, gradi halo za halo, osvaja nove proizvode, uvaja najsodobnejšo tehnologijo. Izdelki Gorenja so postali zelo iskani na jugoslovanskem tržišču, čedalje bolj pa jih poznajo tudi na svetovnih tržiščih. Pomemben delež pri tem so nedvomno imele tudi zaposlene žene. Dajmo jim za to nagrado, ampak tako, ki jim bo resnično koristila.« Dragica Repenšek je predlagala. da bi Gorenje za" otroke svojih delavk in uslužbenk zgradilo v neposredni bližini tovarne otroško varstveno u-stanovo, v katero bi matere pripeljale otroke pred odhodom na delo, odpeljale pa bi jih spet domov po končanem delu. Tako Bi bil rešen problem varstva otrok za matere iz Ve- SPREJETI ZAKLJUČKI OBETAJO len j a, kot tudi za delavke, ki prihajajo na delo v Gorenje iz oddaljenejših krajev, nimajo pa zagotovljenega varstva o-trok. Razbremenili bi tudi obstoječi vrtec v Velenju, saj je tam v varstvu itak največ otrok mater zaposlenih v Gorenju. Dragica Repenšek je na konferenci povedala, da bo na zboru kolektiva Gorenja predlagala, da naj bi vsak zaposlen prispeval vsaj 50 dinarjev za uresničitev načrta — to je, za ureditev nove vzgojno varstve- ne ustanove. Tako bi zbrali okrog 120 tisoč dinarjev. Vendar pa se naj ta akcija ne bi omejila samo na zaposlene v Gorenju, pa? pa tudi na druge delovne organizacije v Velenju. Tako bi bilo mogoče s prispevki zaposlenih zbrati okrog 300 tisoč dinarjev. Preostali potrebni denar za ureditev nove vzgojno varstvene ustanove pa naj bi prispevale delovne organizacije ter TIS. Kot ije izjavila Dragica Repenšek je pripravljena sama sodelovati tudi pri realizaciji načrta, saj ve, kako težko plačujejo matere za varstvo dojenčkov oziroma otrok tudi po 250 dinarjev na mesec. Materam, posebej še samohranilkam, ostane tako le malo denarja. Želimo, da bi predlog Dragice Repenšek sprejela tako Letos so prodali 26.000 krizantem V velenjskem rastlinjaku so letos vzgojili nad 26.000 krizantem. Pred dnevom mrtvih so jih odposlali cvetličarnam širom po Sloveniji. Največ, in sicer kar 14.000, so jih prodali ljubljanskim cvetličarnam. V Velenju gojijo krizante-me vrste »turner«, ki so izredno zahtevne. Doslej so vrtnarji že nekaj let prihajali k Jožetu Vanovšku in odpelja- li s seboj sadike krizantem, vendar pri vzgoji niso imeli uspehov. Jože Vanovšek ima namreč izdelan poseben koledar'za vzgojo krizantem in pravi, da je uspeh odvisen od primerne temperature in vlažnosti ozračja, od dobrega gnojenja In rednega škropljenja in še od marsikaj drugega. Seveda pa je treba vsa ta dela opraviti v pravem času, ne dan preje, pa tudi ne dan pozneje, kot mora biti! Resnično, a čudno! PRECEJ (Nadaljevanje z 2. strani) ' usmerjala proizvodnjo v skladu s potrebami tržišča oz. možnostmi prodaje. — Imenovati bo treba posebno strokovno komisijo, ki bo izdelala načrt vključevanja kmetij v specializacijo ter spremljala razvoj vzorčnih kmetij ter delo strokovne službe. — Prve vzorčne kmetije, to je kmetije, ki bi preusmerile in specializirale proizvodnjo, naj bi uredili že v letu 1970. — Preučiti je treba vprašanje zemljiškega maksimuma, hkrati pa'storiti vse, da se prepreči nadaljnje drobljenje kmetijskih zemljišč. — Zaradi zaščite dobrih kmetijskih zemljišč je treba urbanizacijo v praksi usmerjati na zemljišča, ki so manjše proizvodne vrednosti. — Kmetijska zadruga je dolžna organizirati odkup mleka zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Prav tako mora posvetiti vso pozornost odkupu sadja, vrtnin in drugih kmetijskih pridelkov — tržnih viškov — zasebnih kmetijskih proizvajalcev. — Kmetijska zadruga pa mora sprejeti tudi osnovni načrt za izkoriščanje zemljišč. V zadnjo številko, na žalost, nismo mogli uvrstiti naše stalne rubrike »Resnično, a čudno«. Tokrat je spet pred vami, pripravili pa smo spet dve zanimivi zgodbici. PRVA ZGODBICA: V zadnjem času precej razpravljamo o novi samoupravni strukturi delovnih organizacij. Govorimo o tem, kakšni naj bodo statuti in drugi samoupravni akti delovnih organizacij, pri tem pa še posebej poudarjamo, da naj bi, kolikor je najbolj mogoče, odražali specifičnosti posameznih delovnih organizacij. Zadnjič sem bil priča pogovoru dveh direktorjev delovnih organizacij. Govorila sta o izdelavi statutov. Pa pravi prvi: »Veš, Z izdelavo novega statuta si pri nas ne bomo veliko »belili« glav. Toliko bom že poskrbel, da bo na naslovni strani naš naslov, prav tako pa tudi na zadnji strani, zraven tega pa še podpis predsednika našega delavskega sveta!« Komentar nedvomno ni potreben. Nad izjavo direktorja pa bi se kazalo resno \zamisliti! DRUGA ZGODBICA: V začetku oktobra smo pisali v »šaleškem rudarju« o tem, da v Velenju, ko zaradi gradnje stanovanjskih zgradb zapro ceste, pomanjkljivo označijo obvoz. S tem povzročijo številnim voznikom osebnih avtomobilov, zlasti tistim od drugod, po nepotrebnem preglavice. Kot vse kaže, je naše opozorilo zaleglo, toda le na pol. Na začetku Efen-kove ulice so nedavno tega označili, da je obvoz {ker je Efenkova cesta zaprta) po Tavčarjevi ulici, vendar pa so pozabili označiti, kje je mogoče z motornim vozilom v Tavčarjevo ulico. Potrebni bi bili še dve tabli z oz.načno »OBVOZ«, ki bi stali nekaj starih tisočakov, pa bi bilo vse urejeno. Torej, če že urejujemo zadevo, jo uredimo do kraja. Po svetu je v navadi, da so obvozi vidno in pogosto označeni, pa naj bo še v Velenju tako, če že za dalj časa zapiramo posamezne ceste in ulice, ali ne? N. K. V • 29. oktobra je v večernih urah Janez Sternad iz Družmirja 4 vozil tovorni avtomobil CE 269-48 po Kidričevi cesti v Velenju. Iz Kersnikove ceste mu je z leve strani pritekel pod vozilo Ludvik Gradišnik iz Velenja. Zaletel se je v sprednji del avtomobila ter pri tem padel, vendar pa se je takoj po nesreči pobral in stekel čez travnik. Voznik Sternad je stekel za njim in ga pripeljal nazaj do avtomobila. Pešec Ludvik Gradišnik je bil poškodovan in je iskal zdravniško pomoč, ker pa je kazal znake vinjenosti, so mu odvzeli tudi kri. • 26. oktobra je peljal po Kidričevi cesti v Velenju Jože EmerSič iz Šmartnega ob Pakt avtobus CE 152-53. Hlizu osnovne šole Miha Pintar-1 oledo je šla po levi strani pločnika Marija Zupane iz Velenja, FinžgarjeVa S, ,n pred sabo peljala otroški voziček. Ker je ne- nadoma prečkala cesto, jo je s sprednjim delom zadel avtobus in zbil Marijo Zupane in voziček, v katerem je bil otrok, po cesti. Otroka je vrglo pod avtobus in je bil teže poškodovan. Zupanova pa je dobila le lažje poškodbe po roki in glavi. Ker je šofer avtobusa hitro zavrl, je vrglo potnico Angelco Strašck iz Velenja, Jenkova 5 na stopnice avtobusa. Pri tem je bila lažje poškodovana in je iskala zdravniško pomoč v zdravstvenem domu. • 13. oktobra se je ob 14,20 uri peljal z mopedom CE 60-265 po Šaleški cesti v Velenju Peter Rošer iz Klanca 83. Pri avtobusni postaji so na otoku za pešce stali otr<5-ci, Marolt Džoni pa je skočir tik pred moped. Dobil je težje poškodbe in so ga odpeljali v celjsko bolnico. • 24. oktobra je nekaj pred 17. uro prehiteval Martin Kahten ml. iz Velenja Levstikova 2 avtomobil v Levstikovi ulici. V tem trenutku je pripeljal nasproti mopedist Mihael Vavpotič. ftahten je avtomobil- ustavil, mopedist Vavpotič pa se je zaletel v avtomobil. Škode je za okrog 1.50(1 dinarjev. delovna skupnost Gorenja kot kolektivi drugih velenjskih delovnih organizacij. Probleme otroškega varstva bi tako kaj hitro spravili z tlnevnega reda. INDUSTRIJSKE VODE PRIMANJKUJE Industrija na velenjskem in šoštanjskem območju bo že v kratkem potrebovala okrog 700 litrov industrijske vode v sekundi. Paka je premajhna, da bi zagotovila potrebne količine industrijske vode, saj je mogoče zagotoviti le okrog 200 litrov industrijske vode v sekundi. Bližnja dograditev nove Termoelektrarne šoštanj III terja čimprejšnjo rešitev oskrbe industrijskih delovnih organizacij z vodo. V Komunalno obrtnem centru Velenje so se nedavno tega lotili reševanja te problematike, seveda pa bodo morale dela financirati delovne organizacije. Pripravljenih je več variant za to, kako zagotoviti potrebne količine industrijske vode, v teku pa so preučevanja, katera varianta bi bila istočasno najboljša in tudi najcenejša. Jesen je! Pusta sivina neba, drevje, oropano listja, dež in megla boljSo kmalu postali naši stalni spremljevalci. Seveda Ie za nekaj tednov. Na slijti: jesen ob velenjskem jezeru PO NOVEM LETU NE BODO REGISTRIRALI AVTOMOBILOV, CE NE BODO OPREMLJENI TAKO, KOT DOLOČAJO NOVI 1 PREDPISI NOVOSTI ZA AVTOMOBIL I STE Lastnike avtomobilov bi radi opozorili na predpise, ki zahtevajo, da bodo morala biti njihova vozila s 1. januarjem 1970 opremljena po novem. Novosti so tudi za tovorna vozila in kmetijske traktorje, ki na ravnih cestah razvijejo večjo hitrost kot 30 km na uro. Vsi potniški avtomobili bodo morali od pričetka prihodnjega leta obvezno imeti dvojna ogledala, naprave za zavarovanje pred krajo, na vseh avtomobilih in tudi prikolicah pa bodo obvezni tudi blatniki za zadnjimi kolesi. Vse to je določeno z novimi predpisi o posebnih napravah na motornih vozilih. Osebna vozila s pet in več sedeži bodo morala po novem letu imeti najmanj po dve o-gledali. Z enim ogledalom bodo smela voziti izključno vozila z največ štirimi potniškimi mesti in motorna kolesa. Eno ogledalo bo obvezno v vozilu, drugo pa na levi zunanji strani avtomobila. Avtobusi in trolejbusi pa bodo morali imeti poleg notranjega ogledala še po dve stranski ogledali, vsako na eni zunanji strani. To bo veljalo tudi za tovornjake, ki bodo morali biti obvezno o-premljeni z dvema zunanjima ogledaloma. Tehografe za merjenje hitrosti časa in prevožene poti bodo morali imeti vsi tovornjaki z več kot 5 tonami nosilnosti in vsi avtobusi, razen tistih, ki vozijo le v mestnem prometu. Z1 rumenimi rotacijskimi svetilkami pa bodo morala biti opremljena vsa vozila, ki so namenjena vzdrževanju električnih, telefonskih in telegrafskih instalacij cest in za pomoč na cestah. Razen motornih koles in osebnih avtomobilov bodo morala biti vsa vozila opremljena tudi z napravo za gašenje požara. Novost je. da bodo morala biti vsa priklopna vozila tudi na sprednji strani opremljena z dvema mačjima .pčesoma. Vsa vozila in priklopna vozila z več kot petimi tonami nosilnosti bodo morala biti opremljena še s coklami za podstav-ljanje. Novi predpisi se nanašajo tudi na vsa vozila, ki bodo izdelana oziroma dana v promet po 1. januarju 1970. Sicer pa bodo smela prihodnje leto v promet samo vozilu, ki bodo imela poleg naštetih še tele naprave: smerna kazalca oranžne barve in svetlobne ter zvočne naprave v voznikovi kabini, ki oddajajo signale, kadar so vključeni smerni kazalci. Vsa nova vozila pa bodo morala prav tako imeti priprave za od-mrzovanje vetrnih šip oziroma za sušenje vlage na njih in priprave za gretje ter zračenje vozniške kabine in prostora za potnike. Za kršilce teh predpisov so določene tudi kazni. Tako bodo vozniki, ki ne bodo imeli v svojih vozilih vseh predpisanih naprav, lahko kaznovani z mandatno kaznijo 50 dinarjev. Ce pa bo zaradi prekrška prišlo do neposredne nevarnosti v prometu, bo v sproženem postopku smel sodnik za prekrške izreči do 500 dinarjev denarne kazni in kazen do dveh mesecev zapora. Predpisi dejansko niso novi, saj so bili sprejeti že pred enim letom in so zavoljo tega pomisleki, ali bodo lastniki v razmeroma kratkem času, ki še preostane do novega leta, lahko oskrbeli vozila s predpisanimi dodatnimi napravami, dejansko odveč. Prav pa bi bilo, da lastniki vozil zares ne odlašajo več z nabavo predpisanih naprav. Kot zagotavljajo merodajni bodo nove predpise dosledno spoštovali. Po novem letu ne bodo registrirali oziroma podaljšali registracije, če ne bodo voziTa opremljena po predpisih in določbah pravilnika o napravah in opremi vozil, ki vozijo po cestah in kateri je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ z dne 13. novembra 1968. KAKO BODO MORALA BITI OPREMLJENA TOVORNA VOZILA IN KMETIJSKI TRAKTORJI? Poglejmo še podrobno nekatere novosti, ki jih predvideva pravilnik za tovorna vozila in kmetijske traktorje, ki na ravnih cestah razvijejo večjo hitrost kot 30 kilometrov na uro in ki bodo prav tako veljale po novem letu. • Žlebovi na voznem profilu plaščev ne smejo biti po obsegu in širini protektorja globoki manj kot 1 mm. • Naprava za dajanje zvočnih signalov mora dajati enakomeren zvok nespremenljive moči. Jakost zvoka mora biti v mejah od 92 do 105 dR. • Tovorna vozila in kmetijski traktorji morajo imeti opremo za prvo pomoč v skladu z jugoslovanskim standardom — JUS H. II 2.800. e T .vorna vozila, katerih največja dovoljena teža (teža vozila skupaj z obremenitvijo) presega 5 ton, morajo imeti t:,hoqraf, ki registrira hitrost, čas in prevoženo pot. • Tovorna vozila in kmetijski traktorji morajo imeti vgrajen kazalec razpoložljivega pritiska pnevmatičie ali hidravlične naprave delovne zavore, če je ta naprava ves čas pod pritiskom. • Tovorna vozila in kmetijski traktorji morajo imeti, zavesice iz primernega elastičnega materiala. Viseti morajo simetrično na vertikalno ravnino pnevmatike in biti najmanj 5 cm širše od pnevmatik. ® Tovorna vozila in kmetijski traktorji morajo imeti aparat za gašenje požara. e Vsa tovorna vozila, priklopna vozila in kmetijski traktorji, katerih največja dovoljena teža presega 5 ton, morajo imeti dva klinasta podložka. • Nova tovorna vozila in kmetijski traktorji, ki na ravni cesti razvijejo večjo hitrost kot 30 km na uro in bodo vključena v promet po 31. 12. 1HG9, morajo imeti napravo za odtajanje in osušitev vetrne šipe ter napravo za ogrevanje in zračenje kabine voznika, « Motor tovornih vozil in kmetijskih traktorjev ne sme izpu-ščati izgorelih plinov temnejše barve od tiste, ki je zaznamovana s številko 2 Kingelmannove lestvice in ne povzročati takega zunanjega ropota, da bi presegel: do največje dovoljene teže 3,5 ton 85 dE (A); od 3,5 ton do 12 ton in z motorjem do 200 KM 89 dB (A) in z motorjem nad 200 KM 9,2 dB (A). DOLOČBE PRAVILNIKA, KI BODO V VELJAVI ZA NOVA TOVORNA VOZILA IN NOVE KMETIJSKE TRAKTORJE OD 31. 12. 1969 • Vsa nova tovorna vozila in kmetijski traktorji, ki na ravni cesti razvijejo večjo hitrost od 30 km na uro, bodo morala imeti vdelano kontrolno modro žarnico za dolge luči. • Nova vozila, ki bodo imela kabino in brisalce vetrne šipe, bodo morala imeti vgrajeno napravo, ki to šipo moči. • Nova vozila bodo morala imeti vetrne šipe iz takega stekla, ki poleg drugih lastnosti počena obdrži prozornost, potrebno vozniku, da zanesljivo ustavi vozilo. Hotel PAKA VELENJE Mednarodni barski program Strip-teas Strip-teas Vsak dan razen ponedeljka velenje trgovsko podjetje n. maja 19*5 dalje ga Izdaja ohčlnska konferenca SZDL občine Velenje — List lzhnla vssk drugI četrtek — Posamezna Številka stane «1 pas- — Ufl« mrgolita i «Jiu»rJev iu M i>ai — Narotaiae M fU« vaaptcj isa Ukočl račuio: Jt/3«-»-.5rati; n* %.n&um«i — liti la kufetti tit nfVJtfc) slak. Ca(J». f (lil......................................................................................................Illllllll.....IIN!llilH!llll!!IIIIMIIII'l,millilsmil.liHi< lllllllllllillllU I OSREDNJI DELAVSKI SVET TOVARNE GOSPODINJSKE 1 I OPREME GORENJE VELENJE SPREJEL PROIZVODNI 1 NAČRT ZA LETO 1970 | Rekordna proizvodnja 932 milijonov dinarjev POKLONILI SO SE SPOMINU VSEM PADLIM SOBORCEM SLAVNE ŠTAJERSKE DIVIZIJE Delovna skupnost TGO Gorenje Velenje bo prihodnje leto startala na realizacijo v višini ene milijarde dinarjev (100 milijard starih dinarjev). S planom so predvideli proizvodnjo v vrednosti 932 milijonov dinarjev, vendar je mogoče pričakovati, da bodo ob primerni oskrbljenosti z reprodukcijskim materialom planske naloge nedvomno ne samo dosegli, pač pa tudi presegli. Kot smo že zapisali računajo v TGO Gorenje, da bodo v letu 1970 podvojili količinski obseg proizvodnje. Tako računajo, da bodo izdelali kar 507.000 štedilnikov (v devetih mesecih letos so jih 250.426), 200.000 pralnih strojev (108.988) fn 250.000 hladilnikov (31.480 — s proizvodnjo so začeTI šele sredi leta). Okrog 96.000 izdelkov pa bo prišlo še z dopolnilnega programa. Skupaj bodo torej v TGO Gorenje Velenje prihodnje leto poslali na tržišče 1 milijon 53 tisoč izdelkov. Povečanje proizvodnje bodo zagotovili predvsem z nadaljnjim povečanjem storilnosti dela, saj bodo čas potreben za izdelavo enega izdelka zmanjšali od 3,9 ure na 2,8 ure. Povečali pa bodo tudi število zaposlenih. Ob koncu septembra letos jc TGO Gorenje Velenje zaposlovala 2.265 delavcev, prihodnje leto pa naj bi jih po predvidevanjih nekaj nad 2.700. Torej se bo spet ponudila priložnost večjemu številu mladih, tako delavcev kot strokovnjakov, da se vključijo v delovno skupnost TGO Gorenje. V prvih devetih mesecih letos so znašali osebni djp-hodki v TGO Gorenje v poprečju 1.159 dinarjev (v primerjavi z letom 1968 so se povečali za 13,2 %, v isti primerjavi pa se je povečala proizvodnja količinsko za 20,7 %, vrednostno pa za 20,6 %), prihodnje leto pa naj bi znašali v poprečju že 1.345 dinarjev. In še gibanje izvoza. Letos bodo odposlali na tuja tržišča 'za nad 3 milijone dolarjev izdelkov. Leta 1970 bodo izvozili, kot računajo, za okrog 8 milijonov dolarjev izdelkov, od tega za okrog 5 milijonov dolarjev na tržišča s konvertibilno valuto. ..liiiMiiiiiiiini .iiriii:i!MiiHnuiiiinii:nMttiiiijiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiigi!iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitinnniiiiiiiiiiiitii!iiitiiiiHiiiiiiii!^ (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi na tem mestu, vsega 1(10 do 20(1 metrov naokrog, je za te svetle ideale padlo 14 borcev štirinajste, a isti dan malo naprej od tod še šest tovarišev, za katere niti ne ' vemo imen. Kar dvajset borcev je v Ravnah na pustni torek 22. februarja 1944. leta ob prihodu Štirinajste na Štajersko pustilo svoja mlada življenja. Naj bo današnji dan posvečen vsem padlim junakom iz naše NOB, naj bo topel spomin nanje in naj jih greje naša ljubezen. Prav posebej topel spomin pa naj velja našim sobor-cem iz Štirinajste, ki so darovali svoja življenja širom po Sloveniji, tako po Notranjski in Primorski, tako po Dolenjski* Kočevski in Beli Krajini kot od leta 1944 naprej po Štajerski in Koroški. Prišli smo na Štajersko iz Bele Krajine preko Hrvaške v januarju 1944. V noči med G. in 7. februarjem smo prešli mejno reko Sotlo pri Sedlarjevem in se znašli na Štajerskem, nivizija je bila poslana na Štajersko z zgodovinsko nalogo, da razširi in razplamti narodnoosvobodilni boj na tem predelu slovenskega ozemlja, ki zaradi izredne krutosti okupatorja in specifičnosti te pokrajine ni dobil tako širokega razmaha kot drugje na Slovenskem. Nemci, razbesneli in razkačeni, ker se je Štirinajsta drznila stopiti na del ozemlja, ki so ga smatrali za del njihove države, poleg tega pa zaskrbljeni, da se parti-zanstvo tudi na štajerskem in Koroškem ne bi preveč razmahnilo, so takoj začeli napadati z vso silovitostjo in z nadmočnimi silami — od trikrat pa do osemkrat močnej- PROIZVODNJA V TGO GORENJE VELENJE Prejšnji mesec so v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje izdelali 58.736 strojev za gospodinjstva v vrednosti nad 53 milijonov dinarjev. V primerjavi z letom 1968 so talfo obseg kot tudi vrednost proizvodnje skorajda podvojili, saj so v mesecu oktobru lani izdelali 33.696 strojev ža gospodinjstva v vrednosti nekaj nad 28 milijonov dinarjev. V prvih desetih mesecih letos pa je prišlo s tekočih trakov v TGO Gorenje skupaj že 450.508 strojev za gospodinjstva, od tega kar 286.283 štedilnikov, 122.688 pralnih strojev in 41.610 hladilnikov. Vrednost proizvodnje jc znašala ob koncu oktobra skoraj 434 milijonov dinarjev. V isteni razdobju (to je januar — oktober) lanskega leta pa so v TGO Gorenje Velenje izdelali 244.868 strojev za gospodinjstva v vrednosti blizu 225 milijonov dinarjev. V Komunalno obrtnem centru Velenje smo se pozanimali, kako je s pripravami za zimsko vzdrževalno služo ZA ZIMO PRIPRAVLJENI Zadnja zima je bila, kar zadeva sneg, izredno bogata, pa tudi trajala je kar precej časa. Vendar pa se Velenjčanom pravzaprav niti ni bilo treba jeziti nad tistimi, ki skrbijo za prevoznost cest pozimi. Komunalno obrtni center Velenje je s skupino, ki skrbi za vzdrževanje cest IV. reda in mestnih ulic, zadovoljivo opravil delo. Sredi februarja so delale vse ekipe neprekinjeno kar 54 ur. In kako je z organizacijo zimske vzdrževalne ^Iožbe za letošnjo zimo? Tehnični vodja KOC Velenje, inž. Branko Drolc, je povedal, da imajo pripravljena dva tovornjaka s plugi in pa UNIMOG s plugom ter snežnim odmetačem. Poskrbeti bodo morali, podobno kot lani, za prevoznost 78 km cest IV. reda ter ulic in cest v mestu. Organizirali so tudi že dežurno službo za oranje snega. Ko zapade 5 cm snega, že začno z oranjem. V navadi pa je, da je treba najprej orati cesto do Belili vod. Pripravljen pa imajo tudi že pesek za posipanje cest in pa sol. Trenutno imajo na zalogi 10 ton soli za soljenje cest, v eni zimi pa jo porabijo od 20 do 25 ton. Da bi bila lahko zimska vzdrževalna služba še učinkovitejša, bi bilo treba urediti povezavo vseh vozil z upravo KOC v Velenju. Tako bi lahko v primeru potrebe precej hitreje prestavljali avtomobile s ceste na cesto, v primeru nesreče pa bi lahko voznikom tudi hitreje pomagali. Sicer pa se zdaj, ko je UNIMOG opremljen s snežnim od- DOSLEJ SMO ZBRALI 70.585 DINARJEV IN RAZNO BLAGO V VREDNOSTI NAD 89.000 DINARJEV Pomoč delovnih ljudi V elenja Banja Luki in Bosanski krajini 2c v zadnji številki našega domačega lista smo zapisali, da so delovni ljudje zadnje oktobrske dni manifestirali: pripravljenost pomagati, tokrat prebivalcem Banja Luke oziroma Bosanske Krajine. Po podatkih, ki smo jih dobili na Občinskem sindikalnem svetu Velenje, so do vključno torka delovne organizacije nakazale na poseben žiro račun pri SDK Šoštanj 76.585 dinarjev. Vrednost prispevkov delovnih organizacij v blagu pa znaša 89.010 dinarjev. Brebivalcem Banja Luke in Bosanske Krajine so pomagali naslednji delovni kolektivi: trgovsko podjetje Zarja šoštanj v denarju 5.000 dinarjev, prispevalo pa je tudi oblačila v vrednosti 3.310 dinarjev, KB Celje, podružnica Velenje v denarju 5.500 din, Občinska skupščina Velenje 10.000 din, Občinski sindikalni svet Velenje 5.000 din, Rudnik lignita Velenje 50.000 din, Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je prispevala 100 štedilnikov v vrednosti 70.000 dinarjev, Občinski odbor ZZB NOV Velenje 1.000 din, Termoelektrarna šoštanj 10.000 din, SDK šoštanj — prispevki zaposlenih 220 din, Savinjsko šaleški zdravstveni dom Velenje — prispevki zaposlenih 2.920 din, Rudarski šolski center Velenje je prispeval šotore in posteljne komplete v vred- nosti 6.000 din, Lekarna Velenje je darovala 1.000 din, Lekarna šoštanj 400 din, Trgovsko podjetje ERA Velenje je poslalo oljne peči v vrednosti 5.000 din ter raznih oblačil (plaščev in bund) za 4.700 din, Gostinsko podjetje Hotel Pa-ka Velenje je nakazalo 1.000 din, Crommetal Velenje pa 300 din — to so prispevki zaposlenih. Pričakovati je mogoče, da bodo o prispevkih oz. pomoči prebivalcem Banja Luke in Bosanske Krajine razpravljali tudi v tistih delovnih organizacijah v šaleški dolini, kjer doslej o tem še niso sklepali. Potrebno bo tesnejše sodelovanje (Nadaljevanje s 1. strani) cij in sodelovanje. Sploh pa bi morale delovne organizacije v večji meri podpreti izvajanje volilnega programa Socialistične zveze. Izvršni odbor Občinske konference SZDL Velenje se jc zavzel še za tesnejše sodelovanje med občinskimi vodstvi družbeno političnih organizacij in občinsko skupščfeo. Izrazil pa je tudi podporo prizadevanjem članov za reševanje perečih komunalnih problemov. Prostovoljno delo ima v Šaleški dolini bogato tradicijo in prav je, da je postalo prostovoljno delo spet oblika hitrejšega in učinkovitejšega reševanja komunalnih problemov. Predvsem pa ne gre prezreti, kot so poudarili člani izvršne- ga odbora, velikega odmeva, na katerega je med delovnimi ljudmi velenjske občine naletelo prostovoljno delo. metačem nc bojijo niti velikih snežnih žametov. Že lani so z uspehom prebijali precejšnje snežne žamete proti Slemenu in Pohorju; za to pomoč so zaprosile krajevne skupnosti oz. gozdno gospodarstvo. Seveda pa povzročajo, kot je povedal inž. Branko Drolc, težave zimski vzdrževalni službi tudi nekateri nedisciplinirani občani. Zadnjo zimo so, na primer, v Velenju prestavili količke, ki označujejo robove cestišča. Tovornjak je s plugom zapeljal na travnik in kmalu bi se zgodila hujša nesreča. DANES, 14. 11., OB 16,22 START APOLLA 12 BENO LUKMAN -DOKTOR ZNANSTVENIH VED Zadnje dni oktobra je reklor Univerze v Ljubljani, dr. Roman Modic, slovesno izročil doktorske listine 12 novim doktorjem znanosti. Med njimi je bil tudi 27-letni Beno Lukman iz Šoštanja, ki je tri leta po diplomi na ljubljanski Univerzi postal doktor znanstvenih ved. Čestitamo! Januarja bomo kupovali tulipane V velenjskem rastlinjaku bodo kmalu zasadili okrog 10.000 čebulic tulipanov. Prve cvetove tulipanov bodo poslali na trg v januarju, največ pa jih bodo pripravili za dan žena — 8. marec. Ce bodo uspeli pri vzgoji tulipanov, bodo prihodnje leto posadili precej več čebulic. Za tulipane iz velenjskega rastlinjaka se zanimajo predvsem ljubljanske Cvetličarne in so pripravljene odkupiti vse cvetove. šimi — v trdnem prepričanju, da bodo malo, toda dobro oboroženo in v težkih bojih prekaljeno XIV. divizijo hitro in z majhnimi napori popolnoma uničili. Zaradi tega niso niti želeli, da bi šli nazaj preko Sotle, niso nas potiskali proti Hrvaški, ampak so nam nastavljali pasti in številne obroče, ker so bili prepričani v svoji pruski nadutosti, da bodo načrte tudi uresničili. Toda kljub temu, da so Nemci dobili nepričakovanega zaveznika, visok sneg in strupen mraz, ki sta ovirala premike in operacije Štirinajste, so se tudi tokrat prevarali v svojih načrtih, štirinajsta je vsak dan bolj in bolj prodirala na Štajersko. Enote XIV. divizije niso samo odbijale srdite napade Nemcev in se prebijale skozi večkratne obroče, ampak so večkrat iz-nenada prehajale v protinapade na povsem nepričakovanih smereh in s tem zmedle nemško poveljstvo. Niso zastonj tarnali viso"co šolani nemški oficirji, da se z partizani ni mogoče bojevati, ker da ne poznajo in se ne držijo nobenih pravil vojaške taktike, nikakršnih načel vojskovanja. Nemcem tudi ni šlo v račun, da je na primer maloštevilna četa partizanov, vsega je bilo okrog 30 borcev, uspela zadržati njihovo desetkratno premoč, medtem ko je Štirinajsta prebijala obroč. Niso poznali slovenskega borca, ki je obdržal visoko borbeno moralo tudi v takih pogojih, ko je zaradi mraza odpovedovalo orožje, ko so mu zamrznili prsti na rokah in nogah, ko že par dni ni nič toplega pojedel in tudi par noči ni nič spal, ko so druga za drugo poginjale tovorne živali. Živali — mule — znane po svoji vzdržljivosti, so poginjale od velikih naporov, le človek, borec, partizan, je ostal in vse te napore vzdržal, ker ga je držala pokonci zavest, da se ne bori samo za sebe, pač pa tudi za svojo mater, za brata, za sina, za soseda, da se bori za obstoj slovenskega naroda. Po tritedenski ofenzivi so Nemci zaradi velikih izgub in prepričanja, da so Štirinajsto uničili, prekinili ofenzivo in slavili »zmago«. Štirinajsta pa je istočasno utrjevala svoje enote za izvrševanje bodočih nalog. Kajti tudi vrrte Štirinajste so se precej razredčile. Padel je komandant Šercerjeve, na tem mestu je bil ranjen in pozneje je za posledicami umrl komisar Bračičeve. Debelo snežno odejo na Bohorju, Konjiški gori, Paškcm Kozjaku, Graški gori, Ravnah, Belih vodah in na Mozir-skih planinah je pordečila kri mnogih komandantov, komisarjev, mitraljezceV, znanih in neznanih borcev. Na tem pohodu je bila prekinjena pesem in mladost našega soborca in pesnika ter vašega domačina Kajuha, ki je padel tako rekoč na pragu rojstne hiše. Padli so komandant Ronko, komandant Tiger, komandir Albin ter še mno- PRELOŽENA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE Komite občinske konfcrence ZKS Velenje je na seji 7. novembra obravnaval priprave na sejo občinske konference ZKS. V razpravi sta bila tako poročilo o delu komiteja in njegovih organov kot referat, izoblikovani pa so bili tudi predlogi zaključkov. Seja ' občinske konference ZKS Velenje bJ morala bi® jfo prvotnem sklepu ta teilen, to je 14. novembra. Ker pa še niso bile opravljene konference gi drugi, med njimi tudi znani belokranjski komandant Ilija Ba-dovinac. Na mesto padlih so vsto- . pali v borbene vrste Štirinajste štajerski fantje in dekleta, ki so izpopolnili vrzeli, ki so se pojavile po februarski ofenzivi ter naprej krepili udarno moč XIV. divizije. Štajersko ljudstvo je sprejelo enote štirinajste, to je Tomšičevo, šercerjevo in Bračičevo brigado, za svoje ter jih je z vso ljubeznijo krepilo, čuvalo in podpiralo. Skratka, štajersko ljudstvo je kmalu Štirinajsto divizijo sprejelo za svojo, v krajih, kjer so nam Nemci postavljali obroče in zasede, v katere se naj bi ujeli, smo po ofenzivi imeli zatočišča, v teh krajih smo imeli svoje baze, iz katerih smo napadali nemška oporišča v dolini in na komunikacijah in iz katerih so enote Štirinajste v maju 1945 odšle na zmagovito in zadnjo borbeno pot za osvoboditev Koroške. Preživeli udeleženci pohoda, preživeli borci Štirinajste divizije, se bomo vedno z žalostjo, pa tudi s ponosom, spominjali naših tovarišev, ki so žrtvovali'svoja življenja za izpolnitev nalog XIV. divizije, pa naj bo to pred pohodom, med pohodom ali pa po prihodu na Štajersko. Ne bomo pa tudi pozabili vsestranske pomoči, ki nam jo je nudil slovenski kmet, slovenska vas. žrtve, iz vrst Štirinajste ln osta. lih enot, pa zavezujejo nas in bodoče rodove, da ostanemo zvestt svetlim tradicijam NOV in ljudske revolucije. Naj bo današnja spominska slovesnost posvečena vsem padlim junakom štirinajste, hkrati pa zahvala vsem borcem — junakom, ki so padli širom po naši domovini za našo svobodo. Naj bo večni spomin vsem naštetim padlim borcem v težki, dolgotrajni, pravični in veličastni narodno osvobodilni vojni«. Pionirji iz Raven so zatem izročili predstavnikom odbora XIV. divizije šopke nageljnov, nato pa so recitacijski zbor z osnovne šole Biba Ročk iz Šoštanja, Šaleški oktet in delavska godba Zarja izvedli priložnostni program. Predstavniki XIV. divizije, med njimi tudi komandant Tone Vidmar Luka, pa so k spomeniku 14 neznanih borcev XIV. divizije položili vence in cvetje. Delegaciji borcev XIV. divizije pa sta odnesli vence na pokopališče v Družmirje in v Šoštanj k spomeniku Karla Destovnika — Kajuha. Četa pripadnikov JLA pa je izstrelila častno salvo. V Osreških pečeh so se zbrali zadnjo nedeljo številni preživeli borci slavne XIV. divizije, med njimi je bil tudi nekdanij komandant Tone Vidmar-Luka Soborca, Vlado Mišica-Miha in Tone Vidmar-Luka, v Osreških pečeh v vseh organizacijah ZK in ker tudi še niso končane razprave o tem, kdo naj bi bil nov politični sekretar komiteja OK ZK (predlagano je bilo s strani več organizacij ZK, da bi buo treba mesto političnega sekretarja spet profesionaliziratT), je bilo sklenjeno, da se seja konference preloži. Dogovorjeno pa je hkrati tudi bilo, ua pa mora biti sklicana seja občinske konference ZKS Velenje še v mesecu novembru. Delegacija borcev XIV. divizije je položila venec k spomeniku