26
Gozd pogosto omenjamo kot največji 
simbol Slovenije. V občini Kobarid 
pokriva kar 63 % celotne površine. 
Severozahodni del Slovenije Sloven-
ci poznamo predvsem po rekah Soči 
in Nadiži ter po hudih bojih v prvi 
svetovni vojni. O gozdovih, združbah, 
drevesih na Kobariškem je zbranih 
mnogo podatkov, ki pa žal niso po-
polni in zbrani v neko celoto. Zato 
smo se odločili, da zberemo že ob-
stoječe podatke in jih hkrati nadgra-
dimo s svojim terenskim delom. Ta-
ko je nastalo magistrsko delo Popis 
drevesnih vrst v občini Kobarid pod 
mentorstvom prof. dr. Nejca Jogana 
in somentorstvom dr. Igorja Daksko-
blerja. Za osnovo nam je služilo pre-
cej obstoječih del, toda nalogo smo 
želeli zastavili nekoliko širše. Popi-
sali smo drevnino v urbanem okolju, 
izjemna in zavarovana drevesa, nasa-
de neavtohtonih vrst in naravno raz-
širjene drevesne vrste po srednjee-
vropski metodi kartiranja flore. 
Iz rezultatov smo ugotovili, da v ur-
banem okolju prevladujejo avtohtone 
drevesne vrste, predvsem lipovec ( Tilia 
 cordata) in lipa (T.  platyphyllos). Na-
sprotno so na zasebnih zemljiščih pri-
čakovano prevladovale sadne vrste.
Izjemna drevesa, ki smo jih popisali, 
so izjemna po drevesnih merah in po 
pričevalni vrednosti. Evidentirali smo 
lipo na Livku, divji kostanj ( Aesculus 
 hippocastanum) v Kobaridu, lipov dre-
vored od Kobarida do Starega sela, 
gorski javor ( Acer  pseudoplatanus) na 
planini Kašina, tiso ( Taxus  baccata) 
pod Livškimi Ravnami, pravi kostanj 
( Castanea  sativa) na Ozbenu in divjo 
češnjo ( Prunus  avium) ob pešpoti v Pra-
dol. 
Gospodarjenje z gozdovi na Kobari-
škem sega daleč v zgodovino. Črna pika, 
ki se zgrinja nad to delo, so nasadi av-
tohtonih in neavtohtonih vrst. Te smo 
evidentirali in temeljito popisali nad 
Livkom, nad Idrskim ter v Zabreginju. 
Najpogostejše sajene vrste so zelena 
duglazija ( Pseudotsuga  menziesii), zele-
ni bor ( Pinus  strobus) in japonski mace-
sen ( Larix  kaempferi) ter sudetski ma-
cesen ( Larix  decidua  subsp.  sudetica). 
Poleg njih so sadili tudi veliko jelko 
( Abies  grandis), korziški črni bor (P. 
 nigra subsp.  laricio) in lawsonovo paci-
preso ( Chamaecyparis  lawsoniana). Od 
naštetih vrst je najbolj vitalen zeleni 
bor. 
V zadnjem delu naloge smo kartirali 
drevesno floro. V 12 kvadrantih sre-
dnjeevropskega kartiranja flore smo 
popisali 54 drevesnih vrst, ki uspeva-
jo v naravnem okolju. Med njimi sta 
dve zavarovani, tisa in navadna lobo-
dika ( Ilex  aquifolium). Najpogostejša 
drevesa v naravnem okolju so bukev 
( Fagus  sylvatica), črni gaber ( Ostrya 
 carpinifolia) in gorski javor. V karti-
ranje smo uvrstili tudi invazivne tu-
jerodne vrste. Prevladujejo predvsem 
robinija ( Robinia  pseudoacaia), visoki 
pajesen ( Ailanthus  altissima) in ameri-
ški javor (A.  negundo). Te vrste je treba 
še naprej spremljati. 
Z nalogo smo dokazali, da je v občini 
Kobarid raznolikost drevesnih vrst ve-
lika. Nekatere od vrst rastejo v sesto-
jih in dajejo tukajšnji krajini značilen 
videz, druge so primešane le posamič-
no. Pomembna so tudi drevesa v urba-
nem prostoru, ki poživljajo naselja in 
izboljšujejo bivalno okolje ter so vez z 
okoliškim gozdom. Velik pomen okolju 
dajejo tudi zavarovana in izjemna dre-
vesa, ki jih je treba še naprej varovati in 
ohranjati. Nasade tujerodnih drevesnih 
vrst in domačih rastišču neprilagojenih 
iglavcev (na primer smreke) je treba 
postopno nadomeščati z avtohtonim 
gozdnim rastjem. 
To je le nekaj glavnih poudarkov nalo-
ge, za kaj več pa vas vabimo v Posočje. 
Drevesa v občini Kobarid
Besedilo: Aljoša Medveš, Nejc Jogan in Igor Dakskobler     Foto: Aljoša Medveš
Raziskovalno območje z vrisano mrežo kvadrantov. Največ drevesnih vrst smo ugotovili v kvadran-
tih 9747/3 in 9747/4.
Pogorje Krna, v ospredju vas Perati.Idrska planina s pogledom na pogorje Matajurja.