Slovenski GLASNIK
Lepoznansko - podučen list.
štev. 11.    V Celovcu 1. novembra 1866.   IX. tečaj.:
Bog je moj ščit
(Zložil J. Gomilsak.)
Bog je moj ščit!
V njegovi roki je moje življenje, Njemu se voljno udam; Misli in dela, moČi, hrepenenje, j^;,Njemu darujem, kar imam.
Bog je moj lek!
Ako zadene me strela nezgode,;^ V prsih trepece srce Žalosti meč mi nesmilno prehode? Ako prelivam solze. • f
Bog je moj up!
Ako ves svet me preganja, sovraži, Kaj mi je skrb ali mar? Bog mi pomaga, me čuva, tolaži, Ne zapusti me nikdar.
Črtice iz življenja na kmetih.
(Spisal Andrejčekov Jože.)
IV. stara korenina Krašnjiških županov.
„Včasih je že še bilo, včasih, a sedaj ni več tako!" sliši sä sploh govoriti med starimi možmi, ki ne morejo dosti prehvaliti nekdanjih dobrih časov. Te misli so bili tudi oče Dobrovoljec v nedeljo popoldne v Županovi gostilnici.
Bilo je že pozno popoldne. Visoki jagnedi, ki stoje pred Županovo hišo, obsenčevali so farovško dvorišče, bela streha na. zvoniku pa se je lesketala v rumenih žarkih zahajajočega solnea. V Županovi krčmi je sedelo pri vseh mizah polno pivcev, kteriin je bilo rumeno vince že precej glave razgrelo, in marsikteri očanec sivih' las je žakrožil danes zopet s hripavim glasom kako staro slovensko^ ktero sije bil še zapomnil od svojih mladih let. Veselje vse druščine Glasnik IX. tečaj. 29
386
pa je bil krcmar Jože, najveselejši mož cele vasi. Kot vrtavka se je sukal po sobi, ploskal z rokami, dleskal s prsti ter se tako sladko smejal svojim gostom, da so ti samega veselja dali še za par bokalov vina in Žibertov Marka, nekdanji najbolji kotrobantar, — kakor je** sam pravil, — rotil se je pri vseh sedmerih kofernicah, da je ni take Krčme več od Ljubljane do Dunaja, ko bi je tudi po dnevi z lučjo iskal. —
Ko se je naveličal smejati, vsedel se je k drugi mizi, in tuje jel pripovedovati razne reči iz svojega življenja. Pravil je, kako", se je odrezal ogerskim huzarjem po madjarsko, ko ga niso pustili iz niše. „To so bili sami mustačasti, črni cigani", djal je, „hoteli so imeti „palenke'^ in špeha, jaz pa sem je odrinil od duri in rekel moško : „Sem emberek Madijar idam na Beli grad !" potlej so me pa pustili. — Drugokrat so prišli pa Cehi, ko so se najedli in napili, začne me naganjati suh trobentar, rekoč: „Zatraceni sedlak, kde jest dceruška tva?" jaz pa sem rekel: „Basama, jaz nejsem sedlak, sem paholek, paholek, nejmam dcerusky!" Pa je bilo vse dobro.
Jaz in učitelj sva sedela v drugi sobi, in če ravno sem bil tisto popoldne nekako melanholičen, vendar sem se moral na vse grlo smejati krčmarju Jožetu, slišavši ga tako moško govoriti mad-jarski in češki. „Jožko", pokličem ga, „idite nekoliko k nama, vaša bisaga je vedno polno šal, Doste še nama ktero povedali, zapojte najprej tisto slovaško od „husičke".
„???, ???, le poČakajta". — Sedaj se je zasukal nekoliko krati po sobi, plosknil z rokama, pogledal kvišku in sladko smeje se jel je peti :
Zletela husicka, Zletela husička, Padla sred potočka, Pila vodičku
Pila vodičku. Tralala la la la.
„?? pesmi se ne nauči noben Krašnjan", jel je ponosno pripovedovati, ko je odpel. „Jaz sem dal vojakom šest bokalov vina, da so me je naučili. Celo noč smo ga pili; — vojaki so peli, jaz sem je pa poslušal, — presneta kapa, pa sem se je naučil". —
„Jožko! sedaj pa še povejte, koliko sta s starim Ožinjevceni vina popila, ko ste ga to pesem učili", pravi učitelj.
„Rae bio bac, cel sod sva ga popila, prav cel sod, j elite oče Ožinjevec". ^^
„Da, da Jože, ti že veš, cel sod sva ga popila, pa ga bova še en sod, preden se je naučim". Pravi stari Ožinjevec s široko-krajnim klobukom, ki je sedel pri drugi mizi in je že tacega ma-tevža imel, da mu je bila glava že čisto na mizo zlezla. ^
887
Med takovlmi veselicami se je bila noe kmalu približala. Krčmar postavi luč na mizo, položi zraven svečnika velik utrinjač, kakor krojaške škarije, potem pa se jame zopet glasno krohotati, da se je po vsi vasi slišalo.
Med tem se odpro duri in v sobo stopi stari Dobrovoljec z vrečo čez ramo. — „Dober večer vam Bog daj !" reče ter se vsede vštric mene k mizi. „Jože! pol frakeljna žganja mi boš prinesel, vina ne pijem, ne stori mi nič kaj dobro, žganje pa pogreje po trebuhu, jeli ti". To rekši se obrne k meni, izvleče iz žepa svojo pipo ter me poprosi tobaka.
„Kaj pa ste nosili v vreči?" vprašam ga, ko mu ponudim '
mehur.
„I tje-le h Kruljcu sem bil šel, obljubil mi je bil pol mernika ječmena, pa ga še ta globuzda ni omlatil; že dve leti mi ga je dolžan, pa mu kar ne gre iz pesti, ne vem, kedaj ga bodem dobil."
Ko pijemo dalje, začne Dobrovoljec: To-le je že stara krčma, stara, najstarejša v Krašinji. Tukaj so bili vsi krašnjiški župani doma; teaaj menda še ni bilo „purgarmojstrov", kakor sedaj. Takrat, ko so krašnjiško cerkev zidali, ležal je mojster cel dan na Županovem hlevu ter premišljeval, kako bi zobókal cerkev, da bi se strop ne podrl. Tedaj niso bili zidarji menda še tako umetni, kakor dan, današnji; sedaj pa Lah vse naredi, Lah. Tukajšnji župani so bili zelo sloveči, pol Krašinje je bilo njih; na te-le njive, ki jih imate jri vas, pri Miklavcu, Opaltarji in pa na farovško Reber so samo 3ob sejali. V cerkvi so imeli posebno rakev, kamor so pokopavali župane. Saj ste videli predlanskim, ko so cerkev popravljali, kake velike trüge so bile notri, to so bile vse županove. Pa kaj še to, hiša, hiša je bila denarna. Tu je bila edina krčma tod okrog, — meni so vse to stari oče pravili, Bog jim daj nebesa, oni so pa že vedeli — , najimenitnejši ljudje so tukaj ostajali, celo cesar Jožef je prenočil v tej-le sobi, kjer je sedaj šola. Kaj mislite, celo cesar je ležal na županovih posteljah. Sedaj je pa vse preč, nič več ni tistih dni, ko so bili nekdaj. Takrat sem imel več srebra v žepu, ko imam sedaj kufra. Pa kaj čemo, Bog nas tepe, ker smo jeli Kraš-njani nekoliko poredni biti, pa saj so drugi tudi.
Jaz še pomnim, ko je bila ta-lé hiša lesena. Potlej si Je pa predzadnji župan — Juri mu je bilo ime — izmislil, da bi si hišo sezidal tako, kakoršne imajo v Ljubljani, ker so začeli tudi drugi Krašnjani hiše zidati, namreč Burgar, Korošec, pa ranji Boldin tudi. To je bilo tisti čas, ko so se začele francoske vojske, ko sem jaz še pastirčeval, oče so pa jelševe kole zabijali in brano delali za novo županovo hišo; kajti tukaj je bilo prej močvirje. Stari župan Juri je kmalu potem umrl, in najstareji sin Matevž je prevzel gospodar-^ stvo. Takrat sem jaz začel ravno fantovati. v ojskine homatije so se jele čedalje bolj motati, dan na dan so šli vojaki skozi Krašinjo. Bilo jih je videti, kakoršnih je kdo hotel: Črne Jurje, Ulanarje/ potlej pa tiste — kako se jim že pravi, — ki so imeli kosmate kape, grozno veliki ljudje, in Bog vedi koliko še druzih.   Pri nas so
29*
388;
bili takrat nekaj oasaBavarci, oh, ti so ti imeli godbo, da se nisem nikdar take sUsal. Mladi župan se je takrat ravno ženil, imel je svojo nevesto v Moravčah. Nekega večera zaprosi generala, če sme iti ž njegovo „bando" v Moravče, ker je bil ravno god njegove prihodnje žene. General mu dovoli. „Samo to", pravi, „glej, da se mojim ljudem kaj ne zgodi". „Nič bati", pravi župan, „saj pojdeja fantje z nami". Proti desetim zvečer se zberemo na „Kanalu", kjer-je že od nekdaj fantovsko zbirališče; „banda" nas je že čakala, —t O pol enajstih pridemo v Moravče, kjer je že vse spalo, le fantjel so ukali po vasi. Zdajci pa se oglasi tisti veliki boben: bom, bom,s bombom, bom, da se je kar Moravče treslo. Ko bi trenil so bile luči na vseh oknih, ljudje pa so drli na vezne prage gledat, kaj se-godi. Vsi Moravčanje so bili takrat po koncu, krčmarji so nam prinesli vina, da reveži nismo vedeli kam ž njim; jaz sem ga bil že tako sit, da sem ga ranjcemu Mehcu za štebale vlival. Domu prišedši* je župan vojakom še posebej postregel ter je dobro obdaroval.
Kmalu potem se je župan oženil; zelo mi je bilo žal, da nisem bil pri njegovem ženitovanji, peljal sem bil ravno Korošcu hraste v Trst. — Mlada županja je bila žena, da malo tacih, mož jo je neizrečeno ljubil, pa kaj bije tudi ne bil: bila je pridna gospodinja, molila je rada, delala tudi, kaj pa se hoče še več. Tedaj so bila dekleta sploh še vsa drugačina, kot so pa sedaj, ko nosijo tiste obroče, da bi človek moral kmalu podboje pri durih podreti, da bi se baba v vežo skobacala; pa tudi spačene še niso bile tako, kakor dan današnji, ko je res že navada, kakor vi, gospod učitelj, večkrat pravite, da tisti, ki prej pride, prej melje.
Pa Bog je že tako hotel, da je žena ravno ondi življenje kon-' cala, kamor je najraja hodila: vedno je hodila po božjih potih, pa jo je tudi na božjem potu doletela smrtna ura. Bilo je 1805. leta, še sedaj dobro vem. Pred velikim šmarnom zjutraj se napoti žena k Novi Štifti na Štajersko. Mož jo je prosil, da bi se peljala, ona pa mu kratko odgovori: „Ljubi moj Matevž, potlej bi šel pa konj" na božjo pot, ne pa jaz". Bila je tisto jutro nekako otožna. Po fa' rovški Rebri grede pa se obrne nazaj in pravi možu: „Matevž, še sedaj-le me poglej, saj potlej me ne boš več videl!" in žena je res vedela. — Po noči pred véUkim šmarnom se oblak utrga in pri Novej Štifti nastane tak naliv, da je hotelo vsa poslopja odnesti, no-marji so ležali na nekem oseku, med njimi tudi županja. Na krat se pridrvi voda, prekucne osek in odnese romarje s seboj, le malo se jih je rešilo.
v éliki šmarni dan sediva z županom tam-le v veži pri mizi — okrogla miza je bila, še vse dobro pomnim — jaz sem sedel pri oknu in pil poUč vina, na drugi strani pa župan. „Kaj praviš Jaka", reče mi, „kaj to pomeni, da sem danes tako žalosten, nekaj me skrbi, pa ne vem kaj". „I no", pravim, „včasih že tako pride človeku , da ima skrbi, pa ne ve zakaj, nič se ne meni zato, bo že prešlo". Komaj dobro izgovorim, ko stopi v vežo Simenčev hlapec Jernač. „Matevž I" pravi županu, „nikar se preveč ne ustraši, nekaj
389
ti bom povedal — žene ne boš več videl, utonila je. Vsi krašnjiški romarji so potonili, samo jaz in pa še dva druga smo ušli". Župan je kar padel po mizi in tako strašno jokal, da še nisem slišal nikdar , kacega moškega tako jokati, menil sem, da bo znorel. — Županjo / so pokopali pri Novi Štifti, ter jej postavili na grob železen križ, ki se še dan današnji vidi. Župan pa je umrl kmalu po tej strašni zgodbi. — Tako se je razkosalo nekdanje županovo premoženje in razprodalo med vaščane, hišo smo pa prenaredili v šolo.
Toliko nam je povedal Dobrovoljec o nekdanji mogočnosti kraŠnjiških županov, potem pa je izpil svojega pol frakeljna žganja ter šel domu. Nama pa je krčmar Jože še enkrat zapel od „kusič-ke", potem pa sva se spravila v postelj.
Sreča.
(Zložil J. Roeolski.)
Prekrasna noč je , svetla mesečina ; ^^*"*!      Na sredi poti tam se nekaj bliska, ^ Neveden otrok ves vesel zavriska, Misleč, da to je kova dragotina.
' Ko bliže stopi, pa vže več ne vriska;   j
^   Kar vzeme v roke, lej, ni več zlatnina, -^*^
Temuč ostudna, stara le črepina; ^ Otožnost mila mu srčice stiska.
Mladen'č, po svetu tem popotujoči,     ' Zagleda marsikrat še v pozni noči, Da nekaj se blišči mu iz daljave.
Že misli, da je sreča, ki ga čaka; Da jo zagrabi, jaderno koraka : Ko blizo pride, najde skrb, težave.
Značaji iz življenja našega naroda.
(Spisuje F. Ko če var.)
I. Butelj - Matevž. — »»v
(Dalje.)
Ves druge baze kakor Butelj grudotepež, je Butelj v dolgi suknji, gospod Butelj. Pohlevnost in ponižnost ste glavna črta v njegovem značaji.   Gospod Butelj ne hodi po svetu okrog rjové ka-
390
kor lev v libiški pustinji, ampak lepo tiho in tapno kakor božji volek. Ce ga na levo lice prhneš, brez prigovora ti bode še desno pomolil. On je take nravi, da še piskerca ne potere. Kedar koga sreča, od kterega se ima za svojo osobico česa dobrega nadjati ali česa zla bati, zapne si že od daleč suknjico, da ga pristojno in plena forma pozdravi, naj bi bil tudi hud njegov sovražnik, to nič ne dé, čcje le drugače mož — veljava. S to svojo pohlevnostjo, s čisto okrtačeno suknjico in svitlo povoščenimi škornjicami ga moremo najti pred vratmi velmožev in dostojanstvenikov na posluh čakajočega; in večkrat na tak način vendar-le svoj namen doseže. Njegova lojalna pohlevnost ga pa velikokrat naredi tolstega filistra; sicer se brani, da ni fili-ster, on noče biti filister, ker filister mu je vsak oduren, pa bolj ko se brani filisterstva, bolj je filister.
Rekrutira se naš gospod Butelj skor izključivo le iz velike armade Butelj nov grudotepežev, zakaj Butelj-grudotepež da rad vsaj enega svojih Matevžkov v šolo.
Dijak Butelj je večidel velik siromak. Za-nj ne trpi post od pepelnice do velike noči, ampak od mladega leta tje do svetega Silvestra. Vkljub temu telesnemu postradanju pa tem bolj svojo dušo z nauki pase in pita; in glejte, konec šolskega leta dobi spričalo s samimi eminenci! Že večkrat sem opazoval ob koncu šolskega leta te naše dijake Buteljne. Enega za drugim so klicali na sprejem zasluženega darila, pristopali so redoma, se dosta nevkretno na vse štiri strani sveta priklanjali, kakor jih je poprej že gospod profesor namuštral, malo zarudeli v lica, darila sprejeli in spet odstopili. Snažno so bili oblečeni, kakor skoz celo leto ne, pa poznalo se je obleki, da je krojač ni po njihovem laktu meril.
Po dovršenih šolskih naukih izvoli si dijak Butelj najrajši ali ponižni duhovski, ali pa pohlevni učiteljski stan, ki mu ima dajati vsakdanji krušek za njegov trebušek, in v teh dveh stanovih se n^de največ gospodov Buteljnov. Le malokteri se zmoti med vrad-nike, mernike, zdravnike.
Gospe Rojenice za gospoda Buteljna pa večidel tako predivo vzamejo za njegovega življenja gradivo, da v nobenem stanu ne spleza ad altiera. Za visoka mesta treba visokih stricev ujcev, tu rojenice nič več ne morejo pomagati. Redki, in le preredki so tisti slučaji, kjer bi gospod Butelj do kaj višega prišel. Še do ravnatelj-skega mesta na kaki gimnaziji ga ne puste radi, ker ima boje da tako svojstvo v sebi, da bi iz tega mesta mahom ves svet posloven-čil, česar se pa strašno boje.
Pa vrnimo se nazaj. Že ko dijak začne naš Butelj-Matevž za svoj narod delati: pisati. Niegovo^geslo je: Le jour de gioire est arrivée — slave dan napočil je! Se prešibek za učene razprave, spusti se nad pesmotvorstvo. Siamica se res da tako umetno pritikati k slamici, da se vidi ko rožica, ko klas ; če pa to rožico povohaš, nima nobenega duha ne slabega ne prijetnega; in če za tak klas primes, bodeš koj ošlatal, da je gluh, da je brez zrna, da ni ne snop ne step. Ravno tako se da po prstnih sklepcih besedica do besedice
391
tako vbrati, da je stihu podobna; za poezijo je pa še nekaj drugega treba: duh, misel, izvirnost. Vsaka jagodna verižica še m paternoster, djal je'kedaj neki oče frančiškan! Takim stihotvorcem bi jaz v njihov spomenik to-le zapisal: Butelj se je oženil, tralalila! — Vilo vzel za ženo, hopsasa ! — Butelj z Vilo pleše tralalila ! — Da Triglav se trese hopsasa ! — Stihovi so bili godci, tralaHla ! — S svoj mi dolgimi gobci hopsasa! itd.
Pa šalo na stran, našim mladim pesnikom samo to-le v resni prevdarek: Bili so časi — in še ni temu dolgo — ko so ljudje radi po svojih vrtih ljubke cvetlice sadili. Nežno so je njegovali, nad, njimi se veselili in radovali. V svojih knjižnicah so imeli same kla--sike, nove in stare ; znali so na pamet po cele knjige iz Homerove Iliade. V sobah so visele same umetne olarije po stenah okrog itd. Tako je bilo tačas, dan danes je pa drugače. Po vrtih sade mesto cvetlic bunkasti krompir, ki cvete bledo kakor mrtvaški prt ; ali eno lastnost ima vendar-le, ki je ljubke cvetlice nimajo, namreč to, da prazen želodec nasiti. V knjižnicah ni več sledu o klasicih, mesto njih se najdejo razprave o predmetih, ktere jedi imajo kaj več re-dilnih moči v sebi, in kako se na istem prostoru kaj več pridela. Po stenah pa visijo mesto olarij risarije vsakovrstnih strojev: plugi in slamoreznice in druge vrtalke. — Da je naše dni svet res tako materialističen, tega ne more noben zdravoumnež tajiti; samo naš mladi Butelj tega ne previdi. On le v eno mer poje ter poje, ter zdihuje: oj ta grdi, ta nezahvalni svet, ki se rajši z blatom in gnojem vkvarja, ko da bi moje sladke pesmice poslušal! Na zadnje se mu pa res taka pripeti, da „brez denarja umrje", kakor je že Pre-šern skusil.
Danes ves svet kriči: kaj trope, kaj figure, kaj periode, kaj stihi; — geschäftsstil, ta ima veljavo, in pa tisti jezik, ki se med palcem in kazalcem prikaže, kdor tega jezika nima, ta je dan danes mutast. Kdor ima groš, ta je mož. Romantično je sicer biti pesnik, posebno mlad pesnik z bledim obrazom, črnimi kodri in melanholičnim pogledom! Kedar ga dekleta vidijo zamišljenega, tačas poreko ena drugi: lejte-si: kako tam-le stoji — in svoja mlada leta broji! če pa starost pride, pa nobeden več za-nj nemara, zakaj star poet in pa star volk, ta dva sta par — eden si je zobe, drugi pa misli okrhal. Pa če bi naš pesnik Butelj še kaj veselega srca bil, haj-dide! Veselega kumpana povsod radi imajo. Naš pesnik Butelj pa le v eno mer toži kakor stara baba in lamentira, ko da je vsak dan črni petek. On roti svojo osodo in preklinja ves svet še vse huje kot Tminci.   Nikdar in nikjer ni zadovoljen.
Najljubši njegovi predmeti, ki je opeva, so: Triglav, Sava in Ljubljana. Težko se bo eden naših pesnikov našel, ki ni vsaj o enem teh treh predmetov kake pesmice zložil. Kamo sreče, da imamo o drugih predelih toliko spisanega, kolikor pesmic o teh treh predmetih ! — OTriglavu blizo tako-le poje : Triglav ! Ti si naš star oltar, — Tebe vidi iz puste Madjar, — Iz turške straže graničar, — Iz Adrije mornar, — Iz severa Bavar; — Iz zapada tirolski kravar.
392
O S a v i blizo tako-le : Oj Sava teci, teci ! — Hitro ino preci, —-Našim bratom dole reci, — Da jih pozdravljajo vsi Slovenci. In o Ljubljani blizo tako-le: Oj Ljubljana, ti Ljubljana! Zvunaj si z belim apnom pobeljena, — Znotraj z narodnim duhom skoz in skoz zabeljena! — Ti hraniš čiste slovenščine vir, — Ki ga ne posuši ne hudič, ne hudir.
Na temelji takih in enakih poezij stoji njegova misel o svoji veljavi za slovensko slovstvo. On si domišijuje, da je za našo pismenost najmanj kakšen turn Davidov slonkosteni. On je prepričan, da je vsak njegov stišec venec, vsaka njegovih besed cvetlica v tem vencu, vsaka slovka nadepoln popek, vsaka pika jagoda, vse skupaj pa polno rajskega duha. Ali kaj mu vse to pomaga, ker bo te njegove zasluge nehvaležni svet še le po njegovi smrti spoznal in ocenil, ko bodo ž njegovimi kostmi otroci že orehe klatili. Jaz pa rečem, da bi se marsiktera njegovih pesmic pred branjem desinncirati morala. Rad bi še o naših erotičnih pesnikih ktero povedal, pa bojim se, da ne bi predolgočasen prihajal, zakaj ni je bolj dolgočasne stvari na svetu, kakor je prisiljena ljubezen.
.ui Drugi naš literarni Butelj, je Butelj novelist, tragedist, ro-mancist, feltonist itd. O tem našem horribilescribriiaxu samo te-le krilate besede: Prevedi njegove novele, romane, tragedije itd. na nemški, francoski, italjanski jezik, povsod se bodo prilegle, sem ter tje izvrstno prilegle, samo ne v slovenščini. Za slovenski želodec so vse preveč preumetne ! „Zakaj ?" bo eden teh gospodov Buteljnov resno in s povzdignjenim grebenom vprašal. Jaz pa ponižno odgovorim , da zato, ker ne pišeš po domače tako, kakor se v „rovtarskih Atenah po stari šegi še dreka", kakor je naš Prešeren svoje dni pel; z eno besedo, ker slovenske frazeologije in sintakse ne zna^. Ce nočeš slovenski pisati, ne samo v besedi, nego tudi v duhu, pojdi poprej naše stare mamke in babure poslušat, kake marnje one mar-njajo, ne pa Mollera brat. Posebno bi pa Buteljnom tragedistom svetoval, naj ne jemljó svojih predmetov iz ptuje zgodovine, ampak rajši iz domače, saj je osoda naše domovine le ena velika tragedija, da človeka v srce zebe, kedar jo premišljuje.
Tretji literarni Butelj, je Butelj zgodovinar. Opašen z uma svitlim mečem brani slovensko preteklost nasproti ptujstvu, ki nam v brke trdi, da nas nikdar ni bilo, in da nas nikjer ni, brez ozira na naš krič: tu smo, tu! kaj nas ne vidite! In da nas negirajo, to je do kr^a in konca logično, zakaj samo dela so priča narodovega bivanja. Butelj zgodovinar je tedaj sklenil, dela naših prednikov poiskati in na beli dan spraviti, za tega delj išče naše preteklosti po vseh arkivih, pod zemljo in nad zemljo; sluti jo v starih pripovedkah, in sliši jo celo v ptičjem petji! Pa je — djal bi — le ne bo našel, še z Diogenovo svetilnico ne. Butelj zgodovinar si domišijuje, da je njegovo pero za nas Slovence najmanj to, kar je bil Mojzesov bat, čudnega spomina, za Izraelce v puščavi : kamor ga zasadi, povsod se odpró slovenstva viri, in mrtvi kamen pred njim spregovori. Franki in Turki in drugi narodje so res nas narod mendrali, da se
393
Bogu usmili, in delali ž njim, kakor svinja z mehom, to vse pa • spada v zgodovino dotičnega naroda, ne našega, ker to niso naša dela. Če bi jaz slovensko zgodovino pisal, pisal bi jo tako-le: Na naši zemlji se je že dokaj spominavrednega v tečaji časov zgodilo, slovenski narod pa še do zdaj ni nič storil, in če je kaj storil, storil ni za sebe, ampak za druge, od kterih pa ni ne zahvale ne plače za to dobil.   Amen.
Četrti literarni Butelj je Butelj slovničar.   On je tisti, ki postavlja slovenstva stare stebre, ki na tleh leže. Pa pravega še zmerom ni postavil, ker še zmerom teče pravda o pravopisu, na kterem, že dolgo časa valimo, pa ne kakor kokoŠ na jajcih, ampak kakor-kokoš na kamenji. Dokler pa še nimamo pravega pravcatega pravopisa, za ta Interregnum je iztuhtal Butelj slovničar to-le glavno na- * čelo: piši kakor govoriš! Kdor hoče dober slovničar biti, mora po tem takem imeti dobra ušesa, tenek posluh; zakaj poleg tega načela je jezik samo slišljiva, morebiti celo glasbena stvar.   Slovničar brez ušes, je tedaj blizo to, kar knez brez penez.   Jaz bi pa le rad vedel, kako bi tisti, ki ne čuje, gluhec najme slovenski pisal? Ali pa tisti, ki ne zna govoriti — mutelj — slovenski bral, ker glas ne more skozi oči v možgane. Po tem načelu, po kterem dan danes pišemo, moral bi dober pisatelj biti skladatelj, pravopis pa note-sekirice. Vsi pojte rakom žvižgat lažnjivi slovničarji!
Peti literarni Butelj je Butelj politikar. On ve na tanko statistiko vseh slovanskih plemen. Vseh skupaj nas je, boje da okoli osemdeset miljonov, najrajši bi pa imel Butelj politikar, da bi nas bilo okroglih sto miljonov! če bi po njegovem šlo, on bi razdelil celo Evropo kakor za tri brate na tri falate (dele). Iztočni falat dal bi Slovanom, srednji Germanom, zapadni pa Romanom. Od ostalega sveta bi dal severno Ameriko in Avstralijo Germanom, južno Arne-' riko in Afriko Romanom, celo Azijo pa Slovanom. Kedar se bo to enkrat zgodilo, in ravnopravnost tako do kraja dovrela, da se bo sv. maša v slovenskem jeziku pela: potem bo prišlo tisto srečno tisočletje, kterega so že pred osem sto leti čakali, poprej pane! Za zdaj se pa tolaži s pregovorom, ki pravi: Nobena noč ni tako temna in tako dolga, da se ne bi po njej vendar zlata zora zasvitala.
Našemu Buteljnu politikarju se nikdar ne mudi, zato pa tudi vsako zgodo zamudi. Le potrpimo, pravi: le počakajmo, bode že šlo, držimo se starega pregovora, ki pravi, da naglica ni nikjer dobra.   Saj smo vsaki dan jači; le počasi, ali odvažno.
Za vpeljanje slovenščine v pisarne je ves goreč; če pa on sam ima kako vlogo do cesarskih oblastnij narediti, zapre se na tihem v svojo kamrico, pa jo lepo po nemški spiše, češ, da se bo stvar pospešila, in ne mara tudi povolneje za-nj rešila, ker gospoda uradniki boje ne vidijo radi slovenskih vlog. Pa nak, nočem mu krivice delati, v enem slučaji vendar-le tudi slovenščino v javnem življenji rabi: on namreč dela vseskozi slovenske adrese svojim listom.
Šesti literarni Butelj je Butelj fantast. Na tihem je silen panslavist, ali pred svetom svoj slavizem varno skriva, kakor da bi
394
kakšen kontraband pri sebi nosil, in zatajeva ga še vse huje, kot je sv. Peter Gospocla zatajeval. Kedar vidi, kako se slovenščina preganja, kaki krepelji se pravičnim našim narodnim prizadevam pod noge mečejo, tedaj se mu roki kar omahljivo po obeh straneh pobe-site, in obupno zdihne: „0j za božji čas, kaj pa bo iz nas? kaj pa bomo mi zdaj počeli?"
V rosi, ki slovensko zemljo rosi, on ne vidi brilantnega biserja, ampak le solze in srage! Vetriči, ki skozi slovenske dobrave in loge pihljajo vlečejo, niso za-nj zefiri, ampak sami zdihljeji! Za-nj je slovenska zemlja veliko ognjišče, slovenski narod pa Job na gnojišču. Poptujčena mesta in trgi so rane na njegovem telesu; narodni odpadniki so črvi, ki se goje in kote po njem živem; domorodci so pa psi, ki mu te rane ližejo.
Jaz sem enega takega Buteljna fantasta osebno poznal. Na vratih svoje podstrešne izbice je obesil tablico s tem le napisom: „Tu notri se le slovenski govori; — komur pa to ni všeč, naj se le kar pred vratmi zavrti!"
Fantast Butelj zna citirati po cele strani iz Herdera : „das Volk deutscher Nation hat sich schwer versündiget an den Slaven etc. Slavische Wissenschaft wird blühen an der Seine und an der Elbe" etc. Iz Jan Kolara: „Aj zde leži zem ta pred okem mim slzi ronicim, — Nekdy kolébka, niny naroda meho rakev!" Pa naenkrat poskoči vskliknivši : „Naj več sveta otrokom sliši Slave ! Od Balkana do Triglava, od Triglava do Kamčatke! Oko za oko, zob za zob, glavo za glavo moramo zahtevati, drugač smo zgubljeni."     (Konec prih.)
'^"^^ Slovensko podnarečje na Primorskem.
od ??       ^?; (Jezikoslovna črtica, spisal Fr. ZakrajSek.) y
???? oaoena oi i
fefes     I0ami\s'Hi A-e f
A se čredi zev: božja nm. božje; listnja in listnje; Marija in Marije.   (Kaj več pri samoglasniku e.)
A se vstavlja: Kämet in hmet = kmet; kado, kadu in 'do =: kdo. Z ozirom na staroslovenščino bi jaz trdil, da stoji a za stari poliglasnik V kito (quis) ; Krajnec ima večidel e ; O limbar, limbarček na polji, kedo je tebe vs'jal? Jeran. V besedi kämet stoji pa a po mojem mnenji — ako primerjam stari kmet* — procerum unus — samo zarad blagoglasja.
A se izpahuje po več krajih v: póstarn in celo póstrn za postaran; sbó za sabo.
Pristavek.
V besedi ta sliši se a za je, ta —tje: Kadar pojdem ta h nji, ^ bom zagodel 'ne tri. Nps. — Stara poliglasnika prehajata v tukajšnjem
395
3odnarecji v a in še bolj pogostoraa v o; lohko =r lahko, staroslov.
bg'Bki, vendar pa olajšati; menjši za manjši, starosl. mfcnij ; tenk zu tanek staroslov. tbnbki, vendar pa vselej natanko ; tenčica — tančica. Za staroslov. s^nbm* se sliši skoro povsod somenj. — V zaimku ti nadomestuje tukaj stari * bolj a kakor e, torej ta kakor tudi večidel v knjižnem jeziku.
Samoglasnik E.
E stoji nam. knjižnega a v besedah: mrez = mraz, vendar pa mraza, zmraziti se. Prim. starosl. mraz* in mriza aqua congelata, mrizati; ravno tako tudi nevosi, zmrzniti.
V nekterih krajih tega jezikovega obsega, se ve le prav po redkem, sliši se nepravilno: mreža, v mrezu, sicer pa povsod mraza, v mrazu, mrazovi itd. — tejšen = takšen (Prim. j. nam. k). Sliši se tudi kejšen, kišen, — teisti = taisti ; te osupnuje v tej besedi, ker se glasi sicer povsod ta, kakor je bilo gori povedano. — De —da (ut), vendar po pravem tudi da, posebno na Brdih in prav blizo Gorice, — nejdem, nejšu = najdem, našel; znejšu iznašel. V tej besedi je a postal predtegnjen kakor v zdaj, kraj, raj itd., ki se v teh krajih zdej, krej, rej izgovarjajo (vendar seda, kraja, raja): O le pejmo brž naprej, dokler pridem v sveti rej. Nps. — Birtnje (^trtl)in) — birtnja — božje rr božja ~ Marija: Mlada birtnje na pragu stala — Birtnje Jezusa jrprgvala — Birtnje s' dala romarii večerjo? — Kaj boš birtnje mi rajtala? Spod Krna — Poleg je tudi b'la božje porodnica. Uče — Kaplje tam na vejci dol pade, se zgubi. Grah. — To se vjema s prikaznijo v besedah piče, zarje, volje, ki se na Dolenskem slišijo. Sem spadajo češke besede: vule, duše itd. (Se nekaj od tega spodej, kjer bo govorjenje od asimilacije ali od • upodabljanja samoglasnikov.); vzemem ^ vzamem, vendar le bolj proti vzhodu, to je, proti Krajnskemu. V knjižni slovenščini samo v velevniku vzemi, sicer pa le, kjer stoji e za stari e: vzeti, vzel. V srbščini izpada e ali a : uzmem, uzmi : uzmi se u pamet ; tudi v stari slovenščini oslabeva ali celo izpada ? v glagolnem deblu — im ; Sta-jerc Štajarc. Pogosto se nahaja v samostavnikovih obrazilih e za . a: Mirenčen =z Mjrenčan (iz Mirn, vas blizo Gorice), Standržen iz Sent Andraž ali Standrž. Prim. tudi tukajšnji horjen ali gorjen s knjižnimi izrazi gorjan, Ljubljančan, Ločan itd.; prese — prasec. < Prese se sliši bolj po bližnjih gorah, ravno tako tudi prešič, po pre-šičje; vendar pa tudi prasec aH prav za prav prase na vzhodu- Prim. starosl. pras§ in preščič. lex. ; Standrež ali tudi ^Štandrž =r: Šent An-draš po slov. besednjaku, toda prav za prav Sent Andraž, ker se tudi tukaj razločno sliši: v Standrži itd. — prsten = prstan: In zlati prsten mene da, ljubezen sojiga srca. Gargar. Prim. starosl. pr-Bstenb — nezaj — nazaj. Sliši se pa na vzhodu tudi nazaj. V pomenu je ta beseda večkrat tudi furlanizem ; n. pr. Pridem nazaj, to je, pridem zopet, furlansko vegni indaur; indaur izvira iz taljan-skega in dietro — koder — kodar. Sicer se bere tudi v knjižnem jeziku koder posebno v časniških dopisih. — jejce — jajce, vendar^
396
tudi tukaj jajca — deleč ~ daleč, vendar daljava itd. bet — bat, vendar tudi v knjižnem jeziku oboje. Prim. staroslov. batogi bacu-lus — mejnka ~ majnka, vendar tudi je majnkalo. — rez ~ raz
— zečne = začne. Zeč — sem slišal samo v 1., 2. in 3. edn. sed. osebi in zečni v velevniku, kakor vzemi, ki se tudi piše. — fent fant; fent se sliši v severnih krajih tega jezikevega obsega kakor tudi hent, v nižavi okoli Grorice pa nikjer drugače kakor fant. — hejda — ajda. Kar se predstavljenega h tiče, prim. maloruske besede harmata, hatun, nauna. V nižavi se je ohranil v tem izrazu prvotni a v ajda.
E-i
Gore z=: gori — onde ondi — notre, dave, dreve, jutre, dole — notri, davi, drevi, jutri, doli — bera — bira: ŠmajŠter je šel na berunju. Nps. Tudi pri Prešernu: bera besedi ne bo velika, tudi v nekterih krajih na Srbskem bira. — šebak = šibak: Si pre-šebak za hoditi spod Krna — vesi =¦ visi — teči = tiči: Na križi vesi sp. Krna — benograd =:vinograd, vendar bino ali vino, vinjen itd. — nekar rz nikar, tudi enkar, enkuoder = nikar, nikodar — vzdigenla — vzdignila, potegenla, zmrzenla. Tu prehaja i v^e, so-glasnik n pa se nazaj pomakne — set — sit, teč =: tič : Ce sem raztrgan, sem pa set, dej mi bogata z nošam v*et. I se zopet prikaže, kedar beseda na koncu naraste: sita, siti, tiča, tiči itd. Ret v več krajih rt. — encoj — nicoj ali nocoj. Zlog en stoji večkrat za ni. Prim. enkuogar, enkuodar za nikogar, nikodar. Tako je slišati posebno po bližnjih gorah, v nižavi pa nekar, nekoga za nikar, nikoga — zeval rr: žival — špečemeš menda iz ©^i^maue, čeravno „netopir" pomeni, v knjižnem jeziku pa sorex araneus — cegan
— cigan — vesok = visok, vendar „tiviši" — paprid — popred, bolj naTominskem —meniti minuti: menilo je že sedan let, koje moj šočja na vojsko šel. Sed. — svene = svinja: svene se sliši bolj proti Krajnskemu — čest =: čist — šterje — štirje — videm = vidim — mene, tebe =: meni tebi: Pust' dnarce doma dukle, in pridi k mene.   Sed.
Kakor je iz navedenih izgledov videti namreč iz: šebak, vesi, teči, zeval itd., oslabeva v tukajšnjem podnarečji prvotni ive večidel v nenaglašenih zlogih; e v besedah set, teč, net se sliši tudi v ostaHh podnarečjih slovenskih; knjižni m pri glagolih 4. vrste se glasi tukaj skoro povsod: em.
]g . Q .iäomJa
Pejdi = pojdi, tudi pejdem za pojdem, pejva — pojva: Le hitro pejva v mesto zdej, de najdeva stanovanja kej. Nps. — Vsme-den = vsmoden: Moj pušelc je vsmeden, nič več ne cvode. Sed. Vsmoden morda iz usmoditi ali se pa morda vjema z rum. sméd pal-lidus in s polskim smady? predati = prodati, prerok ~ prorok, prerok sicer tudi v knjižnem jeziku, prestor, prostralo — prostor — jej = joj — dovelj     doy,oJ[i     Qle^l^jji.);;; plovek, člebek ,sq^ft,sli-
397
šal samo okoli Koborida — slevo rr slovo: Srna se ljubo skregala, pa sem slevo dobil. Nps. — preč = proč, vendar tuoi tukaj proč.
E-u
Sešit — sušit, seh — suh — ledi := ljudi — štedirati =: študirati, j enak = junak, pestiti — pustiti — žepan — župan, medi ==: mudi — zgebi = zgubi.
V teh in enakih besedah je w v e oslabel, in sicer tudi tukaj veci del v nenaglašenih zlogih.
Od asimilacije ali upodabljanja tega samoglasnika.
Kakor v drugih slov. narečjih posebno v bulgarščini dovršuje se to upodabljanje le po redkem. V knjižnem jeziku nastopi v sklanji in v sprožanji za tako imenovanimi ozkimi soglasniki e za o, v novejem času se celo soglasnik c tem ozkim soglasnikom prišteva, piše se namreč skoro sploh: Slovencev, klincem itd. V tukajšnjem pod-narečji se sliši proti temu: očovi, dežovi, z mečam, z učenjara, kraljam, Krajncam itd. Vpodobljeni e se nahaja samo v nekterih besedah: Rozolje: Jest bom pil črni teran, Ijub'co sladko rozolje. Tomin; — birtnje: Birtnje še tki (tako) pravi in govori. Nps. — Marije, Nekaj tudi sem spadajočih izgledov sem zapisal gori pri samoglasniku e.
E se vstavlja. '^"^     '^' " -.--^ — f^'^^
Naročelje r= naroge — čerem = cvrem — dromen'ca = drobnica: So šli ti presneti Hrovati v gmajno dromen'ce lovit. Livka. — čeren ::::: črn: Gror je suha lipa, je tud čeren kamen, tam na toti kamen dol poklekni — Čarez = črez — čerešnja = črešnja.
E je izpadel v besedi nošča = noseča.
Samoglasnik I. -yorfiso[
g I-a
Ki = kaj ? : Ki z'an ? : Šmentri ljubezen, ki 'ma z'ano moč. Sed — komi in komič — komaj — mičken — majčken — Zaki — zakaj: Zaki kličeš? Ako je beseda, ki stoji za ki, enozložna, postane ta celo enklitična: Ki-češ? Ki-pa! — mihan = majhen, tuki = tukaj.   Tudi Vodnik piše: Pod velikim tuki Bogam.
I-e
Mimo — memo, vendar tudi tukaj oboje v rabi — preci in. prec — precej — liv ~ lev: Solnce je s'jalo v zeleno goro, moj' ljubo objelo s ta livo roko. Sed. — vriden — vreden — umriti — umreti — zvideti — zvedeti: Sej ste že vridni pekla. Nps. — Vse je z videla kralica, joka, zdiše soratica. Nps. Ludvik kral, de more vmrit. — Nam bo hujš ko poprid — Ničen — nečem — drgači — drugače — či = kje: Ci si bil — cirkva z= cerkva. Prim. cirkno ali v Cirknem (ime vasi, nemški Kirchheim imenovane).
398
v nekterih tukaj zapisanih besedah nadomestuje ? stari e. Prim. stari lévT& sinister (liv), predi (paprid), vedeti inteUigere (zvidel), umreti r= umrit.
Da se čredi i rad s samoglasnikom e tudi v mnogih slovanskih narečjih, kaže sledeče :
/ se čredi zev stari slovenščini v lijati in léja, vitija in vé-tlja, čistiti in čestiti, koli in kole. — V bulgarščini nadomestuje i korenini e v: (za) gribuvam, (iz) mitam, (za) plitam iz kor. greb-, met-, plet-; v tem narečji se čredi tudi e z i v: namerjuvam in na-miram — v hrvaščini stoji dosledno i za é: citja, vritje, jizbina, jiše, gredihu, tecihu, kladihu za stare oblike gredéha, tečeha in kladéha — Prim. nadalje v maloruščini: čina, cisar, piven, d'iva, dobrod'ij, šino, hnizdo, d'ivča. — V ruščini: ditja, sidéti, svidéte-lištvo. V češčini: bida, bily, smich, snih, pfiliš, dfimati, hfich, hnizdo. Prim. tudi češke besede: preji, deviti, desiti, devitka, de-sitka, kofinek, dvaciti. .     ^
Blizi in blizu — blizo : Tam blizi Betlema se sveti lepo, kokeiJ de b' jest videl to sveto nebo. Nps. i
/je odpadel v: Zidorček — Izidor: So kopali, so kopali sve-tiga Zidorčeka. Cerkl. — skrivš — skrivši. I je izpadel v vseh be-. sedah na — niča in ica, ako je i nenaglašen: dromenca — drobnica^-sklenca sklenica in to za steklenica. Prim. malor. besede : hraty,' skaty, maty in mavaty; ravno tako tudi gorejnesrbske : šklenca, stvica za stari stbklénica in stfavica.
I je prirastel v: proci = proč, vendar.tudi proč in ^e j^pj^ pogostoma preč.       ??-??? imi ?\ ,ßqil ??? ?h — asfiso
Kjer stoji v knjižni slovenščini i kot sprednik, sliši se v tem jezikovem obsegu večidel je za i:   Jegla za igla z izpeljankami, jeglen, jegliča — j egra = igra z izpeljankami j egrave, jegravka itd. — jemam — imam —jenu, j enoj — ino — jeskati — iskati — jet it' — Jevan    Ivan. Izjemki so: ime, iskra, ????^?? itd.
To prikazen si tako razlagam : Tukajšnja slovenščina rada svoj j pred samoglasne sprednike deva, kakor je bilo že o priložnost? povedano, sprednik i pa oslabeva v e in odtod je po mojem mnenji.'
Glede na izraz jilovca imam izgled: Postojte s tovori, de prašaF bom vas, al' imate doli iz jilovce bas? Pesem, iz ktere so te vrstice posnete, je sicer ribniška; ali slišana in zapisana je v Tominu.
, ?!???? izpada. ^
V besedah: nedela = nedelja — pela = pelja — ledi ^ ljudi:* Pelai jeh na posebno stran, na en hrib Tabor imenovan. Sebr. — Zgodaj zgodaj — seda = sedaj: Ako zjutro zgoda vajdem, menef dekle kolnejo. Grah. I
J se vriva v: klojšter za klošter, vendar se tudi poslednja
obHka sliši. ------....^^w^ »mi)

J za g v: boj za ubog: Dal je ofer vsakater', koker zamore 'n boj pastir.   Grah.
Da sej v teh krajih prav pogosto predstavlja, je bilo že povedano, ali prav za prav da se knjižni sprednik i kakor je izgovarja, kakoršna je tudi v češčini samo s tem razločkom, da v tem jeziku i ne oslabi, prim.: jiskra, jiny, jisty. Da bi prehajal knjižni spred-, nik i v j, kakor v češčini v besedah: jmu, jho, jdu itd., ne morem.-za gotovo povedati, vendar zdi se mi, da ima tukajšnje slov. ljudstvo nekaj nagnjenja do te spreminjave. V nekterih besedah kakor v starejši češčini v jmam jme, bi utegnilo paznejše uho slišati v kakem krajine „jemam" kakor sem goril zapisal, ampak res „jmam" in ne „ime" ampak jme; toda za ta odstop nimam nobenega dokaza ne ia občevanja s tukajšnjim ljudom ne iz pesem po raznih krajih tega jezikovega obsega zapisanih.
^'^ Samoglasnik O. r
????? ?0   J'inh') ,n?rr rff» "   - . r.?rf"+r.T'....... .;. • 'l-r'^'p-i
Glovnja = glavnja: Svečnica prinese iskro v zemljo, Oljčnica pa glovnjo. Prim. prov = prav šov, itd. Tudi v poljščini: pram in ????, uiamek, ulomek, fijalek, fijolek itd. — brozor in brozer jlagor: Brozer temu, kdor to molitvico zna, kdor jo pobožno moli. Grah. — Kosama = .fafernc ali kaserma, komela — kamela: Sveti trije kralji na komelah jezdijo. Uče. Od teh dveh poslednjih in še drugih izrazov, kterih pa na tem mestu ne navajam, ker se povsod slišijo, velja to, kar Miklošič o ptujem nenaglašenem a uči, kije že v stari slovenščini v o prehajal — lohat = laket — rovnati — ravnati. Pomen te besede je v tukajšnjih krajih kakor v knjižnem jeziku živiti, rediti — prov — prav: Jest san se prestrašil prov. Npsl-Predtegnjeni a se sploh tukaj kakor o izgovarja — zoprt — zaprt j rovan = ravan: Tam stoji en hrib strman, na vrhu je lepa rovan. Grah. — toku =: tako — koker =: kakor; popir — papir; vendai* se tudi prva oblika v knjižni slovenščini nahaja — poč = pač — ton ali tom — (ibi) ; kon ali kom = kam. Da stoji n mesto m v mno-^ gih oblikah todišnjega govora, bodem o priložnosti povedal. — zju-tro = zjutra. i'
Opomba.
Gori navedene primere iz poljščine bi wrstil raje med rovau za ravan, poč za pač, ton itd. kakor pa med prov, glovnja.
Besedama „kosama, komela" dajo se primerjati sledeči primeri iz stare slovenščine: lazorfc, koledfcnik* (iz calendae) kostel* iz ca-stellum, ocfat* iz acetum, sotona iz grškega satanas itd. — Ta pre-minjava gre pa še dalje glede na tukajšnjo slovenščino; tukaj celo knjižni nenaglašeni a se rad čredi z o, kakor gori zapisani besedi: rovan in zoprt kažete in še mnogo drugih.
0-e
Somenj = semenj, ali prav za prav se o in e v tej besedi čredita. — dežovi — deževi: Dal bom gorske dežove, de bodo njega
400
pihali. Grah. Ta odstop se sliši prav pogosto za tako zvanimi ozkimi (ali po hrvaških in srbskih slovnicah) mehkimi soglasniki, ker upodabljanje samoglasnikov je tod skoro nepoznata reč. —
Cvode — cvete: Rož'ca tam (tan) na polji lepo cvode, se poš'ši.-Grah. — spremondati — premeniti. Od zlogu „pre" predstavljenega „s^' bo drugje govorjenje. — Moj pušeljc je vsmoden, nič več ne cvode: Vsmeden — vsmoden, vsmojen iz usmoditi. Ali se pa morda vsmeden z rum. „sméd pallidus", ali s poljskim „smiady" vjema?. ^^5.
o-u •
Jezos =z Jezus, vendar se tudi tod u nekako izgovarja ali pa' še rajše izpušča: Ježš — zapoščen = zapuščen: Obedan pekjer (petler) toku zapoščen ni. Nps. — trod rr trud: Smo pili bratri, vince; smo; zraven zadremali, vince pa trod mori. Nps. „Se trodi, se je grozno, trodil" se prav pogosto sliši — drožba in držba =z družba. Knjižni ru je v držba in nekterih drugih besedah samoglasnik r postal v tukajšnji slovenščini. — Jotrnja n: jutrinja ali jutmja (dar). Oj nese mi za jotrnjo vso bogatijo angeljsko. Gargar — bošniti = bušniti (kušniti): Diviški kranc nam je vzal, ker nas je ubošnil in objaUi Nps. — kroh ==: kruh, vendar krušc, kruha itd. '!
V bulgarščini izreka se vsaki nenagl. o kakor u. '
urit — Jjlijii0>i   , .   li'ix)
^¦¦'•¦^      ^ ^'"^ ¦ O za stari b. • '??
Toma =: tma starosl. tsma: De Bog v te (v) unanje teme ne bo zavrgel nas. Renče. Prim. nadalje Temin, ime vasi nad Gorico v gorah (nemški ToUmein); nekteri izpeljujejo to ime iz tma, ker je bil neki enkrat temen (gost) gozd v teh krajih. Kakor se sliši zdaj tma zda tama zdaj tema, tako je slišati tudi Temin in Tmini Tudi v bulgarščini stoji v nekterih besedah o za * in b, ali sliši se^ oboje. Prim. mužbt in m-BŽjot, košbt in košjot, greh^t in grehot.
O je izpadel
v Tmin za Temin: Ti si pa Tminc, ne smeši k moj' Mine. Sebr. (O „smeši", kjer se stari i ni še obrusil in o prideši v drugi pesmi bom na dotičnom mestu govoril.) Nenaglašeni o rad iz- in odpada tudi v tukajšnjem podnarečji kakor v bulgarščini. Prim. bulg. besede : gotvb (coque), kiklici (bromus) ; ravno tako tudi v : zabikolfc (circumdo), prebraštam (verte), preblek'b za zaobikolb, preobraštamf in preobleki. Prim. nadalje tukajšnji in knjižni preblečem se itd. —-: vervam vervati kakor v bulgarščini za verovam — ravno tako sé sliši tod povsod varvam, varvati za knjižni varovati. Primi, tudi bulg; kiklicB za ???????. . .   f
(Konec priH.^'^
—^-—... Ji:^'>:^ ;;? riuvoi
401
Jezikoslovne drobtine
(Spisal Dav. Trstenjak.)
Bizjaki — Bezjaki.
v
Sosedne prebivavce hrvaškega Zagorja bližnji Štajerci imenujejo: Bizjake, Bezjake, ker platnene gače nosijo, ktere se vele: bize ali beze. „Bize" se tudi pravi dvocevni žvegli ali piščalki, na ktero pastirji svirajo. Beseda bize (samo v množini navadna) izvirno pomenja tibia, cev, das Rohr am Schienbein, in bize v po- . menu: gače, brgeše, je tako nastalo, kakor iz tibia Rohr am Schienbein in Schalmei ? Bize torej znači izvirno : Gamasche, Strumpf, Beinharnisch, Schienbeinbekleidung. Gotovo spada sem tudi : b e z-gati (bezljati) —bežati, kar se reče posebno od krav, torej na bezah, cevih skakati, bezgec, klopotec brez maclekov.
Iza.
V okolici podsredski pravi ljudstvo, kedar nastane huda burja, spremljena z bliskom in gromom in točo, da je iz gorskega jezera ušla kačja devica Iza, in tako^dolgo razsaja voblacih, dokler zopet gorskega jezera ne najde. Na Štajerskem in Kranjskem imamo rod^ bine z imenom Izan, Izatič. Jeli se ne bi pri imenu Iza smelo misliti na staroindijsko: ahi s, litevsk. azis (kača) zend; azi, Schlange, Schlangenriesin.       ' ^''^.     .¦•
^      .. 40""rr'ft ,n+rš
tralicija.
¦. Na Štajerskem in Koroškem sta kraja, ki se velita, Galicija. Povsod najdemo cerkev sv. Jakopu posvečeno. Prebivavci celjske okolice pravijo : „o Jakopovem gredo vrane v Galicijo na božjo pot.*^ Galica (nalica) pomenja pri Rusinih vrano, kavko, krokarja, in kraljevina gališka ima tri kavke v svojem grbu. Znano je, da je kavka veljala pri starih Slovanih za ptiča vedeža, torej galica, iz starosl. gali o (???h??.), skandinavsk: gala 1 canore 2 incantare, bezaubern, besprechen, galor, Gesang, Zauber, nemški: gal, galen, zato: Nachtigal, nocte canens avis.
V SV. Jakopu se kopiči gotovo kakošen staroslov. mythologem ; primeri Jakopova palica = zvezda orion. Čudovito je, da se v štajerski Galiciji najde rimski kamen, in na njem izobražen gavran in kavka ! —
_e, Nome.
Po Kozjaku in vitanjskih planinah pravijo izkurjenim lazom in goščavam, po kterih pozneje sejejo in si pašnike napravljajo: nome.
„Nome žgejo", pove ti Pohorec, kedar vidiš večkrat ogenj po hribih. Ta beseda spada k latinski: nemus; glej moj članek o imenu: Nam ur nomina, Alpenweide, nam oš, Alpenhirt, v tem časopisu.
Glasnik IX. tečaj. ;       -. 30
402
Morska svinja.
Ribi pliskavici (Delphin) pravijo Slovenei : morska svinja, stari Skandinavci pa ribi: Wallfisch rečejo: b rim s vin, Schwein der Brandung, des Meeres. Med bodriškimi maliki se najde tudi Rado-gost z delfinjo glavo. Skoro na vsakem rimskem kamnu nekdanjega Norika lehko vidiš morsko svinjo v družbi solnčnega božanstva.
Ras, zis, pos.
Kranjski Tuhinjci blizo štajerske meje govore namesto: rad: zid, pod — ras, zis, pos. Jeli ni tukaj še ostanek polnega nekdanjega suffiksa: radas, zidaš, podaš, po izpahnjenem končnem glasniku? Primeri kranjsko-gorensko izgovarjanje : gospos, gospods = gospod, litev. pats, za patas itd., primeri lastna imena slovenska:' Jers, Bers, Skerbs, Mors, Devs, za Jeras, Beras, Skerbas, Moraš, Devas.
Pujka, poka, Pokeri.
Indijska kokoš se v sanskritu veli pokhi, bulg. pujka, slovenski: poka, štajerskonemški iz slovenskega pokeri. V Vedah, svetih bukvah, opisuje se žrtfa črne pure, ktero so žrtvovali darov-niki po noči. Puranu se tudi pravi po Štajerskem: kavrač, puri pa: kavra.
Grobino.
Na hrvaški meji pogosto slišiš besedo g ob in o v pomenu žito, fruges, frumentum; posebno piri pravijo: gobina. To besedo pozna tudi staroslovenščina, pri poganskih Litevcih se je bog žita velel: gabjanjis, celo Madžarje so jo ukradli, njim pomenja: gab ona ubertas.
Trakinja, Trekinja.
Sadovje in žito je mnogokrat dobilo ime po krajih, mestih ali narodih, od kterih je bilo prineseno. Tako breskva, Pfirsich pomum persicum, črešnja po mestu Cerasus, ajdo so dobili Rusi od Grrkov, zato jo imenujejo griko. Pelaci od Tatarov, zato se veli tatarka, ti pa so bili pogani, ajdje, zato jo Ceh in Slovak imenujeta po-hanko, Slovenec pa z Nemcem: haj da, ajda, ajdina, Heidenweizen, Heidenkorn (panicum). Tako je dobila tudi turščica (koruza) ime po Turkih, ali v slovenjegraški okolici se tudi veli: trakinj'a, trekinja in zakaj. Že Plini pripoveda, da v Panoniji in Noriku raste posebno žito, ktero v treh ali štirih mesecih dozori, on je imenuje: triticum thracicum. Ker je ajda še le poznej semkaj prinesena bila, in razun koruze pri nas ni žita, ktero bi počemši od mladoletja tako hitro dozorelo, ima se pod „triticum thracicum" gotovo umeti koruza. Poznamo vanj e trakinja, trekinja za koruzo je tedaj silo staro, in sega v dobo prvotnih slovenskih prebivavcev v nekdanjem Noriku ; ime za to žito se je dalje ohranilo, kot ime imenitne nekdanje pokrajine Trakije, ktero je že zginilo v 5. stoletji po Kristu.
403
Imena nekterih rib.   
1. Arbtin erythinus, 2. balena, cete, 3. belica, alburus. 4. bo-
len, pistrix, 5. drobne ribice, rubelliones, 6. glavač, gobius, 7. glavatica, tructa decumana, 8. golač, scombrus minor, 9. golob, mu-stellus levis, 10. govedo, bos marinus, grom, conga, myrinus mas-culus, 11. grundlin, gobio fluviatilis, 12. hobotnica, polypus, pagu-rus, 13. igla belone, 14. kačica, malavurus, 15. kamenica, raja, 16. kapice, myaces, 17. karaš, saperda, 18. škarpec, aspratilis, 19. kečiga, šturio, 20. klen, mugiHs, 21. kolomar, loligo, 22. kopriva, Urtica, 23. kovač, zeus, 24. krap , cyprinus, carpio, 25. lastovica, pinna, 26. lin, fulo, 27. lokarda, scombrus, 28. luben, spigola, 29. meč, thurinus, 30. menjek, ali mlič, alabes, 31. mrkač, chelidon, 32. mosolj, oliga, 33. obliz, cobio, ostrež, perca, 34. osel, asellus, 35. pes, canis marinus, 36. posterva ali bistranga, farlo, 37. pésak, fundulus, piskor lampreta, 38. palandra, pelamis, 39. plotnica, psel-tra, 40. ščuka, lucius, 41. zvolja, rombus, 42. sipa, sapia, 43. smudz, smuž, thymalus, 44. som, silurus, 45. tele morsko, phoca, 46. tentaš, gerres, 47. trila, barbus, 48. tok, sturio, 49. viza, huzo, 50. ukun = ostrež, Barsch.
,? Besovina, loden.
Pohorci si iz ovčje volne sami napravljajo oblačila. Takošnemu suknu pravijo resovina od resa, haar, bart, torej haariges, zottiges Kleid, tudi: loden; vendar je poslednje germansko; primeri staro-nordišk: lodinn, haang, zottig, bärtig lodbrokr, zotthaarig. Tudi zna biti obče blago. >
Narodne pesme.
(Priobčuje M. Valjavec.) (Konec.)
21.
(Iz Zamladinca.) Šetala se lepa Mara, Gori doli kraj Dunaja, Vu Dunaj se nagledala. Sama sebe opazila: Mili bože, lepa ti sem! Dragi bože, kakva ti sem! Da né kralja ni cesara. Komu bi ja veru dala. Nju začuje mladi kraljic: Kaj si, Mara, govorila, Da né kralja ni cesara Komu bi ti veru dala, Zakaj si ju meni dala? Né si vreden sega toga, Niti rubca svilenoga
Nit prstena srebrnoga Niti venca zelenoga. —
22.
(Iz Zamladinca.) Oj simoj simoj, devojke Na ovo vlajnsko igrišče, Gde smo se vlani igrale, Zelenu travu teptale,   -19^ Črlene ruže trgale, Ž njih smo si venke vijale, Na glavu smo je metale, Onak smo k mesi šetale, 'Se okol klecal klečale. Na niže čisla spuščale, Pobožno boga molile. A bog nam budi na pomoč I mati mila Marija.
30 *
404
23.
(Iz Zamlađinca.)
Gole polje, sama detelina, Nju mi ženje gizdava devojka. Kaj nažela, 'se pod konje dela: Pite, ječte, mega braca konji, Ar budete dalko putuvali Čez toj polje, polje je široko, Čez tri gore, gore eu visoke, Čez tri vode, vode su gliboke.
Pazi: Keđar se poje, pojó se od, vsake vrste Stiri slovke po dvakrat, za; tim pride druga polovica, ki se tudi^j ponavlja toda s predstavljenim ojoj, n. p.
Gole polje gole polje Sama detelina ^
^**'    Ojoj, sama detelina ...
??. ^1
24.
(Iz Zamladinca.)
Oj tmina trnina Moja ženka gizdava, Kupil sem joj peči cu Neče je nositi . . .
Pazi: Tako se poje vse dalje, da se v tretjem verzu menja obleka: ,aii    kupil sem joj o pie če k, rubačku, fortuSec, čizmice, kraljuSčee, barsunčec, privesčee, i a j b ? č e C, pojasčec,        . pantličec, zobunčec.    fUl-i
S V i b n O.
(Spisal J. P-k.)'
Če si, bil, dragi bralec, kedaj na visokem Kumu, ki stoji na meji med Štajerskim in Kranjskim ter si ogledoval odtod reke in gore, mesta in vasi, ki so se vrstile pred teboj na vseh štirih vetrovih, zapazil si gotovo tudi na južni strani pod goro na golem, skalnatem hribu razvaline starega gradu, ki se mogočno dvigajo proti nebu, kakor bi hoteli ti ostanki opomniti gledavca: ???, brate, mi edini oznanujemo še nekdanjo slavo in mogočnost tega gradu, vkljub ostremu zobu nemilega časa, ki nam žuga pogin. — Spodaj pod gradom pa si videl prijazno cerkvico z belim zvonikom in krog nje nekaj hiš.   To je Sviano, nemški Scharfenberg.
Za Valvazorja je bil tu še trg in tudi ljudje so mi pripovedovali ondi, da je bila svibenska vas nekdaj zelo velika, da jo je pa poznej Turek razdjal in ljudi pomoril ali pa v sužnost odpeljal. ~ Ko sem namreč lansko jesen po Dolenskem popotoval, mudil sem se nekaj časa tudi v Svibnem pri svojem prijatelju. Neko nedeljo večer, ko sva sedela pri Hribarji, prav pridno grozdje obirajo, in smo se jeli o tej reči meniti, pogladijo oče Hribar svoje svetle irha-ste hlače ter pravijo moški: „Naša vas je bila nekdaj imenitna, nikjer ni bilo toliko rokodelcev, stavim da po vsem Dolenskem ne, kot tukaj. Še sedaj se imenuje le-uni breg pod cerkvijo „Malarija", ondi so bili menda sami „malarji". — Pa naj si je že bilo tako ali tako, jaz se ne bom pričkal s Hribarjevim očetom, ker so mi dali grozdja; če se pa nekoliko pobahajo s svojo vasjo, jim pa tudi ne «memo zameriti; kajti vsak berač svojo mavho hvali.
405
Da se pa pri Hribarji preveč ne zakasnimo, pustimo še tisti bokal vina, ki so ga oče obljubili, in oglejmo nekoliko razvaline, ki se vzdigajo pred nami.
Po ozki poti, ki je bila nekdaj grajska cesta, pridemo do ' skalnate stene, v ktero je vsekan vhod v grad. To je bila tudi edina pot, po kteri se je prišlo v grad, kajti na severni in vzhodni strani je hrib tako strm, in skalnat, da še koza ne pride po njem. Zidovje je že večidel razrušeno, le na južni strani še stoji visoka debela stena, ki vedno žuga na cerkev zvaliti se. Sredi grada na dvorišču je bil vodnjak, ki pa je sedaj popolnoma zasut; na vzhodni strani je bil še drugi, v kterem je bila zaValvazorja še voda, sedaj pa je tudi že zametan s kamenjem. Ob Valvazorjevem času je še tudi stalo kapelino zidovje, na kterem so se poznale še nektere slike
Ta grad je bil dedina svibenskih grofov. Sezidal ga je Arnulf svibenski, kterega prededje so bili Franki, 928. leta, da bi obranil tedajšnjo nemško cesarstvo divjih Madjarov, ki so pridrli za cesarja Henrika I. v slovenske dežele. Svibenski grofi so dolgo gospodarili v tem gradu, njih rod se je razširjal daleč po svetu, eden teh grofov je bil celo bolgarski kralj ; tudi gallenberški grofi so bili te rodovine.
1293. leta napovesta grof heinburški in grof freiburški koroškemu vojvodu Majnhardu vojsko. Ker pa sta bila sama preslaba, iščeta pomoči pri svibenskem grofu Vilhelmu, ki jima jo tudi obljubi, -čeravno sta bila z Mainhardom prej zelo prijatelja in mu je ta mnogo dobrega storil. Majnhardov sin Henrik pošlje svoja vodja Henrika Tald-a in Konrada Aufensteinskega sovražni četi nasproti, in pri nekem gozdu med Grrebinjem in Veisenekom na Koroškem se prične boj. Majnhardovi so zmagali in mnogo sovražnikov vjeli; Konrad Aufenstemski tudi Vilhelma Svibenskega smrtno rani. Videti, da se mu bliža smrtna ura, pokliče k sebi Konrada, ki je bil njegov stric,, ter mu da dragocen prstan, rekoč: „Aufensteinec! dokler bodeš nosil ta prstan pri sebi, ki mi ga je podarila nepoznana deklica v svibenskem gozdu blizo zlate gorice, ktere nisem potem nikdar več videl, ter bodeš svojemu gospodu pokoren, dotle ne bode ti manjkalo niti časti niti bogastva!" to rekši umrje.
Kar je svibenski Konrad pripovedoval, to se je vse na tanko spolnilo. Ko se namreč Aufensteinski 1296. leta spunta zoper svojega vojvoda, ga ta premaga in vjame ter mu odvzame vsa posestva. Ž njim je poginila aufensteinska rodovina.
Po smrti svibenskih grofov je prišel ta grad avstrijskemu cesarju v last.  Ko pa je napočila nova doba ter je iznajdba strelnega -prahu prejšnjo moč trdno sezidanih gradov uničila, tedaj so tudi ta grad, ko nepotrebno reč, prepustili nemili osodi.
Poznej so postavili blizo cerkve nov gradič z lepim vrtom, ki pa je dandanašnji tudi že razrušen, samo ogel zidu še kaže, kje je stal. —
Tikoma pod starim gradom stoji cerkev,?[sezidana na strmi ji, posebno zvonik je videti^ kakor bi bil iz tal zrastel ; od daleč
406
človek celo ne razloči, kje skala jenja in se zidovje prične. Postavil je cerkev svibenski grof Pavel 1324. leta, kakor se vidi iz sledečega napisa: „Hoc opus fieri fecit Paulus de Schärffenberg, sub anno millesimo trincentesimo vicesimo quarto, in Feria S. Leonhardi." — Svojega duhovnika je dobila se le 1543. leta, kjer je bil prvi fajmo-šter Matija Stamicar. —
Čemur sem se v Svibnem najbolj čudil, to je bil farovž, ki stoji pri gozdu dobro četrt ure od cerkve. Kdo so bili tisti gospod, ki so tako daleč od cerkve farovž sezidali, tega nisem mogel zvedeti ; gotovo so bili kak samotoljuben mož, ki niso hoteli poslušati vinjenih Svibenčanov, kedar so prišli v jesenskih večerih iz svojih zidanic domu. 1646. leta so sezidali zraven farovža majhino kapelico, kjer se ob delavnikih maša bere in tudi krščuje.
Toliko tedaj o svibenskem gradu in cerkvi. Tudi okolico bi bolj na tanko popisal; ker pa v tem hribovitem kraji ni nič posebno znamenitega, razun vinskih goric na solnčni strani, prihranim si to opravilo za kak drug čas, kedar bodem zopet popotoval po teh krajih in mi Svibenčani pripravijo kaj boljšega vina, nego je bilo lansko, da dobom kaj boljšo domišljijo, nego sem jo imel takrat, ko sem ogledoval njihovo okolico. .uai.v.jui
op Narodne stvari: priče, navade, stare vere.
(Nabral in razglasil M. Valj a ve c.) -?? nq ni 4bT
???-      Dostavek k XI.: Pozoj. (str. 309 in 310.)
^*"' (Dalje.)
5. Poklem, gda je bilo više ljudi na zemlji, onda je bog više vilih poslal na svet, da paziju na ljudi, da ne bi grešili, kak im je prvi človek zagrešil, i one su pazile na ljudi jako, i poslušali su je 1 bili su im pokorni. Ali poklem je bilo 'se više i više ljudi na ovem svetu, pak su vile i decu žensku sebi zvale i med sobum su ju vučile, kak se moraju vladati. Nu ove vile brale su med se vre odrasle pucice i pazile su na nje. Ali za nekuliko stotin let su si bile zele jednu pucicu med se jedne nesramne ženske pak su ju vučile, kak se mora vladati i više put su joj rekle, da naj ne do tak razvuzdana, kak njezina mati. Ova pucica ih je poslušala gdagda, ali gda je bila malo vekša, mati joj je više put rekla: kam ti ideš med one žene? em ti to nisu poštene žene i one te nikaj dobro ne vučiju, ti ostani doma a ja te bom sama vučila bolje neg one; ti ne smeš više nikam iti, neg ti budi doma. Ipak je išla išče jemput me nje (med nje); nu vile su vre znale, kaj joj je mati pripovedala i kak se je bila vre pokvarila in na zlo oomala. Vile su ju pitale, kaj joj je mati pripovedala i zakaj je nje špotala. Pucica im ne dugo štela povedati, ali im je morala, ar su ju pritrucale, i povedla im je 'se. Grda im je 'se povedla, onda su njoj po6^€L4Y.vfet Jilepati,
407
da zakaj ona posluhne svoju mater, pa kaj bo i ona tak razvuzdana kak joj je i mati, pak zakaj je rekla pred materjom, da više ne bo išla me nje. I počele su ju špotati i njoj pripovedati, da se bo sk... ala i da bo imela fota. Njoj je bilo jako žal, kaj su joj to govorile i kaj ž njom gospodariju, pak im je rekla, da ne bo više štela dojti me nje i da više neče biti me njimi, i riftek je nje ostavila i ne štela iti više me nje. Nu kak je ostavila vila, ne nikaj več marela za one reči, koje su joj prvo višeput vile povedale, kak se mora ponašati vu svojem divojačtvu i kak se mora jedna divoj-čica zadržavati, ako hoče biti srečna i poštena; a one su joj najviše to govorile, da naj bo krepostna i bogaboječa divojčica a poklem i žena ako odide denes zutra zamož, pak ako joj bog decu da, naj ju pošteno vuči. Ona im je 'se to prvo obečala, ali onda, gda je štela oditi izmed njih, samo je kimala, ali su joj vile ipak lepo i dobro prodečtvo napravile. Niti dve leta nisu prošle, vre se ne svojega reda držala: dok je bila išče puca, zanosila je dete i gda je porodila fota, onda su ju druge poštene žene pokrile pak su joj počele na glavu pluvati i nju špotati: kak se je svojega reda držala, da se to ne pristoji puci, da fota ima; i zaklele su ju i rekle su-joj: ti samesodna boš navek nesrečna a nigdar srečna, i mi smo čule, da si bila med vilami pak si se itak sk...ala; boš vidla, da budu vile s tebe zlo napravile, oj ti nesrečna samesodna ! Nu ipak je bila ona zdrava, samo fot joj je mri. Grda su to vile vidle, da; se je jedna pucica, koja je bila med njimi, sk.. .ala, to im je bilo jako žal i veliki spot, ar su vile bile kakti male svetičice, a ova puca bila je med njimi pak su ju barem one vučile, kak se mora vladati i svojega reda držati. Ali vile dobre nikak si nisu dale mira, da bi ta samesodna tak ostala na svetu, i da i druge poštene pucice na zlo napela i da je bo 'se pokvarila. Onda su se j eno tri odpravile
Šak su išle pred samoga boga tužit ovu samesodnu i prosile su ga, a bi ju kaštigal, zakaj im je spot napravila i da bo 'se druge po-. štene puce i divojčice pokvarila. Gda su vre 'se pred dobrim bogom
§0vedale, onda im je rekel sam dobri gospodin bog: vezda vidim, a ste mi dobre pazitelice nad ljudmi; ja sem to 'se videl i to 'se znam, kaj seje pripetilo z vami, pak vam prepuščam takovu kaštigu na tu samesodnu, kakovu goder vi hočete joj dati. One su ga mam onda prosile, da bi one najrajši, da bi se takova samesodna 'topila i da bi naj ž nje postala nekakva vodena zver, koja bi tak dugo živela, kak dugo bo i sam svet živel i da bi se takove živine legle vu velikih vodah, vu kakovu bi se ova samesodna preobrnala. Gda su ove tri vile nazaj došle na svet med svoje druge vile, one su im 'se povedle, kak su i kaj su napravile prea gospodinom dobrim bogom. Mam su on večer skupile se na svoje mesto i imele su goščenje pak su se dogovarjale, kak bi ju znale kastiguvati, da se višanijena ne bi podufala to včiniti pak su se dogovorile, da ju budu vu takovu grdu stvar preobrnale, da se je budu ljudi plašili i da bo za navek vu velikem bereku i da se budu takaj takve zveri legle i da budu stele jesti žensko ,meso a najbolje žensku decu i da se budu ljudi
408
secali, da je postala samesodna pozoj; pak su rekle, da bo tak najbolje.   Pozvale su onda ovu samesodnu med se, ali prvi put ne ona štela iti me nje.   Za tim su poslale po nju tri vile i one su ju komaj dopelale med se.   One su ju počele špotati i na nju pluvati: zakaj si nam spot napravila? kaj ti mi nismo puno i puno pet povedale, kak se mora jedna divojčica vladati i svojega reda držati, a ti beštija si se sk . . . ala, bos vidla, kaj ti mi napravimo, da nas nisi štela posluhnati.   Ali ona je imela dugŠi jezik nego koza rep pak im je onda rekla: pak kaj vas je briga za me, ako sem ja vezda samesodna i ako sem imela tota? em mi je mri; pak kaj zato, ako bom baš išče jednoga imela ? em si ga bom ja sama hranila. Pak kaj je vas briga zame? ja sem bila med vami, ali me ne bo nigdar više med vas.   Ako mi nete dale mira, ja vas tak zašpotam, da nete imele kam gledeti; najte se vi bojati, ne je ni moj jezek zaraščen, da ne bi mogla govoriti ; samo mi ne dajte mir, böte vidle taki, kaj bo s toga.   Oda im je tak srdito govorila, štela je nje vu strah pobrati i prek nikaj ne nje poštuvala, neg je nje išče dobro zašpotala. Na to su se i vile razsrdile pak su joj i one počele v uha klepetati i govoriti: pak kaj ti misliš, kaj smo mi i kaj si ti: Ti si se sk ... ala i 'sem pucam poštenem si spot napravila, pak isče veliš : pak kaj zato, ako boš išče više imela fotov.   Ne boš više nigdar nijenoga imela na ovem svetu; mi te burno zaklele i postaneš takova zver, kakvu išče nigdar nigdo videl ne, i na tvoju peldu, na kakvu te mi bumo obrnale, budu se vu velikem bereku legle zveri, i tebi velimo: odhajaj od nas za navek vu berek, gde se boš vodom hranila in navek boš jezna za človečim mesom ali ga ne boš dobila i svoju jezu ne boš mogla nigdar 'staviti i ti boš tak dugo živela, kak goder dugo bo svet; i tvoja pelda bo: hrnjec svinjski, glava volovska, vuha oselska, noge i krampe mačkove, peruti šišmišove i na peruti'boš imela čampe, truplo konjsko, rep kačin, klove naroščeve, IZ zubi bo ti plamen van išel tak svetel, kak na sem svetu žarki ogen, iz nosa ti bo se navek kadilo.   I tebe bo mogel saki pošten mladenec biti i s tobom delati, kaj goder bo štel, to je samo on mladenec koj ne bo nikdar ženskem pregrešil; njemu ne boš mogla nikaj.   I takve zveri budu se legle, kakva boš ti, i one budu štele takaj jesti človečje meso; ali gda budu vre stare i škodu štele svetu delati, onda budu mogli je mladenci, koji nisu išče ženskemi nigdar pregrešili, van spelati i 'moriti i deti kam goder.   I tej e zveri budu tak mrzle, da, gda si je človek samo jeden komačec zeme v ruku, nigdar mu ne bo vruče.   I navek budu takvi mladenci tvoje zveri sim i tam pudjali ai tebe samu; ti boš gospodarica najgrdje' zveri berečni' i boš se zvala pozoj i 'se zveri berečne budu se zvale po-zoji, koje budu na tvoju peldu i priliku stvorjene; i išče jemput ti velimo, da boš tak ti svojim kolenom mrzla, da, gda si koj človek dene samo mali komačec pod jezek ali v ruku, ne bo ga nigdar nikaj moglo speči, pak zato budu čisti mladenci lovili pozoje i klali je pak je ljudem davali, da se budu 'ladili, a da se pak budu secali, da si ti te činila i da je to velik greh, kaj si se sk . . . ala,
409.
bude veliki viher toča i dešč curel, gda goder bude ??? mladenec pozoja jahal van, i onda te budu ljudi bolje kleli i proklinjali. Vezda idi vu vodu i pretvarjamo te vu takovu zver, vu kakvu smo ti povedle. Vile su ju onda zaklele i pretvorile su ju v pozoja i dende-nešni ima pozojev i ako bog hoče koju kraljevinu kastiguvati ali koju zemlju, onda samo da pozoju tu vlast, da se gible, a gda se gible, onda se i celo eno mesto gible i ljudi su strahu, da je ne bi potopil i moraju mu davati decu tak dugo, dok ne dojde koj čisti mladenec i on ga ali van spela ali ga 'mori. — Zamladinec.
Pazi. ') V prvešno vreme bili su ljudi bolje pobožni i vile su se čule skorem saki večer popovati i ljudi su onu pucu, koja se je ek'i ; 7 ala, dali 'topiti makar je bila najvekšega gospona kčer ali čmelnoga bogca to nisu suda ni pravice pitali, nego kak je koja puca fota porodila, oni su fota dali drugoj ženi 'doječtvo, a samesodnu su mam 'topili. Tomu su bile jako puce strahu pak se nisu prvo niti štele sk . . . ati. Onda su vile pevale i spominale su se 8 pucami na paši. Pripovedaju, da nejma više niti sto let, kak su jenu pucu 'topili vu Furkovem dolu. Puca se je zvala Furak a on, berek zval se je veliki dol in dendenešni zove se Furkov dol. Ov je pod Kalnikom izmed svetoga Petra Kalnika i Potoka i dendenešni je tam pozoj, i berek ne presehne makar je kak velika suša i voda je o 'sakem mladu tak mutna, kak kakva gnojnica. —
Pazi. '^) Pokriti ženu — metnuti joj na glavu poculicu tak kak se žene nosiju, da vsi znaju, da ne više devica. Samesodna zove se ona žena, koja prvo dete porodi, nego zamuž ide, (pravo bi bilo samoshodna, ker se o po Zagorji dostikrat spreminja v e, a ? se večkrat ne izgovarja, poleg shoditi — coire), berek = mo-čvir; hrnjec = rilec ali svinjski gobec, po Varaždinu se tudi govori hrnjarec, frntec, frntača; krampi = kremplji, campi' ~ mačji nohti; klove po Varaždinu tudi ki eh e svinjska vun stoječa zoba; narostec rr: neskopljen prasec; čmelni bogec = največi siromak.
Slovansko berilo.
I. NaJYeca je žalost za bratom.
^g^i< (Srbska narodna pesem.)
????? ??h? ?? ?????^? ?? ????, 10??1|? ce ii3% ???? ??????, ????.1? ??? ????? l^yp^eeniia. €?? 10???? ?? ópoii ????????, ?? ??? H-fena ????? ???????? : ???? ????? l^ypl^a ?????????, ????? ????? ??????? ^????? '), ???h? ????? ????? ??]^?????.
410
09a»fe«ffl» ftfé^- ?? ^yp^eni e ????    ????????, v^dbr hftfpr ^erwf ?? ^??????? ???? ????????, A ?? 6pa?o>l^ ??? ???????? ^^). ???? ????, ???? ????^ ?????, ???? ????, a ??1|? ???????; ??? ??? ?????? ???????, ???? cpiie ?? ??????^ ??]^????%.
?, Pridnost in zanikarnost.
(Ceski; spisal A. Pariz e k.)
Pilnost'    a rozmarilost'    uminily sobe jednakažda zvlasté
Sro sebe dum vystaveti. Pilnost' svuj pribytek *) tak zridila, že vchod o nebo hrube obtizny a trnim zamezen se spattoval , vniti-ek pak j eho byl nad miru ptijemny a poklady '^) vselikymi naplnén. Naproti tomu rozmaHlost učinila pristup k olaydli svemu velmi snadny a pHmy ; ale vnitrni j eho svetnice tak zle spotadany byly, že lidem tam obyvajicim na zdravi a zivobyti skodily. Kdo tedy v téch domech svého stesti hledati chtél, nesmél jen na zevni-trni vchod neb pi-istup do nich bledeti, nčbrž ^^) musei na vnitirni jich povahu pozor miti, by tudy seznal, zdali by tam st'astnym čili nest'astnym byti mohl. — Tak tomu i podnes jest. Pilnost' nam zpočatku obtižna a nepHjemna , pak ale liba a prospéina: rozmarilost naproti tomu zptedu snadna a lahodna ^'^), dale pak škodna a zahubna byva.
III. Prijateljstvo.
(Poljski J od K. Brod zi nekega.)
Jako cien    sloneczny z rana 'vr*
Przyjazn    ze zlym zawi^zana,
Zmieni sie w lada godzinie   ,
Przyjazn szczera *) i prawdziwa
Jak wieczorny cien przybywa^),
Paki    sionce nie zaginie.
IV. ßuska zemlja.
(Ruski; spisal Nađežđin.)
??????, ?????? ??????? ????? ! . . . ?? H3AeTaemb ?? ?? ????? ????????! ?? ?????????h ??, ipHAiiaxb ??? ????, ?% ???*
I. ') Dever;     lasje;     izkopati, izgrebsti.
II. ') Pridnost ; zanikarnost, lenoba ; vsaka posebej ; dom , prebivališče ; ^) omejen; ") videti se; '') zaklad; ') prebivališče; *) lahek in raven; '•)izbe, sobe; ") tam prebivajočim; '^) temoč, ampak; '^) neprijeten; '*)vabiven, prijeten.
III. ') Senca; prijazen (f.), prijateljstvo; ') nra ; čist, iskren; *) rasti, vekšati se; *) dokler.
411
???-???????? ?????^)! — ????????^? ????^ ?? ?????????-? ????! ?????????? ????? ????? ?*????, ??«???1|??? paai> ?? ???* ???????????????? ???? ????? ??*?? ! . . . II ???? ?? ??????% ?? ???, ???? ?? ???????????? — ?????* ?? ?????????, ???? ?? ???????? ????? ????????????, ??? ?????? ??????????^, ??* ????-?????? ????? ???????? ? — ???* ??, ????????^???? ??????, ??? ??????'?, ????????????^???? ???? - ??????? ???? ? — ????-??????????? ??????* ') ??????, ??? ??????????????* ????????? ^)^ ???? ? — ????????;^ ??????????? ??????????????, ??? ?????? AaiflTCKaro ?????????? ^^) ? ??? ?? ??? ???? ! ?? ??& ???? ???? ?????????? ^^) ! . . .
Književni obzor.
Narodni koledar in letopis Matice slovenske za leto
1867. Izdala in založila Matica slovenska v Ljubljani. Natisnil J. Blaznik. — Narodni koledar, s kterim je Matica z dvema drugima knjigama vred nedavno svoje ude razveselila, razpada v tri oddelke. Prvi „koledarski del" obsega navadno pratiko z raznimi koledarskimi vestmi, kakoršne se sploh nahajajo po večih koledarjih. V drugem delu „letopisu" je zapopadena zgodovina naše Matice od njenega začetka t. j. 4. februarja 1864 do 1. julija 1866 in pa imenik matičinih udov v tem času, kakor družbin po raznih dekanijah sestavljen, da se moreš na prvi pogled prepričati, po kterih straneh naše domovine si je doslej pridobila največ podpore. Po tem imeniku je štela Matica 941 udov, med njimi 370 ustanovnikov; od poslednjega občnega zbora sem pa se je število matičarjev že lepo razmnožilo in še vedno raste, kar so bile zadnje knjige razposlane. To bodi Matici častno pričilo, da so Slovenci ž njeno sedanjo delavnostjo zadovoljni, ob enem jej pa tudi kaže pot, kako naj ravna, da si v najkrajšem času vse omikane Slovence za ude in podpornike pridobi. IPo proračunu za tretje leto (t. j. od 1. julija 1866 do 1. j ulj a 1867) sme Matica za izdavanje knjig že 1635 gld. potrošiti; razni drugi stroški iznašajo 519 gld. — Najimenitniši del cele knjige pa je tretji „podučni in zabavni", ki obsega v lepem izboru sledeče vece in manje sestavke: Crtice o koledarji in pratiki", (posebno zanimiva zgodovina koledarja ali pratike) od nevtrudljivega matičinoga tajnika A. Lesarja, „Drob-tinčica o omiki oziroma na slovenske učenjake" in „Modrišče" od B. Raića, „Narodno-gospodarska razprava o davkovstvu" od L. Ro-biča, prevod iz Triglava: „Poklanjanje dedinskim kranjskim vladarjem", „Kako fotografi delajo podobe" od dr. J. Bleiweisa, mnogoza-služnega vrednika pričujočega Koledarja, „Družba sv. Mohora", jako lepo priporočilo Mohorjeve družbe od .J. N., „Nekaj iz družb, živ-
IV. Oči ; ') razun , ako ne ; krat ; ogledovati ; vihrati, mimo dirjati ; ") kroglja; ') strahoba, strah; *) mik, lepotija; ') zaklad; čarovnija; ") pomanjkanje. ••      «D ??- lU
412
ljenja štajerskih Slovencev" od Dr. Trstenjaka, „Kosilo pri raznih narodih, posebno pri Grčih in Rimljanih" od I. Macuna in starodaven vrbovski igrališčni rokopis: „Kako si je Vrbovčan svojeglavno ženko poboljšal", ki ga je našel in razglasil Vicko Dragan. To zanimivo gradivo je skozi in skozi pisano v čisti, lahko umevni besedi, da jo tudi priprosti Slovenec lahko ume; tudi.vnanja oprava je jako lična, da se mora vsakemu prikupiti, komur v roke pride. Naj se razširi ta lepo vredovani koledar po vseh slovenskih straneh, kar se gotovo zgodi, če se bo našel po vseh slovenskih mestih na prodaj. Cena mu je 80 nkr.
S koledarjem vred je razposlala tudi knjigi „Vojvodstvo Kranjsko in Koroško" v zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem pregledu, ki ste obe velike znanstvene cene. Tudi v teh dveh knjigah je beseda lepo olikana; prva se proda po 40, druga po 30 nkr. Sklepamo kratko naznanilo s srčno željo, da bi Matica vsako leto tako obilnega sadu obrodila in se od leta do leta bolj množila in razraščala. Da bodo pa njene knjige lože našle pot med ljudstvo in čedalje več udov privabile, zdi se nam neogibna potreba, da bodo tudi po enaki ceni in po vseh mestih na prodaj, v kterih Slovenci prebivajo. Res je bila Matica naznanila, da utegne matičine bukve vsak knjigar na prodaj dobiti, vendar dvomimo, ali je veliko knjigarjev po nje pisalo, sosebno za to ne, ker se jim ne dajejo v redni knjižni kupčiji povsod navadni odstotki; tudi se mi Matici ne zdi na dobiček, da se razprodaja samo enemu knjigarju izroči, kakor sem se pri družbi sv. Mohora sam prepričal. Kakor hitro smo bili pri družbi s pozameznimi knjigarji po slov. mestih v zvezo stopili, razprodaja se družbinih bukev vsako leto 4 — ökrat več ko poprej, dasi ravno smo dajali g. Leonu po 30 7o ? zdaj pa vsacemu le navadnih 25 "/o. Kakor hitro torej ???? nova knjiga na svitlo pride, naj jo pošlje Matica nekaj iztisov z navadnimi odstotki posameznim knji-garjem na ogled in prepričala se bode, da si bodo njene bukve lože našle pot med ljudstvo in torej tudi več dobička dale ko doslej. Naj prevdari si. odbor ta na lastno skušnjo utrjeni nasvet !
Cvetnik. Ravno kar se je razposlal I. del „Cvetnikov" v II. nekaj popravljenem natisu. Oblika mu je nekaj veča kot prvemu natisu in za šolsko rabo pripravniša. Šteje na 176 straneh 136 manjih ali večih spisov raznega podučnega in kratkočasnega zapopadka in velja, trdo vezan, po vseh bukvarnicah 74 nkr. — Pri tej priložnosti se daje na znanje, da izide II. del tega berila v teku prihodnjega leta; v njem se bode napredovalo, kar se je v prvem pričelo. Ker pa naša literatura ni prebogata z raznim, mladeži nižih srednjih šol primernim slovstvenim blagom in da postane berilo v resnici verno zrcalo vse književne delavnosti slovenske — sicer bi imelo le malo veljave, — zato se ponižno vabijo vsi slovenski pisatelji, da pošljejo tuai za II. del pripravnih spisov o raznih predmetih. Vsi sestavki naj bodo kolikor je mogoče prav zanimivi in jedernati po obsegu in po besedi; zraven pa ne preobširni (najbolje 1, 2, 3 tiskane strani) in lehko spregledni, da je bode dijaška mladež brez vse težave umela
413
in na svoj prid obračala. Razni pesemski izdelki, vsakovrstne pripovedke in prilike z nravnopodučnim jedrom, zgodovinski in prirodo-pisni obrazi, popisi raznih krajev in narodov ter njihovega življenja, naravoslovni in razni drugi podučni spisi — v vezani in nevezani besedi — bodo zaželena tvarina tudi za II. del; pošljejo se pa naj vsaj do konca meseca januarja, da delo še pred začetkom novega šolskega leta izide. Da se gg. pisateljem njih trud nekoliko povrne, plačala se jim bode tiskana pola izvirnih, še nikjer ne tiskanih sestavkov po 20 gld., v vezani besedi pa po 24 gld. ; za prevode in proste jredelave iz drugih jezikov se bode pa plačevalo po 12 gld., kakor litre delo na svitlo pride, kar se meseca vel. travna ali rožnika zgodi. Naj pride v ta namen od vseh strani obilno pripravnih spisov !
* Bronislav Zaleski je izdal v Parizu — kakor piše Včela — prekrasno delo s 24 moj strevskimi podobami lastnega dela pod naslovom: „Življenje v stepi Kirgiski". Obseg tega spisa, pa tudi podobe so vredne občne pozornosti. Zaleski je Poljak, ki je bil v kirgisko stepo pregnan. Devet let je tam preživel in peš in jež stepo na vse strani prehodil. V izbornih obrazih nam slika ljudi in naravo; vidimo brezkončno stepo, oživljeno samo z velblodi, jurtami in kočovniki; kažejo se nam močali, gole skalnate stene, ruska trdnjav Novo - Petrovsk in aktanske gore. Nahajajo se v tem delu tudi nektere narodne pesmi, pravljice in pripovedke kirgiske, kterih obseg je Evropmcem popolnoma nov.
* V Krak ovu je začel v mesečnih zvezkih izhajati izvrsten časopis za literaturo polsko pod naslovom „Przeg^d polski", kteri zavzame gotovo prvo mesto v polski časopisni književnosti. Doslej so prišli 4 zvezki na svitlo, ki obsegajo obilo jako zanimivega gradiva. Nahaja se tu zgodovinsko delo V. Golemberskega, „Ale-xandr I. wobec sprawy polskiéj na kongresie wiedénskim", prevod Mickievićeve drame „Konfederati baršti", ki jo je francoski napisal, izvrstna prestava iz Odiseje od L. Siemenskega, Gordonov potopis v Ameriko, lep krasosloven sestavek „Granice komiki" od V. Lozin-skega itd. Vsak zvezek ima tudi obširen političen, igrališčen in literaren pregled. Vrednik je temu izvrstnemu časniku St. Košzmian.
* Z novim letom začne v ruskem jeziku nov mesečnik pod naslovom: „Vsemirnyj trud" izhajati. Obsegal bode romane, novele, humoristične pripovedke, dramatična dela ter razne učene in kritične razprave. Vrednik mu bode M. Chan. Za prve zvezke so pripravljeni romani „Podzemnyj chod" od V. Krestovskega, „Samoupravci" od A. Pisemskega in „Principy i idealy" od Soloveva, dalje novo dramatično delo „Car Vasilij Ivanovič" od Ostrovskega itd. Glavni podporniki mu bodo Pisemski, Krestovski, Ostrovski, Solovév, Loch-vicki, Pleščejev, Dmitrijev, Milujkov — vsi jako sloveči pitatelji in romanopisci. Včela.
* V Sarajevu se tiskajo „Bosanske narodne pesme", ki je je zbral T. Petranević, jeromah in glavni učitelj srbske šole v Sarajevu. Knjiga bo imela 13 tiskanih pol in veljala 1 gld.
414
Besednik.
Iz Cejovca 20. vinotoka. — Celovške šole so se pričele 15. dne m. m. Število učencev na gimnaziji se je proti prejšnjim letom zopet nekaj razmnožilo, število realcev pa nekaj zmanjšalo; prvi razred realkin šteje letos samo 57 učencev; vseh vkup pa je blizo 200. Sosebno malo je med njimi Slovencev, ki se rajši v gimnazijo obračajo. Kar se tiče slovenskega nauka, ostalo je za zdaj še vse pri starem, uči se namreč slovenščina v štirih oddelkih, v vsakem po dve uri, kar močno ovira zaželeni napredek. Po nasvetu podpisanega vrednika je prišel za namestnega profesorja slovenskega jezika naš visoko cenjeni pesnik A. Umek, ki uči mimo slovenščine tudi grščino v III. in nemščino v I. razredu. Trdno se vendar nadjamo, da se kmalo odpravijo ovire in tudi slovenskemu uku odmerijo ure, ki mu gredo po sedanji učni osnovi, ker se je zadnja leta število slovenskih učencev že tako razmnožilo, da ni več mogoče učencev iz dveh razredov vkup v enem oddelku vspešno podučevati. Nočemo tu preiskovati, kaj je bilo g. ravnatelja nagnilo, da je pustil spet vse pri starem; sicer pa gre slava in čast od vseh koroških Slovencev prečastitemu g. prelatu za njegovo pripravnost, slovenščini dati, kar jej gre in zanjo priskrbeti, če tudi z večimi stroški, sposobnega učitelja, ker podpisanemu pri mnogih njegovih opravkih ni bilo mogoče, ta nauk še dalje na gimnaziji oskrbovati. — Pri tej priložnosti dajemo Slovencem na znanje, da je postal naš visoko spoštovani domorodec in slov. pisatelj, g. prof. o. Karol Robida prednik ali superior si. benediktinskega samostana v Celovcu. Kdor pozna moški značaj in nenavadne vednosti tega za pravo omiko šolske mladine in za vse dobro vnetega učenjaka — vsak, bodi-si Slovenec ali Nemec — je iz srca vesel, da se je njemu kot najvrednišemu podelilo to častno mesto.
Iz Ljubljane. (Vesele prikazni v narodnem življenji meseca oktobra 1866.) — c — Koga ni razveselila dolga vrsta novih Matičnih udov, ktere je svetu razglasil 42. list naših „Novic"? Izmed njih je posebnega spomina vreden karlovški trgovec g. Val. Pleiweis, ki je ustanovnino plačal za tistega dijaka kranjske gimnazije, ki je v slovenščini najizvrstniši. Tudi g. dr. Orel je lepo misel sprožil s tem, da je svojo rojstno vas na svoje stroške vpisal v Matico; naselje že dva posnemalca. — Tudi Mohorjevemu društvu se menda mnogo novih družnikov vpisuje v zapuščeni ljubljanski dek^niji, o kteri skoro ni dvoma, da jih bode dala nad tristo, zlasti dijakov pričakujemo mnogo več od lani. — Slava tistim štirim gospodičinam ao-: moljubkam, ki so se zbrale v ta namen, da se bodo temeljito učile slovenskega jezika. Da bi se jim še več pridružilo jih! Pa tudi našim gospođicom, zlasti mlajšim vradnikom, ne bi škodovala enaka združba o dolgih zimskih večerih. Šolski naši mladeži, gimnazijalni in realni, ki se ravno zbira za novo šolsko leto, pa iz vsega srca priporočamo, da se letos s pravim veseljem in resnobno voljo poprime
415
svoje materinščine. — Razveselila nas je kupčijska naša zbornica, je gg« Horaka in Debevca, prava narodnjaka, izvolila za svoja deželna poslanca. — Razveselil nas je vrli naš „Sokol" s svojo iz-: vrstno besedo, ki jo je v spomin svoje obletnice 21. t. m. dal v' čitalničini dvorani; veselje nam prešinja srce za nedeljo 28. t. m. napovedana beseda, ktero naša čitalnica napravi v ta namen, da se dobrovoljna vhodnina obrne v to,  da se kupi blago, iz kterega bodo, kakor lani, milosrčne gospe in gospodičine tudi letos delale^ zimsko obleko ubogim otrokom, kterim se bode razdelila o božičnih praznikih.   Iz tega vsaki, ki ni slep, lahko razvidi, da rodoljubje, ktero je čitalnici geslo, ni prazna beseda na nobeno stran.   Nikakor-ne dvomimo, da bode znesek te besede zdatna pomoč blagemu početju.
Narodopisna razstava v Moskvi. Prihodnje leto se napravi v Moskvi meseca vel. travna velika ruska narodopisna (etnogra-fična) razstava. Da bode ta razstava kolikor je mogoče popolna in zanimiva za ves slovanski svet, obsegala bode narodopisne znamenitosti vseh slovanskih plemen. Ker nam zavoljo pomanjkanja prostora ni mogoče natisniti vsega vabila za to razstavo, zato obračamo
Eozornost naših bralcev na popolni razglas po „Novicah", ki se na-ajajo v rokah vsacega slovenskega rodoljuba.   Zaželevajo se pa za' to razstavo mnogovrstna narodna obleka slovanskih rodov in razni: jredmetje njihovega domačega življenja: kipi in obrisi slovanskih lišnih poslopij z raznim pohišjem; dalje doprsne ali cele slike info-; tografije,   mumije in mumificirane glave raznih plemen, čepinje, kostnjaki in razno orodje iz razkopanih mogil.   Posamezne reči se; pošiHajo do konca tekočega leta na Dunaj z nadpisom: Vis. častiti; g. M. Rajevski, protopop pri ruskem poslanstvu na Dunaji (Wallfisch-j gasse Nr. 3). — Ni dvomiti, da se vdeležijo po zgledu drugih slo-; vanskih plemen tudi Slovenci te imenitne razstave; saj imamo dosti' gradiva za njo sosebno iz Dolenskega, Primorskega, iz Zilske doline itd.   Lepa prilika se nam ponuja, da razkažemo po tej razstavi živ-: ljenje našega naroda vsemu slovanskemu svetu!
* Slavni češki domorodec in lastnik sloveče odgojilnice na Dunaji g. Bilka je bil pred nekaj časom razpisal 100 gld. za prvo častno darilo najboljšemu češkemu abecedniku.   To darilo je bilo prisojeno slovečemu šolnikarju g. Rezaču, nekdanjemu poslancu. Za tisk tega izvrstnega narodnega abecednika z obrazki je pa daroval imenovani rodoljub še po vrhu 800 gld.   Temu vrlemu domo- ! rodcu, ki je že mnogo na tihem storil za slovanstvo, gre tudi od nas j Slovencev čast in hvala, ker je njegova šola in odgojilnica na Dunaji i prva, v kteri se bodo učili učenci, kakor je bilo očitno razglašeno,^ razun drugih jezikov slovanskih — tudi po slovenski, če bodo to zahtevali starši kakega učenca.
* Kar se je vseučilišče v Pešti skoraj popolnoma pomadjarilo,, zapušča je cedale več učencev slovanskega rodu.   Nedavno se je spet bralo v časnikih, da je zapustilo okoli 80 slovaških učencev to^ uČilišče in se v Prago podalo nadaljevat svojih naukov.
416
* Knjižnica slovanske Besede se lepo množi; že šteje okoli 800 lepo vezanih knjig iz raznih slovanskih narečij in se raz-posujujo deležnikom brez kake posebne plače na dom. Dijaki plačujejo kot deležniki vsega vkup samo po 50 nkr. na mesec. Kako lepa prilika slovanskim učencem dunajskega vseučilišča, da se po praktičnem potu seznanijo z raznimi slovanskimi narečji.
* Dika jugoslovanska, prevzv. škof J. J. Strosmajerje poklonil o tristoletni svečanosti jugoslovanskega junaka Zrinjskega 50.000 gld. v temeljitev jugoslovanskega vseučilišča v Zagrebu, kterega je južnim Slovanom, kar se je vseučilišče v Pešti pomadjarilo, neogibna potreba. Bog daj, da obrodé neizmerne žrtve visokega vladike za , vero in dom kmalo od vseh Slovenov živo zaželeni sad ! '
* Visoko spoštovani rodoljub g. J. Gorup v Trstu si je naročil na svoje stroške 50 iztisov našega izvrstnega političniga lista „Slovenca", da ga vredništvo razpošilja siromašnim slovenskim učiteljem, ki si ga ne morejo sami naročiti, pa bi ga radi prebirali. Slava in čast vrlemu rodoljubu za njegov prelepi dar ! Da bi se našlo več enacih podpornikov našega slovstva, kakor sta častita gg. J. Gorup in J. Kalister v Trstu! i^J
* Nj. veličanstvo presvitli cesar je zaukazal, da se preosnuje' brnska tehnika in da se ustanovi v Olomucu in v Brni niža gimnazija s češkim podučnim jezikom. Ta ukaz je vse Slovane močno razveselil. Upati je, da se ravnopravnost obeh deželnih jezikov tudi na praškem vseučilišču v djanji izpelje. -
Imenik čast. gg. naročnikov. Za^celo leto so dalje plaSali: 301. Gr. , Somer, normalni učitelj v Celovcu; 302—3. S. Zepič in M. Valjavec, kr. gimn. profesorja v Varaždinu; 304. Ivan Kukovec, odv. sestavljavec v Ljutomeru; 305. Fr* Centrih, bogoslovec v Celovcu; 306. J. Jančar, učitelj v Katinari; 307.^ J. Trstenjak, kapi. v Vojniku; 308—11. K. Mihor, Fr. Fuger, F. Valušnik in A. Šercer, gimn. učenci v Celovcu;^ 312. Val. Bernard, kapi. v Selcah; 313. Ant. Lenasi, kapi. ^ Logacu; 314. Fr. Žagar, kapi. v koč. Reki; 315. Fr. Kepec, kapi. v Kolovratu; 316. Val. Pečnik, kapi. na Vačah; 317. Jož. Jaklič, kapi. v Loškem potoku; 318. si. bogoslovska knjižnica v Ljubljani; 319—27. Fr. Schweiger, Mih. Saje, Ad. Pogore-lec, Jan. Kobilica, Fr. Černalogar, Jan. Pintbach, Vek. Pire, Fr. Stupica, bogosU ljubljanski; 328. o. Engelbert Vovk, frančiškan. ,
- r
!
V Naznanilo zastrau cvetja.
Cvetja 31. zv., ki bo obsegal nadaljevanje „Desetoga brata" izide okoli srede tekočega mesca. Kdor hoče izmed čast. gg. dijakov z 31. zv. na novo med naročnike stopiti in si tudi prvih 7 pol tega )relepega romana želi, naj pošlje za-nj e samo 20 nkr.   Celi roman 30 obsegal okoli 18 tiskanih pol.
Vredn. si. Glasnika.
^ Listnica. SI. Sloveniji v Gradcu: Bukve so se g. dr. Muraecu poslale; g. J. Š. S časom se porabi ; g. J. K. Nekterim poslanim pesmam manjka še potrebne godnosti, da bodo za natis.
Vredil in založil A. Janežič v Celovcu.        Natisnil Jož, Blaznik v Ljubljani,