Reg. Address: 103 Fifth Ave, North Altona, Vic.
Advertising: 48-6759 (Dr. J. Koce)
Published by J. Kapušin and Slov. Assoc. Melb. Printed by
Bussau & Co., 6 Elizabeth St., Nth. Richmond
Editor: J. Kapušin Assist. Ed.: K. Kodrič, Tel. 317-7372.
PRICE: 2/-YEARLT: 20/-
^JV
Melbourne — Sydney Brisbane — Adelaide (Perth — Hobart \ \ Canberra /
VOL. X. — January 30. 1965 —
Registered at the G.P.O. Melbourne for Transmission by Post as a Monthly.
No. 1
YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA
'ill
JI
ill

Strategija samomora
Vse se je v teh dneh zareklo proti Bonnu: zunanji minister Schroeder se je vrnil iz Pariza ne da bi kaj dosegel glede nemškega vprašanja, načrt o "atomski zavesi" na vzhodni meji je proniknil v javnost in s tem propadel.
Po uradni verziji, ki jo vladni tisk krčevito skuša spraviti v javnost, bi se naj Rusk, Walker, Couve de Murville in Schroeder med sestankom pred začetkom zasedanja NATO že sporazumeli o skupni izjavi, ki bi bila naslovljena na Moskvo in bi se glasila nekako tako, da "je nastopil skrajni čas za ponovne razgovore o nemškem vprašanju" in da bi naj "v ta namen ustanovili štiričlansko zavezniško komisijo na kakršnikoli ravni", ki bi s pomočjo strokovnjakov iz zahodne in vzhodne Nemčije razpravljala o problemih nemške razcepljenosti. Ker vlada med Schroeder jem in de Murvillom že več let "osebna animoziteta" in ker je Schroeder naslednjega dne med svojim govorom kritiziral francosko stališče do MLS, bi naj "jezni Francozi" v zadnjem trenutku umaknili svoj podpis s skupne izjave in tako onemogočili novo pobudo glede nemškega vprašanja.
V resnici po nobenemu od treh ni bila všeč Schroederjeva pobuda. Rusk se je pred odhodom v Pariz srečal z Gromikom in oba sta prišla do spoznanja — kot je zapisano v skupnem sporočilu — da je treba "kočljivi položaj v zvezi z Nemčijo blažiti s humanitarnimi sredstvi", to se pravi razvijanjem stikov med vzhodno in zahodno Nemčijo, povečevanjem osebnega prometa, normalizacijo na meji in podobnim, s postopnim popuščanjem napetosti skratka. Očitno je, da so ZDA in ZSSR zadovoljne s sedanjim položajem, ker omogoča organski proces zbliževanja med obem Nemčijama. Vsak poseg v smislu bonskih zahtev bi ta proces zmotil in poslabšal odnose med Moskvo in Washingtonom. Razumljivo je torej, da se je Rusk izražal v prid Schroe-derjevim tezam samo v toliko, v kolikor je bilo treba Bonnu izkazovati naklonjenost in hvaležnost za podporo projektu MLS. Britanski zunanji minister je bil načelno sicer za ponovne razgovore z Moskvo, toda pod pogojem, da bi razpravljali tudi o razorožitvi v srednji Evropi in o načrtu Rapackega — to pa je Schroeder odločno odklonil. In Couve de Murville? Gotovo je v smislu de Gaullove "evropske Monrojeve doktrine" hotel dati zahodnim Nemcem "lekcijo", ker se ne ravnajo po določilih francosko-nemškega sporazuma in koketirajo z atomsko participacijo v ameriških MLS, poglavitni motiv njegovega ravnanja pa je morala vsekakor biti nova francoska politika do vzhodnih držav. Bar-zel je vsekakor pravilno izpovedal svojo misel: vsaka nova pobuda glede nemškega vprašanja bi nujno povzročila poslabšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom — toda tega si ne žele ne Francija, ne Britanija, ne ZDA . . .
Morda bi ta ponovni poskus diverzije ne zbudil toliko pozornosti, če bi ob istem času ne prišlo na dan, na kak način bi rad zahodnonem-ški obrambni minister zavaroval vzhodne meje in hkrati v "trenutku X" prisilil ZDA k atomskemu udarcu: s sistemom atomskih min na strateško pomembnih mestih, ki bi se avtomatično sprožile, če bi sovjetski tanki prestopili mejo. Malokateri zahodnonemški korak je bil politično tako nepremišljen kot je bil ta Trett-nerjev predlog natovskim generalštabnim šefom — bil je res izraz "strategije samomora", kot je dejal Herbert Wehner, ker bi z njegovo uresničitvijo postala razdelitev Nemčije dokončna in nevarnost vojne ponovno akutna — toda miselna izhodišča tega načrta so vendarle zelo blizu osnovnim koncepcijam bonske zunanje politike, ki se kljub vsec znamenjem "nove gibljivosti" tudi po Adenauer j u niso spremenile: onemogočati zbliževanje med Vzhodom in Zahodom, dokler ne bo Nemčija združena, oziroma, dokler ne bo Moskva bistveno spremenila svojega stališča do "nemškega vprašanja", torej — prepustila "sovjetsko okupacijsko cono Nemčije" bonskim političnim strategom. Vse to pa že zdavnaj sodi v politični iluzionizem, zato so "nove" bonske pobude tudi tokrat morale propasti.
Slovenci so vsebolj zadolženi
Značilno za letošnjo potrošnjo Slovencev je hitro naraščanje potrošniških kreditov. Zlasti v minulem septembru in oktobru se je v pričakovanju ostrejših pogojev pri Banki za dodelitev posojila naval na posojila narasel. Medtem ko je v a.vgustu saldo potrošniških posojil narasel za 1.7 milijarde dinarjev, je september prinesel na-daljne povečanje za 3.9 milijarde, oktober pa za 4.6 milijarde din. Tako se je saldo konec oktobra povzpel na 48.5 milijarde dinarjev, kar je za 10.9 milj arde dinarjev več kakor v začetku leta.
S tem občutnim povečanjem posojil se je saldo tesno približal saldu hranilnih vlog Slovencev. Konec leta prej je saldo zadolžitev prikazoval 27.6 miljarde dinarjev, hranilne vloge pa so izkazovale 42.2 miljarde dinarjev, se pravi občutno v prid štednje.
Omembe vredno je, da je konec lanskega oktobra stopila v veljavo nova, ostrejša odredba za dodeljevanje potrošniških kreditov, s katero oblasti skušajo zajeziti vse prehudo zadolžitev Slovencev.
Statistika zadolžencev tudi pove, da so bili potrošniški krediti povečini najeti za nakup raznih električnih aparatov, TV in radio, avtomobilov, pohištva i.t.d.
STOLETNICA "SLOVENSKE MATICE"
V minulem mesecu je "Slovenska matica" slavila svojo stoletnico obstoja.
Zgradba "Slovenkske matice" v Ljubljani je bila zato minulo jesen prenovljena znotraj in navzven. V njej domuje Mohorjeva družba ter eno najmočnejših slovenskih knjižnih založb. Ob svečanostni priložnosti je govoril tajnik in urednik "Slovenske matice", g. France Bernik, kateri je tudi napovedal, da bodo v kratkem izšle nove jubilejne knjige.
PAPEŽEVA BOŽIČNA POSLANICA
Papež Pavel VI. je objavil božično poslanico, v kateri izraža dobre želje in čestitke ter poziva narode, naj napravijo konec rasizmu in nacionalizmu, naj odpravijo revščino in socialno neenakost na vsem svetu. Ponovno poziva države naj se razorožijo. Ponudil je usluge v vseh prizadevanjih za blagor ljudi in svetovni mir.
Papež povdarja, da. nacionalizem razcepi j a narode, rasizem pa ustvarja sovražnosti med različnimi skupinami ljudstev. O militarizmu je dejal: "Nujno nas vznemirja militarizem, ki ni več usmerjen v zakonito obrambo države ali v ohranitev miru na svetu, ampak se mu šedalje bolj hoče kopičiti orožje. To je proces, v katerem ljudje spreminjajo skupni strah v nehumano in nezanesljivo osnovo svetovnega miru". Papež se nadalje zavzema za to, da bi vsaj deloma in postopoma začeli izkoriščati vojaške izdatke za humanitarne namene, ne samo v prid določenim zainteresiranim državam, ampak tudi v prid drugim, ki so v procesu razvoja ali ki jih tare revščina.
Slovenci, Slovenke! SLOV. VESTNIK je vaš list, pomagajte mu.
zopet poizkusi UPRAVLJANJE NI STVAR PARTIJE	DROBNE VESTI
Na partijskih konferencah v SZ so kampanjsko odobrili in potem odobravali sklepe novembrskega plenuma.
Po "Il Giorno" — Sovjetski listi poročajo, da so na oblastnih in pokrajinskih partijskih konferencah v SZ soglasno odobrili sklepe novembrskega plenuma CK KP SZ.
Na partijskih konferencah v Moskvi, Leningradu, Gorkem in v drugih oblasteh, kjer so posvetili posebno pozornost problemom industrije, so povdarili, da ne gre upoštevati samo količinskega povečanja proizvodnje, ampak tudi
švicarski časopis "Gazette de Laussane" je objavil novico, da namerava francoski generalni štab postaviti izstrelišča za atomske rakete na slabo naseljenem hribovitem področju ter raz-mestiti strateške jederske sile na pobočju Jur. Ker meji to področje s Švico in je blizu industrijskih naselij ter mest, kot so n.pr. ženeva, Laussane ... švicarska javnost ne more biti ravnodušna do takšnih francoskih načrtov, švicarski časopis je še dodal, da švicarske oblasti pričakujejo francoska pojasnila o tej zadevi. ★
Alžir — 6. jan. V mestu Msili ob vshodni Alžiriji so sinoči občutili tri nove potrese od katerih so se spet podirale hiše, dva človeka pa sta bila huje ranjena. V katastrofalnem potresu, ki se je pričel minuli petek s ponavljajočimi sunki, so izgubili življenje štirje ljudje, kakih petdeset pa je bilo huje poškodovanih. Potres je razdejal okrog 3.000 hiš. Cenijo, da je ostalo 16.000 ljudi brez strehe.
Za kvalitetna OČALA
za pregled Vaših oči
ARGENTINSKI GENERAL RAUCH "UPORNIK"
Poveljnika vojske je obtožil, da je pripravljal državni udar
RIO DE JANEIRO, 29. dec. (Tanjug) Argentinskega generala Enrica Raucha so razglasili za "upornika", ker se ni pokoril ukazu vojaškega poveljstva, naj pride pred vojaško sodišče. Predsedniku Illii je poslal odprto pismo, v katerem zahteva, da odstavijo poveljnika argentinske vojske generala Onganio ter "peroniste in frondi-zijevce", da pripravljajo državni udar, ter je pozival vojsko, naj prevzame oblast.
Rauch je bil notranji minister v vladi predsednika Guida in načelu j e oficirjem, ki bi radi prevzeli oblast v Argentini, češ da je ta oblast ogrožena, odkar so Peronovi pristaši začeli "operacijo Peronove vrnitve".
Rauchova akcija proti generalu Onganii je objektivno naperjena prot ivladi predsednika Arthura Illie. V očeh vlade je tudi subverzivna, zato je vlada sklenila odstaviti poveljnika drugega armijskega korpusa generala Carlosa Jor-gea Rosasa, ki se je pridružil Rauchu, ko je bil ta že na begu. General Rosas je "drugi človek v argentinski vojski".
V krogih argentinske vlade pravijo, da "zadeva Raucha" ni zaostrila položaja v državi. Vojaški komandanti pa izjavljajo, da v vsej argentinski vojski vlada mir.
kakovost, večji gospodarski učinek in pravilno investiranje. Sovj. tisk piše, "da partijski organi v bodoče ne morejo prevzeti nase vloge neposrednega upravljanja, pač pa morajo povezovati in usmerjati delo državnih organov."
— Bomo videli, če se bo to obneslo- v deželi, kjer partija vodi in sodi. Tudi Hruščov je že centraliziral, pa zopet decentraliziral, ojačal pomen partije, pa zopet odžagal, i.t.d----
Buckinghamska palača, kakor tudi Sir R. Menzies so potrdili vest, da pride v februarju na obisk v Avstralijo princ Filip, soprog kraljice Elizabete II.
EFTA BOGATEJŠA KOT EGS
V ženevi so podali statistične podatke, po katerih je gospodarstvo sedmih članic Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) bogatejša kakor gospodarstvo Evropske gospodarske skupnosti (EGS).
Povprečni dohodek na prebivalca, člana EFTA je po teh podatkih za 10% višji kot v EGS.
Med članicami EFTA je švedska na prvem mestu v Evropi, Švica na drugem, Danska na tretjem in V. Britanija na petem, članica EGS, Z. Nemčija je na četrtem. Po teh podatkih je znašal povprečni dohodek prebivalca članic EFTA v letu 1962 102 dolarja mesečno.
Zadnja poročila iz vodstva EFTA pa povedo, da so članice te gospodarske organizacije v tem mesecu za 10% znižale carino na industrijske artikle v medsebojnem prometu ter da nameravajo do 1. 1966 popolnoma ukiniti carino v medsebojnem prometu članic EFTA.
Odškodnina članom
Bundestag jo je sprejel, Bundesrat zavrnil, zanjo se zavzema "Die Welt"
BONN, 29. dec. (Tanjug.) List "Die Welt" se danes zavzema za to, da bi izplačali odškodnino pripadnikom Francove "modre divizije", ki se je v drugi svetovni vojni borila skupaj s Hitlerjevimi enotami na vzhodni fronti. O zahtevi po odškodnini, ki jo je fašistična španska vlada predložila že prej, so že bili razgovori med bonskimi in Francovimi zastopniki. Sporazumeli so se o tako imenovani omejeni odškodnini, ki jo bo Bonn izplačal . pripadnikom "modre divizije". Bundestag je ta sporazum potrdil, toda Bundesrat ga je za zdaj zavrnil z motivacijo, da bi to
Washinghton. štirje načrti za nov prekop, ki bi nadomestili zastarani Panamski prekop v Ameriki, Cez kakih deset let naj bi se preobre-menjemu in zastaranemu Panamskemu prekopu pridružil nov prekop, ki bi povezoval Atlantik s Tihim Oceanom. Dela na prekopu naj bi v grobem ipravile atomske eksplozije — so povedali strokovnjaki.
Washington. Skupina vidnejših poslovnih ljudi iz ZDA se dogovarjajo z vlado ZDA o novih pobudah trgovine z ZSSR in o tozadevnem dalj-noročnem kreditiranju SZ, katera potrebuje blago, vendar nima deviznega kritja za plačilo blaga.
Washington. Vse ZDA je zajela suša, najbolj prizadeti p aso kraji na srednjem zahodu. Z dneva v dan se vrste gozdni in poljski požari, kmetje s cisternami dovažajo vodo za namakanje polj in za živino.
— Navkljub hudi Suši ni pričakovati, da bi ZDA zaradi suše naprosila za pomoč v živili SZ ali kakšno drugo komunistično državo, kakor je navada le-teh ob suši.
Beograd. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je Jugoslaviji dodelila 70 milijonov dolarjev posojila za obnovo in modernizacijo jugoslovanskih železnic.
Hamburg. V Reinbecku pri Hamburgu je bila roparsko izpraznjena banka. Večina zahodno-nemškega časopisja omenja, da so banko napadli Hrvatje. Levičarski in neki drugi krogi pa jasno omenjajo, da so banko napadli "Ustaši", šef roparske tolpe, S. Horvatič (član centralnega odbora 'Hrvatskega domobrana') je bil pri napadu na banko ubit. V napadu na banko je bilo udeleženih še kak šest drugih Hrvatov, ki so tesno povezani ali vodilni v hrvatskih organizacijah v Z. Nemčiji. Napadalci so z razliko ene ženske vsi pod ključem policije.
Quebec. Sodišče (Kanada) je zavrnilo zahtevo državnega tožilca, naj kaznuje dva študenta, ki sta med obiskom britanske kraljice izžvižgala suverena. "Pomanjkanje vljudnosti in vzgoje, "je menil sodnik", toda vseeno ne delikt".
New York. Bivša predsednika ZDA Truman in Eisenhower sta privolila, da postaneta so-predsednika organizacije, ki naj bi se ukvarjala s kontrolo rojstev po svetu. Skupaj sta izjavila: "To je najhujši problem našega časa". — Sodelovanje na stara leta.
Zurich, (švica) med manevri švicarske armade sta v nekem trčenju izgubila življenje dva vojaka, dvajset jih je bilo huje ranjenih. — žrtve nevtralnosti!
München. Nov svetovni rekord: Lučki Hod-maier je hodil po rokah 132 ur; fant je sicer član društva "karnevalskih" norcev". — Vse jasno!
Bruxelles. Zaradi barikad in buldožerjev belgijski kralj Baudouin in zahodnonemški predsednik republike Lubke nista mogla slovesno izročiti prometu avtomobilske ceste med obema državama. Protest podjetnikov, ker državi nista poravnali vseh terjatev. — Učinkovito!
'modre divizije'
"ustvarilo neugoden vtis" v tujini.
Listu "Die Welt" pa se zdi, da je "moralna obveznost" bonnske vlade da izplača odškodnino pripadnikom "modre divizije" in njihovim družinam, ker so bili ranjeni ali so padli, ko so se borili "na nemški strani". "Zakaj bi moralo biti prikrajšanih 2500 ljudi", ki so sodelovali v drugi svetovni vojni na strani Nemčije — vprašuje ta list — "samo zato, ker svet ne mara generala Franca?" Kot argument, ki naj bi govoril v prid Francovi zahtevi po odškodnini, navaja "Die Welt", da bi vsota, ki bi jo izplačali pripadnikom Francove "modre divizije", "znašala komaj en odstotek" tistega, kar dobivajo pripadniki bivšega Hitlerjevega Wermachta.
Francoska izstrelišča ob Švici	Princ Filip februarja v Avstraliji
obrnite se na
OPTO
Govorimo tudi po Vaše. Tel. 63-2231 109 Swanston St., Capitol House, 8. nadstropje, City, MELBOURNE
EDITORIAL
Takole se srečaš z našimi ljudmi in jih pobaraš, kaj menijo o SLOV. VESTNIKU, slišiš zelo protislovne izjave .Eni bi radi to, drugi ono. Nekdo bi želel, da bi imeli Slovenci kar dva verska lista, drugi zopet zamerjajo, čemu ne nekoliko več proslavljamo Belcebuba. Tretji bi rad list nekoliko večji, in veš, da še nikoli ni nič prispeval za narodno stvar!
Seve — to so želje; želje, kakršnih tudi nam ne manjka. Praksa, da, praksa, ta je nekoliko drugačna: preteklost nas je naučila, da je "kompromis med vsemi Slovenci" edini porok za nadaljnje izdajanje Slov. vestnika. Vsakdo naj prav malo potrpi, tako da bova oba urednika lahko še nadalje trpela z vami vsemi. Namreč midva smeva najmanj glasno misliti, kajti Slovenci so občutljivi!
Občutljivost pa ni edina negativna plat Slovencev, odlikuje nas tudi sebičnost in ozkost ter še to, da smo nekako dedno obremenjeni kot narod, ki ima v Evropi najmanjšo naklado časopisov. In prav te Slovence bi ranil, če bi jih uvrščal med zaostaleže. Kaj hočemo — v Avstraliji pač živi takšna zvrst nezavednih Slovencev! Tukaj imamo Slovence, ki nikoli ne berejo ne tega ne onega, pa vendar ob kozarčku najdejo primerno temo za modrovanje o politiki in o vsemogočem. Pa kako so modri!
Mnogo je tudi tukaj Slovencev, ki že leta hvaležno prebirajo slovenski tisk, ne da bi ga plačali, čemu? Saj pošiljajo zastonj. V listu vse vidijo in najdejo, razen pričujočega članka, ki jim nekako bije po vesti. Prisežem, da ti Slovenci še nikoli niso pomislili, da zaradi njihove malomarnosti nekdo mora nadčloveško garati in prosjačiti, da narodna stvar v Avstraliji še živi.
Torej tem našim ljudem poklanjam pričujoče vrstice v razmišljanje. Apeliram nanje, naj se zdramijo. En funtek letno za narodni davek ni mnogo in prav rad ga oprostim temu, ki tega bremena ne zmore. Vsi ostali pa poravnajte naročnino in pomagajte urednikoma pri nadaljnjem poslanstvu za slovenstvo v Avstraliji. Mar bi ne bilo grdo, da bi toliko Slovencev v Astraliji ničesar ne zmoglo! Bratje in sestre, tisk stane in mesec je kratek.
Urednika
ODLIČNA KNJIGOVEZAVA — I	NIZKE CENE
Poročni albumi — albumi vseh vrst — Popravila knjig itd. » vam usluži ceneno, odlično in hitro
S	;
Janez Burgar
S 19 A'Beckett St., Kew, Vic. Tel. 86-8118 [
NOVICE IZ DOMOVINE
NOVO MESTO DOBILO IMPOZANTNO UMETNOSTNO GALERIJO
Pred prazniki je bila v Novem mestu otvoritvena svečanost impozantne, urbanistično domiselne zgradbe, ki bo poslej služila kot nekakšno metropolno središče dolenjske kulture v Novem mestu. Novo poslopje galerije stoji prav poleg novomeškega narodnega muzeja in bi bila zaradi razkošnosti in videza lahk0 v ponos vsakem velikemu mestu.
V	prostrani razstavni dvorani v zgornjih prostorih je stalna razstava Dolenjske galerije, kjer so razstavljena dela vseh dolenjskih umetnikov, medtem ko v spodnjih prostorih šele urejajo prostore za občasne razstave in bo najprej razstavljena retrospektivna razstava Mihaela Kambiča.
Zadnja selitev mlina na Muri
22. decembra lani so prebivalci vasi Gornja Bistrica videli dogodek, ki zasluži mesto v kroniki izumirajočega mlinarstva na Muri. Na pobudo Republiškega zavoda za spomeniško varstvo so namreč selili zadnji mlin na Muri. Od 300 mlinov, kolikor jih je nekoč bilo ob reki Muri je zadnji odšel v spomeniško varstvo in stem se je na tem območju za vselej prekinila starodavna idilika obrti mlinarstve.
V JUGOSLAVIJI BREZ ČASOPISNEGA PAPIRJA
V	papirni tovarni v Videm-Krško že štirnajst dni stoji stroj za izdelavo papirja.
časopisna podjetja po vsej Jugoslaviji so pred tem, da ostanejo brez roto papirja za časopise. Nekateri listi bodo zaradi tega morali začasno prenehati izhajati, medtem ko bodo drugi močno okrnili izdajanje in format.
Dokler je bil v vsej državi en sam stroj za proizvodnjo papirja, je pač ta papir Jugoslavija uvažala. Pozneje pa so v Videm-Krško nabavili še en stroj, ter tovarna papirja v S. Mi-trovici je nabavila drugi. Torej zdaj imajo v vsej Jugoslaviji tri stroje, kar bi povsem zadoščalo za kritje domačih potreb.
Stroje imajo, nimajo pa surovin — celuloznega lesa!
Pri odgovornih za planiranje je pač — kot običajno — nekaj "zataknilo".
"TOPSY" RESTAVRACIJA
SUGDEN PLACE, med William the Shoeman in Woolworth,
MELBOURNE, CITY Business Lunch: meso, juha, maslo, kava ali čaj 5/6. TRI VRSTE jedi samo za 7/6.
(25 pripravljenih prvorazrednih jedi.) KOSILA 12-14.30 ure — VEČERJE 17-20 ure _Ob nedeljah zaprto._
UMRLI SO V DOMOVINI
♦	Prof. dr. Ivan Grafenauer, tajnik razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije, upravnik njenega instituta za slovensko narodopisje i nčastni član slavinističnega društva Slovenije, nadalje častni član Slovenskega etnografskega društva ter Internaional society for folk narrative research.
♦	Dr. Josip Prodan, šef Protituberkuloznega dispanzerja v Ljubljani, v pokoju.
♦	Martin štular, biseromašnik, č. konz. svetnik, bivši zgojni vodja v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu pri Ljubljani ter župnik v pokoju.
♦	Dr. Marjan Ferjančič, dolgoletni predsednik Društva slovenskih veterinarjev in veterinarskih tehnikov v Sloveniji.
V slovenskem tisku smo tudi zabeležili smrt
g. IVANA GORUPIČA, kateri ima svojce v Melbourne Svojcem pokojnika, Melbournu, globoko sožaljenje Slov. vestnika!
Opravljamo vsa krojaška dela prvorazredno, ceneno in kvalitetno!
Priporoča se
A. LADVIK & A. LOGAR
222 Gertrude St., Fitzroy, Vic., Tel. 41-5735
FOLKLORNA SKUPINA "LJUDSKEGA ODRA" NA ARGENTINSKI TELEIVZIJI
V programu argentinske TV v Buones Airesu je 5. decembra nastopila skupina izseljeniškega društva "Ljudski oder". Med raznimi nacional-nostimi je RTV zbrala za tisti teden argentinke jugoslovanskega porekla, da s0 nastopile v programu "Domači razgledi", V tem programu nastopajo ženske raznih nacionalnosti in govorijo o nacionalnih posebnostih.
Slovenci su bili izmed Jugoslovanov v tej oddaji najbolje zastopan}: članice "Ljudskega odra' so argentinski javnosti preko ekrana zaplesali in odpeli nekaj narodnih pesmi in plesov, potem je Sonja Birsa govorila o slovenskih narodnih nošah. Pred zaključkom programa pa se je zopet predstavila Slovenka ter je govorila in tudi praktično pokazala podrobnosti o pripravi nekaterih slovenskih nacionalnih jedi.
Jubilej narodnih domov
Koncem lanskega leta so trije slovenski narodni domi v ZDA proslavili 45-to obletnico svojega obstoja. Najprej je imel svojo jubilejno obletnico Slovenski narodni dom v Newburghu, teden kasneje je bila proslava Slovenskega narodnega doma v Westparku, naslednji dan pa Slovenskega doma na Homes Ave. Vse jubilejne prireditve so bile dobro obiskane.
Samokritika iz domovine :
NA KONFERENCI
"Pridi na konferenco", mi je dejal predsednik. "In zagotovo, ker pride tudi nekdo z okraja, slišali bomo lahko marsikaj koristnega."
Letna konferenca družbenopolitične organizacije v majhnem občinskem središču. Delegati so zasedli svoja mesta in običajno delo se je pričelo. Poročilo in škripanje stolov, referati in zdehanje.
Razživeli smo se šele pri diskusiji. Govorili smo o tem, kako poživiti delo v organizaciji. Dosti je bilo nasvetov, pripomb in kritik.
"Jaz mislim", je dejal nekdo, "da moramo ljudem najprej kaj nuditi. Treba jih je najprej vzgojiti, šele na to lahko kaj zahtevamo od njih... Vzgajati jih moramo tudi kulturno, da jim ne bodo všeč samo Veseli škripači, ampak da se bo dvorana našega kulturnega doma napolnila tudi ob Cankarjevih dramah ..."
Po dveurnem razpravljanju o raznih predlogih, smo sprejeli več sklepov. Ob koncu je prosil za besedo tudi gost z okraja. Med delegati je zašumelo: "Sedaj bomo slišali, kako in kaj!"
Tovariš je pripravil temeljito kritiko. Najprej jé napadel parolarstvo, čeprav na konferenci ni bilo slišati nobene parole. Toda danes je postal boj proti parolam parola in tako smo jo tudi pri nas lahko slišali. Nadaljeval je: "Zdi se mi, da vam ni jasno, kako in kaj je treba delati. To je razvidno tudi iz vaših predlogov in sklepov. Nekateri od njih so blazno neumno izpadli in bi bilo bolje, da jih ne bi iznesli. Kot je na zadnjem sestanku tega in tega odbora omenil tovariš ta in ta, je naša prva naloga vzgajati ljudi za delo v naših vrstah ..."
Saj smo tudi mi prišli do tega sklepa, sem pomislil.
"... Ljudi je treba na primer poučiti, da je nujno naraščanje cen. S tem jih bomo postavili na ekonomsko bazo, kar bo ugodno za razvoj našega gospodarstva. Nujno je, da jih dvignemo na evropsko raven, saj bo to končno pripomoglo k dvigu turizma ..."
"No, hvala lepa, če bomo morali zaradi turizma plačevati teletino po 1700 din!" je za-mrmral sosed, jaz pa sem se čudil daljnovidnosti govornikove ekonomike.
Tovariš je prešel z gospodarskega na kultur-
no področje. Spet je citiral nekega tovariša, ki je na seji tega in tega odbora "lepo povedal, da kultura ni samo to, da si mož obleče črno obleko, žena pa novo toaleto in se gresta pokazat v gledališče. Tam se zaradi kake nevšečnosti spreta, pa je večer kulturno doživet".
Delegati so se zgodbici nasmejali, pri tem pa pozabili, da so zvedeli samo to, kaj ni kultura, da pa ne vedo, kaj je kultura. Niti se niso domislili tega, da sedem od desetih ljudi v našem kraju še ni videlo gledališča od znotraj. Niti se niso spomnili, da so celo nekateri izmed njih izžvižgali iz dvorane kulturnega doma Cankarjevo Lepo Vido, ker niso vedeli, kaj je kultura. Pisatelj je imel pač to smolo, da je pozabil na zamorca, ki bi poživil dramo.
Tovariš je pripovedoval še o tem, kako so drugod rešili različne probleme, nato pa je končal: "žal vam ne morem kaj več povedati, ker se na stanje v vaši občini ne spoznam najbolje."
In na kaj drugega tudi ne, se mi je ukradla skrivna misel, a sem jo rajši zamolčal.
V zapisniku sem kasneje bral, da je govoril na konferenci tudi tovariš z okraja in nam dal lepe smernice za nadaljnje delo organizacije.

" »toM,,,c , Je vredno prebrati ?
Odgovor si skrojimo vsak zase, pa brez strahu in vsakih utvar, naj že bo isti je, ali ni.
. Beseda naj bo o našem Slovenskem društvu Melbourne. Ko smo v mesecu juliju prevzemali krmilo našega težko ranjenega nebogljenca nam je preostalo bore malo upanja za bodočnost. Pa, kaj trdna volja ne zmore? žal nisem v stanju zapisati, da brez omahljivcev ni bilo. Tem pa najbrž gre zahvala za toliko bolj kleno preostalo vrsto. Nič se ni podrlo, kljub vsem takoj podvze-tim drastičnim ukrepom ob samem začetku. Obratno, bežen pogled nazaj nam samo potrjuje staro pravilo; klin se s klinom zbija. Le tako smo danes v stanju govoriti o dejstvih, ki resda niso bogvekaj, vendar sodeč po premi črti katera je vodila naglo navzdol, so vsekakor uspehi. Sicer pa naj preidem k stvarnosti.
v petju celo najmlajši neugnanci, zbrano vse v eno celoto razigrane in zares sproščene družbe. Vem za mnoge med nami, ki nam znate biti hvaležni za naš trud celo s pohvalo pridete na dan, čeravno ni vedno vse do pike, kot bi moralo biti, kje pa teče vse "po špagci"? Vem pa tudi, da se je med to družbo našel Slovenec ki nam je za plačilo poslal policijo na vrat z obtožbo, da prodajamo vino. Zakaj? Samo za to, ker je vsled nesporazuma orkester nekaj melega zamudil in ta razboritež ni mogel takoj plesati. Kaj pravite? Pa smo res vsi Slovenci, k sreči ne vsi z enakim temperamentom. Silvestrovanje v Pascoe Vale kot v St. Albansu nam potrjuje naše stremljenje za zvišanjem kulturnosti naših zabav. Vtop-nina je prvotno res mnoge presenečala, večerja, ki smo jo nudili pa tudi in tako ni mogla izostati
DOM — VESTNIK, dve rak rani našega društva. Obe sta povzročili nemalo hude krvi ob samem prevzemu dolžnosti. Postavljeni pred alternativo: DOM ali VESTNIK, oboje s približno 150 funti gotovine v blagajni in istočasno okrog 300 funtov dolga, ni mogoče! Kako smo s skupnimi močmi uspeli obojno rešitev me zastonj sprašujete. Dejstvo je, da naš VESTNIK, še vedno vrši svoje poslanstvo, gotovo ne v zadovoljstvo nas vseh toda že samega dejstva, da je še vedno tukaj, ne gre omaloževati. DOM ali kot se je nekdo izrazil, da to ni Slovenski dom marveč sramota za nas vse Slovence, je ponovno trdno v naših rokah s plačanimi obroki za, 6 mesecev vnaprej. Ne bo odveč če ob tej priliki omenim, da bo poteklo letos v maju že kar pet let odkar istega odplačujemo, še dobra 3 leta so pred nami do dokončnega izplačila. Na kar bo možno misliti o eventualni prodaji, ki nam bi pokazala kako koristno je bil naložen denar v tej naši "sramoti", ali pričeti z gradnjo dvorane na zadaj za hišo preostalem zemljišču. Izvrstili smo v istem najnujnejša popravila, se razume, tudi plačali, med drugim izmenjali celo avtomatični grelec za toplo vodo. Poravnali davčne obveznosti, prispevek vodarine, skratka, v vsem na tekočem. Levji delež pri olepšanju hišnih okoliščin ima naš točasni oskrbnik g. Stane Mlinar. Omenjeni Vam to vedno lahko dokaže s takojšnjo postrežbo, lačne nasititi, žejne napojiti. Razvedrila na balinišču, pri televiziji, čitalnici, namizni tenis in tako dalje pa pravi, da nič ne računa. Hišni red pa mora biti, Vam nasmejan omeni mimogrede. Počasi, počasi bo šlo, tako upa, ljudje niso imeli zaupanja. Prvo nedeljo v novem letu pa se mi jih je nabralo, či... saj nisem vedel kam z njimi. Da ne preterivam pridite in prepričajte se o domačnosti in posrežbi še vsi preostali. Saj to je vendar naša želja.
O naših plesnih prireditvah, ki so Vam že poznane nimam kaj omenjati. Dotaknil bi se le zadnjega štefanovanja v Wandin North. Prepolna dvorana, ugreti plesalci — ke, neštete poskušnje
obojestransko zadovoljstvo. Dovolite mi s tega mesta zahvalo vsem obiskovavcem, kakor tudi tistim, ki niste štedili s pohvalo. Vaš prispevek k zboljšanju finančnega stanja društva nam je bil zelo dobrodošel. Saj ste nam končn0 le olajšali korak v bodočnost.
Zelo šibko administrativno poslovanje nam še vedn0 povzroča glavobole vendar je tudi tu viden korak naprej. Naša knjižnica je še vedno brez nujno potrebnega knjižničarja in kot taka ni v stanju poslovati kot bi bilo želeti. Se bo morda našel kdo, ki bi bil pripravljen ispolniti to vrzel v upravnem odboru. Uvedba dežurne službe v naši društveni pisarni vsako sredo od 8. do 10. ure zvečer, nam dokazuje kako malo se vsi zavedamo, kaj vse nam naše društvo lahko nudi. Ne sicer direktno finančno kot premnogi pričakujejo, indirektno pa prav gotovo z raznimi napotili in nasveti, katere neredki naši rojaki precej drago plačujejo.
Socialne pomoči razen udeležbe na pogrebih naših rojakov v preteklem polletju nismo mogli nuditi, ker smo je sami bili prepotrebni. Ponesrečeni družini Tomažič ob izgubi družinskega poglavarja pa smo le zbrali £ 61.10. Z dodatkom društva £ 5 znaša celotna zbirka 66 funtov in 10 šilingov ter jo z današnjim dnem zaključujemo. Vem da to ni mnogo nekaj je pa le. Ta nekaj bi bil lahko, zelo pomembnejši, če in če ...
Pred očmi so mi skupinski izleti, ki smo jih pred leti organizirali z avtobusi. Koliko domačnosti, zaupnih pomenkov, razna poznanstva, sproščenosti v prekrasni naravi, če hočete, celo poučnosti so ti izleti nudili. To je seveda bilo še v zlatih časih Avstralije. Danes objavljamo izlet na sneg, rezultat 2 prijavljenca, izlet z letalom za dva dni v Tasmanijo trije interesantje, Skušamo organizirati skupinske oglede raznih tovarn ali letališča v Esendonu. Kaj čem v "fa-briki" pravi France, letališče sem videl ob prihodu v Avstralijo z letalom doda Tone. če jim omeniš skupinska posečanja opere ali kino predstav (skupine imajo precejšen popust) kaj bom
hodil saj imam doma televizijo. Kaj pa izleti? Ja, veste včasih se je obneslo z avtobusom, danes pa kaj, saj grem lahko sam z avtom. In gre, ne, pravilno povedano odnori, France, Tone, Janez, cela vrsta jih je, eden za drugim preizkušajo, kako vleče njihova "mašina" postavljajo na kocko lastna življenja, da ogrožanja življenja bližnjega niti ne omenjam, izgubljajo stik z našo skupnostjo, kult osebnosti, zabredajo v. vsemogoče sitnosti, pri tem pa vsak dan bolj vneto tožijo kako trdo in prazno je življenje tu v Avstraliji. Kako se vse draži in toliko premalo zaslužijo in tako dalje in tako naprej. Ljudje božji, streznimo se vendar! Mar je narava pogrešila, ko nas je bogato obdarila s pametjo?
članstvo, da članstvo, boleča točka, število pada z vsakim dnem. število na papirju bi se sicer še kar nabralo, toda plačilo članarine, prevzem dolžnosti ali celo osebno pomagati z delom. Ja, to pa ne, saj nisem sposoben. Takoj jim uide vprašanje, če se splača, se mi ne da, saj je vendar drugih dosti, ki niso tako zaposleni kot jaz. čemu le vsi toliko garamo za tako nizko plačo in ko se vendar ne izplača? Ravno o članstvu se debate na naših rednih sejah vlečejo v nedogled. Sklep sledi sklepu in še preden pride do izvedbe ga že ovržemo. Upira se nam nadlegovati Vas z večnimi prošnjami in opomini. Naveličanost članov upravnega odbora je na dlani. Težko bi bilo napovedati plodne zaključke za v bodoče. Sovpada mi v misli urednik "MISLI", pater Bernard, ki v svoji zadnji številki navaja število neplačanih naročnikov.
štiristo je pošastna številka, katera nam hkrati pove, da naš primer ni osamljen. V isti številki MISLI pa odkrijem kako so se naši rojaki v Sydney u ponovno zganili. Dosti si upajo (skušnje pač) vsa čast jim in vendar, kje so oni za nami (nimam namena nikogar žaliti). Slovenci v Canberri se povezujejo v skupnost. I eni i drugi so že ugotovili, da je naš obstoj le v povezavi. Mi to vse in še veliko več, celo finančno, že davno imamo. Mar znamo ceniti? Ne! Kdaj se bomo zganili, morda ob vstopu v Novo leto, morda na naslednji skupščini, morda takrat, ko bodo razni Janezi, Toneti in ... ugotovili, da je avto, televizija ter podobne komodnosti prazno slepilo, morda celo takrat, ko bo prepozno in bomo tudi mi pričeli ponovno?
Vinko Molan
Balinjanje v Slov. domu
Pripravlja se tekmovanje posameznikov in ekip. Najboljši bodo nagrajeni. Prijavite se g. Mlinarju.
Balinišče je odprto vse praznike, sobote in nedelje cel dan. Lahko igrate tudi druge igre.
Domača hrana in pijača, črna kava, knjižnica. Odprta bo tudi čitalnica.
Vstopnine ni!	VABLJENI!
IGMSMòìJDMG^^
Darilne pošiljke, ladijske in letalske vozovnice je najugodneje naročiti pri znani slovenski tvrdki
Dr. J. KOCE 37 Heidelberg Rd., Clifton Hill, Vic. Tel. 48-6759
Priporočamo se za posredovanje pri vpoklicu deklet iz domovine, sorodnikov ter sploh za vsa posredovalna dela, prevode listin itd.
Posredujemo z najboljšimi pogoji vseh vrst zavarovanja: življensko, hiše, avtomobile in drugo.
Zastopnik za Victorijo: Mr. J. V AH, 2 Kodre St., St. Albans, 65-9378
Zastopnik za NSW: Mr. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, NSW, Tel. 32-4806
Skupščina SD Sydney mlado brstje
SDS je imelo svojo redno letno skupščino v soboto 16. jan. 65 tega. Pri sicerpičli udeležbi je skupščina prav lepo in mirno potekla čeprav dolgo v noč. Tu je odbor dal poročila o uspehih in neuspehih svojega delovanja. Vendar lahko rečemo, da je imelo društvo dokaj dobro žetev v preteklem letu. Kot najvažnejše je bilo to, da je občni zbor potrdil, kar je bilo že popreje sprejeto od upravnega odbora, da vse sicer samostojno delujoče sekcijekot.: Akcija za Dom, pevski zbor škrjanček in igralska družina preidejo v sklop društva, kot samostojne sekcije. Glede tega je bil v Pravila društva unesen nov člen, kakor tudi pravila Akcije za Dom so del društvenih pravil. Upravni odbor društva je v preteklem letu izdal šolsko knjigo Prvi koraki, katera je nepričakovana, dobro utrla pot med slovensko šolsko mladino po vsej Avstraliji, čeprav mala knjižica po obsegu je našlo plodna tla, kakor tudi prav lepe in laskave pohvale v zamejskem tišku, kot tud priznanje od Univerzitetne knjižnice v Ljubljani in ljubljanskega nadškofa. Dokaj uspešno je vodil Slomškovo šolo v Sydneyu na treh krajih, tu je bilo največ ovir, kajti prevoz otrok in prostori so vedno pereč problem. Kot novost je Slov. dopisovalna šola, katere je zajela 54 otrok šiorm okrog Avstralije. Poleg vsakome-sečnih zabav se bile prirejene tri na katerih je imela besedo izključno mladina Slomškovih šol in to Materinski dan, Očetovski dan ter Miklav-ževanje. Na prvih dveh so najmlajši pokazali, kaj znajo.
Igralska družina je naštudirala burko Dežurna apoteka in resnejše delo Radi oreha, obe sta bili dvakrat uprizorjeni. Namen je bil, da se ponovi kje izven Sydneya, vendar radi prezaposlenosti in bolezni do tega ni prišlo.
Pevski moški zbor si je nabavil enotne narodne noše ter poleg društvenih prireditev dvakrat v Sydneyu nastopil s koncertom, nato ponovil v Wollongongu in višek je bil koncert v Melbournu. Istotako je sodeloval pri vseh večjih cerkvenih slovesnostih, tako v Sydneyu kot v Wollogongu. Ter z manjšimi točkami sodeloval na društvenih prireditvah.
Restavracija " Z R I M E C "
v srcu Melbourna
i Caledonian Line (blizu vagala Little Bourke j Street & Swanston Street.)	«
MALICE — KOSILA — OKREPČILA ipt. « NIČ NAD 5/-	!
Odprto vsak delavnik od 10. - 16. ure. !	PRIPOROČAMO!
Akcija za Dom, je bila ustanovljena in se priključila SDS 18. julija. Brezdvoma je v teku šestih mesecev imela lep uspeh. Končno je njihovo delo najnehvaleznejše delo, dočim njih končni cilje narediti in postaviti lastno, streho, kjer bi se zbirali Slovenci na zabave, kulturne prireditve, kje rbi se sestajali na sestanke, vadili pevci in igralci, kjer bi bil sedež slovenskih šol itd. Poleg društvenih zabav so priredili 4 družabne večere, med njimi Silvestrovanje na katerem je bilo žrebanje velikega srečolova. Tako so z darovi in prireditvami nabrali že preko tisoč funtov gotovine. Zadali so si se tudi nalogo, da v bodočem letu razšijo svoj delokrog in povečajo svojo aktivnost.
Na splošno lahko rečemo, da je v preteklem letu uspelo društvu pritegniti več sodelavcev, zato je želo veliko lepih uspehov, seveda, so se pokazale pomanjkljivosti povsod, vendar lahko rečemo, da je bilo en0 najuspešnejših let v vsej dobi svojega obstoja.
V upravni odbor so bili izvoljeni sledeči: predsednik:	g. Jože čuješ
podpresednik:	g. Lucij an Možetič
tajnik:	gdc. A. Vodopivec
balgajnik:	g. Vinko Ovijač
kulturni referent: g. Lojze Košorok šolski referent:	g. p. Valerijan Jenko
vodja zabav:	g. Jože Marinč
načelnik članstva: g. A. Podgoršek ref. za tisk
in propagando: g. Franc Novak Nadzorni odbor:	1. g. Alfred Breznik
2. g. Rudi Brežnik 3. g. Ivo šušteršič
Avtomatično v upravni odbor preidejo se vodje posamežnih sekcij in to za pevski zbor, igralsko družino in Akcijo za Dom. Te določijo člani sekcij sami in ti v upravnem odboru zavzemajo funkcije podpredsednikov.	L. K.
Cvetka bi rada pesmico
Ob poravnavi naročnine na list so nas starši naprosili, če bi v našem kotičku "Mlado brstje" priobčili kakšno ljubko pesmico za njuno majhno Cvetko, žal nam niso nič napisali, koliko je Cvetka stara — bolje mlada. Slovenci imamo pač neroden izraz!
Torej, Cvetkica, mi smo ti izbrali naslednjo
pesmico, in mislimo, da boš z njo zadovoljna. - ★ —
Kdo bo pravilno rešil dopolnila ?
Mačka sita okrog hiše, miška: v luknjo jo po ... Petelinček putko čaka, koklja v gnezdu koko ... Kužek zdirja preko praga, goska na ves glas za ... Krotka golobica gruli, nikdar siti pujsek ... Račka v luži hrano' išče, vrabcev polno je dvo ...
V	hlevu rezgeta konjiček, buta v vrata mlad koz ... Naša Meta v hlev pokuka, lačna kravica za ... Gospodinja žganec kuha,
v sobi spita dva le ...
— * -
Kje?
Kje je zvonček? — Tam na mahu
ziblje se in spava.
Kje vijolica sestrica? —
V	skritem grmu diha v strahu. Kje trobentica? —
Nanjo deček poigrava. Kje je dete? — žarki zlati z njim igrajo se na trati.
1
ZA BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM VSEH ALKOHOLNIH PIJAČ KAMORKOLI
F. & E. G. DE MARCHIS
137-139 Gertrude St., FITZROY, Vic. — Tel. 41-3608 AVSTRALSKI AGENTJE "SLOVENIJA VINO" IZ LJUBLJANE.
Stock — hruškovec — maraskino — slivovica — žganje — prokupac — črni gusar — merlot — refoško — beli burgundec — šipon itd., so specialitete, ki Vam jih nudimo po najnižjih cenah na kontinentu.
Za bankete, gostije in podobno naročite pri nas. Vse kar Vam ostane, vzamemo nazaj in Vam obračunamo pri Vašem računu.
PRI NAS NABAVLJA PIJAČE SLOVENSKO DRUŠTVO. Obiščite nas.!
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
Vas vljudno vabi na
PLESNO ZABAVO
KI BO V SOBOTO, 20. FEB. OD 7.30. ZVEČER DALJE V PRAHRAN TOWN HALL IGRA ODLIČEN ORKESTER! Vstopninski dar: £1. Vabljeni.	UPRAVNI ODBOR
PROTOlVVISliniV 299 whs,reet' Fitzr°y'vic
1 "v I Vil T J. kJ J. V/ 11 Telefon: 41-1771, po urah: 92-5432 Prodajamo po najpovoljnejših cenah
TELEVIZORJE - HLADILNIKE - PRALNE STROJE itd.
!
Pri nas dobite tudi vso hišno opremo (spalnice, sprejemnice itd.) Po konkurenčnih cenah prodajamo magnetofone, stroje za rezanje trave itd.
Edinstvena trgovina v Melbournu, ki Vam ustreže udobno in Vam prihrani — denar in denar pri nakupu blaga.
UGODNA ODPLAČILA — MAJHEN DEPOZIT ALI TUDI BREZ DEPOZITA!
NABIRKA "CERKVAM V DOMOVINI"
žal smo prejeli le dva darova do sedaj (25, januar) ; zato smo pobirko podaljšali za en mesec. Kdor hoče sodelovati s svojim darom za pomoč cerkvam v domovini, naj poleg vsote napiše tudi svojo škofijo in faro. Koncem februarja bomo poslali darila na dotične škofije (ljubljanska, mariborska in goriška) s pripombo, da je to dar rojakov njihovih škofij, ki bivajo v Avstraliji in je namenjen najbolj potrebnim cerkvam v škofiji, za kar naj določi škofijski urad sam. Upamo, da se bo še več rojakov odzvalo, ki so morda radi praznikov prezrli našo nabirko, zato jo podaljšujemo.
Do sedaj sta darovala: Stanko VRBNJAK £ 50-0-0 in Angelo Parma deset šilingov. Naša globoka zahvala obema in pri drugih se prepo-ročamo!	Uredništvo.
Hočete najsodobnejšo slovensko revijo?
Naročite se na M O S T !
Vse informacije na uredništvu
Slov. vestnika.
IZPOD PERESA BRALCEV
Spoštovani g. urednik!
Pošiljam Vam ček za petdeset funtov, ki je namenjen cerkvam v domovini. Sem iz Mariborske škofije in moja fara je Križevci pri Ljutomeru.	v i
Božični članek pod naslovom NAŠ BOŽIČ je menda najbogatejši in najbolj jedrnat izmed vseh, ki so za praznike ižšli.
Hvala Vama, urednika! Želim Vama, da bi imela in žela mnogo uspeha v Novem letu!
Stanko Vrbnjak
V prejšnji podebeljeni številki Slov. vestnika mi je vest požgečkala "tragi—komična" parodija o Vestnikovi blagajni. Slovenci smo s "hudrja", če je treba odriniti tisti funtek za narodno stvar. Nekateri menda celo uživajo, kako se urednika zvijata v mukah, da bi održala naš list. Smo brez dvoma najslabša nacija v novi domovini — najbolj sebična.	J.
Zadnja številka Slov. vestnika je bila prečudovita. Posebno všeč mi je bila reklama slovenskih podjetij ter zasebnikov ter s tem v zvezi zahvala uredništva. Ne bi si mogla misliti, da imamo med nami toliko podjetnih in uspešnih Slovencev. Končno so voščila in čestitke podjetij lepa tradicija še iz stare domovine, v novem okolju pa verjetno dobrodošla pomoč narodni stvari, ki se zrcali v našem svobodnem tisku. Petra G.
Med pozdravi urednikoma prilagamo poravnavo za letošnje leto. Moramo reči, da nas vse zadnje številke Slovenskega vestnika vzpodbujajo, le, žal, da ni vselej tako debel, kot je bil preješnji mesec. Seveda tega nista kriva urednika. V zadnji številki nas je prijetno presenetil ves razpored v listu, še posebaj pa članek "Naš božič", ki po čuvstvu in vsebini presega vse, kar smo kdaj koli brali v kakšnem časopisu.
Trije iz Coome
Pri prometni nesreči se je smrtno ponesrečil na Božič santalbanški 22-letni rojak Alfred BOBER. Na Štefanovo je umrl zaradi težjih notranjih poškodb v footsckrajski bolnici. Alfred je študiral mehaniko in bi bil ravno letos diplomiral za inžinirja. Bil je priljubljen med santalbanški-mi Slovenci. Vendar vzelo ga je žalujoči družini in tej mladini. V imenu SDM je položil venec na njegov grob socialni referent društva, g. Maks Hartman. Naše sožalje!
★
4. januarja pa je v Sydneyu preminul znani slovenski rojak in bivši tovarnar Milivoj LAJO-VIC. Umri je v starosti 78 let. Pogreba se je udeležilo lepo' število rojakov pod vodstvom dr. Mikule in p. Valerijana.
Pokojni je bil rojen na Vačah pri Litiji. V šolah se je poleg drugega tudi muzikalično temeljito izobrazil. Pozneje je postal v Ljubljani tovarnar, po vojni so ga zaprli, nakar sta ga sinova Dušan in Milivoj povabila za seboj v Avstralijo, kamor je prišel s soprogo, gospo Marijo.
Vsem sorodnikom naša sožalje!
★
Zvedeli smo, da se gospod Ludvik KLAKO-ČER poznani pevovodja sydneyskih ŠKRNJAČ-KOV NAHAJA V BOLNICI. Ima srčne okvare. Gospod KLAKOČER je še pred nedavnim gostoval s svojimi pevci v Melbournu, kjer so želi velik uspeh. Želimo mu skorajšnje in popolno okrevanje!
V VESTNIKOV TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI PO:
£ 3- 0-0 Peter Mukavec (Vic.) ; £ 2- 0-0 Druž. Drezga (Vic.); Jože Jež (NSW); £1-10-0 P. Bračko (Vic.) ; £ 1- 0-0 Franc Plesničar (WA);
10/- Stanko Stopar (Vic.) ; P. Pavlič (Vic) VSEM DAROVALCEM SE LEPO ZAHVALJUJEMO IN SE TUDI PRI OSTALIH PRIPOROČAMO!
Kako bomo vzgajali
Naučite ga, da ne bo egoist
Dandanes se začn0 tudi otroci zelo zgodaj vključevati v družabno življenje, medtem ko je bila včasih družina edino okolje, v katerem je doraščal otrok. Tako lahko danes berete priročnike, v katerih matere vprašujejo, če mora triletni povebljenec na otroško zabavo prinesti gostiteljici rože. Seveda pri vsem tem velja omeniti, da je tudi gostiteljica zgolj triletna deklica.
Otroci gredo odlično v korak z novimi zahtevami in jih lahko povsod vidimo v "njihovih" gledališčih, v "njihovih" kinematografih, na "njihovih' igriščih...
Zatorej se ne smemo čuditi, če matere skrbijo za vzgojni videz svojih otroko v formalnem smislu. Pri tem včasih celo preveč vztrajajo na tem, da jih priganjajo: "Pozdravi tukaj, pozdravi tam, pozdravi teto, daj stričku roko ...", tako da otrok sčasoma postane nekakšna mehanična igračka, ki odkriva nekakšno izumetničenost in zunanji pritisk.
Prav vzgoja je namreč celovitne narave, treba jo je prilagoditi in razvijati v skladu z otroško
starostjo. Tako so neke punčke odlično vzgojene, vendar se hitr0 zjezijo, če kdo drug od otrok prime njihovo igračko ali jim nagaja. Zato mora vsaka mati naučiti svojega otroka tudi določene nesebpičnosti, vedenja, ki ne bo niti egoistično, niti egocentristično (egocentrizem — sebična pozornost, obrnjena zgolj k sebi). Otrok mora spoznati, da ni edini na svetu, ampak da žive z njim še drugi otroci. S tem se mora sprijazniti. Za to doseči zadostujejo zgledi staršev ter opombe in otrok se bo privadil nesebičnosti med sošolci ter pri igri. če bo znal otrok družbeno -občevati, b0 pozneje zmožen tudi prave "ljubezenske geste", hkrati pa bo tudi otrok z bogato dušev-nostjo in skrbjo za druge, ne zgolj zase. bj
V AVTO-ŠOLI
"Na kaj morate pri prehitevanju paziti?"
"Predvsem, da ni kakšnega policajca v bližini."
★
Gospod Zgaga je prijavil krajo svoje ročne ure. Naslednje jutro pa je odšel na policijsko postajo, češ da je bila pomota in da je svojo uro spet našel.
"žal, a tu se ne da nič več narediti. Tatu smo že ujeli," so mu povedali na policiji.
WHWWIWIIIIIIIIIMMlilWWWWIWliWlWWiWWIillWlfWWMWVWVWWMWVl^^
PRIPOROČA SE IN POZDRAVLJA SVOJE KLIENTE IN SLOVENCE
Potuj z veselimi ljudmi —Potuj s Sitmar v Napelj
Obiščite Vam najbližji Potniški urad in vprašajte za vse podatke: za potne cene in rezervacije na štirih enorazrednih popolnoma za Vašo udobnost urejenih Sitmar jevih prekooceankah : "Fairsea", Fair Sky", "Castel Felice", "Fairstar".
■	Sitmar Line, C.M.L. Building,
^^ I I llff Jöä IH? 330 Collins Street, Melbourne, Vie. ■ Iti JFtì, B ■ 16 Bridge Street, Sydney, N.S.W.
film
"Vikingi" na Jadranu
"Triglav—film", ki skuša celiti rane svojega slabega finančnega poslovanja v minulih letih in za katerega se je že v Sloveniji šušljalo, da bo šel v likvidacijo, je koncem lanskega leta nudil usluge, predvsem tehnične, filmskim producentom iz Stockholma, Londona, Munchena. in Rima. Vsi ti producenti so s "Triglavovo" pomočjo posneli šest celovečernih filmov in serijo trinajstih televizijskih filmov. Med posnetimi filmi na Jadranu bo, že zaradi razkošnosti najdražji film "Vikingi".
CONTINENTAL SMALL GOODS
JOHN HOJMR
213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656
Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke!
HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE : STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD.
PRI NAS DOBITE BRISTNO ŠTAJERSKO BOČNO OLJE!
P Prodajate? Kupujete? ■	Hišo? Zemljišče? i
Obrnite se na poznano tvrdko
Eden Real Estate
4 Pascoe Vale Rd.r Moonee Ponds
Tel. 37-5104
in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432
GOSPOD HULOT PROTI "CIVILIZACIJI"
V predmestju Pariza grade supermoderno naselje. V njem bo Jacques Tati snemal svoj četrti film, ki bo obenem najdražji film letošnje sezone.
Stal bo milj ardo starih francoskih frankov. Njegov delovni naslov je "Tati IV". Scenarij je doslej še skrivnost, toda, hiše, ki so videti, kot jih bi gradili Marsovci, dajejo slutiti, da bo film nadaljevanje "Mojega strica". Film bo satira na današnjo civilizacijo, v kateri vladajo plastične mase in nadzvočna hitrost. Kajti monsuer Hulot se ne more vživeti v današnji čas.
Jacques Tati je po Maxu Linder j u prvi francoski komik, ki si je znal ustvariti izviren lik. Sam trdi, da je "komičnost višek logike". Tati nas ne nasmeje s starim domislicami in "gagi", njegov humor izvira iz poznavanja današnje družbe in njenih pritislovij.
Marsikdo se vprašuje, kako to, da je Tati posnel doslej samo tri filme: "Praznik", "Počitnice gospoda Hulota", "Moj stric". Francoski komik ne mara slave in denarja. Odklonil je, da bi snemal v Ameriki film z naslovom "Mr Hulot", zavrnil je italijanske ponudbe. Svoje filme hoče snemati po lastnih načrtih. Tega si ne more privoščiti nobeden režiser, ki mu ukazujejo producenti.
Po tem filmu bi Tati rad igral v filmih svojih kolegov Fellinija in Bressona, o katerih pravi da sta mu v marsičem podobna.
STARI IN NOVI KAMIONI, TIPPERS & SEMI-TRAILERS
PREKO 80 NA IZBIRO. Smo melbournška vodeča in največja tvrdka s kamioni in distributerji novih
ALBION in LEYLAND
KAMIONOV
Dela za tiperje in meddržavne vožnje lahko posredujemo tudi. Posredujemo posojila za kamione po dogovoru.
McGINNESS TRUCK SALES Pty. Ltd.
34 LINCOLN SQUARE (Off Swanston St.), CARLTON — Tel. 34-2763
Vseh vrst najmodernejšega pohištva, TV, Hladilniki, radiogrami, električne svetilke, posteljnino lahko udobno nabavite pri
Warta Home Suppiies
206 Barkly Street, Footscray Tel. 68-3991
UGODNI KREDITI	TRADE-INS
Filmski paberki
ir Abbe Lane, igralka, pevka in ločena žena muzikanta Xavierja Cugata se jezi na svojega bivšega moža, ker je povedal: "Ločila sva se po štirinajstih letih, ker so njeni starši nenadoma ugotovili, da sem prestar zanjo. Ko sva se poročila, pa so natanko vedeli, da sem star 50 in Abbe 18. Zdaj sem jih 64 in ona 32. Se je starostna razlika med tem kaj spremenila? No, pa kaj bi tisto! V prihodnje bodo v mojem orkestru štiri pevke namesto ene.
★ Cary Grant je izjavil novinarjem, da v prihodnje ne namerava več odgovarjati na "idiotsko vprašanje", ki mu ga zastavljajo pri slehernem intervjuvu: "Kaj počnete, da ste pri svojih šesdesetih letih še zmeraj tako mladosten?"
-Ar Jacques Demy in Michel Legrand, režiser in komponist "Cherbourških dežnikov" sta naprosila Brigite Bardot in Audrey Hepburn, da bi nastopili v njunem filmu "Dekleti iz Rocheforta". Film bi financirala družba 20-th Century Fox. Film naj bi prikazoval dogodivščine dveh sester, ki po dolgotrajnih peripetijah najdeta pravo ljubezen.
"Priča, koliko ste bili približno oddaljeni od mesta nesreče?" sprašuje sodnik.
"Natanko meter in sedeminpedeset centimetrov, odvrne ta, kot da bi ustrelil iz pištole.
"No, no," se začudi sodnik, "ali ste razdaljo merili?"
"Seveda, ker sem si kar mislil, da me bo kakšen norec to vprašal..."
ZA VSE BANČNE POSLE VAŠE DRUŽINE SE OBRNITE NA E. S. & A. BANKO
POSLUŽUJTE SE NASLEDNJIH USLUG MODERNEGA BANČNEGA POSLOVANJA:
★	HRANILNE VLOGE
★	TEKOČI ČEKOVNI RAČUN
★	VLOGE ZA DOBIČEK
★	POSOJILA ZA HIŠE, POHIŠTVA,
★	PRENOS DENARJA BILO KAM
★	BANČNE USLUGE PRI POTOVANJU
★	UNIT TRUST (SCOTTIE UNITS) PREKO E. S. & A. MANAGMENT INVESTMENT
VAM NAJBLIŽA PODRUŽNICA E. S. & A. BANKE VAM BO RADA DALA NADALJNJE INFORMACIJE.
The English Scottish & Australian Bank Ltd.
Hrani danes za jutri . . .
pri E. S. & A. banki.
wwwvwiiiiiiwiiwviiiiwwwuwuiiuiiinniviM^^
LICENCE
MOTOR SCHOOL
W. Mahler, bivši učitelj vožnje iz Koelna. VOZNIŠKO DOVOLJENJE (licence)
dobite v najkrajšem času. Šola je dovoljena od oblasti. Lahko dobite tudi TAXI dovoljenje aH dovoljenje, da ste lahko učitelj vožnje. Govorimo jugoslovanske jezike! ne nnrn
Kličite kdarkoli telefonsko Z4"ZZDü
mmaxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxa. g FOTO STUDIO NIKOLITCH
mt •mm
Gertrude St., Fitzroy, Vic. Tel. 41-5978
znan slikar med Slovenci, se priporoča za kvalitetno
♦	slikanje otrok ♦ povečanje kopije
♦	izleti	♦ družinski albumi POSOJAM POROČNE OBLEKE
ZA SLIKANJE PO MINIMALNI CENI!
TniiiiiiiiiTinnrniiiiiiiiimm
0102535353532323485323234848894823234801
DROBNE POLITIČNE VESTI
NEW YORK, 2. jail. — Indonezija se je sklenila umakniti iz OZN in njenega članstva zaradi izvolitve Malezije za nestalnega člana Varnostnega sveta. Generalni sekretar OZN, U Tant, je poslal indonezijskemu prezidentu Sukarnu poziv, naj vnovič prouči svoj sklep o umiku Indonezije iz OZN.
Ta Sukarnov sklep o umiku iz OZN so mednarodni krogi sprejeli kot skrajno ponesrečen korak, ki demonstrira svojo nemoč prav po sistemu notoričnih diktatorjev.
NEW YORK, 5 jan. — Johnson je izrazil pripravljenost, da bi obiskal ZSSR. Predsednik Johnson je povabil sovjetske voditelje, naj pridejo na obisk v ZDA. Izrazil je upanje, da bi v okviru takšnega dogovora lahko sovjetski in ameriški voditelji govorili po televiziji dežele, v kateri bi bili gostje. To Johnsonovo izjavo si lahko tolmačimo kot napoved njegove pripravljenosti, da bi tudi sam obiskal Moskvo. Ta izjava je bila obenem največje presenečenje, ki ga je pripravil Johnson s svojo sinočnjo "poslanico uniji", katero je predložil kongresu.
PEKING, 4. jan. — Pričetku tega meseca so imeli na Kitajskem volitve, in ker se tamkaj ne zgodi nič nepredvidenega, je vse izpadlo tako, kot so veliki možje narekovali že vnaprej. Vendar po svetu se je šušljalo, da bodo te volitve prinesle eventualne spremembe v vodstvu "na vrhu". Predvidevali so, da bo po vzoru SZ (odstavitve Hruščova) tudi na Kitajskem prišla na površje nova, elastičnejša struja, ki bo atraktiv-nejša bodisi za Sovjete in elastičnejša do impe-rialistov.
V kitajskem vodstvu je ostalo vse po starem: Mao, ču en Lay in kolegi bodo za dobo nadaljnjih štirih let zavzemali natanko iste položaje, kot so jih v preteklih štirih letih.
BEOGRAD, 6. jan. — Po vzoru ostalih komunističnih dežel je tudi Beograd smatral za potrebno, da odpokliče svoje diplomatsko predstavništvo iz vladne prestolnice Konga, Leopoldvila.
RIM. — Po dolgotrajni krizi za sestavo nove vlade je 29. decembra prišlo olajšanje. Italijani so zaprisegli novega predsednika vlade Giusseppa Saragata, znanega državnika in voditelja socialdemokratske stranke. Iz sestava vlade je razvidno, da je sredina uspela v kompromisu s katoliško demokracijo, ni pa še podanih dovolj garancij,' da bo ta vlada trajna. Po sestavi vlade je namreč opaziti močno konsolidacijo socialistov, komunistov in levičarsko usmerjenih v sredini, kot v kat. demokraciji.
BERLIN. — Kot za lanskoletne božične in novoletne praznike so tudi letos berlinske oblasti na obeh straneh Berlina dovolile, da se svojci obiščejo. Stotisoči Berlinčanov iz zahodnega in vzhodnega, komunističnega Berlina so prekoračili mejo, da bi obiskali svojce, špranje mogočnega zidu, ki deli Berlin, in ki je terjal že nič koliko smrtnih žrtev, so sedaj, po praznikih, ponovno skrbno zamašene.
LONDON. — Koncem minulega meseca je London obiskal g. Adam Rapacki, poljski zu-nanj. minister. Ker po Rapackeovem odhodu iz Londona ni bil podan uradni komunike, ki bi povedal kaj otipljivega, se predvideva, da je bilo poslanstvo Poljaka v glavnem v obrazložitvi "poljskega mišljenja" o nemškem vprašanju, katero je bilo pravkar v pretresu glede vloge Nemčije v NATO ter v nameri Zahoda, da dodeli nuklearno orožje Nemčiji.
NEW YORK. — Poročajo, da ZDA ne vstra-jajo na tem, da bi morala SZ plačati 26,5 milijona dolarjev, s čemer bi izgladili spor zaradi neplačanih dolgov za stroške mirovnih operacij OZN. Namreč SZ se je zoperstavila izplačilu z motivacijo, da so mirovni odelki v Kongu, na Cipru . . . orodje v rokah imperialistov in da služijo njihovim interesom.
V svoji zahtevi po plačilu so se ZDA sklicevale na člen 19 Ustanovne listine OZN, po katere mse lahko odvzame pravica glasovanja deželi, katera ne poravnava dolgov kot svojega prispevka za finančno vzdrževanje OZN. Po zadnjih virih se more zaključiti, da ZDA danes vstrajajo, da je pa SZ nakljub temu dolžna, da poravna dolg 17 miljonov dolarjev, ki izključuje operacije OZN v Kongu, na Cipru . . .
NEW YORK. — V začetku tega meseca se je v Deneverju (ZDA) sestalo 17 ameriških republikanskih guvernerjev. Na tej povolilni konferenci, kamor niso povabili ne Goldwaterja ne predsednika nacionalnega komiteja stranke Burcha, so guvernerji, katerih stranka je doživela letos najhujši poraz na volitvah, odločno zavrnili ultrakonservativno Goldwaterjevo krilo v stranki, hkrati pa s tem odprli nov organiziran kurz konsolidacije republikanske stranke. Vsi videzi so, da v tem času v republikanski stranki vedrita in oblačita Nixon ter bivši pre-zident Eisenhower ter da sta le-ta odklonila desnico, katera je pahnila republikance v zelo resno zagato ne zgolj zato, ker so na volitvah utrpeli tako hud poraz, marveč zato, ker se je v stranki sami pokazal pojav, ki pripelje kaj lahko do razkola zaradi nestrpnosti skrajnih desničarjev.
Ali življenje lahko kljubuje bombi ?
Odmev atomske eksplozije na Kitajskem je odjeknil po vsem svetu. In spet se je pojavil strašen privid mrtve in opostošene zemlje. Znanstveniki in laiki že dolgo menijo, da bo posledica atomskega napada opustošena, razdejana, prepečena in radioaktivna puščava, če bi kakršna koli oblika življenja preživela začetno razdejanje, bi gotovo podlegla dolgotrajni nevarnosti atomskega žarčenja. Do zdaj so najboljše področje za tovrstne raziskave brez dvoma Bikini in Eniwetok, atola v Tihem oceanu, ki ju je pretreslo okoli 60 atomskih eksplozij.
Da bi ugotovili, kaj se je zgodilo z živalmi in rastlinami, ki so nekoč obstajale na teh koralnih otokih, je skupina radiologov z washing-tonske univerze, ob pomoči komisije za atomsko
SLOVENCI V GEELONGU IN OKOLICI KUPUJTE PRI
GERALD W. TATE
78 Ryrie Street, Geelong
•	Vseh vrst igračke	• Vseh vrst Cyclops igračke
•	Velika izbira lutk	* Vsakovrstne igračke za otroke
vsake starosti
•	Vozički za otroke	• Vozički za otroke
• Kolesa Gerald Tate in Malvern Star izdelave.
Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji
ROMA IN SYDNEY
za vse informacije obrnite se na G. Ivan GREGORICH
FLOTTA LAURO LINE
35 William Street, MELBOURNE Tel. 61-2941. A.H. 842-1755
J
Dva Wilsona
Ko je britanski premier H. Wilson pred nedavnim izjavil v britanskem Spodnjem domu, da namerava obiskati Pariz, ga je konservativni poslanec Cooke brž zbodel: "Zadnji predsednik po imenu Wilson, ki je obiskal Pariz, je bil ameriški predsednik Woodrow Wilson leta 1919. Po tistem se stvari niso dobro zasukale ..."
ZIDARSKI KONTRAKTOR
JOŽE & LOJZE KRANJEC
4	Heron Ave., North Sunshine, Vic.
Tel. 31-0264
Opravljamo prvorazredno vsa zidarska dela (hiše, garaže, ograje, peči, kamine itd.) —
5	kamnon ali opeko — Delamo vsa betonska dela (cementišca). SE PRIPOROČAMO!
w
i
energijo pet tednov proučevala posledice atomskih eksplozij na živa bitja. Njihovo poročilo daje slutiti, da bi Zemlja, če bi človek bil kdaj tako nespameten in uporabil nuklearno orožje na omejenem področju, ne postala brezupna puščava.
Ko so se izkrcali na otočku Uamu v Bikin-skem atolu, so znanstveniki videli, da je ostanek vrha, ki ga je odnesla eksplozija, bil pokrit s sašem, magnolijami in majhnimi belo cvetočimi drevesi, ki so dobila ime po nemškem botaniku iz 18. stoletja, Messerschmidu. Rastje je bilo tako gosto, da so si ponekod morali utirati pot z mačetami. Ptiči so se spet naselili na atolu in nadomestili tiste, ki so bili ubiti ali pa so oslepeli in zaradi pomanjkanja hrane poginili.
Ko so člani odprave plavali pod vodo, da bi nalovili primerke, so naleteli na jate in jate najrazličnejših velikih in malih rib. Kar je zelo pomembno, je dejstvo, da ne kažejo nikakršnih znakov, da bi jih žarčenje prizadejalo. Nekaj vrst življenja pa take sreče le ni imelo. Kokosov rak, včasih otoška delikatesa, je neužiten zaradi visokega odstotka stroncija 90, ki ga ima v sebi. Vzrok temu je, ker takrat, ko se prelevi, požre lasten oklep in s tem reabsorbira radioaktivnost, ki se je v njem nabrala.
Po vrnitvi v domovino skušajo radiologist Lauren Donaldson in sodelavci razrešiti uganko visokega odstotka preživelosti na atolu. Del odgovora tiči v atolu samem, kamor pasati in topli oceanski tokovi prinašajo s seboj ptiče, ribe in semena. Drugi del uganke pa je, kako živali absorbirajo žarčenje in se ga potem spet znebijo. Znanstveniki zdaj preiskujejo primerke, ki so jih prinesli s seboj, še vedno pa jih skrbi, da njihove analize ne bodo točne, ker je čisto mogoče, da je verjetno veliko življa podleglo žar-čenju, še preden je ekipa prišla tja. Donaldson je tudi prepričan, da bi človek nikoli ne mogel preživeti, ne da bi čutil strašne posledice žarčenja; bitja nižje vrste so tista, ki jim to uspeva. Vendar se bomo mogli tudi iz tega marsičesa naučiti. "Življenje je pokazalo trdoživost, ki jo pa molakdaj znamo ceniti", pravi Donaldson.