glasilo delovnega kolektiva sozd iskra Številka 3 — Leto XIX — 26. januar 1980 aa se >ri jn 30 ih na ne iv- ev :u- ja- ja, iz- lu, na to lih A ia- v m in co wvv uohv^hv uugvvvit; iti^u izAitiivc, iv j c ciciucii ic z, d uupiavu r ------ Nadetimi organizacijami in predla- radijskih frekvenčnih motenj, kot tržno pogojenem obsegu in roku. iv strokovno najprimernejših reši- Industrija kondenzatorjev in je želela, nikakor pa nimajo vloge odloče- da Skupne službe SOZD organizirajo !jega arbitra, ali „dodeljevanja“ in razpravo o usklajevanju programov. te Vzemanja“ programskih mandatov Tedaj sta obe strani ugotovili, da bi z ustreznega dogovora vseh priza- bilo najbolj smotrno, če obe organiza-ti'n organizacij v Iskri. Naj omenimo ciji uskladita svojo dejavnost in tem člen 9. Samoupravnega spora- skupno nastopata na tržišču, čemur bi eri&prt.0 osnovah plana SOZD Iskra za se približali v naslednjih možnih [Vbi jtjuročno obdobje 1976 do 1980, etapah: juijaJ^dvideva za usklajevanje program- — skupni komercialno-poslovni na- ^ 11D .(ih ~ v tl uorviuj v v uiij v pivgiaiii- DSSk1 Prekrivanj, da imenujejo podpisale Fjy SP°razuma enako število delega-teV’ ki pripravi usklajeno stališče za r.eiem v skladu s programsko usmeri-t° in optimalno delitvijo dela zno-Tiog^J SOZD. Člen 8. istega sporazuma stop (prodaja, nabava) na domačem in tujem tržišču, koordinacija proizvodnje, dogovor o skupni politiki in programu razvoja; Resnici na ljubo moramo žal po- e ustavlja, da bodo glede na različno vedati, da do realizacije tako zamišljena ^/P°ložljivost proizvodnih resursov nih namer ni prišlo, ker ni bilo dovolj ceh Os tori, oprema, kadri, lokacija) pripravljenosti obeh partnerjev za lom pa glede na neenakomerni tržni dogovor. Skupne službe SOZD so 301 to* nol°ški razvoj, nujni prenosi in 1976 opozorile na nekatera druga b jave proizvodnih programov prekrivanja programov in je o tem rogi*P posameznimi OZD v Iskri. razpravljal področni kolegij za razis- .insh V načelu opredeljuje Samoupravni kovalno dejavnost. NePtazum o združevanju v SOZD Iskra Pozneje, ko je bil leta 1978 podpi-čunrtta 1978 ustrezno delitev dela, ko san samoupravni sporazum SOZD krinkenu i pravi, da se podpisnice nje^žujejo v SOZD Iskra zato, da bi cialAazumno zagotovile med drugim pora^azumno določanje prioritetnih ih p-^ojnih ciljev in take delitve dela, ki drufv°goča specializacijo in učinkovito ločevanje v mednarodno delitev nik vse z namenom, da se nenehno Iskra o osnovah plana za srednjeročno obdobje 1976 in 1980, ni bila postavljena do 2. polletja 1979 nobena zahteva za spremembo proizvodnih ogra Cia lan kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Miloš Kobe je kljub temu uvrstil v dnevni red 37. vodn ečujg iastna in družbena prod uk- seje področnega kolegija za raziskoval-) CP®08t dela in povečuje dohodek, no dejavnost SOZD točko: Pr ob lema-sti ftejo socialistični su •r-jcj jskefosi samoupravni tika usklajevanja programov proizvod- jdiv-o, -d in vsestransko zadovoljujejo nje v SOZD Iskra. Na njem se je ;ktijh eve potrebe in njegova socialna ugotovilo, da sta pospešeni razvoj v p^t. V členu 4 pod točko b pa novih tehnologij v svetu in nujnost, da i štiAzum navaja, da bodo podpisnice Iskra postane s sodobnejšo tehnolo- dostnih zmogljivosti v vseh delih sebfPno urejale na sporazumno dogo- gijo in programi še bolj konkurenčna procesa lahk^nih osnovah tudi delitev dela, oz. na svetovnem tržišču, seveda nareko- skušati optimalno alocirati progra- a pPj^vodnih programov, da bi do- vali vsem DO, da intenzivno razmišlja-v P* • racionalno specializacijo jo in načrtujejo svojo razširjeno repro-rraj in izven SOZD, večjo prod uk- dukcijo ter da pripravljajo ustrezne : zač^st dela in optimalno uresniče- investicijske elaborate. te^Je skupno dogovorjenih ciljev. Ljudstvo je, da je problematika ne bptivanja programov nastala že leta me. Jfl, ko so se združile v današnjo oble11*0 tovarne Iskra v Kranju, Industri- Zaradi tega se je leta 1979, ko so pospešeno nastajali novi investicijski elaborati in smo pričeli akcijo, da z združevanjem sredstev omogočimo hitrejšo izvedbo prioritetnih projek- no, A elektrozveze, Telekomunikacije tov, ponovno pokazalo, da bo v na-merc‘‘ELA ter Niko Železniki. Eden slednjem srednjeročnem obdobju ov, p važnih argumentov za združitev prišlo do prekrivanja nekaterih progra-ahte'Jtla tudi zagotovitev specializacije m o v. nacionalne delitve dela v združenem tomctju Iskra. Prava specializacija bi trait* sicer v tem, da bi posamezne boiAvodne organizacije izvajale dolo- meni*J specifično proizvodnjo za vse »v iT« tako, da bi dosegli rentabilne inerUf, nižjo ceno, boljšo kvaliteto in )robc*!čeno koncentracijo strokovnja-specialistov. Žal so nekatere TOne proizvodnje ostale porazde-več organizacijah, k prvem obdobju leta 1962 so ^ odpravo največjih prekrivanj, ^ pa takrat niso bila kritična, problem po usklajevanju progra- k Vjied DO je bil izražen leta 1976 v no Ariji kondenzatorjev Semič. Ta je nribklll Miloš Kobe je predložil tudi načela za usklajevanje programov in podrobnosti izvajanja usklajevalnega postopka. Kolegij je ta načela sprejel in hkrati naročil DSSS SOZD, da po teh načelih izvede dogovorjeni postopek usklajevanja za najbolj nejasne programe proizvodnje, kot na primer za filtre proti motnjam, napajalne naprave, avtomatiko in regulacijsko tehniko, varnostne in zaščitne sisteme, mikroprocesorje, hibridna vezja, optična vlakna itd. Upoštevajoč, da bo po omenjenem sklepu prišlo v letu 1980 do vrste usklajevalnih postopkov, od katerih so nekateri že sproženi, navajamo na BREZ VLAGANJ NI POTI NAPREJ Za kolektiv vrhniške Tovarne anten pravijo, da je eden izmed najpri-zadevnejših v Široki potrošnji. Skoraj bi lahko rekli, da nizajo uspehe drugega za drugim, vendar pa pri še tako prizadevnih delavcih nekje le ni moč več naprej brez dodatnih vlaganj. Na to točko so prispeli tudi na Vrhniki s spoznanjem,- da proizvodnje pa tudi produktivnosti ne bo več mogoče širiti brez investicije. Sedanja oprema in delovni prostori so namreč izkoriščeni domala v celoti, problematično pa je še zlasti vprašanje orodij, ki so že skoraj docela iztrošena. — prekrivanje programa nastopi, kadar si enaki ali podobni produkti dveh ali več OZD iz Iskre konkurirajo na istem tržišču. — proizvajalca, t.j. OZD, ki obvlada know-how in ima na voljo kadrovske in materialne zmogljivosti, je treba zaščititi pred vsemi najvažnejšimi pojavnimi obhkami in razvojnimi stopnjami prekrivanja programa, dokler izpolnjuje obveznosti izvajanja programa. — neusklajenosti med TOZD iste DO obravnavajo organi dotične DO. Prekrivanje programov med DO pa obravnavata Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost ter DS SOZD, po poprej izvedenem usklajevalnem postopku, ki se začne v področnem kolegiju za raziskovalno dejavnost, ev. nadaljuje na usklajevalnem sestanku predstavnikov prizadetih DO in na usklajevalnem sestanku poslovodnega organa SOZD oz. njegovega telesa za usklajevanje, ki posredujejo ustrezna strokovna mnenja delavskemu svetu in njegovim odborom. V teku usklajevalnega postopka je treba: ugotoviti stanje prekrivanja programov s posnetkom stanja v proizvodnji, prodaji, razvoju, pri kadrih, opremljenosti in dr., raziskati možnosti vertikalne ali horizontalne delitve dela, raziskati možnosti za tipizacijo elementov in proizvodov, inicirati dogovore o združevanju dela in sredstev oz. o skupnih vlaganjih za vzajemno vzpostavljanje za- Rešitev so zato pričeli iskati pospešeno. Konec decembra lani so na Ljubljansko banko oddali kreditni zahtevek za naložbo s predračunsko vrednostjo 17 milijonov dinarjev. Osnovni namen predvidene naložbe je delno v pridobitvi novih proizvodnih površin (približno 240 kvadratnih metrov), obetajo pa si tudi ureditev razvojno tehnološke službe. Ta skupina sedaj dela v docela neustreznih prostorih, ki hkrati onemogočajo zaposlitev novih ljudi. Vse to pa se seveda odraža tudi pri končnem, proizvodnem rezultatu. pa bi dobili tudi prostor za razdeljevanje tople malice. Prizadevnosti in samoodpovedovanju kolektiva velja pripisati dejstvo, da še vedno nimajo svojih prostorov za razdeljevanje toplih obrokov, ker so se pač vedno odpovedovah sredstvom na račun izboljšanja proizvodnih pogojev. Hkrati z rastjo tovarne, ki je bila izrazito samonikla pa je na sedanji stopnji dozorelo spoznanje, da organizacija, kakršna je bila doslej, ni več kos zahtevam sodobne proizvodnje. Prav sedaj se zato pospešeno priprav- il OSNOVNI PODATKI O INVESTICIJI V preteklih 3 letih je proizvodnja naraščala s poprečno stopnjo 29,1 % letno ob minimalnih naložbah v novo opremo in nikakršnih vlaganjih v povečanje in posodabljanje proizvodnih prostorov. Tovarna je v preteklem letu zabeležila izredno rast izvoza, čeprav vrednostno še vedno precej skromno — leta 1976 so izvozili za vsega 240 dolarjev izdelkov, lani že za 210.000, letos pa predvidevajo že skoraj 300.000 dolarjev vrednosti izvoza. Prostori so praktično že povsem izkoriščeni tako, da nadaljnja rast skoraj ni več mogoča. S predvideno naložbo nameravajo tudi izboljšati kvaliteto polizdelkov, v adaptiranem delu stavbe pa bi pridobili prostor za proizvodnjo antenskega pribora, stikal, sanitarije in prostor za pripravo dela vključno s planom. Povečana proizvodnja zahteva tudi večje skladišče. Problem nameravajo rešiti s postavitvijo montažnega šotora, ki ga bodo opremili s skladiščnimi regali. Časovno naj bi uresničevanje investicije potekalo takole: od januarja do aprila letos gradnja in hkrati postopna nabava in montaža opreme, selitve naj bi se pričele aprila, pričetek obratovanja pa je predviden za pričetek prihodnjega leta. me oz. njihove dele upoštevajoč vse okoliščine, skušati definirati rezervne programe, vse dogovore veljavno dokumentirati. Vsekakor moramo, če hočemo biti konkurenčni, nastopati usklajeno in moramo racionalno ter optimalno izkoristiti naše resurse. Zato pričakujemo od vseh vodilnih in drugih delavcev v naših delovnih organizacijah čim več podpore skupni poslovni politiki SOZD Iskra in čim manj lokalno pobarvanih in s celoto nerazdružljivih teženj. Nekaj naših dosedanjih izkušenj pri usklajevanjih programov namreč kaže, da smo marsikje še sorazmerno malo pripravljeni upoštevati tudi interese drugih in zlasti celote, saj tak ali drugačen gospodarski položaj ene organizacije ni brez ustreznega vpliva na celotno Iskro in s tem tudi na tisto organizacijo, ki ne kaže dovolj volje za sporazumevanje. M.S. „v Problem, ki ga bodo z investiranjem tudi pričeli reševati, so dotrajana orodja. Že v uvodu smo omenili, da nadaljnja rast TOZD v sedanjih delovnih pogojih ne bo več mogoča, brez zamenjave izrabljenih orodij pa tudi ne bo več mogoče zviševati produktivnosti dela. Ijajo na novo, sodobno organizacijsko obliko v sodelovanju z zunanjim sodelavcem in skupnimi službami. Zlasti v sedanjem obodbju je to zvezano z nemalo težavami, kajti inventurno obdobje se bo moralo zaključiti z uvedbo novega inventurnega sistema. Z uspešno izpeljano investicijo si že v prihodnjem letu obetajo 15 % dvig obsega proizvodnje, obetajo pa si seveda tudi razširitev izvoznih možnosti. Fleischman iiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiii Naložba, ki naj bi jo po predvidevanjih uresničili že letos, pa bi morala za uspešno rast tovarne predstavljati le začetek v nadaljnji rasti. Za leto 1982 imajo v načrtu zgraditev proizvodne hale s sodobno montažo, v obstoječih prostorih pa naj bi izdelovali le polizdelke. Ostanek prostora bi bil namenjen režijskim službam, končno Mostar dogovorila o razširitvi petih vozelnih telefonskih central sistema ISKRA 58 (Nevesinje, Četluk, Po-sušje, Stolac in Ljubuški) s skupno kapaciteto 3.100 telefonskih priključkov. Illlllllllllllllllilllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllillllllllillllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll stan» že p: če 0 le^ iprezentanca, kilometrina j potovanja v tujino so tudi isJerva P101^' lahko naredili tako. Zlasti ob 5no -^priložnostih, ko se srečujemo na lP°A?!.nih pogovorih z domačimi m. Np. Saj bodo pravila igre in varče-i obnTznani nam vsem, ne le v Iskri, šla žpke vrste reprezentanca so tudi e siki seminarji, simpoziji in srečanja Ji tudprju, v planinah, v reprezentativ-speciMn temu primerno dragih) hotelih. .ektfO’tem seminarjem in posvetom, itju in dnevnicam dodamo še Avtojetrine, šoferje in odsotnost stakfui (Nadaljevanje z 2. strani) lastavpgg mestaj moramo reči, da je .elkoVbno temeljito razmisliti, kaj je lektiVfflo potrebno in keristno in kaj ni :xediOTriujno. Ob takem premisleku in 1 ^ ern rešetu bo odpadlo marsi- 3sod0’o posvetovanje, seminar za itopnp, milijone kilometrov se bo Ailo in odpadlo bo tisoče in 'tra11^ nočnin. Pa ne smemo ostati pri ,,predstav Ijanju" Iskre le pri poslovnih ljudeh. Ostajajo še drugi. Nerazloženi vagoni, slabi izdelki, velik izmet, nizka zanesljivost, neizpolnjene obljube in dogovori so kaj slaba ..reprezentanca11 naše SOZD. Mislim, da smo končno pravzaprav v Iskri zato, da opravimo svoje naloge, pa ne samo opravimo, ampak da jih opravimo dobro, korektno, točno in ob pravem času. Smešno tole naštevanje, kaj? Pa vendar je znano, da nam naredi največ škode nekorektno in neposlovno obnašanje. Najboljša reklama je dober in soliden posel s solidnimi izdelki, roki in kakovostjo. Nad tem in nazadnje so drobne „re-prezentativne11 pozornosti, ki postanejo nebistvene, če ne kar nepotrebne. FY S podpisa pogodbe v Mostarju. Nova telefonska centrala za PTT Mostar KRA Že dosedanje sodelovanje Iskre Elektromehanike in DO za PTT promet v Mostarju je bilo uspešno. S podpisom novih pogodb, 15. januarja v Iskrini tovarni ATC v Kranju, se stiki na področju razvoja telefonskih omrežij v Bosni še poglabljajo. Iskra se je z DO za PTT promet Poleg tega bo Iskra dobavila novo vozelno centralo sistema M 10 CN v izvedbi KLC za Lištico s kapaciteto 2.000/3.000 priključkov. Montaža se bo pričela čez 12 do 14 mesecev. DO za PTT promet Mostar je že pričela priprave za gradnjo novih in razširitve obstoječih objektov. Skupna vrednost dogovorjenih poslov je prek 7,6 milijard dinarjev. Podpisa pogodb so se poleg predstavnikov Iskre Elektromehanike udeležili še Nedjad Golič, direktor DO za PTT promet Mostar, Ratko Vukane vič, direktor TOZD PTT Mostar, Djoko Misita, direktor TOZD PTT Čapljina, Ibrahim Koluder, direktor TOZD PTT Mostar, Mustafa Mujezi-novič, vodja sektorja za investicije DO za PTT promet Mostar in Muhamed Ramič, šef Iskrinega predstavništva v Mostarju. Skupaj so si ogledati proizvodnjo telefonskih central na Labo-rah, s čimer so gostje dobiti vpogled v Iskrine možnosti, ki so najboljše zagotovilo za pravočasno realizacijo dogovorjenih del. Nedjad Golič, direktor DO za PTT promet Mostar je ob podpisu pogodb izrazil zadovoljstvo in se zahvalil za darila: ..Uspešno smo se dogovoriti za vse te razširitve in novo centralo in pričakujemo ter želimo še bolj razvito obojestransko sodelovanje. S skupnimi napori bomo uspeli ustvariti načrtovano, kar bo tudi v skladu s širšimi družbenimi interesi,11 je dejal N. Golič. A. Boc SREČANJE NAŠIH UPOKOJENCEV INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE 0 delu oddelka za obveščanje v letu 1979 Še vedno smo priča velikemu razkoraku med cilji na področju obveščanja v združenem delu, ki smo jih zapisali v ustavi in zakonu o združenem delu in prevladujočo prakso. Nezadovoljiva infomiranost delavcev kot najizrazitejši vidik tega stanja pomeni oviro za učinkovitejše obvladovanje pogojev in rezultatov dela ter za vključevanje v procese odločanja. Delavci so nezadovoljivo obveščeni tudi o najbolj življenjskih vprašanjih s področja dela, poslovanja in razpolaganja z dohodkom, bodisi da ustrezni podatki do delavcev sploh ne pridejo^ ali pa jih dobijo v nesprejemljivi obliki. Med oblikami obveščanja delavcev v TOZD in DSSS DO Iskre Elektro-mehanike, ki so na voljo, prevladujejo informacije objavljene v glasilu SOZQ „Iskra“ in »Informativni list" delovne organizacije. Oglasnih desk in ozvočen nja se poslužujejo predvsem temeljne organizacije in samoupravni organi DO. Vsebine prispevkov, ki smo jih objavili v glasilu „Iskra“, nismo načr- tovah, oblikovali smo jih sproti. Lani smo v glasilu objavih prek 300 raznih prispevkov. Skušah smo delavcem posredovati vse tiste informacije, ki so potrebne za oblikovanje stahšč in odločanje. Prizadevali smo si spremljati družbenopolitično delovanje in delo samoupravnih organov. Večji poudarek kot prejšnja leta smo namenih kulturni dejavnosti naših delavcev in pomembnim kulturnim dogodkom. Ob jubilejih in obletnicah TOZD smo objavljah obširne fotoreportaže in predstavili delo in življenje delavcev teh tovarn. Tekoče smo seznanjah delavce s športno in rekreacijsko dejavnostjo — področje, ki so ga skoraj v celoti pokrili dopisniki. Manj smo poročah o izvajanju samoupravnih odločitev in stabihzacij-skih programih, prodajni dejavnosti, razvojno raziskovalni dejavnosti, le malokdaj smo poročah o delu strokovnih služb ter družbeni samozaščiti in ljudski obrambi. Pogrešah smo uvodnike, ki bi jih napisah delavci Elektromehanike, intervjuje, portrete Iskrašev, pisma bralcev, glose, šale in kozerije, kratke in žive vesti iz TOZD. Pregled objavljenih prispevkov v glasilu »Iskra" Po tematiki: — gospodarjenje, poslovanje 32 — inf. iz proizvodnih TOZD 32 — inf. o delu strokovnih služb 3 — družbenopolitično delovanje v TOZD in DO 29 — kultura 34 — prireditve, proslave 1 g — obiski 20 — aružbeni standard 25 — izobraževanje 9 — samoupravljanje 12 — družbena samozaščita, ljudska obramba 9 športna in rekreacijska dejavnost TOZD in DO 34 — jubileji in obletnice 2 5 — zdravstveno varstvo 7 — investicijska dejavnost 1 — kozerija 1 SKUPAJ 291 Od 291 prispevkov je 138 prispevkov dopisnikov, ostale je napisal novinar, ah drugi delavci oddelka z* obveščanje. Žal ugotavljamo — tako kot že vrsto let — da razen redkih posameznikov, nismo uspeh pridobiti zadostno število dopisnikov, ki bi pokrivali TOZD in DSSS. Delovni pogoji oddelka so v nekaterih pogledih slabi. Prostori so dislocirani in na dveh lokacijah. Z upokojitvijo B. Komaca nismo uspeh zapo-shti delavca za dela in opravila vodje oddelka. Še vedno nam ni uspelo rešiti: — dostave glasila v nekatere dislocirane TOZD — dostave glasila upokojencem po pošti (številne pritožbe) — vračanja objavljenih fotografij, ki jih delavci posredujejo pogojno (pokojni delavci, spomin, zgod. vrednost ipd.) — zamud pri objavljanju posameznih prispevkov (celo od 1 do 2 mes.) — oživiti delovanje uredniškega pododbora in načrtnega oblikovanja prostora v glasilu SOZD, ki je na voljo Iskri Elektromehaniki. Lani smo objavili tudi 21. številk »Informativnega lista" DO v poprečni nakladi 4.500 izvodov. V njem smo posredovah aktualne vesti, poročila o poslovanju TOZD in DO in informacije za odločanje. V L 1980 bomo mesečno izdajali »Informativni list" o poslovanju TOZD, štirikrat letno pa posebne številke o periodičnih obračunih ter zaključnem računu. Večina večjih TOZD že izdaja svoje biltene, ki se bistveno razlikujejo tako po vsebinski in tehnični zasnovi. Morali bomo poenotiti sistem obveščanja z bilteni TOZD in oblikovati novo vsebinsko in tehnično zasnovo ter uredniški odbor »Informativnega lista" Elektromehanike, ki bi lahko prerasel v glasilo ah časopis DO. Organizirah smo sprejeme šolskih ekskurzij in strokovnih ogledov proizvodnih TOZD. Evidentirah smo prek 90 obiskov, podatek ni točen, saj so nekatere obiske in ekskurzije odobrile same temeljne organizacije kot ATC, TEA in Tovarna računalnikov. Zavrniti smo morah številne turistične agencije, predvsem iz drugih republik, ki so v sklopu šolskih izletov skušale vsiliti še obisk Iskrinih tovarn. Zaradi vehkega števila strokovnih in poslovnih obiskov naših sodelavcev (domačih in tujih) je bila taka odločitev nujna. Letos, po preselitvah nekaterih TOZD na nove lokacije, se je pokazala potreba po vodičih in ustrezna izobraževalna akcija. Pripraviti je treba traso vodenja po tovarnah. Uredi naj se evidentiranje obiskov. Izražena je potreba, da v okviru ■delovanja oddelka za organizacijo samoupravljanja in obveščanje poiščemo ustreznejše in racionalnejše oblike informiranja, s katerimi bomo na najbolj dostopen način delavcem omogočih vpogled v vsa najbolj pomembna vprašanja v njihovi delovni organizaciji in širših oblikah naše skupnosti. Alojz Boc Anton Prinčič (na desni) je najstarejši med upokojenci »Tudi v dežju je lepo...« Delovna organizacija Iskra Elektromehanika je pred novim letom pripravila tradicionalno srečanje naših upokojenih sodelavcev. Na družabno srečanje $ kulturnim programom in obdaritvijo je povabila 951 upokojenih Iskrašev. Prišli $0 tudi številni vodstveni in vodilni delevci temeljnih organizacij Iskre Elektromehanike. V imenu celotnega kolektiva je goste pozdravil Jakob Vehovec, član kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije. V veselem in prijetnem vzdušju, h kateremu sta pripomogla zanimiv nastop Iskrine folklorne skupine in dobra kapljica, so udeleženci srečanja pokramljali o svojih drobnih težavah, uspehih, konjičkih ipd. Obujali so spomine na prehojeno pot v naših tovarnah, se zanimali za poslovne rezultate in načrte delovne organizacije v prihodnjem planskem obdobju. Veseli so bili vsake informacije o kakršnemkoli uspehu Iskre, s ponosom so ugotavljali, da dobro nadaljujemo začeto delo, v katerem je vtkan velik del njihovega življenja ali vsaj dolgoletnih prizadevanj za čim uspešnejši razvoj naše organizacije. Ob klepetu z upokojenimi Iskraši se mi je vtisnil v spomin odgovor neke upokojenke. Na vprašanje, kako živi, je dejala: „Tudi v dežju je lahko lepo." Več o življenju naših uookojencev, o njihovih konjičkih in Draga-Brezar. Veliko zaslug ima za delo z mladino v množičnih organizacijah, za kar je prejel številna priznanja in odlikovanja — skupno 18. Rad se spominjam Iskre: „Še sedaj, če pridem v orodjarno, prenehajo delati. Če jim ne morem stisniti roke, jih vsaj objamem. Bili so fantje, s katerimi se je dalo delati. Ob odhodu v pokoj so mi sodelavci kupili kasetni radio in prelepo stensko uro, za kar se kolektivu Orodjarne lepo zahvaljujem." V prostem času — če ga sploh kaj ima — je Karel Lipovac še vedno aktiven. Je blagajnik jamarskega društva in delegat občinske organizacije za tehnično kulturo. „V Čirčah smo osnovali krajevno skupnost, naložili smo si veliko nalog. Pri tem rad pomagam, tako imam osem funkcij tudi na terenu. V zadnjem desetletju sem si zgradil hišo, posojilo sem dobil v Iskri, za kar sem DO zelo hvaležen. Tako uživam v pokoju. Še vedno me navdušuje fotografija. Urejam si atelje. Zdrav sem. Zdravje in lepo vreme — to je tisto, kar potrebujemo upokojenci." JOŽICA BENČIČ: „Vsa leta sem opravljala zanimivo delo v poskusni delavnici. Zaradi zdravstvenih razlogov sem se predčasno upokojila. Razvoj Iskre še spremljam, moj mož dela v Tovarni merilnih instrumentov v Otočah in mi posreduje novice d uspehih delovne organizacije Iskre Elektromehanike, katerih se oba veseliva. Mož pravi, da sem ena redkih upokojencev, ki ne sitnarijo. Doma se največ ukvarjam z gospodinjstvom in vrtičkom. Rada imam planine, kolesarjenje, smučanje in drsanje. Ko se upokojiš, je treba poiskati neko delo, hobi, se rekreirati — v tem je smisel upokojenskega življenja. Tudi na današnje življenje mladih ne gledam kritično. Uživam v tem, da jim je dobro, boljše kot nam v preteklosti." MARIJA ZADNIKAR IN DRAGA BREZAR: Odgovarjali sta obe hkrati. Marija varuje otroka svoji nečakinji, še nekaj mesecev bo opravljala to delo, potem bo uživala v svobodi. Obe menita, da je pomembno zdravje, da lahko sami skrbita zase. Zadovoljni sta, ker se dobro počutita in se kolektiv vsako leto spomni na upokojene sodelavce. „Če je človek skromen, je velikokrat srečen," sta Rudi Florjančič Član KPO Jaka Vehovec govori tekmovalcem na zakliučku isrer željah lahko razberete iz naslednjih pogovorov, ki sem jih zabeležil na srečanju. KAREL LIPOVAC:32 let je bil kontrolor mehanske obdelave v Orodjarni. Leta 1943 se je vrnil iz internacije v Italiji. „V kadrovskem oddelku LGW so me razporedili v orodjarno, kjer sem se izučil. Po osvoboditvi sem izkušnje dopolnjeval na tečajih za višjo in visoko kvalifikacijo", se spominja Karel Lipovac. Je velik ljubitelj fotografije. Od I. 1957 dalje je član jamarskega društva. Ima bogato zbirko fotografij in diapozitivov. Na številnih razstavah je prejel priznanja. Po kranjskih osnovnih šolah je organiziral predavanja s področja biologije in speleologije. S srečanja z upokojenci Elektromehanike. zaključili bolj redkobesedni, a zato nič manj prijetni sogovornici. RUDI FLORJANIČIČ: „Doma se ukvarjam z vrtičkarstvom, v glavnem se ubadam z vnuki, ki so mi v veliko veselje. Z ženo rada hodiva v planine, da ohraniva potrebno kondicijo. Od leta 1944 sem delal v orodjarni, vzgojil sem 'veliko delavcev, ki so postali dobri orodjarji. S srečanjem upokojencev sem zelo zadovoljen, to je seveda odvisno od tega, kako se človek razume s sodelavci dokler še dela. Ob takih priložnostih se pogovarjamo o svojih težavah, o tistih, ki smo jih že izgubili. Obujamo tudi spomine na povojna leta, udarniška dela, kako smo obnavljali tovarne, gradili družbene objekte, pomagali drug drugemu, da smo si postavili hiše. Ljudje želimo, da bi se večkrat organizirala srečanja in spoznanja upokojencev v okviru TOZD. Lahko bi se pogosteje sestajali in ne le ob novem letu." ANTON PRINČIČ: Je najstarejši upokojenec Iskre Elektromehanike. Star je 89 let, upokojen pa je že od leta 1951. „lskra včeraj in danes — skoraj ne morem verjetiI Spominjam se let, ko je bilo na tej lokaciji grmovje in gozd. Takrat sem sodeloval pri pripravi na gradnjo tkalnice za nekdanjo Jugočeško, ki jo je postavljala neka primorska firma. Po izgradnji tkalnice in drugih objektov sem se odločil, da ostanem v gradbenem oddelku Jugočeške, podobna dela sem opravljal tudi kasneje v Iskri vse do leta 1951. Sedanje obrate in tovarne v Iskri Elektromehaniki večkrat obiščem, ogledam novosti. Redno prebiram vaše glasilo, da sem kar najbolj na tekočem z uspehi, ki jih delovna .organizacija dosega doma in v tujini. Spominjam se težkih delovnih pogojev v Jugočeški in prva leta v Iskri. Danes imajo Iskraši pravi raj, a se tega premalo zavedajo. Prav gotovo se bo kdo vprašal, kaj delam, da sem tako trdnega zdravja. Recept je preprost: človek mora nekaj delati in se čimveč gibati. Čeprav sem imel žejlvakrat Karl Lipovac. zlomljeno nogo, lahko hodim po več ur pa me prav nič ne bolijo. Vsak dan hodim na sprehode, obiščem hčerko v novem naselju, preberem kakšen časopis in tako mi kar hitro minevajo leta pokoja. Večkrat se sestajam s sodelavci, jaz in še marsikdo od njih si želi, da bi s pomočjo Iskre lahko letovali tudi izven sezone." Alojz Boc Marija Zadnikar. Francetu Kuharju v spomin Marsikdaj se usoda poigra s človekovim življenjem, toda le redkokdaj tako kruto in neusmiljeno, da ga v trenutku izniči. Tako je ugasnilo tvoje življenje. Ne da bi vedel, so se tvoje življenjske moči v trenutku izlile v brezmejnost nedoživetih let Tvoja^delovna soba je ostala prazna. In prazen je tvoj dom. V Iskro si prišel pred štirinajstimi leti kot mlad inženir, ki je želel čimprej uveljaviti svoje znanje in dojeti vse izkušnje, da bi se lahko tudi sam z vso svojo mladostno energijo ustvarjalno vključil v prizadevanja za napredek Iskre. Dela si bi! voljan in iskriva misel te je vab'da k vedno novim načrtom in k novim delovnim nalogam. Delal si na.različni h mestih v telefoniji, merilnih napravah in kot vodja elektronskega računskega centra. Povsod si doživlja* delo kot nekaj svojega, tebi lastnega, kar te je spodbujalo in ti dajalo občutek zadovoljstva nad doseženim. Ko smo se v Elektromehaniki odločili za uvedbo sodobne računalniške opreme, si vedel, koliko možnosti, potrebnega znanja in izkušenj stoji za tako odločitvijo.’ In prišel si — pripravljen, da skupno z nami znanju utreš v praksi nova pota, razvoju organizacije dela pa nove možnosti, ki jih nudi sodobna računalniška tehnika. S svojo iskrivo šegavostjo si v naša skupna prizadevanja vnaša!' veliko tiste pristne domače vedrine, ki odkriva dobre ljudi. Kdaj pa kdaj je v tvoj optimizem kanila tudi kakšna grenka kaplja razočaranja. Toda to se vedno dogaja vsemu novemu. Za vsem, kar je minilo, ostaja le smrt, ki je mnogo prerano posegla po tvojem življenju. Za njim je ostala praznina in spomin. Tvoji sodelavci. INDUSTRIJA elementov za elektroniko, ljub ljana ISKRA V ŠENTJERNEJU Reorganizirana S 1. 1. 1980 se je Iskra v Šentjerneju razdelila na tri TOZD. Torej bivša TOZD Uporovni elementi ne obstaja več, razdeljena je na 3 samostojne temeljne organizacije združenega dela. Prav je, da vemo vsi Iskraši, kakšen je uradni naslov posamezne TOZD, dejavnost in žiro račun. Zato bomo danes te podatke objaviti. . Morda je prav, da povemo na zapitku, da vse 3 nove TOZD združu-Jejo; delo in sredstva v delovni organi-zpciji Industrija elementov za elektronko, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Mcgne 17. Ta DO šteje 3300 delavcev v 11 TOZD in Delovni skupnosti ^kupnih strokovnih služb. Med temi ll TOZD so tudi 3 nove TOZD V ^pntjerneju, oz. tretja je v Kostanjevi na Krki. Naj torej predstavimo 3 n°ve TOZD z osnovnimi uradnimi Podatki: TOZD UPORI, Tovarna uporov, n. F*- o., Šentjernej, ali skrajšano .‘OZD Upori n. sol. o. TOZD Upori lrna 480 zaposlenih delavcev in je registrirana za naslednje dejavnosti: Proizvodnja sestavnih delov in elektronskih naprav in aparatov (šifra dl 1721), od tega: proizvodnja in razvoj vseh stalnih ogljeno in kovino-Plastnih uporov, uporovnih kompo-nent in izvedenk. Stranski dejavnosti Pa sta: popravilo strojev in naprav in storitve kovinsko predelovalne obrti ler družbena prehrana. Pošta je v !>entjerneju. V. d. individualni poslo-podni organ je Stane Močnik, dipl. Pfrg- Številka računa pa je 52100-601-11417 TOZD HIPOT, Tovarna potenciometrov in hibridnih vezij, n. sub. o., ali skrajšano TOZD HIPOT, s sedežem v Šentjerneju. Delovni kolektiv te TOZD šteje 520 članov. Registrirana je za naslednje dejavnosti: proizvodnja sestavnih delov in elektronskih naprav in aparatov (šifra 011721), od tega: razvoj in izdelava vseh vrst spremerdji-vih uporov, uporovnih vezij, hibridnih vezij z aktivnimi komponentami, chip uporov, keramičnih substratov in zaslonov iz tekočih kristalov. Stranske dejavnosti pa so: proizvodnja in razvoj naprav, orodij, strojev in tovrstnih storitev ter_ storitve galvaniziranja. Pošta je v Šentjerneju. Številka žiro računa pa je: 52100-601-11422. V. d. individualni poslovodni organ je Franc Baznik, dipl. ing. TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA, Tovarna industrijske elektronike, n. sub. o., skrajšano TOZD Industrijska elektronika n. sub. o., ki ima sedež v Kostanjevici na Krki, kjer je tudi pošta. Kolektiv te TOZD šteje 100 članov in ima te dejavnosti: proizvodnja sestavnih delov in elektronskih naprav in aparatov (Šifra 011721) od tega: razvoj in izdelava žičnih uporov, elektronskih regulatorjev, elektronskih' in električnih podsklopov in izdelkov, dodelava elektronskih elementov v podsklope ter izdelava tiskanih vezij. Kot stransko dejavnost pa so registrirali za popravilo in vzdrževanje svetlobnih regulatorjev. Žiro račun 51600-601-117000. V. d. individualni poslovodni organ je Ivan Metelko. Prav je, da povemo, da so vse 3 TOZD že sprejele 8 samoupravnih splošnih aktov, izvolile svoje delavske svete in druge samoupravne organe. Vsaka TOZD ima svojo OO sindikata in ZK. Organizacija ZSMS se pravkar reorganizira v tri OO, aktiv ZB pa zaenkrat deluje za vse 3 TOZD skup- jetih nalog, pa je pri nas bilo ravno obratno. Namesto da bi se dogovarjali za skupne akcije, za odpravljanje težke gospodarske situacije, smo večkrat bili primorani reševati konfliktne situacije med posamezniki. Tako lahko sedaj ugotavljamo, da je marsikatera odločitev, tako poslovna kot družbe-no-politična bila v praksi neizvajana, morda celo nepravilna. Vse to je posledica nesodelovanja, ne-dogovarjanja na vseh ravneh. Tu si krivde lahko pripišemo tako izvršilnemu odboru sindikata, ker je bil premalo vztrajen pri svojih sklepih, delavcem, ki so dovoljevali in pa vodilnim, ki so izkoriščali tako stanje. Moj namen ni, da bi se sedaj šli lov na čarovnice ampak to, da bi opozoril vse tiste, ki se bodo ukvarjali in se bodo morali ukvarjati z nastalo situacijo, s kakšnimi problemi in težavami se bodo srečevali. Omenil bi še sodelovanje osnovne organizacije ZK s sindikatom in ostalimi samoupravnimi organi. Lahko trdim, da smo bili precej neaktivni nesložni in nepovezani. To je zelo v nasprotju s smernicami o delovanju družbeno-političnih in samoupravnih organov. V celem mandatnem obdobju nismo uspeli doseči kakšnega vidnejšega sodelovanja, kar nam pa nikakor ne more biti v čast, temveč je to za vse nas velik neuspeh. Če bi pod vse to povlekli črto in naredili bilanco dela izvršilnega odbora sindikata, bi ugotovili, da z uspehom ali bolje rečeno z neuspehom, nismo zadovoljni in tudi ne moremo biti. Upam, da bo naslednji izvršilni odbor sindikata upošteval vsaj nekaj navodil in poskušal bolje in uspešneje delovati na vseh področjih. Po tako kritičnem poročilu predsednika je bilo žal malo diskusije in so se člani sindikalne organizacije zadovoljili s suhim poročilom. Na volitvah so izvolili nov 10-članski izvršilni odbor in za novega predsednika Vinka Babiča, ki je predlagal naslednji program dela, ki je bil tudi sprejet: Vse naloge, ki so sindikatu dane s Statutom, se prenesejo v to leto. Tiste naloge, ki pa niso bile izvršene v preteklem letu, jih bomo poskušali uspešno rešiti v tem letu. Med takimi nalogami je tudi reševanje dohodkovnih odnosov med nami in našimi partnerji v Žužemberku in Šentjerneju. Na tem področju se je sindikat zelo malo angažiral iz več vzrokov in sicer: — pri sestavljanju in obravnavanju sam. sporazuma o dohodkovni povezanosti sindikat sploh ni bil prisoten niti obveščen, — sporazum sploh ni bil obravnavan in sprejet samoupravno, ker so ga poslovodni organi sestavili in dali v sprejem DS brez predhodne tozd keramika Poživili bodo aktivnost kolektiva V TOZD Keramika Vižmarje so imeli v četrtek 10. januarja sindikalni občni zbor. Pomemben je bil zlasti zato, ker so sprejeli več sklepov za tesnejše sodelovanje kolektiva pri samoupravnih odločitvah, pri javnih razpravah in zavzeli so se za boljše pogoje dela. Izvolili so tudi nov Izvršilni odbor OO sindikata, novi predsednik pa je Vinko Babič. Po uvodnih formalnostih je „stari" Predsednik Jadran Fabjan poročal o delu osnovne organizacije sindikata v Preteklem dvoletnem mandatnem °bdobju: V preteklem dveletnem mandatnem °bdobju se je sindikat trudil, da bi izpolnje-Val vsaj osnovne naloge, ki so mu s statu-‘0m predpisane. Sedaj lahko ugotavljamo, frako in koliko smo naredili v tej smeri. Če P' razčlenjevali po področjih kakšen uspeh Srno kje dosegli, bi lahko trdil, da nikoli rrismo uspeli izvršiti sprejete naloge do ^°nca. Marsikdaj je bil sindikat izključen iz Pogajanj zunaj in znotraj TOZD. To velja teko za družbeno kot politično področje. Vemo, da smo imeli vsa ta leta težave s Partnerji tako v Žužemberku kot v Šentjer-neiu, na relaciji dohodkovnih odnosov, ,0da nikoli ni sindikat sodeloval v razreše-Vanju tega problema. V glavnem so vse odločitve pomembne za TOZD šle mimo in Prež mnenja sindikata. Obveščen je bil šele Prek oglasne deske, in še to zelo poredko-[Pp in z zamudo. Po tem bi lahko sklepali, P® sindikat sodeluje samo takrat kadar ga rabijo da da komu podporo ali socialno ali Politično, drugače pa je sam sebi namen. ^Plo me moti to, da kljub večkratnim opozorilom našim poslovodnim organom PRmo uspeli najti pravilne formule za sodelovanje. Večkratne odločitve odgovornih so ^le v drugo smer kot bi verjetno želeli ostali ^Posleni v TOZD. To pa je posledica sla-opga informiranja vseh družbenopolitičnih 'n samoupravnih organov. Marsikaj se je oaredilo brez vednosti sindikata in je bil ta obveščen, ko se je dejanje že izvršilo. Vem, da so tudi subjektivni razlogi v Psovanju sindikata, ker se nismo uspeli tonfrontirati in to zaradi tega, ker smo bili v izvršilnem odboru sindikata večinoma oovi in ne dovolj usposobljeni. To slabost 50 nekateri krepko izkoristili, kar je pri-Psljalo do zaostrovanja medsebojnih odnosov tako v sindikatu kot med delovnimi 'iudmi. Marsikdaj smo se na izvršilnem odboru dogovorili za kakšno akcijo, vendar |p. v praksi nismo mogli izpeljati, ker nismo bili dovolj enotni, nismo vsi enako prevze-Piali odgovornosti, tako da je delo prešlo le na par članov izvršilnega odbora, kar pa je Pomenilo propad začete akcije. V tem Primeru bi lahko pričakovali pomoč od ljudi v TOZD ki imajo več izkušenj in znanja pri delovanju družbeno-političnih organizacij, toda od njih ni bilo nobene pomoči. To velja tako s strani TOZD delovne organizacije in občinskih organizacij, ter jasno tudi SOZD Iskre. Če pogledamo povezanost in delovanje vseh samoupravnih organov s sindikatom, vidimo da ni bilo nikakršnega sodelovanja. Osnovna naloga naj bi bila, oa se samoupravni in družbeno-politični organi povezujejo v čvrsto celoto za razreševanje spre- obravnave. Tak način sprejemanja bomo v bodoče poskušali preprečiti in zagotoviti pravilno pot sprejemanja pomembnih sporazumov in aktov. Glede delovanja sam. organov bomo v tem letu poskušali bolj aktivirati vse delavce, ki so v teh organih in jim omogočiti delo brez pritiskov in dezinformacij. Poskušali bomo sam. org. med seboj in sindikatom bolj povezati. Na področju kadrovske politike sindikat ni imel možnosti za plodnejše delo. Vzroki so večkrat bili subjektivne narave in to znotraj TOZD, kakor Na zboru v Keramiki. ISKRA MIKROELEKTRONIKA LJUBLJANA - V USTANAVLJANJU, LJUBLJANA, STEGNE 15 d Za delo v novi moderni tovarni mikroelektronskih vezij v Ljubljani — Stegne objavljamo potrebo po sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. KONTROLIRANJE POSTOPKOV DIFUZIJE, OKSIDACIJE IN IONSKE INPLANTACIJE 2. KONTROLIRANJE TEHNOLOŠKIH PARAMETROV V POLPREVODNIŠKEM PROCESU Delovne izkušnje niso pogoj za sklenitev delovnega razmerja, zato so željene 4. KONTROLIRANJE PLINSKIH POSTAJ ZA PROIZVODNJO DUŠIKA, VODIKA IN KISIKA POLPREVODNIŠKE KVALITETE. Pogoji: Za dela in naloge pod točko 1 in 2: — visokošolska izobrazba smeri teh. fizika ali elektronika — znanje angleškega jezija (zaželeno aktivno) Za dela in naloge pod točko 3 in 4: — srednješolska izobrazba elektro ali strojne smeri — pasivno znanje angleškega jezika. Delovne izkušnje niso pogoj za sklenitev delovnega razmerja, zato so željenetudi prijave kandidatov — začetnikov. Poskusno delo je za vsa dela in naloge 3 mesece, razen za začetnike, ki bi sklenili delovno razmerje kot pripravniki. Delavcem na navedenih področjih bomo nudili strokovno pomoč in izpopolnjevanje. Če želite osebni razgovor glede nalog in pogojev dela, najavite svoj obisk po telefonu št. 551-341 ali pismeno. Pismene prijave pošljite na naslov: ISKRA MIKROELEKTRONIKA — v ustanavljanju, Lj., Stegne 15 d, v 15 dneh od dneva objave. . < IZVRŠILNI ODBOR SINDIKATA IEZE je imel konferenco v petek IS. januarja letos. Razpravljali so o osnutku za enotne kriterije, oz. vrednotenje določenih del v Iskri. Razprava je bila zelo živahna, saj je posegla na zelo občutljivo in aktualno področje. Na seji je predsednik Lojze Šarlah pozdravil nove predsednike osnovnih organizacij sindikata, ki so svoje funkcije pravkar „zastavili“ po občnih zborih. X_________________________________________________________________________/ tudi zunaj. Vsako odločanje v tej smeri je šlo mimo sindikata. Trudili se bomo, da se v tem letu ne dovoli takšno ignoriranje sindikata. Če pa se bo to ponavljalo, bomo zahtevali politično odgovornost tistih, ki so temu krivi. V tem letu bomo vložili napore, da se bodo izboljšali delovni pogoji, ki so pri nas nečloveški. Razno razna natolcevanja, da prah, ki ga vdihavamo ni škodljiv ljudem ampak strojem, ne bomo dovolili, ker take izjave niso osnovane na pravih in trdnih dokazih. Stanje takšno kakršno je, moramo izboljševati, ne pa se izgovarjati na neprimerne prostore. To bomo lahko rešili samo s skupnimi močmi vseh zaposlenih. Upam, da nas bodo vsi zaposleni podprli v naših prizadevanjih za izboljšanje osebnega in skupnega standarda ter socialne in zdravstvene varnosti. K.F. ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Gospodarski plan-investicije-jubilanti Delavski svet Iskre Commerce je imel na svoji zadnji seji obsežen dnevni red. Najprej je potrdil gospodarski plan IC za letošnje leto, v nadaljevanju je potrdil aneks k investicijskemu elaboratu izgradnje centralnega servisa in nekaterih drugih objektov, ob koncu pa je podelil priznanje jubilantom za 30, 20,10-letno delo v tem kolektivu. Jubilanti 20-letnega dela. V okviru prve točke je delavski svet IC obravnaval in potrdil predlog gospodarskega načrta Iskre Commerce v letošnjem letu. Obširnejši prispevek o tem gospodarskem planu bomo objavili v našem glasilu v eni od prihodnjih številk, in sicer takoj po tem, ko bomo sprejeli program ukrepov za realizacijo plana in stabilizacijski program. Omenili smo že, da je delavski svet obravnaval tudi predlog aneksa k investicijskemu elaboratu izgradnje centralnega servisa in petih poslovnih prostorov na jugoslovanskem tržišču. Iskra Commerce je z načrtovano investicijo začela že koncem leta 1979, in to na lokacijah po Jugoslaviji, graditev centralnega servisa pa je morala zaradi znanih lokacijskih problemov prelagati. Prav zaradi teh zapletov glede lokacije so izdelali aneks k investicijskemu programu, ki predvideva izgradnjo centralnega servisa v Ljubljani, in sicer v Rožni dolini kot prizidek in delno nadgradnjo sedanje- ga servisa. Skupne nove dodatne površine bodo merile skoraj 3.000 m2 in bodo zadovoljile sedanje in perspektivne potrebe. V sklopu novega servisa ne bo le centralnega skladišča rezervnih delov. Ta problem so rešili s preselitvijo centralnega skladišča v staro tovarno Zmaj, kajti ta lokacija trenutno povsem zadovoljuje potrebe TOZD Servis. Delavski svet je na osnovi predloga, sklepov samoupravnih organov in mnenja komisije za oceno investicijskega programa odobril aneks k investicijskemu elaboratu, kot tudi predlagano finančno konstrukcijo virov za graditev centralnega servisa. Ob zaključku je predsednik delavskega sveta Iskre Commerce Ljubo Bobbera pozdravil 30, 20 in 10-letne jubilante dela ter se jim v imenu družbeno političnih organizacij, vodstva Iskre Commerce in samoupravnih (Nadaljevanje na 6. strani) Jubilanti 10-letnega dela, TOZD ELEKTROMOTORJI ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Gospodarski plan-investicije-jubilanti (Nadaljevanje s 5. strani) organov zahvalil za uspešno delo v tem kolektivu ter jim podelil priznanja. Jubilantom je v imenu kolegijske- - LALOVIČ Drago - VATOVEC Anton - KRALJ Mitja - JENKO Ivanka - KALAN Janez - PERME Janja Jubilanti iz TOZD Servis. ga poslovodnega organa Iskre Commerce čestital tudi Franček Mirtič. Jubilanti 30-letnega dela so: - KOZAN Ignac - DELIPAGIČ Reuf - BILBIJA Velimir Jubilanti 20-letnega dela so: - ARH Janez - VUKOSAVLJEVIC Bogdan - POTOKAR Jožica - ŠEMRL Marija - HAFNER Kristina - DRNOVŠEK Ivan - PODREKAR Anica Jubilanti 10-letnega dela so: - BOŽIČ Doroteja - KLANČAR Lado - MUROVEC Dragica - ZAVODNIK Peter - ARKO Vilma - HASSLTomaž - ŽUPANIČ Jožica - NOVINEC Marta - ČERIN Valerija - KIKELJ Ana - KLEMENČIČ Ivana - SVETEK Jožica - INTIHAR Majda - SEVŠEK Andreja - SMOLE Majda - FATUR Bruno - MARN Ivana - BIŽAL Marija - KLEMENČIČ Stanko - VLAJKOVIČ Slobodanka - MARKOČ Ludvik - GREGORČIČ Marjan - ZUPAN Peter - BAJDA Andrej - BRUFACH Andrej - JANEŽ Jurij (Nadaljevanje z 2. strani) graditev novih delovnih prostorov ter nakup novih strojev in prenos nekaterih iz kranjske Iskre, je dajalo mlademu kolektivu možnost, da začne utrjevati svoj lastni proizvodni program. Starejši delavci, tisti, ki so bili med prvimi zaposleni v Avtoelektriki, se gotovo še spomnijo, daje bil prvi serijski izdelek, prvi zaganjalnik izdelan 4. januarja 1960, torej pred 20 leti. Ta zaganjalnik sta sestavila Emil Štolfa in Alojz Saksida, končno kontrolo, preizkus delovanja pa je opravil Alojz Čufar na liniji, ki jo je vodil Avgust Pelikan. To je bil vsekakor začetek današnje Iskre Avtoelektrike, zato je prav, da na ta datum spomnimo tudi mlajše generacije, mlajše delavce, da bodo tudi oni vedeli za dan, ki je bil praktično pričetek tega, kar danes imamo. Danes, po 20. letih vemo, kaj je Iskra Avtoelektrika, kaj to ime pomeni v občinskem, republiškem, državnem in svetovnem merilu. Vemo, da je eden od osnovnih nosilcev razvoja občin Nova Gorica in Tolmin. Vemo, da ima deset temeljnih organizacij v štirih slovenskih občinah (Nova Gorica, Tolmin, Ljubljana in Sežana). - VIDMAR Janez - BRECL Alfred - KLEMENČIČ Miloš - SAJOVIC Franc - MEDEN Danica - BARLIČ Irena - JAKLIČ Helena - KUHAR Ivanka - BLAZNIK Leopold - ZOR Majda - PLAHUTA Mira - RAJGELJ Ana To je le nekaj ugotovitev nedavnega delovnega dogovora vodilnih predstavnikov Iskrinih trgovinskih podjetij v Zahodni Evropi ter v Severni in Latinski Ameriki, dogovora, ki gaje v Stuttgartu v prvi polovici januarja organizirala Iskra Commerce. Poleg predstavnikov Iskrinih predstavništev na zahodu ter vodilnih zunanjetrgovinskih strokovnjakov in vodstva IC sta se ga udeležila tudi predsednik in namestnik predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Anton Stipanič in Ljuban Artič. Udeleženci sestanka so najprej proučili Iskrine izvozne rezultate v minulem letu. Pri tem so, kot že kjer je zaposlenih preko 3200 delavk in delavcev. Povrnimo se ponovno k sklepom seje pripravljalnega odbora, ki je razpravljal tudi o podelitvi priznanj in plaket našim dolgoletnim pomembnim partnerjem, kupcem DMB, Crvena zastava, Industrija motorjev Rakovica, Ikarus, Famos, TAS, Torpedo, Cimos, IMV, TAM, Tomos in dobaviteljem kot so Železarna Štore in Železarna Jesenice, FKS, NFK, Prvi partizan Titovo Užice, TUP Dubrovnik, Kolektor Idrija, Donit Medvode, Gostol Nova Gorica in Plamen Kropa ter občinam Nova Gorica in Kranj in Ljubljanski banki Nova Gorica. Nova Gorica in Šempeter bosta okrašena s transparenti in zastavami tako, da bo sleherni prebivalec občutil pomembnost praznika in živel z utripom tega velikega kolektiva. Naslednji dan, v soboto, 26. aprila, pa je predvideno srečanje vseh delavcev Iskre Avtoelektrike v obliki piknika na prostem z ustreznim programom. Pripravljalnemu odboru se je zdel najprimernejši prostor v Opatjem selu na Krasu, kjer bo že vse pripravljeno za osrednjo Primorsko proslavo v počastitev praznika dela, 1. maja. M.R. NOVI SESALNIKI Pred kratkim so iz montažnih trakov Tovarne elektromotorjev v Železnikih prišli prvi sesalniki z oznako ,,6006“. Ta serija ima dve izvedbi ..Electronic" in „Automatic“, obe pa imata nazivno moč 1.000 W. Zaenkrat izdelujejo samo izvedbo ..Automatic," ki nima vgrajene elektronske regulacije moči, marca pa nameravajo pričeti še z izdelovanjem ..Electronic" izvedbe, z možnostjo izbire moči od 250 do 1000 W. Sesalniki te serije imajo po vsem novo zunanjo obliko, sesalna cev je priključena na zgornji strani aparata, ohišje izvedb ..Automatic" je zeleno, aparati z elektronsko regulacijo pa imajo ohišje beige barve. V Železnikih pripravljajo tudi nove aparate za čiščenje talnih oblog, več o njih pa ob začetku proizvodnje. SF IIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIIlilllllilllUIIUUIIIIlillllllllllllllilllllllllilllillllii Jubilanta 30-letnega dela Nace Kozan in Reuf Delipagič. rečeno, poudarili, da bi bil lahko naš izvoz na to tržišče dosti večji, če ga ne bi hromile številne naše pomanjkljivosti. Ne bi jih ponovno naštevali, toda vsekakor je poslovna nedisciplina z nespoštovanjem dogovorjenih rokov še vedno eden od poglavitnih proble mov naše zunanjetrgovinske uspešnosti. V nadaljevanju so podrobno preučili naše izvozne možnosti v tem letu. Kot je znano izvozi Iskra na zahod približno polovico od celotnega izvoza. Ob letošnjem načrtu naj bi izvozih na zahod za 69 milijonov dolarjev izdelkov, kar je v primerjavi z lanskim izvozom za skoraj četrtino več. Udeleženci sestanka v Stuttgartu so menih, da kljub nekaterim manj optimističnim napovedim, letošnje leto ne bo tako slabo in imamo celo precejšnje možnosti, da izvoz v nekatere dele zahoda še precej povečamo. Prav zato so si direktorji naših predstavništev zadali akcijske naloge za realizacijo dodatnih izvoznih projektov. Te naloge morajo naša predstavništva izdelati najpozneje do 15. februarja, služili pa bodo kot gradivo na letošnji zunanjetrgovinski konferenci. Ta konferenca bo sredi marca, točen kraj in datum pa še nista določena. V Stuttgartu so Iskrini zunanjetrgovinski strokovnjaki namenili veliko pozornosti tudi Iskrinemu nastopu na zahodu v prihodnjem srednjeročnem obdobju do leta 1985 ter nujnosti večjega vključevanja Iskrinih trgovinskih firm v našo uvozno dejavnost. Zasedanje v Stuttgartu je v vseh pogledih izredno uspelo in bodo morali postati podobni delovni dogovori stalna oblika preučevanja in načrtovanja naše zunanjetrgovinske dejavnosti v prihodnje. Podobno srečanje, kot je bilo to v Stuttgartu, ki so se ga udeležih predstavniki zahoda, bo v prvi polovici prihodnjega meseca v Jugoslaviji, najverjetneje 11. in 12. februarja, udeležih pa se ga bodo vodje Iskrinih trgovinskih predstavništev v deželah Sveta za vzajemno gospodarsko in tehnično pomoč. Tudi ta delovni dogovor bo postal v prihodnje stalna oblika dogovarjanja in načrtovanja in bo hkrati tudi priprava na zunanjetrgovinsko konferenco, l p INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Priprava na praznovanje 20-letnice Avtoelektrike — HABICHT Andreja — JURETIČ Janez LD Delovni dogovor Iskrinih predstavnikov na Zahodu Iskrine izvozne možnosti na zahodno tržišče bi bile lahko še mnogo večje, če se v zadnjih letih ne bi srečevali s številnimi problemi, zlasti pa z vprašanjem tehnične kakovosti naših izdelkov, s kakovostjo našega servisa, ki ga nudimo kupcu, s tehnološkim zaostajanjem nekaterih naših programov, s poslovno (ne)disciplino in predvsem pomanjkanjem blaga za izvoz, pa tudi s precej visokimi terjatvami na zahodu. INDUSTRIJA IZDELKOV ZX ŠIROKO POTROŠNJO Nagrada inovatorju P v Na prvi seji je izvršni odbor občinske raziskovalne skupnosti sprejel ^ delovno nalogo za izpeljavo akcije ..INOVATOR Škofja Loka. 79‘‘- ^ Namen te akcije je bil oživeti zanimanje za inovacijsko dejavnost pri c posameznikih in v OZD. Akcija je potekala s podporo občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL. Pričelo se je z razpisom v „Glasu“, ki je trajal od 1.11. do 15.12. pret.l. Iz prispelih prijav je na predlog komisije za podelitev nagrad ..INOVATOR Škofja Loka 79“ ^ izvršilni odbor občinske raziskovalne skupnosti izbral tri posameznike in dve OZD za podelitev plakete. Prvo nagrado je prejel delavec Tovarne elektromotorjev v Železnikih dipl. mg. Bojan Bandelj za tri inovacije: rekonstrukcija tuljavnika, električna sirena in električna črpalka. Nagrado so podelih na slavnostni seji Občinske skupščine ob prazniku občine Škofja Loka z obrazložitvijo: ..Inovacije Bojana Bandelja so velikega pomena za TOZD, v kateri je zaposlen. Rekonstrukcija tuljavnika omogoča avtomatsko izdelavo motorja in pri inovacijskem vložku 900.000 dinarjev omogoča 80 % povečanje produktivnosti. Za 60.000 DM se zmanjša tudi licenčnina, inovacija pa je prijavljena pri Patentnem zavodu. Električna sirena je namenjena za uporabo v alarmnih sistemih pri avto-mobihh in hišah. Glavne izboljšave so: zmanjšan obseg obdelave pohzdelkov, krajši montažni čas, 14 % prihranek na materialu. Letno se prihrani 1,200 tisoč dinarjev. Električna črpalka je namenjena za črpanje vode v pralnem stroju. V primerjavi z obstoječo izvedbo ima izboljšana naslednje prednosti: prihranek na materialu, 15 % zmanjšanje Prejemnik priznanja Jnovator '79" ~ Bojan Bandelj. porabe električne energije, zaradi ^ avtomatske izdelave pa se poveča tudi ^ produktivnost. Letni prihranek je 4.750 tisoč dinarjev. Inovacija je pri-javljena pri Patentnem zavodu." P d Avtomatika vnaprej ; Skoraj vzporedno s potekom referenduma za sprejem samoupravnega ? sporazuma o združitvi dela in sredstev v DO Iskra — Avtomatiko je ^ potekal postopek določanja smernic razvoja delovne organizacije v ^ naslednjem srednjeročnem obdobju, torej tistih skupnih ciljev in intere-sov, ki bodo v obdobju 1981—85 še bolj poglobili vez med delavci vseh n TOZD Avtomatike. Pri določanju smernic razvoja je bil dan velik poudarek profesionalizaciji proizvodnega in prodajnega programa avtomatike z nenehnim povečevanjem udeležbe ..Sistemov" v celotni prodaji, saj ta grupa proizvodov združuje najvišjo zahtevano stopnjo znanja in tehnologije. Po pomembnosti enakovreden cilj v razvoju Avtomatike za srednjeročno obdobje 1981—85, je zunanjetrgovinsko zbilanciranje do leta 1985. Z upoštevanjem predpostavke, da bomo zadržali naraščanje uvoza repromateriala, ki bo predvidoma rasel s povprečno stopnjo 11 %, bomo morali vložiti vse napore in sredstva, da bo izvoz rasel s povprečno letno stopnjo 25 %, kar je zadostno za uresničitev cilja. V ta namen bomo v TOZD Trženje ustanovili posebno službo za pospeševanje izvoza. Z uvajanjem elektronike v proizvode za avtomatizacijo in z miniaturizacijo proizvodov bomo povečali kvaliteto naših izdelkov in sledili razvoju porabe elektronike v ZDA, Zahodni Evropi in Japonski, kjer bo naraščala po stopnji 14 % letno (od tega releji 7 %, konektorji 13 %, tiskana vezja 8%, napajalne naprave 14%, protivlomne napravve 25 %). j£ Velik poudarek je bil dan pridobivanju ustreznih kadrov, predvsem pa p kadrov za delo v razvojno-raziskoval- u nem področju, od katerega zavisi r( razvoj Avtomatike v celoti. Z ustaliti-, tj vitvijo TOZD Razvojni inštitut smO g, združili vse razvojno-raziskovalnC j kadre in sredstva za razvojno-razisko- ^ valno delo, saj je znano, da inovacijski n proces v elektroniki zahteva znatna p sredstva, ki ne smejo biti razdrobljena. ^ V analizi uresničevanja srednje- | ročnega plana DO Iskra—Avtomatika | za obdobje 1976—80 smo ugotovili 1 precej razdrobljeno nabavo repro- 1 materiala. V bodoče bomo, kjer je le mogoče, iz uvoženih materialov prešli | na domače, s tem, da bomo zagotovili I vse potrebne količine repromateriala v | okviru poslovno-tehničnega sodelo- | vanja z dobavitelji, na osnovi dolgo- 1 ročnih skupnih vlaganj v proizvodnjo 1 deficitarnih surovin ipd. Z upoštevanjem zaostrenih pogojev | gospodarjenja tako v svetu kot doma, | smo predvideli rast celotnega prihod- p ka s povprečno letno stopnjo 15%, | rast dohodka pa 17 % na račun zmanj- | šanja obsega porabljenih sredstev. (Nadaljevanje na 7. strani) Q INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA el ri i- v ia i“ in (Nadaljevanje s 6. strani) X strukturi delitve čistega dohodka ; ,a delež za osebne dohodke iz 57 % j/etu, 1981 na 42 % v letu 1985, kar J '(.skladu s stabilizacijskimi prizade-nl1-. ke s tako politiko delitve bomo Peli realizirati prepotrebne investi-opr V Prostorske kapacitete kot v Število zaposlenih bo raslo s povprečno letno stopnjo 4 %, vendar velja Poudariti, da v ljubljanski regiji le z uovimi zaposlenimi bomo dvi-6°vali strukturo v korist kadrov z višjo in visoko izobrazbo. Teh kadrov nam še vedno precej primanjkuje, saj smo po številu inženirjev daleč za enakovrednimi podjetji v tujini. Z dodatnim funkcionalnim izobraževanjem delavcev bomo dvigovali izobrazbeno raven, kvalitete dela in produktivnost. Za naslednje srednjeročno obdobje smo si v Avtomatiki zastavili precej nalog, ki pa jih bomo realizirala le z odgovornim delom in napori vsakega posameznika in vseh skupaj v celoti. A. C. | V Dobrepolju 1750 m2 delovnih prostorov več Dvajset let bo minilo 2. februarja, ko je v Dobrepolju, v strojni delavnici stekla proizvodnja zračnih ter oljnih stikal DSZ 15, DSZ 35 in SO 15. Iz obrata, ki je prvotno zaposloval 50 delavcev, se je razvila samostojna temeljna organizacija Avtomatike, TOZD Stikalni in zaščitni elementi z 240. Tako za domače prebivalstvo, občino Grosuplje in Suho krajino kot fno nerazvitih področij republike, je obrat predstavljal zametek industrije, ki jo je v 20 letih prispevanja k razvoju domačega kraja uvrstil na 4. mesto v občinskem merilu. I . T1"* leta po ustanovitvi, se je strojna elavnica preselila v Ljubljano, na avsko c. 3, kar je povzročilo, da je orazmerno mlad kolektiv ostal brez ela (novejšo izvedbo omenjenih sukal je začel izdelovati ŠPIK iz •^anja). S proizvodnjo TV stabiliza-?rjev, močnostnimi stabilizatorji in 'Pkami se je stanje samo začasno Normaliziralo (prav kmalu je prišlo do [-nosa proizvodnje v ELRO, Škofja Do prelomnega 1969. leta je Pomenil bimetalni rele RB 2 glavno dejavnost, ki pa so ga spremljale zaradi tržne nasičenosti odstop delovne sile ELMI Črnuče in strojni delav-nic' na Savski ter nenehno iskanje nove zaposlitve. Montažni rele PR ,0. nova izvedenka bimetalnega .ja RB 4, končne tipke RB 6, RB 7 ln pomožni rele 41 (v 1975. letu), so Pomenili prvo razširitev proizvodnje ln prehod na ustaljeni proizvodni Program, ki danes zajema izdelavo nimetalnih relejev TRB 02 - 27, Pomožnih relejev TRP 41 - 59, PR-. 00 ter izdelavo raznih tipk, podnožij ’n pribora. Vzporedno z razširitvijo proizvod-nJe je skokovito naraščala tudi njena prednostna realizacija. V zadnjih petih e.ri*r se je proizvodnja ob istih delov-. pogojih in minimalnemu pove-canju zaposlenih povečala za 6-krat. tevilke iz ocene gospodarjenja v pre-eklem letu kažejo 3 milijarde izvoza, nd tega 60 % samo pomožnega releja 1 talija, Švica, Francija, Amerika, Nemčija). Plan za tekoče leto pa predvideva 15% povečanje proizvodnje, kar pred- s avlja ob poznavanju razmer, v kate-rrh delajo visok %. Smernice in ele-menti srednjeročnega razvoja te te-nteljne organizacije, ki zajemajo tudi osvojitev proizvodnje releja TRB —10 (trenutno teče proizvodnja na Savski c- 3), so kot predlog vključene tudi v srednjeročni razvoj občine. Saj je skra v tem predelu Suhe krajine oz. občine Grosuplje predvidena kot eden . nosilcev njenega nadaljnjega razvo-J3. Rast obrata (tako proizvodnja kot P° številu zaposlenih) je s strani samo-Opravne organiziranosti dopolnila reorganizacijo Avtomatike, kot ma-•čne delovne organizacije. Do lanske-Sa leta je Dobrepolje predstavljal nislocirani obrat TOZD TELA. S onstituiranjem novih temeljnih orga-nizacij in delovnih skupnosti pa je Postala ena od 12 TOZD Avtomatike, ^r z drugimi besedami pomeni, da b°kcz utesnjenosti: ozki prehodi med Plovnimi mizami. predstavljajo danes Stikalni in zaščitni elementi samostojno enoto, ki skrbi za sebe in katera mora ustvariti rezultate, da se adekvatno reproducira. Da se jasno programsko orientira (kar izhaja iz določenih smernic in elementov srednjeročnega razvoja na zboru delavcev), uredi ustrezno kadrovsko zasedbo ter vzpostavi delovanje delegatskega sistema tako v okviru TOZD, krajevne skupnosti in občine. Večina teh nalog je že opravljenih. Predvidena investicija za novo tovarniško poslopje pa predstavlja osnovo za dosego začrtanih rezultatov tako v 1980. letu kot v srednjeročnem obdobju. Delovni pogoji, v kolikor lahko govorimo o njih, so izredno slabi. V prostorih zgornje montaže pride manj kot 2 m2 skupne površine na posameznega delavca. Višina prostorov ne ustreza, prehodi med trakovi so ozki, odlagalnih mest v montaži ni (kosovni material odlagajo ob delovnih mestih in na vezni trak). Skrajno neprimerni so tudi garderobni prostori (1 omarica za 4 delavce) in prostori menze. Pisarniških prostorov praktično ni. Tudi sejne sobe, tako da v primerih, ko zaseda delavski svet, družbenopolitične organizacije ali komisije, prenehajo z delom v kontroli. Nemoten potek proizvodnje zavira tudi pomanjkanje skladiščnih prostorov, ki jih v okviru same tovarne ni (v naselju imajo v najemu 3 prostore). Omenjeni podatki dovolj zgovorno potrjujejo nujnost izgradnje novega tovarniškega poslopja. S tem namenom se je elaborat oz. investicijski program pričel izdelovati v drugem trimesečju 1978. leta in je bil oddan Ljubljanski banki — Gospodarska banka 19. 9. 1979. Na osnovi pismene urgence SOZD Iskra in pobudo Avtomatike je Inštitut za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki pričel obravnavati investicijski program in to šele februarja 1979. V juniju so si obrat v Dobrepolju ogledali predstavniki Inštituta, v juliju pa predstavniki Ljubljanske banke — Gospodarska banka. Predlog prioritet-nili investicijskih nalog, v sklop katerih je bila uvrščena tudi investicija v Dobrepolju, je bil sprejet po predhodni verifikaciji političnih forumov ljubljanske regije v lanskem oktobru in sicer; soglasje članov in deponentov banke za investicijo je pridobljeno v smislu sklepa 4. zbora Ljubljanske banke — Gospodarska banka, ker je investicija vključena v program investicij Ljubljanske banke — Gospodarska banka. Vzporedno s postopkom za pridobivanje bančnega kredita so potekala obsežna opravila za pridobivanje dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja: lokacijska dokumentacija, pridobitev soglasja in izdelava izvedbenih načrtov. Z namenom, da bi se zasledoval potek priprav za pričetek gradnje, je delavski svet TOZD Stikalni in zaščitni elementi formiral 4. maja gradbeni odbor, v katerem so sodelovali predstavniki TOZD, delovne organizacije Avtomatike ter druž-benopolitičnili organizacij občine Grosuplje. Na sestanku v Ljubljanski banki — Gospodarska banka. 20. septembra so predstavniki banke predlagali izgradnjo v dveh fazah. V Dobrepolju so z delovno disciplino uspeli preseči plan. Prva faza, ki naj bi se predvidoma pričela v mesecu aprilu, zajema gradnjo novega tovarniškega poslopja in opremo za proizvodnjo RB 10. Investicijska vrednost 62 milijonov dinarjev se po finančni konstrukciji deli na bančni kredit v višini 24 milijonov dinarjev, združena sredstva SOZD 14 milijonov dinarjev, kredit izvajalca 6,5 milijona din in lastno udeležbo 17 milijonov dinarjev. Od tega so gradbena dela, instalacije in oprema ocenjene na cca 36 milijonov din. Pri novi proizvodni hali so zajeti tudi pomožni objekti (biološka čistilna naprava, plinska postaja za potrebe kuhinje itd.). Vsa dela naj bi bila zaključena do 31.5. 1981. Od 650 DO 2.400 m2 POVRŠINE Čeprav imamo soglasje Ljubljanske banke — Gospodarska banka in pristojnih organov za vso pripravljeno dokumentacijo, brez nadaljnje podpore in solidarnosti matične delovne organizacije, SOZD Iskra in občine Grosuplje investicije ne bo mogoče izpeljati. Kako pomembna je prisotnost Iskre v tem delu Slovenije govori tudi naslednji podatek; medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko pripravlja razgovor o razvojnih programih obstoječih OZD v Suhi krajini. Na podlagi razgovora bosta obe zbornici (Ljubljana in Novo mesto) kot nosilki dogovora poiskali možnosti za prioriteto finansiranja programov, v katere se bo vključila tudi TOZD Stikalni in zaščitni elementi. Vendar, povrnimo se k temeljni organizaciji in poglejmo kaj pomeni novogradnja 240 delavcem Iskre: - predvsem ureditev normalnih delovnih pogojev, — povečanje socialne varnosti delavcev, — dvig družbenega standarda - ter razširitev in dvig kvalitete proizvodnje. č n Pomožni rele predstavlja 60 % izvoza TOZD Stikalni in zaščitni elementi. lll!IIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIil!lllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllll!llllllll||||||!l|||||||||||||||||||||||||||||n SLOVENSKE ZAL02BE V LETU 80 Založba Borec: Prevodi in mladinska dela Med prevodi, ki bodo izšli letos pri založbi Borec, moramo na prvem mestu omeniti roman Sretena Nikoliča „Jeklo in gobelin". S tem svojim romanom nas je Sreten Nikolič resnično presenetil: živo je zarezal v naš povojni čas ter postavil v središče dogajanja delavca. Tako smo po tematiki dobili delo, ki jih je le malo na našem knjižnem trgu. Toda delo ni zanimivo zbolj po svoji pereči, aktualni tematiki, temveč tudi po svojem slogu pripovedovanja: je sveže sodoben in hkrati dojemljiv za bralce. Ob življenju osrednjega junaka so živo prikazane tudi usode mnogih njegovih tovarišev, delavcev, monterjev, njihovo romanje od delpvišča do delovišča, njihovo življenje daleč od doma. Nikoličevo delo lahko štejemo med prve resne umetniške poskuse romana o našem samoupravljanju. Zdravnica dr. Saša Božovič je napisala spomine pod naslovom „Tebi, moja Dolores". Ko so spomini izšli, so na mah osvojili bralce in so jih morali v srbohrvaščini kmalu po izidu ponatisniti. Avtorica nam razgrinja življenje od dne, ko so nemška letala z bombami zasula Beograd in je tako vojna posegla tudi v njeno družinsko srečo. Mož in njegovi bratje so se med prvimi prebili v gozdove, njo pa so nosečo aretirali Italijani in je nato v taboriščni ,,bolnišnici" pod stražo rodila hčerko Dolores. Po zamenjavi za italijanske oficirje je prišla v partizane in se tako našla z možem. Med partizani je takoj začela delati kot zdra.nica, hkrati pa je skrbela za hčer. Doživela je tudi bitko na Neretvi; med ranjenci je omagala tudi njena Dolores. Njena pripoved ni niti za trenutke dolgočasna, v njej se avtorica izpoveduje do dna svoje duše in hkrati pripoveduje o velikih resničnih dogodkih. M. Middlebroock je avtor dela ..Konvoj". Dogodki, ki so opisani v tej knjigi, so bili v letu 1943 prav gotovo v središču zanimanja druge svetovne vojne. Od tega leta pa do izida knjige je minilo trideset let, ki jih je avtor posvetil temeljitemu raziskovanju dogodkov. Čeprav gre za dokumentarno delo, se bere kot napet roman. To je bila največja podmorniška bitka v zadnji vojni. Ladje v tem konvoju so oskrbovale celotno britansko otočje. Mid-dlebroockovi dokumentarnosti dajejo čar pogosto uporabljeni citati udeležencev na obeh nasprotnih straneh, odtenki človeških odnosov, občutki strahu in poguma, ko je šlo za biti ali ne biti. Nastopajoče osebe resnično plastično oživijo pred bralčevimi očmi. Bralec, ki morebiti pred tem ni vedel prav veliko o vojni med podmornicami in konvoji, bo po branju zadovoljen odložil knjigo, saj bo doživljal z njo živo zgodovinsko resničnost. Delo Vladimira Fjodoroviča Ogneva ..Zeleno, rdeče, zeleno" je pripoved o vojni in o usodi ljudi, v katero se je vojna zarezala s svojo uničevalno močjo. Pripoved označuje avtor kot povest, v bistvu pa je kratek roman za mladino zrelejših let pa tudi za širši krog bralcev. Ognev (ki ga poznamo tudi po delu Jugoslovanski dnevnik) pripoveduje o življenjski poti dveh dobrih prijateljev, Borisa in Saše, ki se leta 1941 pri svojih osemnajstih letih priglasita v vojsko kot prostovoljca. Pripoved je pretkana s poetičnostjo, humanostjo in mod ros tj o. Slovenskim bralcem je poljski avtor Janusz Piekalkievvicz že znano ime z delom „Špijoni, agenti, vojaki". Tudi ta njegova druga knjiga se bere kakor roman; pravzaprav je toliko romanov, kolikor je poglavij. Opisuje nam zgodovino ene najboljših obveščevalnih služb na svetu, kateri se ima Izrael celo zahvaliti za nastanek svoje države. Nekatere njene akcije so še posebej znane, med njimi na primer ugrabitev hitrih ladij v Cherbourgu ter Fichmanna v Argentini. Manj nam je bilo doslej znano, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno. Bralec pa bo po tej knjigi tudi veliko bolje seznanjen z izjemno problematiko židovskega naroda. Avtor se je kar najbolj potrudil, da bi bil objektiven, tako do Izraelcev kot do Arabcev. Knjiga je bogato ilustrirana in se v tej zvrsti naglo prebije med evropske uspešnice. In končno je med prevodi še delo Josepha E. Peršiča ,,Prodiranje v rajh". Že podnaslov knjige nam veliko pove: „pro-diranje ameriških tajnih agentov v nacistično Nemčijo med drugo svetovno vojno." V devetnajstih poglavjih knjige nato avtor v realistično nazornem slogu objektivno, z verodostojnimi podatki in v dramatični vsebini razgrinja bralcu obveščevalne akcije, spremlja agente od načrtovanja do uresničitve (ali propada) njihovih nalog. Med obveščevalci, ki so jih pošiljali v samo žrelo sovražnika, je bilo kaj malo pravih Američanov; med temi pogumnimi ljudmi je bilo veliko pobeglih nemških Židov, anti-nacistično usmerjenih pripadnikov evropskih narodov, pa tudi avstro-nemških komunistov in drugih. Avtor je bil med prvimi, ki so leta 1976 dobili dovoljenje za vpogled v uradno dokumentacijo ameriške obveščevalne službe. In končno so tu še knjiga za mladino, ki jih založba Borec že vrsto let sistematično izdaja v svojih stalnih zbirkah Kurirčkova knjižnica ter v dveh slikovnih zbirkah Kurirčkova zgodovinska slikanica in Kurirčkova torbica. V Kurirčkovi knjižnici bodo izšla tri izvirna dela. Tu je delo Svetlane Makarovič ,,Pravljice iz mačje preje", v kateri bodo mladi bralci našli izbor petdesetih, v celoto povezanih živalskih zgodb, s katerimi pisateljica odpira pogled v človeško naravo, saj je v vsaki od njih polno asociacij na naše izkušnje s svetom in soljudmi. Svojevrstna domiselnost in nepričakovani obrati v pripovedi jih opazno ločijo od mnogih drugih živalskih pravljic. Poglavitno jedro zgodb so domišljija, neposrednost in povsem preprost izraz. Leopold Suhodolčan je za to zbirko napisal pripoved ,,Pra Matija ali Bučman", ki je duhovito napisana knjiga o mladem fantu, v katerem se nenadoma predramijo različni geni njegovih prednikov, ki mu omogočajo neverjetne podvige. Iz knjige je razviden upor glavnega junaka proti sko-mercializiranemu svetu in vsem tistim atributom, ki ga pogojujejo. Pra Matija se iz zgodbe v zgodbo sooča s potrošniško družbo in njenimi zahrbtnostmi; in prav tedaj, ko bi moral postati njena lutka, ko spozna temna zakulisja zvezdniškega življenja, se umakne v svoje normalno življenje, ki ga hoče deliti s svojimi prijatelji. Tretjo knjigo za to zbirko pa je napisal Mitja Vošnjak pod naslovom ..Častna pionirska, tako je bilo . . Avtor, ki je bil leta 1943 prvi urednik Slovenskega pionirja in je sedaj predsednik Kurirčkovega festivala v Mariboru, je v 32 zgodbah obudil spomine na številne pogumne medvojne akcije pionirjev na različnih koncih naše domovine, v mestih, na vasi, v gozdovih. Njegovo pisanje vabi s preprostim, nezapletenim stilom, predvsem pa z razgibanim fabuliranjem. Iz knjige diha občudovanje do najmlajših, ki so dejavno posegli v boj proti okupatorju. Preostane nam še pet Kurirčkovih zgodovinskih slikanic. Miha Matejev ..Desantu na Drvar" opisal zgodbo o ponesrečenem napadu nemških padalcev na maršala Tita, ki jo je ilustriral Marjan Amalietti. Ive Šubic je v slikanici ..Tiskarna Urška" popisal delovanje te partizanske tiskarne in seveda slikanico tudi sam narisal. France Filipič je prispeval v to zbirko življenjsko zgodbo Slave Klavore, Anton Ingolič pa je v slikanici ..Stavka" popisal potek ene največjih predvojnih stavk pri nas, medtem ko je ilustracije prispeval Aco Mavec. In končno je Janez Kajzer napisal še zgodbo o prvem pristopu na vrh Triglava pred '200 leti pod naslovom „Štirje srčni možje", medtem ko je ilustracije za to slikanico prispeval Matjaž Schmidt. D. Ž. Prebrali smo za vas Postumno delo Matevža Hace ta ..Nepozabno leto 1942“ v celoti odraža pisatelja takšnega, kakršnega smo vajeni iz njegovih številnih prejšnjih del. Od tematike, ki je navezana in vsajena v njegove rodne kraje in ljudi do stila, ki je kljub svoji ljudski pripovednosti vseeno sočen in svojski prav Hacetu. Vendar pa se tej pisateljevi zadnji knjigi tudi do neke mere pozna, da je smrt onemogočila piscu, da bi svoje pisanje ali vojno kroniko Loške in Cerkniške doline za leto 1942 izpilil in dokončno redigiral. Iz besedila je namreč moč videti, da bi skrbnejša redakcija teksta prečrtala celo vrsto ponavljanj, zlasti n tštevanj nekdanjih zgodovinskih dogodkov, ki jih avtor polaga na jezik tvojim junakom—Notranj-cem. Res je škoda, da so ta ponavljanja ostala, sicer bi delo zagotovo še pridobilo na svoji književni vrednosti. Sicer pa je ,,Nepozabno leto 1942“ v nekem smislu kronika in avtobiografija Matevža Haceta za to, dokaj težko, a odločilno vojno leto na Slovenskem. V njem popisuje razpoloženje, dogodke in dejanja v tem letu, ko so italijanski okupatorji čepeli po utrjenih mestih, požigali vasi, bombardirali neskončne snežniške gozdove in ko se je kljub terorju na tem območju razmahnilo partizansko gibanje s terenci, ilegalci, brigadami in odredi, na drugi strani pa nam dokaj slikovito in objektivno riše tudi nastajanje vaških straž, oziroma bele garde, ki se je začela organizirati v tem času pod vodstvom krajevne duhovščine in po smernicah iz Ljubljane. z Vendar pa sta v tej knjigi pohovno ves čar1 in lepota Hacetove zares plemenite ljudske pripovedi, povezSTie z objektivnostjo in izredno iskrenostjo v risanju ljudi in njihovih dejanj, pred nami je zopet Notranjska v vsej svoji zgodovinski preteklosti in sedanjosti, v nepozabnem letu 1942, ki ga je Hace ob koncu knjige sam najbolje takole označil: „Tako je minilo leto dvainštirideseto, leto, ko so gorele slovenske vasi, leto, ko so italijanski fašistični barbari ropali po Notranjskem in Dolenjskem. Leto, ko je jokalo na tisoče žena in otrok ob pogledu na goreče domove. Leto obupa, strahot. Leto, ki ga ne bodo pozabili ljudje, tisti ljudje, ki so vse to videli in doživeli. Narod, slovenski narod je trpel in vztrajal. Doma, v taboriščih in gozdovih. Vztrajal je tako, kakor so vztrajali okrožni sekretar Fric, od red ni komisar Matija, brigad ni komisar Tone Pogačnik in znani kurirji Jože, Tine, Polde, France in Tončkov Tine, ki je imel čez vse primorske kurirje vso svojo kurirsko oblast. Oni starodavni velikonočni zvon v Starem trgu pri svetem Juriju je oznanjal notranjskim ljudem, da prihaja svoboda s hitrimi koraki. Prinašali so jo ljudje, ki niso hoteli biti hlapci. Ja, niso hoteli biti hlapci tujcem. Zavedali so se, da so ljudje, Slovenci, ki so že 1300 let na zemlji, kamor so prišli iz daljnih ruskih dežel. Potrpežljivi, vztrajni, delavni, močni in neuničljivi. Tako je minilo nepozabno leto 1942 na Notranjskem in po vsej slovenski deželi . . .“ ,,Nepozabno leto 1942,“ je izdala založba Borec iz Ljubljane v opremi Nadje Furlan. 7 Zimske igre Elektromehanike V Gozd Martuljku so v soboto, 19. januarja spet imeli glavno besedo smučarji Elektromehanike na svojih vsakoletnih zimskošportnih igrah. Tudi letos so se igre odlikovale po številni udeležbi. Za tekmovanje v veleslalomu in smuških tekih se je skupno prijavilo 637 smučark in smučarjev, seveda pa se jih je tekmovanja dejansko udeležilo manj, skupno 532. Kljub toliko nižjemu številu udeležencev so bile tudi to pot tekme velikega formata, ki so bile sicer dobro organizirane, le odvijale so se nekako počasi. Organizacijo tekmovanja je izvedlo članstvo SK Triglav iz Kranja, prav tako tudi sojenje. Mimo lahko rečemo, da je komisija za ^port in rekreacijo to prireditev dobro pripravila. Medtem ko sta bili obe veleslalomski progi zelo dobro pripravljeni tega žal ne moremo reči za tekaško. V veleslalomu so se pomerili gb 9., v smuških tekih pa ob 12., medtem ko je bila razglasitev rezultatov v hotelu „Špik" t* 16.30, ko so najboljšim v posameznem razredu podelili kolajne, najboljšim v kombinaciji, ki je štela letos prvič pokale, za najhitrejše na progah pa prehodne pokale. Najboljše čase so desegli: v veleslalomu na krajši progi Barbara Prešern (Otočel, na daljši Zdene Pave (M. N.), na 3 km dolgi tekaški progi Mira Krampi (DSSS) in na 5 km dolgi Srečo Bešter (Vzdrževanje). Tekmovanje smučarjev Elektromehanike sta spremljala tudi Anton Božovi čar, predsednik sindikalne konference Elektromehanike in Jaka Vehovec, predstavnik kolektivnega poslovodnega organa, ki je pa tudi tekmoval v veleslalomu. Na kratko lahko rečemo, da so letošnje zimskošportne igre Elektromehanike v Gozd Martuljku lepo uspele, za kar pa so imele del zaslug tudi ugodne snežne razmere. REZULTATI: VELESLALOM Ženski C razred: 1. Bertoncelj (TSD) 41,94, 2. Keše (DSSS) 42,65. 3. Mozetič 46,85, 4. Solar (obe Prod.) 47,88, 5. Deželak 49,00, 6. Šparovec (obe TEA), 7. Pangerc (Mehanizmi), 8. Lazar (CEO);'prijavljenih 10,1 diskvalificirana. Ženski B razred: 1. Krampi (DSSS) 42,16, 2. Oman (ATC) 45,13, 3. Žagar (Vega) 46,42, 4. Dolinšek (Prod.) 50,27, 5. Čampa (Otoče) 50,62, 6. Erzetič (DSSS), 7. Bohinc (Mehanizmi), 8. Čemeč (TEA), 9. Zevnik (ATC), 10. Svetina (TEL), 11. Klemenčič (Vega); prijavljenih 16, nastopilo 12, diskvalificirana 1. Ženski A razred: 1. Prešeren (Otoče) 33,48, 2. Logonder (DSSS) 40,14, 3. Potočnik (TEA) 41,53, 4. Težak (Prod.) 41,81, 5. Jevševar (DSSS) 41,93, 6. Fon (ATC), 7. Vister (TEL), 8. Cvet (Prod.), 9. Matjašič (Otoče), 10. Milatovič, 11. Srebrnjak (obe ATC), 12. Lamut (Prod.), 13. Gros ((ERO), 14. Humar (MSO), 15. Demšar (Otoče), 16. Ovsenek (Mehanizmi), 17. Ponikvar (Vega), 18. Avbelj (CEO), 19. Grah (Vega), 20. Ribič (MSO), 21. Vojvoda (DSSS), 22. Lekič (MSO), 23. Verbek (Vega), 24. Teran (Mehanizmi); prijavljenih 32, nastopilo 26, odstopila 1. Moški F razred: 1. Tomažič (Prod.) 34,80, 2. Benedik (TEL) 36,29, 3. Peharc (ATC), 36,47, 4. Faganel (Otoče) 36,56, 5. Omahen (TEA) 37,27, 6. Dermota (ATC), 7. Keše (ERO), 8. Križaj (TEA), 9. Pintar (ERO), 10. Juvančič (CEO), 11. Grohar (ERO), 12. Hafner (Mehanizmi), 13. Brezar (TSD), 14. Druškovič (TEA), 15. Rakar (Števci), 16. Bajželj (ATC), 17. Rupar (Orod.), 18. Bevc (Vzdrž.), 19. Mihalič (Vega), 20. Vidic (M.N.), 21. Šorli (Prod.), 22. Renko (TEA), 23. Volčič (ATC), 24. Prebil (MSO), 25. Vehovec (DSSS), 26. Penko (TEA); prijavljenih 34, nastopilo 27, odstopil 1. Moški E razred: 1. Čelik (DSSS) 34,93, 2. Krampi (Vzdrž.) 35,11. 3. Škorjanc (MSO) 35,74, 4. Pavlin (TEA) 35,89, 5. Stritih (Števci) 36,09, 6. Hrovat, 7. Delalut (oba ATC), 8. Čebulj (TEL), 9. Koblar (Orod.), 10. Urh (Števci), 11. Brezovnik (MSO), 12. Pogačnik (M.N.), 13. Govekar (Orod.), 14. Zalar (CEO), 15 Božič (Števci), 16. Frantar (TEA), 17. Kepic (MSO), 18. Balažič (Stikala), 19. Gričar (Vzdrž.), 20. M. Delalut (ATC); prijavljenih 29, nastopilo 20. Moški D razred: 1. Nunar (ATC) 33,79 2. Vidic (Otoče) 35,13, 3. Pikec (Števci) 35,67, 4. Vukelj (Mehanizmi) 35,79, 5. Žakelj (CEO), 36,01,6. Završnik (MSO), 7. Dagarin (TSD), 8. Gabron (RTC), 9. Zupan (ERO), 10. Bernard (Otoče), 11. Tomše (ATC) 12. Ponikvar (TEL), 13. Pavlin (CEO), 14. Gorjup (TSD), 15. Bergant (Rač.), 16. Kodrič (Vega), 17. Kunc, 18. Talar (oba Otoče), 19. Ambrožič (ATC), 20. Pogačnik (Mehanizmi), 21. Škulj, 22. Bergant (oba Prod.), 23. Puc (ERO), 24. Aberšek (M. N.) 25. Robida (ATC), 26. Žerovnik, 27, Pičulin (oba Števci), 28. Kert (TEA), 29. Bizjak (ATC); prijavljenih 46, nastopilo 29. Moški C razred: 1. Logonder (DSSS), 41,49, 2. Nadišar (ATC) 41,79, 3. Ribič (MSO) 44,89, 4. Grešak (Vega) 45,74, 5. Drinovec 45,86, 6. Starc (oba ATC), 7. Peternel (DSSS), 8. Sušnik (ATC), 9. Jelenc (TSD), 10. Furlan (Vzdrž.), 11. Udovč (ERO), 12. Mohorčič (Števci), 13. Podvrat-nik (MSO), 14. Lebar, 15. Demšar (oba ATCJ, 16. Planker, 17. Tomac (oba Vega), 18. Žmdar (M.N.), 19. Blagotinšek (ATC), 20. Zvone Pogačnik (Otoče), 21. Meglič (Vzdrž.), 22. Udir (TEL), 23. Vidic (Števci), 24. Gale (Vzdrž.), 25. Godnič (M.N.), 26. Vojvoda (DSSS), 27. Kemperle (Otoče), 28. Šenk (DSSS), 29. Kuessel (ATC), 30. Žbogar (Nab.), 31. Kramar (Stikala), 32. Cimperman (ATC), 33. Pohar (TEL), 34. Pirc, 35. Bocelj (oba ERO), 36. Frelih (CEO), 37. Veskovič (Otoče), 38. Kožar (DSSS), 39. Klemenčič (Orod.), 40. Rakovec (Števci), 41. Draksler (ATČ), 42. Plevnik (TEA), 43. Rozman (Mehanizmi), 44. Petek (Nab.); prijavljenih 86, nastopilo 58, diskvalificiranih 9, odstopilo 5. Moški 8 razred: 1. Pavec (M.N.) 41,53, 2. Kalan (Vzdrž.) 41,85, 3, Parte (Prod.) 42,90, 4. Krničar (TEL) 44,57, S.Gašperlin (Otoče) 44,86, 6. Zakrajšek (MSO), 7. Jurejevčič (Vzdrž.), 8. Gradišar (M.N.), 9. Šparovec (Orod.), 10. Gregorič (TEL), 11. ^ČASOPISNE NOVICE ^ S skoraj enomesečno zamudo je beograjski časopis društva inženirjev in tehnikov - IT novine objavil podatke o lanskih podeljenih nagradah dr. Vratislava Bedjaniča, nekdanjega ustanovitelja tovarne TELA — sedaj delovne organizacije Avtomatike. Težko je prezreti že napako v naslovu članka, ki je prekrstila našega znanega znanstvenika in hkrati utemeljitelja elektrotehnike pri nas v Vatroslava Bedžaniča. Bralec Nedeljskega dnevnika Bojan Prosenc je objavil obširen prispevek v rubriki ..Pritožno knjigo, prosim", v katerem obravnava razvoj stereofonskih naprav v svetu in vabi vse proizvajalce te panoge v državi, posebej tudi Iskro, naj odgovori kdaj bodo pričelislediti sodobnim razvojnim tokovom v tej panogi. Ljubljanski Gospodarski vestnik se je lotil nadaljevanke s temo, kaj načrtujejo slovenske občine v letošnjem letu, kakšna bosta izvoz in uvoz, kako se bo gibala stopnja zaposlenosti in kakšna bo produktivnost. Podatki iz občine Murska Sobota kažejo, da nameravajo tamkaj zmanjšati razkorak razvoja med občinami. Od najpomembnejših investicij v letošnjem letu bo gotovo na prvem mestu nova Iskrina tovarna električnih orodij, v katero bo v prvi stopnji vloženo 500 milijonov dinarjev, zaposlitev pa bo dobilo blizu 300 delavcev. Mariborski Večer je objavil oceno lanskoletnih proizvodnih dosežkov v Iskri in navedel da ima naša SOZD namero izvoziti v letošnjem letu izdelkov v vrednosti 145 milijonov dolarjev. Član poslovodnega kolegija SOZD Iskre Edi Delopst v Ljubljanskem Dnevniku: ,.Vsekakor bo leto 1980 za jugoslovansko gospodarstvo težko leto, še posebej zato, ker je zadnje leto srednjeročnega obdobja in bomo skušali v kar največji meri izpolniti zastavljene srednjeročne cilje. Zaradi velike konkurence na tujih tržiščih lahko v tujini uspejo res le proizvajalci kakovostnih izdelkov, zato bo v letu 1980 eden naših osnovnih ciljev prenos rezultatov raziš kovalno-razvojnih dejavnosti v prakso, s čimer bomo uresničevali tudi načelo, da bo temeljil nadaljnji razvoj SOZD Iskra predvsem na lastnih inovacijah. Žalostno dejstvo je, da se v Jugoslaviji trenutno bolj izplača uvažati kot izvažati saj za izvoz ni prave stimulacije. Neskladja v naši zunanjetrgovinski bilanci bomo morali na nek način zmanjšati. In še nekaj je važno: paziti moramo, kaj izvažamo in kaj uvažamo. Ne sme se namreč dogajati, da nekatere izdelke hkrati izvažamo, enake proizvode tudi uvažamo, saj s tem globalno gledano nismo dosegli ničesar." Spretne posredne reklame za prodajo televizorjev se je lotil Dragomir Miljkovič, predsednik poslovodnega kolegijskega odbora El Niš, z izjavo novinarju Tanjuga, v kateri podrobneje razlaga, da sedanjih cen televizorjev ne diktira proizvajalec, pač pa, da nastajajo v pogojih, ki se razlikujejo od tistih na svetovnem tržišču. Tehnologija proizvodnje televizorjev je v El Niš na ravni največjih svetovnih proizvajalcev, vzrok za visoke cene televizorjev pa so prevelike obremenitve in uvrstitev med luksuzno blago. To obširno vest Tanjuga je objavilo skoraj vse jugoslovansko časopisje. ..Kompozicija vsakih pet minut” je naslov članka, ki ga je objavil zagrebški Večernji list. V njem obravnava avtomatizacijo železniške proge Ljubljana—Zidani most, v katero je vgrajenih samo 15 % uvoženih sestavnih delov. Vse naprave pri avtomatizaciji so montirala domača podjetja in sicer Iskra, Pap in Energoinvest. Propustna moč proge pa je sedaj večja za 22-krat. Član ZIS in zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar se je pogovarjal z novinarji beograjskega Privrednega pregleda. Iz članka so razvidni tudi lanskoletni podatki menjave blaga s tujino. Tako je jugoslovanski izvoz narasel lani nominalno za 14,5 % oz. na 6.491 milijonov dolarjev. Nominalno povečanje uvoza je bilo 28,8 % oz. se je povzpelo na 12.862 milijonov dolarjev. Deficit v menjavi blaga s tujino je znašal 6,4 milijarde dolarjev, oz. je bil za 8,5 % večji od predvidenega. S tem rezultatom zvezni sekretar Metod Rotar seveda ni zadovoljen in podrobneje prikazuje, katere panoge so zatajile pri izvozu. Za letošnje leto najavlja Metod Rotar izvozno ofenzivo. V njej vidi obvladovanje inflacije. Izvoz mora biti letos rentabil-nejši in kot prvi ukrep najavlja mnogo manjši uvoz blaga. Ljubljanski dopisnik beograjske Borbe Jovan Pjevič se je na široko razpisal o Iskri, oz. o njenem napredku v sedanjem težkem obdobju gospodarjenja. Že v uvodu je zapisal, da sloni razvoj tega velikega delovnega kolektiva na znanstveno-razvojnem delu, pri čemer se je delež tuje tehnologije zmanjšal na minimum. Samo v lanskem izvozu 120 milijonov dolarjev je znašala vrednost lastnih licenc in proizvodne kooperacije skoraj 50 % celotnega izvoza. zbral in uredil Marjan Kralj v---------------------------------------------------------------------------------y „Pet, štiri, tri, dva, ena.. . smuk!" Šarabon (ATC), 12. Jocif (RTC), 13. Vedlin (CEO), 14. Ule (ATC), 15. Špedlov (TEL), 16. Gartner (TEA), 17. Kajzer (Vzdrž.), 18. Knific (DSSS), 19. Smolič (Stikala), 20. Marjek (DSSS), 21. Faganel (Otoče), 22. Oražen (DSSS), 23. Kristan, 24. Nadižar (oba ATC), 25. Pogačnik (Otoče), 26. Poljšak (ERO), 27. Fister (Mehanizmi), 28. Mizerit (DSSS), 29. Nikšič (Rač.), 30. Mascen (DSSS), 31.. Lipošček (M.N., 32. Ločniškar (TEL), 33. Glavač (CEO), 34. Kavčič (Števci), 35. Zupanc (DSSS), 36. Suhadolnik (Prod.), 37. Pregrad (Rač.), 38. Babič (DSSS), 39. Kozina (TSD), 40. Radakovič (Vega), 41. Mubi (Orod.), 42. Stružnik (Prod.), 43. Ramovž (Stikala), 44. Mežnar, 45. Konc (oba Vzdrž.), 46. Lipušček (Orod.), 47. A. Zupan (DSSS), 48. Juhant (CEO), 49. Kopač (Rač.), 50. Vraničar (TSD), 51. Kuessel (ATC), 52. Falle (TSD), 53. Uršič (DSSS), 54. Mandeljc, 55. Ličer (oba Vega), 56. Rihtaršič (DSSS), 57. Mravinec (Števci), 58. Pintar (ATC), 59. Šubic (Mehanizmi); prijavljenih 123, nastopilo 78, diskvalificiranih 18, odstopilo 11. Moški A razred: 1. Švab (TEA) 43,41,2. Omerzel (Rač.) 43,58, 3. Kapus 43,76, 4. Terlikar 44,39, 5. Šolar (vsi Mehanizmi) 44,99, 5. Perko (TEA), 7. Čadež (M.N.), 8. Plešec (DSSS), 9. Strniša (TEA), 10. Bohinc, 11. Fister (oba Otoče), 12. Kržišnik (TEL), 13. Pipan, 14. Mohorčič (oba Rač.), 15. Logar (Števci), 16. Marn (Orod.), 17. Fon (TEL), 18. E. Logar (MSO), 19. Šmid (M.N.), 20. Bajželj (Orod.), 21. Potočnik (TEL), 22. D. Zupan (MSO), 23. Teran (Stikala), 24. Jurjevčič (Vega), 25. Poljane (ATC), 26. Bevc (TSD), 27. Erman (ATC), 28. Mrak, 29. Benedičič (oba Števci), 30. Valjavec (Stikala), 31. Almajer (Orod.), 32. Šlibar (Mehanizmi), 33. Trček (Prod.), 34. Janičijevič (Vega), 35. Gaberšček (Otoče), 36. Zevnik (Števci), 37. D. Benedičič (Orod.), 38. Sitar, 39. Zan (oba ERO), 40. Potisek (DSSS), 42. Hribar (TEA), 43. Jošt, 44. Jenko (oba ERO), 45. Mohorič (Vzdrž.), 46. Pestotnik (Orod.), 47. Teran (Mehanizmi), 48. Šturm (ERO), 49. J. Sušnik (Stikala), 50. Eršte (ERO), 51. Čarman (Števci), 52. Jelar (Stikala); prijavljenih 121, nastopilo 66, diskvalificiranih 5, odstopilo 8. TEKI Ženski B razred: 1. Krampi 16:46,13, 2. Hafner 19:43,40, 3. Erzetič (vse DSSS) 20:41,10, 4. Gardener (TEL) 21:32,85, 5. Sitar (Mehanizmi) 21:54,14, 6. Čampa, 7. Rozman (obe Otoče); prijavljenih 9, nastopilo 7. Ženski A razred: 1. Fister (Mehanizmi) 17:52,16, 2. Prešeren (Otoče) 18:16,58,3. Teran (Mehanizmi) 18:51,39, 4. Demšar ZAHVALA Potem ko smo se mnogo prezgodaj poslovil od našega dragega moža, očka, brata ir. svaka FRANCETA KUHARJA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem, prijateljem in znancem ter vsem organizacijam za izrečeno sožalje in izkazano pomoč v najtežjih trenutkih. S poklonjenim cvetjem in velikim obiskom na njegovi zadnji poti ste najlepše pokazali, da ste ga imeli radi in da ste ga spoštovali žalujoča žena Marija z Natašo in Boštjanom ter brat Ludvik in sestra Julka z družinama. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta JAROTA ŠUŠTERŠIČA se iskreno zahvaljujeva vsem orodjarjem TOZD Orodjarna za podarjeni venec, denarno pomoč in izraze sozaija ter vsem sodelavcem TOZD Števci in sindikalni konferenci Elektromehanike za podarjena venca žena Štefka in hčerka Zdenka. r v ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — V. d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar Novinar — komentator Mara Ovsenik — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc~ (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324—261,—Tisk: -Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. (Otoče) 19:59,08, 5. Tepina (Rač.) 20:16,79, 6. Logonder (DSSS), 7. Jelovčan (M.N.j, 8. Aljančič (Rač.); prijavljenih 9, nastopilo 8. Moški B razred: 1.) Baloh (TEL) 15:30,26, 2.) Pajk 16:37,94, 3.) Nunar (oba ATC) 18:05,79, 4.) Kert (TEA) 18:07,45, 5.) Zupan (Orod.) 18:42,79, 6.) Drinovec (DSSS), 7.) Dagarin, (TSD), 11.) Pogačnik (Mehanizmi), 12.) Golčman (Otoče), 13.) Čarman (TEA), 14.) Kapel (MSO), 15.) Benedik (TEL), 16.) Vukelj (Mehanizmi), 17.) S. Pogačnik (M.N.), 18.) Smolnikar (Vega), 19.) Hrovat, 20.) Križnar, 21.) Bajželj (vsi ATC); prijavljenih 59, nastopilo 21. Moški A razred: 1.) Bešter (Vzdrž.) 13:53,27, 2.) Jamnik 14:55,18, 3.) Zupan (oba Števci) 16:39,53, 4.) Gaberšček 16:42,17, Z. Pogačnik (oba Otoče),_6.) B. Zupan (DSSS), 3.) Zupan (oba Števci) 16:39,53, 4.) Gaberšček 16:42, 17, 5. Z. Pogačnik (oba Otoče), 6.) B. Zupan (DSSS, Dobrun (Vzdrž.), 12.) Pave (M.N.j, 13.) Kersnik, 14.) Albinini (oba Otoče), 15.) Obid (Mehanizmi), 19.) Zupan (DSSS), 10.) Čebulj (ATC), 21.) Vojvoda (DSSS), 22.) Strniša, 23.) Gartner (oba TEA), 24.) Vrbole (MSO), 25.) Faganel, (Otoče), 26.) Mežnar (Vzdrž.), 27.) Nikolič (Rač.), 28.) Hkavc (TSD), 20.) Rozman (Mehanizmi), 30.) Veskovič (Otoče), 31.) Mrak (Števci), 32.) Šeruga (ATC), 33.) Peterman (TEL), 29.) Rozman (Mehanizmi), 30.) Veskovič (Otoče), 31.) Mrak (Števci), 32.) Šeruga (ATC), 33.) Peterman (TEL), B. Fister (Mehanizmi), 39.) Ločniškar (TEL), 40.) Drinovec (ATC), 41.) Grošelj (TSD), 42.) Jensterle (Otoče), 43.) Hribar (TEA), 44.) Kalan (Števci), 45.) Lotrič, 46.) Šlibar (oba Mehanizmi), 47.) Žbogar (ATC), 48.) Bevc (TSD), 49.) Klemenčič.(CEO), 50.) Hvala (Orod.), 51.) Likozar (Števci), 52.) Tomazin (MŠO), 53.) Pucman (Mehanizmi, 54. Žnidar (M.N.), 55.) Jelovčan (DSSS), 56.) K. Rozman (Števci), 57.) Peternel (DSSS), 58.) M. Golčman (Otoče), 59.) Tomac (Vega), 60.). Knific, 61.) Sladič (oba DSSS), 62.) Šubic (Mehanizmi), 63.) Ule (ATC), 64.) Oražem (DSSS), 65.) Umbreht (Števci), 66.) Končnik (TEL); prijavljenih 85, nastopilo 66. Ekipno TOZD: 1.) DSSS 947,3, 2.) Instrumenti Otoče 844,5, 3.) ATC 832,2, 4. Mehanizmi 707,9, ....... ........................ - ■■ /r ■ Številna je bila udeležba smučark. MARATON V CERKLJAH BO 27. JANUARJA Prvi cerkljanski smučarski maraton bo 27. januarja s startom ob 9. uri v neposredni bližini Zadružnega doma v Cerkljah. Športno društvo Krvavec Cerklje vabi vse ljubitelje smučarskega teka in rekreacije na prvi cerkljanski maraton, ki bo na pretežno ravninski progi. Tekaška proga bo dolga 20 km in je speljana mimo lepih senožeti do Zaloga in Glinj, kjer progra obrne nazaj proti severu — proti Šmartnemu do Po-ženika, mimo spominskih obeležij iz NOB do Pšate in vasi Grad, kjer se proga zopet obrne nazaj proti Dvorjam in mimo spomenika Davorina Jenka do cilja, ki je v neposredni bližini starta. Ob progi bodo postavili tudi okrepčevalnice. Pismeno se lahko prijavite na naslov Športno društvo Krvavec Cerklje krajevni urad Cerklje — s pripisom za cerkljanski maraton 80, lahko pa se prijavite tudi po telefonu na številko 42-001. Organizator bo sprejemal prijave tudi še v nedeljo do 8.30 kjer bodo lahko udeleženci dvignili štartne številke in poravnali Startnino, ki je za pionirje, ki bodo tekli na 5 km 20 dinarjev, za ostale udeležence, ki bodo tekli na 20 km dolgi progi pa je 60 dinarjev. Vsak udeleženec prvega cerkljanskega maratona bo prejel spominsko značko in knjižico Cerklje na Gorenjskem z okolico, ki jo je izdalo Turistično društvo Cerklje. Kot so nam povedali v Cerkljah, pričakujejo okrog 300 marantoncev iz vse Slovenije. Janez Kuhar V tekih vedno več tekmovalcev. 5.) TEA 704,8, 6.) TEL 7.) MSO, 8.1 Števci, 9.) Prodaja, 10.) Orodjarna, H' Vzdrževanje, 12.) TSD, 13.) Merilne napi* ve, 14.) ERO, 15.) CEO, 16.) Vega, 17.1 Računalniki, 18.) Stikala, 19.) RTC, 20.I Nabava Kombinacija ženske: 1.) Krampi (DSSS) 200, 2.) Prešeren (Otoče) 188,9, 3.) Logonder 123,3, 4.) Erzetič (obe DSSS), 120,5.1 Demšar 114,3, 6.) Čampa (obe Otoče), 7.I Teran (Mehanizmi). Kombinacija - moški: 1.) Nunar (ATC) 188,6, 2.) Pavec (M.N.), 182,5, 3. Šparovec (Orod.) 178,7, 4.) Terlikar (Mehanizmi) 167,9, 5.) Z. Pogačnik (Otoče) 159, 6.) Strniša (TEA), 7.) Vidic (Otoče), 8.) Star« (ATC), 9.) Gartner (TEA), 10.) Dagarin (TSD), 11.) Gaberček, 12.) Faganel (oba Otoče), 13.) Drinovec (ATC), 14.) Benedik (TEL), 15.) Vojvoda (DSSS), 16.) Nikšič (Rač.), 17.) Vukelj (Mehanizmi), 18.) Mrak (Števci), 19.) Kožar, 20.) Mascen, (oba DSSS), 21.) Hribar (TEA), 22.) Ločniškar (TEL), 23.) Veskovič (Otoče), 24.) Bevc (TSD), 25.) Žnidar (M.N.), 26.) Kert (TEA)t27.) Ule (ATC), 28.) Knific (DSSS). 29.) Šlibar (Mehanizmi), 30.) Oražem (DSSS), 31.) Božič (Števci), 32. Delalut, 33.) Bajželj (oba ATC). j. C. OBISK SEJMA V LEIPZIGU Tudi letos bo Iskra Invest Servis v sodelovanju z ljubljansko poslovalnico Generalturista organiziral charterski polet v Leipzig na mednarodni spomladanski sejem. Odhod bo 11. marca zjutraj, povratek pa 13. marca zvečer... Cena potovanja je 5.900 din. Podroben program bo objavljen v naslednji številki glasila Iskra. Informacije in prijave: ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ilirska 27, Ljubljana (Tel. 325-587) Spomladansko smučanje na Marmoladi Kot že vrsto let nazaj, smo tudi letos pripravili že tradicionalno spomladansko smučanje na najvišjem smučišču Dolomitov — MARMOLADI. MARMOLADA s svojimi 3342 m višine in najdaljšo smučarsko progo — cca 12 km — vseh težavnostnih stopenj, privablja vedno znova vse ljubitelje lepe zimske narave in smučanja. Za naše goste imamo vedno sobe v istem hotelu, ki je najboljši v vsej dolini in stoji tik ob gondolski postaji. Hotel nudi sproščeno udobje, ima vse sobe s tušem in WC ter dobro hrano. Ker vedno več smučarjev želi potovati z lastnim avtomobilom, smo pripravili obe možnosti. Vendar bomo organizrali avtobus le v primeru, če bo dovolj prijavljenih potnikov. LASTEN PREVOZ: 21. 3. — 27. 3. 1980 din 5.050. — za osebo 27. 4. — 02. 5. 1980 din 4.980,— za osebo $ CENA VKLJUČUJE: — 6. oz. 5 polpenzionov (Z, V) pričetek z večerjo, zaključek z zajtrkom — smučarska karta (potrebna je ena fotografija) — smučarski učitelj v slovenskem jeziku, 2 uri na dan — prisotnost predstavnika Generalturista DOPLAČILO ZA AVTOBUS: Din 950,- Avtobus bo odšel iz Ljubljane in prek Sežane. Odhod avtobusa bo ob 15.00 uri s Trga revolucije in povratek iz Marmelade tudi ob 15.00 uri. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo din 1.500,— po osebi, ostanek pa do 15. 5. 80 za prvi in do 21.4.80 za drugi termin. PRIJAVE: Iskra Invest Servis, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, telefon: 325-587 V primeru spremembe deviznega tečaja ali cene goriva (za avtobusni prevoz) si pridržujemo pravico spremeniti ceno aranžman. .V