_   30   -
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Naprava snega.
Al je tudi vredno premišljevati to vsakdanjo prikazen v naravi? O nadpisu tega premišljevanja bode zna-biti marsikdo mojih bravcev to mislil. Al moj namen je oberniti njih pazljivost na ta čudež in jim v napravi enega pokazati razgled , ki je mikaven za vaacega miselnega človeka.
Sneg obstoji iz vodenih delov, ki so zmerznili v zraka. Zmerznjena voda je led, in sneg se tedaj od ledu ne razloči v uičesa, kakor v tem, da voda ledu zmerzne v svoji navadni gostoati — voda snega pa le takrat, ko se nje delci razdele ali spremene v puh. Po mnogih skušnjah se je našlo, da sneg je štiri in dvajsetkrat tanjši ali redkejši od vode, in da sneg, ki je še le padel, deset do dvanajstkrat več prostora povzame, ko njegova voda, ko se raztopi. To bi ne moglo nikakor biti, ako bi sneg silno raztegnjena voda ne bil. — Vendar pa je sneg še nekaj več ko zgol voda, zakaj naprava njegovih delcov in njegove lastnosti se ne zlagajo popolnoma ne z vodo ne z ledom. In v tem obziru je sneg res čudna reč. Ko v višavi zbrani puhi zmerzujejo, se jim pridruži nekaka solitarjeva kislina (gnjilec s kislicom), ki v zraku plava, in zadobi podobo majhne šesterovoglate sulice ali kopke. Med tem ko se zbira mnogo tacih majhnih sulic vkup, postanejo vodni delci, ki se med njimi znajdejo, terdi in se vle-denijo (kristalizirajo). To napravi šesterovoglate snežinke ali majhne zmerznjene obročke, ki obstoje iz ravnih iglic, kterih se spodaj na obeh straneh krajše sulice primejo; toda njih podobo spremeni mnogokrat veter, ki piše na nje.
Kako čudno bi se nam zdelo vpodobljenje snega, ko bi ga ne vidili vsako leto! Al bomo pa zato , ker se prigode nekteri čudeži večkrat, manj marali za-nje? Nikar, premišlujmo jih še skerbnejše, in občudujmo mogočnost božjo, ki ima vsaki letni čas tako neskončno obilo pomočkov, s kterimi pospešujejo korist in radost ljudi. Kdo sme po pravici tožiti, da zima je brez mno-goverstnih veselic? Al ni prečudno viditi, kako nareja narava celo snežinke po nar natanjčniši razmeri, kako neskončno je število snežink, ki padajo z neba, in v koliko podob se voda pod stvarljivo roko božjo  spreme-
nja. Sedaj se vpodobi v točo, sedaj se sterdi v led, sedaj se spremeni v slano, sedaj v snežinke brez števila. Vse te spremembe so namenjene za potrebe zemlje, v prid vsim stvarem.