Brniško letališče se vedno bolj uveljavlja v domačem in tujem potniškem in tovornem letalskem prometu.Samo lani je letališče Brnik sprejelo 545.000 domačih in tujih potnikov in kar 5400 ton blaga, (jk) — Foto: A. Zalar Leto XXX. - Številka 39 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 20. 5. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Dan mladosti na Pristavi JESENICE - Komite občinske konference ZKS Jesenice in občinska konferenca ZSMS Jesenice organizirata zaključno prireditev dneva mladosti ter proslavo 40-letnice ustanovnega kongresa KPS, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije in 85-letnice njegovega rojstva. Na proslavi bo slavnostni govornik predvojni komunist Vencelj Per-ko, v kulturnem programu pa bodo sodelovali združeni pevski zbori, recitatorji in pihalni orkester jeseniške železarne. Organizatorji pričakujejo 10.000 udeležencev. Avtobusi in osebni avtomobili bodo vozili po cesti od Koroške Bele proti Pristavi. Promet za osebne avtomobile bo do 8. ure, po tej uri pa bi na Pristavo peljali številni avtobusi. D. S. Bohinjska Bela — Poleg številnih proslav, prireditev in akcij so vojaki v vojašnici Andreja Žvana-Borisa pripravili tudi razstavo ob letošnjih jubilejih partije in Tita — Foto: D. Sedaj Spomenik Andreju Žvanu-Borisu Bohinjska Bela - V vojašnici, ki se imenuje po gorjanskem partizanu Andreju Žvanu-Borisu, so se z vso skrbjo in prizadevnostjo vključili V praznovanje letošnjih pomembnih jubilejev partije in Tita. Vojašnica, ki se že nekaj let vključuje v družbeno in politično življenje kraja in občine, ki sledi uresničevanju ustavnih in zakonskih določil in podružb-lja svojo vlogo, je pripravila razstavo o Titu, sodelovala pri vseh večjih praznovanjih v občini in sklenila, da letos postavijo tudi doprsni kip Andreju Zvanu. Španski sindikalisti v Radovljici Radovljica — Tričlanska delegacija zveze delavskih sindikatov Španije pod vodstvom generalnega sekretarja Jose Maria Zufiaura, ki je bila na obisku v Sloveniji, se je v torek, 17. maja, mudila tudi v radovljiški občini. S člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta Radovljica se je pogovarjala o sindikalni organiziranosti, posebno zanimanje pa so gostje pokazali za probleme zaposlovanja, osebnih dohodkov, socialne zaščite in pravic naših delavcev v združenem delu. JR Vojaki vojašnice so prisotni v vseh šolah občine, kjer so med drugim prikazovali tudi film o Titu, vključili so se v letošnje občinske proslave in proslave v krajevnih skupnostih. V okviru dela odbora, ki skrbi za proslave, se seznanjajo s prireditvami in so vedno pripravljeni prispevati svoj delež. Že februarja so se domenili z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, z delovnimi organizacijami in drugimi za sodelovanje tako na športnem in na ostalih področjih. Z mladino sodelujejo pri športu, z ostalimi občani in delovnimi ljudmi pa pri manifestacijah, akcijah, pri kvizih, kulturnih prireditvah, pohodih. Posebno maja so se prireditve kar vrstile, pripravljajo pa se še na 25. maj in na številne prireditve ob tem prazniku. Njihova skrb pa je, da še letos postavijo doprsni kip partizanu, po katerem se imenuje njihova vojašnica. Ko so imenovali iniciativni odbor za postavitev spomenika, so idejo podprle vse družbenopolitične organizacije občine ter krajevna skupnost. Takoj so se odzvale delovne organizacije, posebno jeseniška železarna, idejo za doprsni kip in izdelavo samega spomenika pa je prispeval akademeski kipar Jaka Torkar. Načrti so delo arhitekta Milana Jerala z Bleda, vojaki pa so še ure- 6. stran: Praznik čuvarjev našega modrega neba dili prostor v vojašnici, kjer bo doprsni kip stal. Slovesno ga bodo odkrili 12. julija in se bodo tako dostojno oddolžili spominu borca, po katerem se vojašnica imenuje. D. S. Almira alpska modna industrija Vljudno vas vabimo na pomladanski nakup modnih pletenin v preurejeno trgovino v starem delu Radovljice, Linhartov trg 3. cilmuci Povsod množično in veselo Praznovanje meseca mladosti se je v vseh gorenjskih občinah začelo že aprila. Učenci osnovnih in srednjih šol, mladinci v TOZD in krajevnih skupnostih, otroci v vrtcih, taborniki, brigadirji in člani pohodnih enot pripravljajo in izvajajo športna tekmovanja, kvize, proslave, pohode in razstave. Povsod, kjer živijo in delajo mladi, je praznično, povsod praznujejo mesec mladosti in proslavljajo Titove jubileje in jubilej naše partije. Osrednje prireditve ob mesecu mladosti pa bodo v prihodnjih dneh. Na Jesenicah pripravljata občinska konferenca ZSMS in Komite OK ZKS proslavo ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, 40-obletnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in 85-Ietnici njegovega rojstva ter sklepno prireditev dneva mladosti. Prireditev bo jutri, 21. maja, ob 11. uri na Pristavi v Javorniških rovtah. V kulturnem programu bodo sodelovali združeni pevski zbori, recitatorji in pihalni orkester Železarne Jesenice. V Kranju bodo večje prireditve danes, jutri in v nedeljo. V teh dneh bo namreč potekalo srečanje mladih iz krajevnih skupnosti iz vse občine. Mladi se bodo pomerili v raznih športnih panogah — te prireditve bodo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju in na Kokrici. V domu JLA in v mladinskem klubu pa bodo kulturne prireditve, na katerih bodo nastopili mladi recitatorji, pesniki in drugi mladi kulturniki, pripravili pa bodo tudi kviz o Titu. Osrednja prireditev pa bo v torek, 24. maja, ob 11. uri na Titovem trgu v Kranju. Proslavo pripravljata skupaj občinska konferenca mladine in izobraževalna skupnost. Nastopili bodo pevski zbori osnovnih šol iz Kranja, folklorna skupina OŠ Preddvor, recitatorji iz osnovnih šol in delovnih organizacij in kranjska pihalna godba. Slavnostni govornik bo predsednik sveta OO ZSMS iz Save Edo Gruden. Na proslavi bo 100 mladih prostovoljcev partizanskih enot teritorialne obrambe dalo svečano zaobljubo. Občinska konferenca ZSMS ob tem obvešča občane, da v torek dopoldne ne bo mogoče parkirati avtomobilov v starem delu Kranja. Tudi v radovljiški občini prireditve ob mesecu mladosti potekajo že dalj časa. Osrednja in sklepna proslava pa bo v soboto. Najprej bo ob 16. uri na osnovni šoli Lesce kviz tekmovanje Življenje in delo tovariša Tita, ob 19. uri pa bo prav tako v šoli Lesce osrednja občinska proslava v počastitev dneva mladosti, Titovih jubilejev in jubileja naše partije. Na proslavi bodo tudi razglasili rezultate športnih tekmovanj, ki so potekala ob mesecu mladosti in podelili priznanja. Podelili bodo tudi priznanja za uspešno končano mladinsko politično šolo. Škofjeloški mladinci in mladinci iz obeh dolin so pripravili izredno bogat program praznovanj. Danes zvečer pripravljajo tek po ulicah Škofje Loke, jutri pa bo med številnimi, najbolj množična prireditev pohod na Ožbolt, ki se ga bo udeležilo več tisoč občanov in mladine. Pohod pripravljajo poleg ZSMS, tudi ZZB NOV in ZRVS. Osrednje prireditve pa bodo na predvečer dneva mladosti, v torek, 24. maja. Pripravili jo bodo taborniki, ki pripravljajo proslavo z naslovom Pozdrav Titu, po vseh vrhovih bodo zagoreli kresovi, v vrtcih bodo prikazovali filme o Titu, zvečer pa bo na Mestnem trgu v Škofji Loki proslava in večer slovenskih podoknic. V Tržiču bo danes zvečer finale kviza 40 let KPS, 85 let tovariša Tita in 40 let njegovega prihoda na čelo partije. Jutri ob 20. uri pa bo v Tržiču že tradicionalna povorka z baklami in ognjemet. S tem bodo tudi sklenili praznovanje meseca mladosti, ki so ga prav tako kot v drugih občinah, proslavili s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami. L. Bogataj Opravičilo Bralcem se opravičujemo zaradi zamude pri izidu torkove številke Glasa. V tridesetih letih izhajanja časopisa je bilo to drugič, ko nam je »višja sila« ponagajala, da naročniki in v kioskih niso pravočasno dobili Glasa. Do zamude je prišlo zaradi večje okvare na rotacijskem stroju v Združenem podjetju Ljudska pravica v Ljubljani, na katerem tiskamo časopis. Glas je bil tako natisnjen s 14-urno zamudo in so ga pismonoše lahko prinesli naročnikom šele v sredo namesto v torek, medtem ko je bil v kioskih časopis že v torek popoldne. Prosimo za opravičilo. C P Glas Kranj IHH V MEDNAR0DNi SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE jjUEl od 30. maja do 5. junija Naročnik: Pomembno ženevsko srečanje V okviru Tedna Iskre je bila v torek v Iskri na Laborah slavnostna seja konference osnovnih organizacij ZSMS Elektromehanike. Kulturni program so izvajali učenci osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča, potem pa so »stari Iskraši« pripovedovali o začetkih tega industrijskega giganta in o svojem delu. — Foto: A. Žalar ŠKOFJA LOKA V ponedeljek, 23. maja, bo redna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri bodo evidentirali možne kandidate za predsednike in namestnike individualnih poslovodnih organov visokošolskih temeljnih organizacij, obravnavali finančno poročilo občinske konference SZDL za prvo četrtletje 1977, razpravljali o analizi novoletnih sestankov z zdomci in občnih zborov ter nekatera druga vprašanja. V torek, 24. maja, bo seja sveta za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB in spomeniško varstvo. Razpravljali bodo o delu in programu odbora aktivistov, o problematiki muzeja NOB ter o problematiki spomeniškega varstva. D. S. TRZIC Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZSMS Tržič so razpravljali o uresničevanju gesla 9. kongresa ZSMS »Vsakemu članu ZSMS glasilo Mladina«. Akcijo so ugodno ocenili, vendar kljub temu Tržičani še niso zadovoljni. Predsedstvo je razpravljalo tudi o predlogih za letošnje dobitnike priznanj občinske konference ZSMS Tržič in menilo, naj republiško priznanje prejme predsednik občinske konference Ludvik Derko. Junija bodo člani predsedstva obiskali vse osnovne organizacije ZSMS. Rezultate obiskov in ocene bodo upoštevali pri pripravah na 10. kongres ZSMS. -mv Občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov Tržič sta organizirala v torek, 17. maja, posvetovanje vodij splošnih delegacij krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij ter tajnikov samoupravnih interesnih skupnosti. Na posvetovanju so razpravljali o delu delegatov in delegacij, ki marsikje še ni popolno, o akcijah ob sprejemanju letošnjih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti in o pripravah na volitve. Za danes, 20. maja, je sekretar občinske konference SZDL Tržič Jože Klofutar sklical 12. redno sejo izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na zasedanju bodo člani izvršnega odbora obravnavali priprave na javno razpravo o telesni kulturi, pripravili predlog za spremembo statuta občinske skupščine in izvolili komisijo, odgovorno za to nalogo, razen tega pa bodo izvolili delegata za 7. zasedanje republiške konference SZDL. -jk Uprava javne varnosti v Kranju sprejme za čas od 1. 6. do 30. 9.1977 več študentov za delo na mejnih prehodih Ljubelj, Rateče in Korensko sedlo. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoje iz 106. člena Zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Prijave sprejema uprava do 30. 5.1977. ŽENEVA — V sredo sta se v Ženevi sesla na pogovore zunanji minister Sovjetske zveze Andrej Gromiko in ameriški državni sekretar Cyrus Vance. Glavni temi pogovora zunanjih ministrov dveh svetovnih velesil bosta Bližnji Vzhod in omejevanje strateškega jedrskega oboroževanja. Gromiko in Vance bosta skušala doseči nadaljevanje pogovorov o reševanju krize na Bližnjem Vzhodu in se dogovoriti za načela, ki naj sestavljajo pogodbo o omejevanju strateškega jedrskega orožja (SALT II). Srečanje v Ženevi se vrii pod vplivom zanimivih mednarodnih dogajanj. V Izraelu ao bile parlamentarne volitve, na enak notranjepolitični dogodek pa se pripravljajo tudi v Španiji. Tudi o tem ae bosta brez dvoma pogovarjala Gromiko in Vance. V izjavah obeh vodij zunanjih ministrstev, ki sta jih dala po prihodu na ženevsko letališče, je bilo čutiti optimizem in veliko voljo za doseganje uspešnih pogajanj. Ženeva je bila gostitelj drugega pomembnega srečanja, ki mu je razen obeh' zunanjih ministrov prisostvoval tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt Waldheim. Vance in Gromiko in predstavniki 32 držav so podpisali konvencijo o prepovedi izkorilčanja tehnike za spreminjanje človekovega okolja v vojne ali druge sovražne namene. Dr. Kurt VValdheim je priapel v Ženevo s pomembnega diplomatskega poslanstva. Bil je namreč v afriški državi Mozambik, kjer je začel pogovore o usodi afriških držav Rodezije in Namibije. Nekateri poznavalci političnih razmer kljub optimizmu in dobri volji obeh zunanjih ministrov opozarjajo, da to ne sme nikogar premamiti in da bistvenega napredka na tem področju ni pričakovati. VOLITVE V IZRAELU TEL AVIV, BEJRUT — Devete parlamentarne volitve, ki so bile ta teden v Izraelu, so zadale poraz vladajoči laburistični koaliciji in prinesle precej nepričakovano zmago opoziciji ultradesničarskega kroga, Likud imenovanega. Laburisti so težko prenesli nepričakovan in boleč poraz po 29 letih vladavine, ki je že potrjen, čeprav dokončni izidi volitev se niso znani. Laburistični voditelj in vršilec dolžnosti izraelskega prvega ministra Simon Perez je izjavil, da je to resna in boleča izguba, ki pa lahko laburistično stranko marsikaj nauči. Poraz je opravičeval s pogostimi krizami znotraj stranke in nezavidljivim gospodarskim položajem. Oglasil se je tudi voditelj volilnih zmagovalcev Begina. Pozval je arabske države k pogajanjem o miru, vendar brez kakršnihkoli pogojev! Med drugim je Arabcem dal vedeti, da ni govora o vrnitvi Izraelcev na meje iz leta 1967 in oblikovanju samostojne države Palestincev. Po njegovem zahodni breg reke Jordan in Gaza nista okupirani ozemlji, temveč področje, ki je del države Izrael, ki so ga sile te države osvobodile. Taksna stališča so že vzrok za komentarje, da utegne zastavljena politika pripeljati do novega spopada na Bližnjem Vzhodu. Včeraj smo slišali tudi za prve komentarje Združenih držav. Predsednik Carter je med drugim dejal, da bo skušala njegova administracija še naprej sodelovati z Izraelom in si prizadevati za mirno rešitev spora. SE VEC ZA OBOROŽITEV BRUSELJ - Obrambni ministri pakta NATO ao sprejeli predlog ameriškega vojnega ministra Browna za 3-odatotno povečanje izdatkov za oborožitev. Povečanje bo veljalo za obdobje med letoma 1979 in 1984. Sporočilo s sedeža pakta NATO dodaja, da je bilo povečanje nujno zaradi krepitve vojaškega potenciala držav varšavskega sporazuma. Le-ta je po aodbi pakta NATO vedno bolj ofenziven in tako izpeljan, da predvsem Sovjetska zveza lahko posreduje na vseh koncih sveta. Harald Brown je povedal, da je glavna naloga NATO povečevanje učinkovitoati in zboljševanje pri pripravljenosti odbiti napad kateregakoli potencialnega nasprotnika. Pomembna je tudi sposobnost hitrega pregrupiranja ail. Browna sicer opozarjajo na obljube v okviru pogovorov SALT II, vendar ameriški obrambni minister odgovarja, da je NATO pripravljen sprejeti ukrepe, ki ne bodo škodili kolektivni varnosti Zahoda in bodo enaki ukrepom držav varšavskega sporazuma. PROVOKACIJE NA POLJSKEM VARŠAVA — »Resnica o neki provokaciji« je naslov članka, ki so ga objavili na Poljskem in v katerem je govora o nemirih, ki so se pripetili preteklo soboto in nedeljo med študentovskimi slovesnostmi v Krakovvu. Avtor članka trdi, da so želeli sovražni elementi Studentovsko veselje spremeniti v upor zoper sistem, kar pa jim ni uspelo. Člankar navaja, da so želeli člani komiteja za obrambo delavcev postaviti vzroke za smrt studenta Pyjasa na napačne osnove. Student se je v vinjenem stanju ubil na nekem stopnišču, niso pa ga ubili pripadniki varnostne službe, kot trdijo provokatorji. Provokacije na študentovskem slavju niso prve. Pojavile so se že na pogrebu umrlega studenta Pvjasa. Med drugim jih je pomagal preprečevati tudi oče umrlega studenta, ki je upokojeni oficir in član Poljske združene delavske partije. Pričakovati je, da bodo poljske oblasti kljub protestom iz tujine ukrepali proti desidentom. Nekatere so že poklicali na odgovornost. NEMIRNA AFRIKA GABORONE, MAP UTO - Uradno ao sporočili, da ao vojaške aile rodezijskega Smithovega rasističnega režima v začetku tedna vdrle v sosednjo državo Bocvano. Pri vdoru je sodelovalo okrog 150 vojakov. »Vpad« je bil izvršen a pomočjo helikopterjev, število žrtev pa ni znano. Številni politiki, predvsem afriški, opozarjajo na afriške nemire. Zambija je pripravljena odbiti vsak napad, obenem pa je ne bo nihče prepričal, da ne bi pomagala osvobodilnim gibanjem v Afriki. Posebno napeti odnosi vladajo med Rodezijo in Zambijo, na kar opozarja tudi generalni sekretar OZN dr. Kurt VValdheim. Tudi iz Angole prihajajo vesti, da bo ta država nesebično pomagala Zambiji v primeru napada, obenem pa je usposobljena odbiti tudi napada na svojo državnost. V kratkem se utegneta sestati obrambna ministra Zambije in Angole. KONEC BASKOVSKE STAVKE MADRID— Delavci španske pokrajine Baskija so se odločili za petdnevno stavko, s katero so terjali, da mora vlada izpustiti vse politične jetnike. V začetku tedna so se uporni Baski, ki že leta terjajo večje svoboščine, vrnili na delo, vendar je sedaj na potezi španska vlada. Baski so se vrnili na delo tudi zaradi tega, ker nočejo otežkočati prve demokratične volitve v državi po letu 1936, ki so razpisane za 15. junij. Enako stališče ima tudi španska Komunistična partija, ki ima sedaj z vrnitvijo La Pasionarie iz Moskve celotno vodstvo v domovini. Komunisti menijo, da dežela Baskov ne sme biti več okupirana dežela, temveč enakopravna španska pokrajina s svobodnimi ljudmi. Znano je, da tiči v zaporih še vedno okrog 34 baskovskih političnih jetnikov, ki so terjali avtonomijo svoje dežele. J. Košnjek Sindikalni seminar (-"-^ Štafeta iz rok odličnjakinje Na osrednji jugoslovanski proslavi ob dnevu mladosti, ki bo 25. maja v Beogradu, bo štafetno palico s čestitkami mladine in narodov Jugosla-> vije izročila tovarišu Titu Marica Lojen, učenka 7. razreda osnovne šole Maršal Tito iz Kumrovca. Sklep o tem je na sredini seji sprejel zvezni odbor za proslavo dneva mladosti z obrazložitvijo, da je ta 14-letna deklica, doma iz vasi Gornji Škrnik pri Kumrovcu, odličnjakinja in primerna učenka. Od petega razreda je članica pionirskega odreda, letos pa so jo izvolili za načelnica pionirskega odreda. Odred je dal letos pobudo za sodelovanje vseh šol Jugoslavije, ki nosijo Titovo ime. Ob proslavi dneva mladosti, ki bo s svojo vsebino prikazala pomen Titovih jubilejev Pa mladina z istim namenom v delovnem vzdušju organizira tudi mnoge druge dejavnosti in tekmovanja, med katerimi posebno mesto zavzema kviz Tito — revolucija — mir, v katerem je na šolskih, občinskih, regionalnih in na republiških tekmovanjih sodelovalo več kot dva milijona učencev. Tekmovanje se bo sklenilo 24. maja v Kumrovcu. Na njem se bo pomerilo 40 učencev, po pet iz vsake republike in pokrajine, ki so doslej pokazali največ znanja o življenjski poti tovariša Tita in zgodovini ZK Jugoslavije. S tem bo sklenjen »prvi semester« te svojevrstne marksistične šole za mlade, ki jo je organiziral jugoslovanski mladinski list Kekec, njen pokrovitelj pa je bil predsednik ZZB NOV Jugoslavije K os ta Nadj. Na proslavi v Beogradu, ki ,bo nosila naslov na Titovi poti in bo trajala 60 minut, bo nastopilo 4100 mladih. Poleg 1300 gojencev vojaške akademije kopenske vojske in intendantske službe, bodo na proslavi nastopili tudi mladinci in člani folklornih društev iz Slovenije in Kosova. Umrl je dr. Josip Edgar Leopold-Lavov V sredo je v 97. letu starosti umrl nekdanji dolgoletni prior pleterskega samostana dr. Josip Edgar Leopold — Lavov. Rojen je bil v Zagrebu in, ko je vstopil v kartuzijanski red in prišel v pleterski samostan, je svoje življenje in delo povezal s Slovenci. Na njegovo pobudo je med NOB postal pleterski samostan pribežališče ranjenih partizanov. Zaradi sodelovanja z NOB so ga Namci leta 1943 zaprli in obsodili na smrt. Rešila ga je samo visoka cerkvena funkcija. Za svoj prispevek v času narodnoosvobodilnega boja in za njegovo delo po osvoboditvi ga je predsednik Tito odlikoval z več odlikovanji, med drugimi tudi z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Najmanj zaposlenih V občini Kosovska Vitina so zaposleni samo trije ljudje na sto prebivalcev. To je najnižja raven zaposlenosti v državi in je trikrat nižja od kosovskega poprečja. Tako ostaja kljub 6,6-odstotni rasti zaposlenosti še veliko ljudi brezposelnih. Pričakujejo pa, da bo razvoj industrije do leta 1980 omogočil povečanje zaposlenosti za 100 odstotkov. Potem bi bilo namesto sedanjih 1300, v občini Kosovska Vitina zaposlenih 2600 občanov. Staro za novo V blagovnici KK Hmezad Žalec, ki so jo odprli prejšnji mesec, bo mogoče po sistemu »staro za novo« kupovati tudi traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo. Računajo, da bo takšna prodaja stekla že prihodnji mesec in, da bodo s tem ustregli številnim kmetovalcem, ki bi radi kupili močnejše stroje, pa ne vedo, kam bi s sedanjimi. Skoraj gotovo bo razliko med ceno starega in ceno novega traktorja dobiti kot posojilo. \_,-) Skupščine ZRVS Radovljica — Od srede aprila do 10. maja so bile v vseh krajih v radovljiški občini predvolilne in ustanovne skupščine osnovnih organizacij ZRVS. Na njih so evidentirali kandidate za člane odborov 00 ZRVS in delegate za krajevne in občinsko organizacijo. Sprejeli so tudi pravila in izvolili odbore in komisije ter delegate za krajevne organizacije. Ustanovne skupščine krajevnih organizacij bodo končane do 20. maja. V prihodnje pa bodo posvetili Cosebno skrb strokovnemu in druž-enopolitičnemu usposabljanju članstva. JR Prireditev za invalide v Domu E upokojencev Kranj — Društvo invalidov Kranj je v torek, 17. maja, pripravilo prireditev za 29-članski aktiv invalidov v domu upokojencev na Planini. Prireditev je bila posvečena letošnjim partijskim jubilejem in jubilejem tovariša Tita. Slavnostni govornik je bil predsednik kranjskega društva invalidov Konrad Pauli, v programu pa so sodelovali kvintet Gorenjci in člani DPD Svoboda iz Šenčurja. Invalidi so bili s to prireditvijo zelo zadovoljni in si podobnih še želijo. F. Erzin Svečan sprejem v ZK v Colorju V tovarni barv in lakov Color Medvode so v sredo na slavnostni seji 00 ZK sprejeli v članstvo zveze komunistov 9 novih članov. Seje se je udeležil tudi član sveta federacije Miha Marinko, ki je zbranim komunistom spregovoril o predvojnem revolucionarnem gibanju ter o nalogah komunistov pri izvajanju določil Ustave in Zakona o združenem delu. Poudaril je pomen nagrajevanja po delu, ki mora čimprej zaživeti v naši samoupravni praksi. Na svečanosti so podelili nagrade učencem osnovne šole Franca Bukovca iz Preske za najboljše risbe in spise na temo zgodovinskih dogodkov naše revolucije, učenci omenjene šole pa so svečanost sklenili z ubranim petjem in recitacijami. Boljše sodelovanje s koroško mladino Na seminarju Zveze slovenske mladine na Koroškem, ki je bil pred kratkim v Železni Kapli, so sodelovali tudi predstavniki kranjske mladine. S koroškimi mladinci so se dogovorili za sodelovanje. Mladi s Koroške bodo v sklopu kranjskih mladinskih delovnih brigad sodelovali na letošnjih republiških in na zvezni delovni akciji. Koroški mladinci bodo sodelovali na prireditvah ob dnevu mladosti, ogledali pa si bodo tudi proizvodnjo v kranjski Iskri, se pogovarjali z mladimi in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. L. B. Kranj — Občinski svet Zveze sindikatov pripravlja seminar za predsednike oziroma sekretarje osnovnih organizacij sindikata in konferenc, ki bo 19. in 20. maja na Jezerskem. Na seminarju, katerega program obsega predavanja, pogovore in razprave, bo govora o ljudski obrambi, zakonu o združenem delu, družbeni samozaščiti v naši samoupravni družbi, vlogi in nalogah sindikatov ob uresničevanju zakona o združenem delu, akcijskem programu konkretnih nalog sindikatov pri uresničevanju zakona o združenem delu, obveščanju v sindikatih, vodenju sestankov in novem zakonu o delovnih razmerjih. Predavanja iz navedenih tem in razgovore bodo vodili Asim Alidjanovič, Marjan Zadnik, Slavko Grčar, Viktor Eržen, Jože Florjančič in Marjan Gantar. L. B. A OBVESTILO: Cestno podjetje v Kranju obvešča, da bo zaradi rekonstrukcije križišča pred »ISKRO« v Kranju delno preusmerjen (in oviran) promet na tem gradbišču. Cestno podjetje je s soglasjem UJV Kranj in Republiškim inšpektoratom za promet začasno preuredilo prometni režim. Preurejhtćv prq-meta je urejena z ustrezno prometno signalizacijo. Za boljše odvijanje prometa pa bo UJV Kranj sodelovala s svojimi prometniki. . Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da je gradnja križišča nujna, s tem pa nastopajo tudi motnje v prometu. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH ŠKOFJA LOKA ,• -..»* ju* razpisuje prosto delovno mesto .. . . . strugar j a pri avtomatih Pogoji: — kvalificiran strugar in 1 leto delovnih izkušenj " / . fl •? (po možnosti pri avtomatih). V'- Rok za sprejem prijav je 15 dni od dneva razglasa. SILVA HAFNER Ločani, svojci, sodelavci in prijatelji se bodo danes popoldne poslovili od Silve Hafnerjeve iz Godešiča. Pred nekaj dnevi je tiho dotrpela v boju z zahrbtno boleznijo. Njena mladost, ki jo je preživljala v Šmartnem pod Šmarno goro, ni bila lahka. Rojena je bila leta 1924 v delavski družini, kjer si je oče zelo prizadeval, da bi svoje tri hčere izšolal in jim s tem zagotovil boljši kos kruha. To mu je tudi skoraj uspelo, vendar je prišla druga svetovna vojna. Silva se je zapolila in se v tovarni vključila v delo OF. Zaradi sodelovanja v OF so jo tudi zaprli, vendar je bila zaradi pomanjkanja dokazov izpuščena. Ko se je po vojni, leta 1952, preselila na Godešič, kjer se je takoj posvetila kulturno-pro-svetnemu delu in delu z mladino. Delala je v občinskem odboru Rdečega križa, v družbenopolitičnih organizacijah. Ob zadnjih volitvah je bila izvoljena v zbor delegatov KS Godešič in zelo veliko je delala pri pripravah na referendum za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti. Skratka, ni je bilo akcije v njenem kraju, da ne bi sodelovala in pomagala. Posebno je treba omeniti njen topel, človeški odnos do reševanja socialnih problemov, njeno pripravljenost takoj pomagati, če je bilo treba, sodelovanje z mladimi in prav zato je bila med krajani zelo pribljubljena. S svojim delom, je bila in bo ostala svetal zgled in spominjali se jo bomo kot dobre in požrtovalne sodelavke, dobre tovarišice in plemenitega človeka. Plodna dejavnost RK Radovljica — Na aprilskem sestanku izvršnega odbora občinske organizacije rdečega križa Radovljica so ocenili dosedanje delo krajevnih odborov in občinske organizacije. Sprejeli so tudi program prireditev in akcij, ki so se zvrstile ob tednu RK od 7. do 14. maja pod geslom Ustvarjajmo mir za vse ljudi. V radovljiški občini deluje 18 krajevnih organizacij, v katerih je prek 6500 članov. Prejšnji teden pa so sprejeli v organizacijo še okrog 450 novih članov, predvsem mladih iz šol. Aktivisti pa so pridobili nekaj novih članov tudi v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. V devetih krajevnih organizacijah v občini so že sprejeli nova pravila in potrdili tudi občinska pravila. Aktivisti RK so bili še posebno prizadevni ob lanski akciji zbiranja pomoči za prizadete na potresnem območju v Posočju. Pri občanih so zbrali prek 300.000 dinarjev, razen tega pa so občani darovali še prek 8 ton oblačil. Del oblačil je občinski odbor RK poslal v občino Trebnje, v radovljiški občini pa so razdelili oblačila in obutev 15 socialno ogroženim družinam. Lani je občinski odbor organiziral tudi 80-urni tečaj prve pomoči za pripadnike civilne zaščite, tri 20-urne tečaje prve pomoči in 20-urni tečaj o varnosti pri delu za cestne delavce. 12 deseturnih tečajev prve pomoči so organizirali za 507 voznikov motornih vozil. V dveh krvodajalskih akcijah pa se je odzvalo 1565 darovalcev krvi, kar je za 11 odstotkov več od predvidenega plana. Razen taga pa so v sodelovanju z oddelkom za ljudsko obrambo pri občinski skupščini organizirali vsakoletno tekmovanje prve pomoči, ki se ga je udeležilo 70 ekip iz občine. Občinska organizacija je lani navezala tudi prijateljske stike z občinskim odborom RK iz Varaždina. Tako bodo varaždinski aktivisti v soboto, 21. maja, obiskali Radovljico, naslednjo soboto pa bodo člani krajevnih organizacij RK vrnili obisk Varaždincem. Za njimi pa bodo v Varaždin odpotovali todi člani kluba zadovoljnih abstinentov Radovljica, ki bodo s tamkajšnjim klubom zdravljenih alkoholikov navezali prijateljske stike. Nazadnje še omenimo, da so v minulem tednu RK v občini pripravili več slovesnosti, na katerih so med drugim podelili tudi priznanja prizadevnim članom. JR Sejemski delavci pri podpredsedniku ZIS Kranj — V ponedeljek, 16. maja, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Dobrivoje Culafič sprejel delegacijo Gorenjskega sejma iz Kranja, ki sta jo vodila predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič« in direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar. Tone Volčič in Franci Ekar sta podpredsednika zveznega izvršnega sveta seznanila s pripravami na kranjski sejem civilne zaščite in opreme in z dejavnostjo Gorenjskega sejma nasploh. Dobrivoje Culafič je usmeritev kranjskega sejma, še posebej pa sejma civilne zaščite in opreme, ugodno ocenil in obljubil, da se bo udeležil slavnostne otvoritve. -jk Letos slovesno na gori in v dolini Množični pohod na Kališče bo letos 19. junija dopoldne, popoldne pa bo najverjetneje v Preddvoru srečanje pohodnikov z borci Kokrškega odreda Kazen borcev odreda bodo v taboru pripadniki partizanskih enot, -JI.A. UJV, tabornikov in vseh ustanov ter družbenih organizacij, ki nosijo ime Kokrškega odreda. Pričakovati je Kranj - Konec aprila je bil v Kranju sestanek sodelujočih pri organizaciji tradicionalnega pohoda na Kališče, ki bo letos, ko slavimo pomembne obletnice partije in Tita ter 35. obletnico ustanovitve Kokrškega odreda, 19. junija. Lanskega pohoda se je udeležilo okrog 3000 ljudi, letos pa bo udeležba zanesljivo večja, kar priča, da postaja pohod ena najpomembnejših gorenjskih planinskih in družbenopolitičnih manifestacij. Tudi letos bodo na Kališču 18. junija zvečer partizanski tabor, taborni ogenj in kresovanje. A Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v tovarni elementov za avtomatizacijo KLADIVARŽiri Stara vas 14 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za uvoz in izvoz 2. kuharja-ice Pogoji: pod 1.: višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri ter 5 let delovnih izkušenj. Opravljen mora imeti izpit iz zunanje trgovine (zunanje trgovinske registracije); pod 2.: kvalificiran kuhar-ica in tri leta delovnih izkušenj. Zaposlitev je možna takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za OD. Kandidati naj prijave za razpis pošljejo ali osebno oddajo v tajništvu podjetja 15 dni po objavi. Morebitne informacije lahko kandidati dobijo v tajništvu podjetja. okrog 20<> ljudi. Kresovi bodo ta večer zagoreli na vsem področju Storžiča, kjer je bilo težišče partizanstva na levem bregu Save. Po-hodniki se bodo po proslavi na Kališču, ki bo dopoldne, podali v Preddvor, kjer bo srečanje borcev odreda s pohodniki. Priprave na prireditev so se začele. Oblikovan je širši odbor, v katerem so predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter seveda Kokrškega odreda iz kranjske in tržiške občine. Delovati so začeli tudi odbori za posamezna področja. Se posebno je pomembno sodelovanje številnih organizacij, društev in ustanov, ki nosijo odredovo ime. Le-teh je vedno več. Organizatorji pohoda so že vpeljali kontrolne kartone, na katere se vpisujejo vzponi na Kališče na ta dan. Razmišljajo pa o jubilejnih značkah in o ureditvi partizanskih obeležij in grobišč, ki jih na področju Storžiča ni malo. Popotniki bi morali mno-žičneje zahajati na »kurirsko pot«, ki pelje mimo partizanske bolnice Košuta nad Bašljem. Slednjo Belani pridno urejujejo. Prav tako kaže pri Domu Kokrškega odreda na Kališču namestiti tablo s potmi na tem območju in vrisanimi partizanskimi obeležji. Letos bo torej ob dnevu Kokrškega odreda in množičnem pohodiT slovesno in praznično tako na gori kot v dolini! J. Košnjek /O ljubljanska banka Odbor za medsebojna razmerja v TOZD tt Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 4 tt monterjev ali tt delavcev 2. 3 tehnikov elektro z vez šibki tok ali tt mehanikov Za objavljena prosta delovna mesta se sprejme na delo za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Pogoji za sprejem: pod 1.: poklicna šola za tt monterje; pod 2.: srednja elektrotehnična šola — šibki tok oz. poklicna šola za tt mehanike Delo je v izmenah. Prijave s podatki o dosedanjem delu in dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite na naslov: Odbor za medsebojna razmerja v TOZD tt v 8 dneh od objave. Vzgojno varstveni zavod Radovljica obvešča starše na območju občine Radovljica, da bodo vpisi otrok za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1977/78 od 23. maja 1977 do vključno 26. maja 1977. Vpisovanje bo od 8. ure do 15. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bled, Bohinjska Bistrica, Gorje, Kamna gorica, Kropa, Lesce in Radovljica. bodo predšolski starosti od 3. do Vpisani otroci v 7. leta. O dokončnem sprejemu bo odločala komisija. Kasnejših prijav otrok ne bo mogoče upoštevati. Ni zadržkov za posojilo Ljubljanska banka se s posojili skuša približati potrebam občanov Današnjega življenja si ne moremo predstavljati brez varčevanja in posojil. Z razvojem industrije, z rastjo potreb in potrošnje, se razvija tudi kreditni sistem. Ljubljanska banka je na osnovi dolgoletnih izkušenj, še iz časov, koje bila ponudba posojil majhna, krog ljudi, ki so najemali posojila pa omejen, razvila sistem odobravanja posojil občanom, do take stopnje, da danes lahko dobi posojilo vsakdo, ki ga lahko tudi odplačuje. Po pravilnikih, ki določajo pogoje za odobravanje potrošniških posojil za industrijsko blago domače proizvodnje, lahko dobi posojilo vsak občan, ki ga lahko tudi vrača. Največ občanov potrebuje posojilo tedaj, ko si ureja ali preureja dom. Ljubljanska banka odobrava potrošniška posojila praktično za vse. Veliko ljudi, ki gradi ali obnavlja domove se je o tem že prepričalo. Vemo, da je čas denar in jasno nam je, da pri gradnji ne bomo prišli posebno daleč, če bomo zidali le s prihranki, ki si jih lahko vsak mesec odtrgamo od dohodkov. Počasna gradnja ali obnavljanje pa je v današnjem času najdražji način urejanja strehe nad glavo Vsi, ki znajo tudi varčevati, segajo po posojilih pri bankah. Rekli smo že, da se pri Ljubljanski banki zavedamo, kako dragocen je čas, zato odobravamo posojila v najkrajšem možnem roku. Ljubljanska banka odobrava potrošniška posojila za industrijsko blago domače proizvodnje v največjem znesku 30.000 din in posojila za avtomobile domače proizvodnje do zneska 50.000 din. Za vsoto odobrenega posojila za industrijsko blago mora občan položiti deset odstotkov, za avtomobil pa dvajset odstotkov depozita, ki ga veže v banki za čas, v katerem bo posojilo odplačal. Prvi pogoj za odobravanje potrošniškega posojila je, da ima občan zagotovljen vir rednih mesečnih dohodkov in da za druga posojila ne odplačuje mesečno več kot znaša tretjina njegovega mesečnega dohodka. To velja za delavce v združenem delu, za upokojence in invalide. Merilo in osnova za odobravanje posojila za občane, ki opravljajo svobodne poklice, je zaslužek, od katerega plačuje občan prispevek za pokojninsko ali invalidsko zavarovanje. Imetniki zasebne obrtne delavnice dobijo posojilo v višini, ki je odvisna od prispevka oziroma davka od osebnega dohodka. Kmetje pa dobijo potrošniško posojilo največ do višine treh četrtin osnove, od katere jim je bil odmerjen davek iz dohodka od kmetijske dejavnosti za preteklo leto. Informacije Za vse podrobnejše informacije o potrošniških in drugih posojilih se obrnite na vašo poslovno enoto Ljubljanske banke. Prvi pogoj za potrošniško posojilo GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka, Kidričeva c. 75 p. o. razpisuje na osnovi 71. in 72. člena Statuta in sklepa DS naslednja delovna mesta: 1. pomočnika direktorja 2. vodje prodaje 3. raziskovalca trga Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: zahteva se visoka strokovna izobrazba in 5 let ustrezne prakse, kandidat mora imeti predvsem znanje in delovne izkušnje iz predenja, teksturiranja, pletenja in barvanja, predložiti mora srednjeročni tehnološki razvojni program podjetja, imeti mora zunanje-trgovinsko registracijo, aktivno mora obvladati en svetovni jezik, po možnosti nemški; pod 2.: zahteva se visoka strokovna izobrazba in 4 leta ustrezne prakse ali višja strokovna izobrazba in 5 let ustrezne prakse, aktivno znanje enega svetovnega jezika, imeti mora zunanjetrgovinsko registracijo; pod 3.: se zahteva visoka strokovna izobrazba in 2 leti ustrezne prakse ali višja strokovna izobrazba in 4 leta ustrezne prakse. Kandidati morajo poleg pismene ponudbe predložiti življenjepis z opisom dosedanjih dolžnosti, potrdilo o nekaznovanju in dokazilo o izpolnjevanju pogojev. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75, kadrovski oddelek. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav. r Prirasti živali naj bodo tudi na planinski paši zadostni Zaradi oblikovitosti terena in geološke podlage v Sloveniji nimamo veliko planinskih pašnikov, ki bi premogli velike, strnjene travne površine. Naši predniki so bili vezani celo na gozdno pašo, kar je bilo v časih, ko ekonomski učinek gospodarjenja ni bil važen, tudi opravičljivo, gospodarsko nujno in glede na kmetijsko prenaseljenost, ki smo jo tedaj imeli, tudi možno. Koristen učinek paše — še posebno planinske — na razvoj in konstitucijo mladih živali je tako velik, da se mu kljub temu, da za pašništvo povsod nimamo ugodnih pogojev, ne moremo odpovedati. Čeprav so te površine razdrobljene, da jih organizacijsko še nimamo ustrezno vključene v proizvodnjo, da so zaraščene in zapleveljene, marsikje tudi zanemarjene, dajejo že zdaj pomemben in koristen delež V proizvodnji. Potrebno se bo vprašati: kaj storiti s pašniki? Z dolinskimi in planinskimi. Kako naprej? Kakšna je rentabilnost gospodarjenja na teh površina h? Zadnja leta so posamezne pašne skupnosti, ki upravljajo s pašniki in planinami že nekaj storile za zboljšanje stanja. Vsako leto očistijo znatne površine grmovja. Zaradi neprimernega načina koriščenja — ekstenzivne paše — grmovje potem spet prevlada in delo je zastonj. Dalj od čiščenja plevela (grmovja), popravila ograj in skromnega gnojenja pa pašni interesenti skoro niso šli. Še za ta dela je bilo čutiti veliko pomanjkanje delovnih moči na vasi. V takšnih razmerah, ko v proizvodnjo ne vlagamo, ne moremo računati, da bo količinski donos našega dela kaj več kot nič. Prene-kateri živinorejec je še danes zadovoljen, da se žival na paši le preživi, samo da je nima doma, ne moti pa ga, če ob paši ni skoro nobenega prirasta. Vemo, da žival, ki se je preko sezone pasla, preko zime bolje raste, kot tiste, ki so v sami hlevski reji. Vendar ima tudi ta sposobnost živali svoje meje. Upoštevati moramo, da danes želimo čredo, v kateri so težke, globoke živali, ki lahko izkoristijo velike količine voluminozne krme in koncentratov. Če mlade živali ves čas enakomerno in dovolj hitro ne bodo rasle, takšnih krav pač ne bo. Čas rasti je le omejen in ne moremo preko naravnih zakonitosti. Izkušnje kažejo, da mlade plemenske živali na paši morajo rasti vsaj 40 dkg na dan, če bodo potem pozimi s povečano rastjo lahko še nadoknadile prepočasno rast na paši. Omeniti je potrebno, da telice pri pašno-košni tehnologiji rastejo zelo dobro; niso redki primeri, ko je povprečna rast za obdobje od rojstva do 7 — 8 mesecev breje telice, preko 80dkg/dan. Vemo, da na planinah velik prirast ni ogrožen do nekako sredine avgusta, ko v višjih predelih začno nastopati nižje temperature in zavro rast trave. Po tem času so živali v planini Še kak mesec. Če hočemo, da v tem času ne bodo stradale, moramo zagotoviti zadosti paše že prej, ko je rast ruše še dobra in jo prihraniti za poznejši čas. To nas sili tudi v planinah, da se poslužimo dveh ukrepov: 1. Izdatno gnojenje v času bujne rasti 2. Izdelati sistem pregonov, da zaščitimo rastočo travo. Poskusi za uvedbo takšnega načina gospodarjenja so na Gorenjskem že opravljeni. Na planini Javornik so začeli že pred leti. Prvo leto je bila nazaupljivost pašnih interesentov tolikšna, da ni bilo zadosti živine. No, zadnja leta je planina preobremenjena. Kot zanimivost bi omenil planino Konjščico, ki sploh ni popašena, a je ljubosumnost med posameznimi pašnimi skupnostmi tolikšna, da ne pride do sodelovanja. Poskus z gnojenjem teče tretje leto tudi na planini Pungrat. Prirasti so bili prvo leto povprečno 0,74 kg na dan, drugo leto 0,43 kg na dan. Čeprav je zasledovanje priraste v prekratkem časovnem obdobju, lahko sklepamo, da bo prirast v planinah nezanesljiv tudi potem, ko bomo gnojili; morda se bo stabiliziral šele potem, ko bo zemlja že bolje založena s hranili. Količine gnojil na Pungratu so bile še skromne, omejene le na 10 ha pašnika. Prvo leto smo dali okrog 500 kg/ha nitrofo-skala 17:8:9, drugo leto le 300 kg/ha. Tudi vremensko je bilo drugo leto manj ugodno. Na Javorniku so potrošene količine gnojil znatno višje, planina pa je tudi na manjši nadmorski višini. Za ukrepe, ki naj intenzivirajo pašo na njihovih planinah in dolinskih pašnikih, se odloča zadnje čase vse več pašnih skupnosti, posebno v radovljiški in jeseniški občini, kjer sodelujeta tudi kmetijski zemljiški skupnosti. Tehnoloških problemov pri tem res skoraj ni, nastaja pa cela vrsta novih, ki še zdaleč ne bi smeli biti problemi, če bi bile pašne skupnosti dobro organizirane in bi ljudje videli v paši ukrep, ki mora dati tudi količinski in ekonomski učinek. Boris Praprotnik, dipl. ing. agr. Krepko presežen plan Tržič — Lani so Tržičani namenili velik poudarek izvozu. Plan so krepko presegli in to predvsem na račun dobre prodaje v dveh največjih tržiških delovnih organizacij Tovarni obutve Peko in Bombažni predilnici in tklanici. Peko je na primer presegel plan pri izvozu za 125 odstotkov, Bombažna predilnica in tkalnica pa za 77 odstotkov, kar v občinskem merilu navrže za 82 odstotkov več izvoza. Drugi delovni kolektivi planiranih ciljev pri izvozu niso bistveno povečali ali pa so ostali celo pod planom. Večina tržiških delovnih kolektivov je izva- NA DELOVNEM MESTU Med gojenci prve generacije kadetske Sole za miličnike v Tacnu, ki je začela s Šolanjem leta 19f>7 in ga končala leta 1970, je bil tudi Andrej Knaflič, rojen leta 1952 na Jesenicah, sedaj pa stanuje v Lahovčah. Za miličniSki poklic seje odločil Andrej prostovoljno, čeprav je vedel, da je to težko in odgovorno delo. Vendar je bila pestrost poklica zanj privlačnejša. V miličniSkem poklicu ni enoličnosti, dva dneva nista nikdar enaka in vsak dan spozna miličnik nove in nove ljudi najrazličnejših značajev, navad in poklicev. Andrej Knaflič, ki od zaključka Sole dalje dela na postaji milice s sploSnim delovnim področjem v Kranju, je vodja varnostnega okoliSa. Njegovo »delovno mesto« sta razen pisarne predvsem krajevni skupnosti Zlato polje in Struževo. »Delo miličnika, in to za vodja varnostnega okoliia Se posebej velja, je operativno in družbenopolitično. Operativni del poklica obsega obdelavo in obiskovanje terena, odkrivanje in razjašnjavanje kaznivih dejanj, nadzorovanje javnega reda in miru, skrb za prometno varnost in vključevanje v razreševanje socialne problematike v krajevni skupnosti, ki mu zadnje čase posvečamo vedno več pozornosti,« opisuje miličniSki poklic Andrej Knaflič. »Druga plat mojega dela pa je družbenopolitična. K njej sodi stalno in vse- žala na konvertibilno področje, kar je terjalo večjo konkurenčno sposobnost gospodarstva. Tudi pri uvozu so Tržičani na splošno lahko zadovoljni. Plan uvoza je bil dosežen s 96 odstotki. Le Peko je uvozil nekoliko več. Tržičani so presežek izvoza nad uvozom v lanski resoluciji o družbenoekonomskem razvoju planirali v vrednosti 1,529.000 ameriških dolarjev. Po zadnjih podatkih o lanskem poslovanju pa je presežek znašal kar 7,691.000 ameriških dolarjev. -jk JESENICE - Nova stolpnica na Jesenicah bo kmalu sprejela stanovalce, saj predvidevajo, da jo bodo dokončali do konca letošnjega poletja. Ob njej je izredno lepo urejen jeseniški park, na prostoru nekdanjega jeseniškega pokopališča. Na njem cvete na tisoče tulipanov vseh barv. Foto: B. B. Kamniške novice REGULACIJE - Krajevna skupnost Moste meni, da kaže čim prej nadaljevati z regulacijo in urejevanjem brežin Tunjščice v Mostah. Zgrajen je bil oporni zid in izveden komisijski ogled za nadaljnja dela, ki pa bodo potrjena s sprejetjem programa Območne vodne skupnosti. Krajevna skupnost Motnik pa terja čim prejšnji začetek regulacije Motnišnice. KMETIJSTVO - Kamničani so v družbeni plan občine zapisali pomembne naloge na področju kmetijstva. Menijo med drugim, da kaže stalno zasledovati tehnološki napredek in povezovati zasebno kmetijstvo z združenim delom. Prve pozitivne izkušnje povezovanja kmetov z Eto, Mesom in Emono Kamničani že imajo. Oblikovali so se koopera-cajski odnosi pri pridelovanju in odkupovanju kmetijskih pridelkov, nabavi umetnih gnojil, semen in plemenske živine. Dragoceni so tudi nasveti kmetijske pospeševalne službe. Za kmetijstvo bodo pomembne tudi razprave o prostorskem planu, povezovanju in združevanju, izobraževanju, uvajanju kmečkega turizma itd. Leta 1971 je bilo v kamniški občini še 14,2 odstotka prebivalstva kmečkega, leta 1980 pa se bo odstotek zmanjšal na dobrih 10. Maja bo o kmetijstvu razpravljala tudi občinska skupščina. Proslava v reteški Iskri Reteče — Jutri ob 10. uri bo v temeljni organizaciji združenega dela »gospodinjski aparati« v Iskri v Re-tečah slavnostni zbor delovnih ljudi v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KP Slovenije in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo komunistične partije Jugoslavije in njegovega 85. rojstnega dne. Ob tej priložnosti si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi proizvodne prostore. Začetek ogleda je napovedan za 9. uro. V prostorih tovarne p*» bodo odprli tudi razstavo likovnih del akademskega slikarja Iveta Šubica. V kulturnem programu bodo nastopili komorni pevski zbor »Loka«, pevci in recitatorji iz osnovne šole Reteče, tamburaški zbor »Bisernica« iz Reteč, gledališki igralec Jože Zupan in Matjaž Eržen. -jg MILIČNIK ANDREJ KNAFLIČ stransko sodelovanje s svetom krajevne skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami in druStvi ter Se predvsem z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Udeležujem se sestankov in skuSam po strokovni plati pomagati in svetovati. Miličnikova pomoč je se posebej dobrodošla pri utrjevanju javnega reda in miru v krajevni skupnosti, kar ne sme biti le interes organov v krajevni skupnosti, temveč vseh krajanov. Na tak način miličnik lahko preventivno ukrepa in ljudem pomaga, obenem pa prispeva k podružabljanju tega področja vsakodnevnega življenja ljudi.« Andrejev delovni dan se ponavadi začenja v pisarni na postaji milice v Kranju. Najprej pride na vrsto pregled preteklih dogodkov in seznanjanje dežurnega z najnovejšimi. Mnoge med njimi ga že čakajo v delovni mapi. Pred odhodom na teren jih mora miličnik oceniti in že skuSa najti načine in možnosti reSevanja posameznih problemov. »Vendar obisk na terenu marsikdaj pokaže povsem drugačno sliko. Sprotno je teba ocenjevati in iskati načine ukrepanja, da miličnik položaja Se ne poslabSa,« opisuje svoje izkuSnje Andrej Knaflič. »Najkočljivejše so družinske intervencije, ker je težko ugotoviti dejansko stanje in krivdo, saj se v takih primerih pojavlja ponavadi splet Številnih okoliičin, ki jih je treba analizirati in ocenjevati.« J. KoSnjek /Z\ Komisija za medsebojna razmerja delavcev Veletrgovine Živila Kranj TOZD Maloprodaja ponovno objavlja naslednja prosta delovna mesta: ZA OBMOČJE BLEDA: 1. poslovodjo gostinskega obrata 2. dveh KV kuharjev 3. več delavcev v gostinstvu ZA OBMOČJE RADOVLJICA: 4. poslovodjo gostinskega obrata ZA OBMOČJE KRANJA: 5. KV prodajalca Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: KV gostinski delavec - gostinska šola, 3 leta delovnih izkušenj; pod 2.: KV kuhar - gostinska šola, 1 leto delovnih izkušenj; pod 3.: NK delavec — osemletka, 1 mesec delovnih izkušenj; pod 4.: KV gostinski delavec — gostinska šola, 3 leta delovnih izkušenj; pod 5.: KV prodajalec — šola za prodajalce, 1 leto delovnih izkušenj. Na delovna mesta pod zap. št. 1. do 5. se delo združuje za določen čas, za čas trajanja turistične sezone. 6. prosta učna mesta za učence v gospodarstvu za naslednje poklice: za poklic prodajalec za območje Kranja za območje Tržiča za območje Jesenic za območje Bleda in Radovljice za območje Kranja za območje Kranja za območje Kranja za območje Bleda za območje Bleda 18 učnih mest 2 učni mesti 3 učna mesta 7 učnih mest 2 učni mesti 2 učni mesti 2 učni mesti 2 učni mesti 1 učno mesto za poklic mesar-sekač za poklic natakar za poklic kuhar za poklic natakar za poklic kuhar Pogoji: pod 6.: uspešno končana osnovna šola in veselje do poklica, za katerega se prijavlja. Prijave za delovna mesta pod zap. št. 1. do 5. z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema v 15 dneh po objavi in prijave pod zap. št. 6. za prosta učna mesta v 30 dneh po objavi kadrovska služba Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6/IV. izolirka 6 1001 — LJUBLJANA Ob železnici 18 Svet delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosto delovno mesto vodje razvoja za mineralno volno K sodelovanju vabimo strokovnjake, ki imajo visokostrokovno izobrazbo strojne, metalurške ali druge ustrezne tehnične smeri, nekaj let prakse in veselje do samostojnega in dinamičnega dela. Gradnja novega obrata in perspektivni razvoj področja mineralne volne, daje velike možnosti za uspešno delo in napredek. Sedež delovnega mesta je v TOZD Jesenice ali v skupnih službah v Ljubljani, kar je stvar medsebojnega dogovora. Nastop dela je možen takoj, oziroma po dogovoru. Osebni dohodki po sporazumu o delitvi OD. V 15 dneh pričakujemo pismene prijave ali osebni obisk v kadrovskem oddelku, kjer lahko dobite še ostale informacije in pojasnila. Zavarovalna skupnost TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Oldhamska 2 64000 KRANJ Posredujemo prodajo naslednjih karamboliranih vozil: 1. osebni avto Renault R-4 leto izdelave 1076, prevoženih 14.147 km, začetna cena 31.000 din 2. osebni avto Zastava 750 leto izdelave 1976, prevoženih 9.700 km, začetna cena 10.000 din Ogled vozil je možen vsak deloven dan od 7. do 14. ure ori ZS TRIGLAV GOS Kranj P Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 25. 5. 1977, do 12. ure. Zavarovalna skupnost TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Kranj LIKOVNA MANIFESTACIJA MLADIH NA PLANINI Kranj — V počastitev dneva mladosti in letošnjih pomembnih jubilejev bo v ponedeljek, 23. maja, od 15. ure naprej velika likovna manifestacija kranjske mladine na prostoru za stolpnicami na Planini. Na prireditev so organizatorji povabili cicibane, ki bodo na asfalt risali s kredo, ter učence in dijake kranjskih šol, ki pa bodo uporabili druge risarske tehnike. Vsem sodelujočim bodo ob zaključku podelili tudi priznanja. Sledil bo kulturni program, v katerem bodo nastopili har-monikarski orkester kranjske glasbene šole ter recitatorji iz Mlekarskega šolskega centra in osnovne šole Stane Žagar. Prireditev, ki jo organizira Krajevna skupnost Planina-Huje-Cirče v sodelovanju z likovnimi pedagogi in družbenopolitičnimi organizacijami občine, podprle pa so jo tudi nekatere delovne organizacije, bo zaključila tudi filmska predstava Sutjeske na prostem. — L. M. RAZSTAVA TITO V SLIKI IN BESEDI Radovljica — Pod pokroviteljstvom občinske konference ZKS Radovljica prirejata Foto kino klub Radovljica in knjižnica A. T. Linharta razstavo Tito v sliki in besedi. Odprta bo drevi ob 19. uri v dvorani radovljiške graščine in sodi v okvir praznovanja jubilejev tovariša Tita in naše partije. O tem bo ob otvoritvi spregovoril sekretar OK ZKS Radovljica Jože Bohinc. Razstavljena zbirka obsega devetdeset povečanih fotografskih posnetkov iz zasebnega življenja predsednika Tita ter njegovih državniških poslov doma in v tujini. Na ogled bodo tudi zbirke Titovih del ter dokumentarni prispevki za njegov življenjepis in obenem tudi dela, napisana o Titu v leposlovni obliki. Razstava bo odprta do vključno 26. maja. JR GOSTOVANJE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA Gorenja vas v Poljanski dolini — V dvorani doma TVD Partizan v Gorenji vasi bodo v nedeljo, 22. maja, gostovali člani Prešernovega gledališča iz Kranja. Ob 17. uri bodo uprizorili Borovo dramo »Raztrganci«. Prireditev je posvečena počastitvi vseh letošnjih jubilejev. -jg RAZSTAVI IN KONCERT V Kranju bodo v ponedeljek, 23. maja, v počastitev 85. rojstnega dne maršala Tita in mladosti ob 18.30 v galeriji v Mestni hiši odprli razstavo otroških likovnih del TITO - REVOLUCIJA - MIR in razstavo Joca Zindaršiča TITO. Ob 18. uri se bo v galeriji v Prešernovi hiši predstavil s krajinami v olju akademski slikar France Godec. Ob 19. uri nam bosta v Renesančni dvorani mezzosopranistka Božena Glavak in sopranistka Anica Pusar v prvem delu koncerta peli pesmi partizanskih skladateljev, v drugem delu pa operne arije. Pri klavirju bo Igor Dekleva. P. L. REVIJA PEVSKIH ZBOROV 2iri — Jutri, 21. maja, ob 15.30 bo v novi telovadnici osnovne šole Padli prvoborci revija mladinskih in otroških pevskih zborov osnovnih Sol, posebne osnovne šole in gimnazije občine Škofja Loka. -lb KLUB KULTURNIH DELAVCEV KRANJ Člani KKD se bodo danes, 20. maja, sestali ob 19.30 v kadilnici Prešernovega gledališča na spoznavnem večeru. Združen bo s pogovorom o gledališču, muzejsko-galerijski dejavnosti, kinematografiji itd., da bi tako poiskali ustrezno obliko vključevanja Kluba v kulturna dogajanja pri nas. J. P. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Zbirke na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V Galeriji na gradu je odprta razstava del, ki jih razstavlja slikar iz pobratene občine Smederevske Palanke Zivoslav Mijatovič-Zile. V galeriji LTH na Trati razstavlja svoje grafike slikar Franc Berčič-Berko. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Muzejska zbirka v Zireh je odprta po dogovoru. tovarn« obutve žiri Pogoji: Pod 1.: Delovna organizacija ALPINA tovarna obutve Žiri n. sol. o. razpisuje prosta delovna mesta 1. vodje TOZD prodaja 2. vodje maloprodajne mreže 3. prodajalca obutve za prodajalno v Kranjski gori Pod 2.: Pod 3.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v prodaji; srednja izobrazba čevljarske ali ekonomske smeri, tekoče govorjenje in pisanje srbohrvatskega jezika, 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih v prodajni službi; KV prodajalec obutvene stroke z vsaj 2 letoma delovnih izkušenj, da ni kaznovan zaradi gospodarskega kriminala ali nediscipline v delovni organizaciji, poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov: ALPINA, tovarna obutve Ziri. Delovna mesta pod točko 1. in 2. se razpisujeta za <»obo 4 let. MERKUR VELEŽELEZNINA KRANJ KOROŠKA CESTA 1 Prodajalna Naklo pri Kranju telefon: 47-054, 47-055 Cenjene kupce obveščamo, da se preseli prodajalna kuriva in gradbenega materiala v Naklo pri Kranju ob tovorni železniški postaji. Prodajalna prične s poslovanjem dne 16. maja 1977 z začasnim delovnim časom od 6. do 14. ure, ob sobotah od 6. do 12. ure. Sprejem naročil za premog in drva v sredah in petkih od 14. do 17. ure v pisarni MERKUR — Jahačev prehod 2. Nadalje seznanjamo vse cenjene potrošnike, da je v pripravi nova trgovina, na istem prodajnem mestu, z razširjenim asortimanom blaga za individualno gradnjo, ki bo predvidoma odprta v letošnjem letu. MERKUR vas pričakuje v novih prodajnih prostorih. MERKUR veleželeznina Kranj Kulturna ustvarjalnost Timoške krajine Tržič — Sodelovanje med tržiško in zaječarsko občino v Timoški Krajini je še posebno trdno na kulturnem področju. Pretekli teden se je še utrdilo, saj je v petek, 13. maja, prispelo na obisk v tržiško občino 45 kulturnikov iz Zaječarja. Vodil jih je predsednik zaječarskega občinskega sveta Zveze sindikatov Milutin Glišič. S kulturniki so prišli v Tržič tudi predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in kulturne skupnosti. Tržičani so goste sprejeli v petek zvečer pred paviljonom NOB. V soboto so se kulturniki iz Zaječarja ob desetih dopoldne predstavili mladini v osnovni šoli heroja Bračiča, popoldne ob 18. uri pa je bil v dvorani kina nastop kulturnikov iz Zaječarja pod geslom »Kulturna ustvarjalnost Timoške Krajine«. Pokroviteljstvo nad prireditvijo sta prevzela tržiška kulturna skupnost in občinska zveza kulturnih organizacij. Prireditev je sodila k praznovanju obletnic partije in Tita. Gostje iz Zaječarja so v soboto in nedeljo spoznali tudi zanimivosti Tržiča in okolice ter Gorenjske. -jk V Iskrini tovarni Telekomunikacij na Laborah v Kranju so v ponedeljek, 16. maja, odprli likovno razstavo in razstavo fotografij jtTITO MED NAMI*. V prvi, ki so jo pripravili člani likovne sekcije Iskre Elektromehanike, sodi -lujejo naslednji Iskraši: Goričanec Martin, Guček Franc-Aulin, Jalovec Izidor, Kljajić Milenko, Radojčić Mladen, Volarič Jože, Vovk Janez, Lavrič Boris, Benčič Milan in Primožič Rafko. Razstava fotografij prikazuje našega delovnega človeka in obiske tovariša Tita v Iskri. Razstavo so pripravili člani foto-kino sekcije Iskre Elektromehanike v sodelovanju z oddelkom za informacije in propagandno službo ZP Iskra. Obe razstavi, ki bosta odprti vsak dan od 6. do 18. ure do 20. maja, sta bili pripravljeni ob Tednu Iskre in v počastitev jubilejev Zveze komunistov in tovariša Tita. — A. Boc -~ Foto: A. Z. Slavje tržiških godbenikov ^Ukipihalni orkester s kapelnikom Andrejem Puharjem Tržič — Bogato glasbeno tradicijo ima Tržič. O tem priča tudi letošnji jubilej pihalnega orkestra, ki je bil »uradno« ustanovljen oktobra leta 1927. Pri Grosovem Jožu se je zbralo nekaj navdušencev, ki so s posojilom Hranilnice in posojilnice kupili 28 instrumentov svetovnoznane češke tvrdke Lidl. Godbenki so dobili vadbene prostore v Rokodelskem domu in se po treh mesecih vaj 1. maja leta 1928 prvič predstavili Tržičanom. Vodil jih je dolgoletni kapelnik Rudolf Ahačič. Burne politične razmere v tridesetih letih godbenikov niso zmotile. Med okupacijo so se odločili za kulturni molk. 9. maja 1945 so godbeniki, bilo jih je 19 in so manjkali le trije, ki so padli v NOB, poprijeli za glasbila in skupaj z osvoboditelji prikorakali v Tržič! Svobodi v pozdrav so igrali pod taktirko Pavla Kralja. Leta 1947 se je iz izgnanstva v Srbiji vrnil Rudolf Ahačič, kar je dalo godbenikom novega poleta. Sčasoma so dobili godbeniki nove uniforme in vadbene prostore v nekdanji Ba-steljnovi dvorani, občinski svet pa jih je za nagrado poslal na letovanje v Poreč, kar je navada še danes. Leta 1957 je godbo prevzel Franci Ša-rabon in s pomočjo prijateljev Kralja, Sajovica in Podlipnika pridobil precej novih članov. Leta 1961 je godba zamenjala dotrajane instrumente z novimi. Kapelniške posle je prevzel Marjan Sajovic, ki je vodil godbo 11 let. V tem času je tržiški pihalni okester začel sodelovati z godbeniki iz pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš in Borovelj. Dobil je nova glasbila, dirigentsko palico pa je prevzel Andrej Puhar. Kvaliteta igranja se je zboljšala, o čemer priča tudi občinsko kulturno priznanje, podeljeno leta 1974. Orkester je član republiškega Združenja pihalnih orkestrov in bo letos tekmoval na republiškem tekmovanju v III. jakostnem razredu. Združuje 42 godbenikov, med katerimi so 4 dekleta. Janez Golmajer in Jože Špehar sta člana od ustanovitve dalje. Kronisti tržiške zgodovine vedo povedati, da je bilo leta 1848 v Tržiču ustanovljeno pevsko društvo, ki je prepevalo nemške in slovenske pesmi. Leta 1874 srečamo prvi instrumentalni sestav, od leta 1885 do leta 1895 pa je igrala »šentanska godba« pod pokroviteljstvom rudnika živega srebra v Podljubelju. Do leta 1910 je delovala tudi godba nekdanje predilnice in tkalnice. Potem je do leta 1927, ko se je rodil sedanji pihalni okrester, vladalo zatišje. J. Kepic OBVESTILO BORCEM KOKRŠKEGA ODREDA IN OSTALIM ENOTAM NA LEVEM BREGU SAVE Odkritje spominskih obeležij Po poteh borcev Kokrškega odreda v Dragi in pod Stolom bo na Dan mladosti in rojstva maršala Tita dne 25. maja 1977. Zbor borcev odkritja spominskih obeležij v Dragi pri Begunjah na Gorenjskem bo ob 8. uri pri žagi v Dragi. Zbor borcev odkritja spominskih obeležij pod Stolom, Titova vas, Smokuška, Poljska planina in Lovska koča bo ob 7. uri v vasi Rodine. Borce, kateri se pohoda ne bodo udeležili pa obveščamo, da bo ob 14. uri zaključna slovesnost v dolini Završnice. K udeležbi vas vabi Pododbor štaba KOKRŠKEGA ODREDA občine Radovljica, Jesenice 21. maj - dan JVL in PLO Praznik čuvarjev našega modrega neba Jutri bodo imeli svoj praznik pripadniki enot jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe - Pilota Franjo Kluz in Rudi Čajevec sta v času, ko je Hitlerjeva vojska »pregazila« vso Evropo, prva poletela pod modro nebo z avionoma z rdečo zvezdo na krilih — »Kragulji«, »jastrebi«, »galebi«, »orli« in drugi borbeni avioni ter helikopterji varno čuvajo naše nebo — Izkušeni in izurjeni piloti — Obisk v tovarni letal »Soko« v Mo-starju — Leta 1957 je bil v »Soku« izdelan prvi avion — »522« — zdaj pa v mostarski tovarni izpopolnjujejo najmodernejšega dvomotornega »orla« Jutri, 21. maja, bodo imeli svoj praznik pripadniki enot našega jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe, postavni fantje in možje v modrih uniformah, izurjeni in izkušeni piloti naših najmodernejših borbenih avionov in helikopterjev, ki varno čuvajo naše nebo, ter pripadniki enot naše protiletalske obrambe, ki zračni prostor varno čuvajo z zemlje. Letošnje praznovanje bo še posebno slovesno, saj ga letalci pričakujejo z velikimi uspehi, istočasno pa je preteklo natanko 35 let, ko sta v času, ko so številne dežele sveta teptali škornji Hitlerjevih vojakov, ko so nebo preletavali avioni s fašističnimi oznakami, neustrašna pilota Franjo Kluz in Rudi Ćajevec poletela pod modro nebo z avionoma z oznakama z rdečo zvezdo na krilih. To je bilo v zadnjih dneh maja leta 1942. Takrat sta namreč Kluz in Ćajevec pristala na ravnokar osvobojenem ozemlju v bližini Prijedora. z dvema motorjema tipa P3. Tako je bilo mogoče, da že v prvem letu po vojni ustanovimo štiri letalske divizije. Komaj štiri leta kasneje pa je bil pri nas že izdelan prvi borbeni avion S-49. Sami smo se odločili za izdelovanje »šolskih« letal in letal za »prehodno« učenje. V letalskem tehničnem inštitutu in v letalskem šolskem centru, ki sta bila zaradi izrednih potreb ustanovaljena že tistikrat, so imeli kmalu polne roke dela s preskušanjem letal iz domače proizvodnje. V letalskih tovarnah so se pojavili izkušeni projektanti in konstruktorji avionov. Prišlo je leto 1952. Pod nebo se je »povzpelo« prvo reaktivno letalo našega jugoslovanskega vojnega letalstva. Dobili smo ga sicer iz tujine, toda tudi to je pomenilo, da naše jugoslovansko vojno letalstvo izredno hitro napreduje in se krepi. Kajti vse cvetelo in zelenelo. In v enem od takih parkov, natanko tako bi lahko dejal, v zelenju, je »skrita« naša velika tovarna letal, tovarna, ki je začela z redno proizvodnjo za jugoslovansko vojno letalstvo leta 1951, sicer pa že mnogo prej. V velikih proizvodnih dvoranah je zaposlenih blizu 7000 delavcev. Kot že rečeno pa proizvodnja modernih letal niso edini »izdelki« »Soka«. »Že leta 1955 smo izdelali prototip aviona za jugoslovansko vojno letalstvo — ,522',« nam je pripovedoval v sodobno urejenih tovarniških prostorih rezervni starešina, diplomirani inženir in pilot Sulejman Gosto. »Že čez dve leti smo začeli z redno proizvodnjo teh letal. To so bila prva letala v celoti izdelana v naši tovarni.« Danes eno od njih krasi park pred tovarno, še vedno pa letijo z njimi člani raznih klubov, nemalokrat pa se uporabljajo tudi pri snemanjih filmov. »Komaj štiri leta kasneje se je na našem nebu že pojavil »galeb*,« je dejal Sulejman Gosto. »Kmalu so se pokazale njegove odlične lastnosti. Danes ga kajpada uporabljamo predvsem za osnovno in tudi nadaljnje šolanje naših pilotov. Seveda ga zato še vedno tudi proizvajamo. Potlej moramo v naši .zbirki',« so poudarili predstavniki gostitelja, »vsekakor omeniti lovca-bomar- HITER RAZVOJ Vse do jeseni leta 1943 so se pod nebo dvignili le redki partizanski avioni. Takrat pa se je stanje nenadoma korenito spremenilo. Ena od velikih fašističnih sil - Italija - je namreč kapitulirala in pojavile so se velike možnosti, da pridemo do, čeprav nekoliko zastarelih, avionov. Tako pa je bilo mogoče »priti« tudi do prvih večjih osvobojenih ozemelj. Prva letalska baza narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije je bila ustanovljena že 14. oktobra leta 1943, nato pa številne eskadrilje do konca leta 1944. Takrat je bil ustanovljen tudi letalski štab, ki je prevzel na svoja ramena izredno odgovorne in težke naloge. Med njimi je bila tudi ustanavljanje naših prvih letalskih divizij. Le-te so imele izredno velik pomen pri zaključnih operacijah v zadnji vojni vihri. Naše »mlado« vojno letalstvo, ki je zraslo iz partizanskega letalstva, je že v zadnjih dneh vojne položilo svoj »borbeni izpit«, naši partizanski piloti pa so dali izredno velik prispevek k zmagi nad fašizmom in za osvoboditev Jugoslavije. Brez avionov, brez junaštva in jeklene volje pilotov, truda ljudi, vojne v majskih dneh leta 1945 zagotovo še ne bi bilo konec. Šolanje v šolah za pilote jugoslovanskega vojnega letalstva je dokaj naporno. Toda zaradi privlačnega poklica se zanj odloča vse več naših mladih fantov. (,— -N> PRVE DIVIZIJE ^— -1 tudi naši strokovnjaki niso mirovali. Po letu 1962, takrat smo namreč dobili prva super reaktivna letala MIG 21, čuvajo naše nebo, naša nebesna prostranstva, tudi moderna borbena letala, ki so jih skonstruirali naši strokovnjaki, ki so bila v celoti izdelana v naših tovarnah, »522«, »jastreb«, »kragulj«, »galeb«, »orel« ... Treba je reči, da je bilo v povojnem obdobju v naših tovarnah izdelanih devetnajst različnih vrst avionov ter trije tipi helikopterjev. Med slednjimi prav gotovo »izstopa« »galeb«, ki ga izdelujejo v mostarski tovarni »Soko«. Takoj po končani vojni, po vojni, ki je hkrati pomenila temeljito prelomnico v našem nadaljnjem razvoju, se je začel tudi razvoj našega vojnega letalstva. V miru! V svobodi in socialistični Jugoslaviji. Letalske enote so se »preselile« na nova letališča. Iz Sovjetske zveze so prišli tam šolani naši piloti. Dobili smo nove avione: prve bombarderje OBISK V »SOKU« Pred nedavnim sem imel edinstveno priložnost, da si ogledam edinstven industrijski gigant: tovarno »Soko« v Mostarju. To je bilo zares enkratno doživetje. Bili so prvi spomladanski dnevi. Po parkih je že Mladi piloti po uspešno opravljeni akciji derja Jastreba', ki v morebitni vojni lahko izjemno veliko pomeni kot pomoč enotam na kopnem. Nismo pa se, to moram poudariti,« je pristavil Gosto »lotili samo konstrukcije in izdelovanja reaktivnih letal. Dobro se namreč zavedamo kako pomembno je v naših razmerah ,partizansko vojskovanje'. Zato smo se odločili tudi za izdelavo letala z navadnimi motorji .kragulja'. In nazadnje seveda moram omeniti še naš največji dosežek. To je borbeni avion »orel«, ki je bil prvič prikazan na paradi v Beogradu, ki pa ga še izpopolnjujemo. Tudi na helikopterje nismo pozabili. Med najbolj .spoštovanimi' so ,gazele', ki jih bodo že v bližnji prihodnosti začeli uporabljati tudi v civil-stvu. Predvsem miličniki!« Tovarniške dvorane v mostarskem »Soku« so prostorne. V njih pa vladata red in disciplina. Kajti delo je izredno natančno. Človek kar ne more verjeti, da je iz pločevine, železnih palic, številnih vijakov mogoče »spraviti skupaj« moderno borbeno letalo, letala, ki čuvajo naše nebo, ki pa čuvajo tudi sinja prostranstva mnogih miroljubnih afriških držav. Kajti vedeti je treba, da je »galeb sestavljen iz nič manj kot 150.000 delov, ki jih je treba med seboj trdno zvezati in zavariti.« »Lahko se pohvalimo, da se doslej ni zrušilo še niti eno letalo izdelano pri nas,« so z navdušenjem povedali ob koncu obiska v »Soku«. »Kajti Tito je dejal ob obisku pri nas: ,Na avionu leti človek in tega se morate zavedati ter temu posvetiti izredno veliko pozornost. In tega se tudi držimo!« Priznati je treba, da se Mostarci svoje odgovornosti in svoje vloge še kako zavedajo. Kajti zavedajo se, da naše sinje nebo varujejo njihove »ptice« z rdečimi zvezdami na krilih. Letala našega vojnega letalstva. J. Govekar Morebiten napad sovražnika iz zraka so pripravljene vsak trenutek odbit enote naše protiletalske obrambe Gospodarska komisija pri DO MERKUR veleželeznina Kranj, Koroška c. 1, z n.sol.o. objavlja javno dražbo naslednjih osnovnih sredstev: - 2 transportna vozička dim. 5.000 x 1.500 x 750 po 40.951,70 din - fakturni stroj SOEMTRON 381, št. 7151, letnik 1967, izklicna cena 5.000 din - fakturni stroj SOEMTRON 381, št. 7428, letnik 1969, izklicna cena 5.000 din - kamionet IMV 1500 D, nosilnost 1004) kg, letnik 1972, izklicna cena 34.000 din - kamionet IMV 1500 D, nosilnost 1000 kg, letnik 1972, izklicna cena 34.000 din - kamion OM Lupetto 25 L, nosilnos 3.000 kg, letnik 1969, izklicna cena 60.000 din - kamion OM Lupetto 25 L, nosilnost 3000 kg, letnik 1968, izklicna cena 40.000 din - enoosno prikolico Tehnostroj, tip APL-3, nosilnost 4500 kg, letnik 1969, izklicna cena 7.000 din, - dostavni avto ZASTAVA 750 T furgon, tip 750, leto izdelave 1972, izklicna cena 7.000 din. Prometni davek v izklicnih cenah ni vračunan. Pred pričetkom javne dražbe mora vsak interesent položiti 10 %-ni polog od izklicne cene. J a vna dražba za družbeni in privatni sektor bo v sredo, dne 25. maja 1977, ob 11. uri v sejni sobi DO MERKUR veleželeznina Kranj, Koroška cesta l/I. nadstropje. Vsi interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete na dan javne dražbe od 9. do 11. ure na Gregorčičevi 8 v Kranju. od 10. do 25. maja 1977 razstava in prodaja yaš dom 77 m POHIŠTVO NOVO ALPLES •sestavljivi program TRIGLAV Lux~ • predsoba ETA • otroška soba TINA BREST •program KATARINA MARLES •kuhinja DALIJA • otroška soba TOMAŽ • predsoba NELA m DEKOR ATI VA m GOSPODINJSKI L STROJI razstava odprta vsak dan od 10.do 19. ure, tudi v nedeljah Na Kokrici za Dežmanov memorial Kokrica — Kolesarski klub s Ko-krice bo v soboto, 21. maja, organizator tradicionalne kolesarske dirke za Dežmanov memorial, in sicer za rekreativce in veterane. Le-ti se lahko prijavijo pol ure pred startom v gostilni Lakner na Kokrici. Start bo ob 9. uri izpred osnovne šole na Kokrici, proga pa bo vodila na Golnik, v Križe, Duplje, Naklo in nazaj na Kokrico. Jutri kranjski rally Start jutrišnjega rallvja »Po poteh gorenjskih partizanov«, ki ga v počastitev Titove 85-letnice in 40-letnice Tita v vodstvu naše partije prireja Avto-moto društvo Kranj, bo jutri ob 8. uri zjutraj na Hujah, na parkirnem prostoru za slaščičarno ob Kokrš-kem mostu (pri hotelu Evropa). Uro prej bo tehnični pregled motorjev. Prijavljenih je okrog 60 tekmovalcev z motorji od 60 ccm naprej. Kot pravijo športni funkcionarji pri AMD Kranj, se bodo tekmovalci vračali z rallvja, ki bo potekal na relaciji Kranj — Skofja Loka — Cerkno — Most na Soči - Petrovo Brdo - Zali Log — Železniki — Dražgoše — Kropa — Podnart — Bistrica — Križe — Golnik — Kranj, okrog 14. ure popoldne. Cilj bo pred poslopjem AMD Kranj. Prireditelji vabijo vse ljubitelje moto Športa k startu in cilju zanimivega rallvja. D. D. Republiško prvenstvo brodarjev V soboto, 21. maja, bo na Savi odprto republiško prvenstvo kajaka-šev in kanuistov na divjih vodah. Start bo ob 11. uri v Radovljici pri mostu proti Lancovem, cilj pa okoli sedem kilometrov niže pri mostu na Otočah. Organizatorju so že prijavili udeležbo vsi najboljši slovenski brodar-ji. Zadnji rok za prijavo pa je eno uro pred začetkom tekmovanja, zato Brodarsko društvo Kranj pričakuje, da se bo tekmovanja udeležilo tudi nekaj tekmovalasv iz drugih republik. G. B. Še izleti na Koroško Presenetljivo hitro je bil napolnjen prvi avtobus za izlet na Koroško v organizaciji ALPETOURA in Glasa, ki bo šel na pot v soboto, 21. maja. 2e v ponedeljek je bilo vse zasedeno. Vse tiste, ki tokrat niste prišli na vrsto, bo mogoče potolažila vest, da bomo še organizirali te izlete in da bo prvi naslednji že 11. junija. Prijave bodo sprejemale vse poslovalnice ALPETOURA in pri nas na »malih oglasih«. Cena ostane 250 din in tudi na to pot bosta šla dva naša naročnika z nami brezplačno. D. D. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Naslednji dan, to je v nedeljo, pa bo KK Kokrica v počastitev pobratenja s kolesarskima kluboma Adria iz Trsta in Grosupljem organizator dirke na kronometer. Start bo prav tako ob 9. uri, tekmovalci pa bodo vozili s Kokrice do Trstenika in nazaj. Organizator sprejema prijave pol ure pred začetkom tekmovanja. Kategorije tekmovalcev: rekreacijska skupina 18—35 let, veterani A 35-39 let, veterani B 40-44 let, C 45-49 let in D nad 50 let. Obe dirki sta posvečeni tudi praznovanju jubilejev tovariša Tita in partije, zato organizatorji pričakujejo, da se bo tekmovanj udeležilo čim več rekreativnih kolesarjev. Obenem lahko zapišemo, da so se trije člani KK Kokrica v nedeljo, 15. maja, udeležili dirke v Trstu, ki jo je organiziral pobrateni klub Adria. Proga je bila dolga 98 km, najbolj pa se je izkazal Plestenjak, ki je zasedel 51. mesto. H. J. Blejski motiv: Oddih — Foto: F. Perdan Tombola v Komendi Komenda — Konjeniški klub iz Komende, ki je med najprizadevnej-šimi tovrstnimi športnimi organizacijami pri nas in imajo njegovi člani že 25 kasaških in jahalnih konj, namerava letos junija in avgusta pripraviti dve veliki konjeniški prireditvi. Razen tega želi klub urediti hipodrom in njegovo okolico ter prostore. Hleve pa so uredili člani lani. Da bi v Komendi lažje uresničili načrte, so voljni tudi sami zbirati denar. Zato bodo v nedeljo, 22. maja, ob 14. uri na hipodromu v Komendi priredili veliko tombolo. Več sto dobitkov so pripravili za obiskovalce. Vredni so 24^0.000 dinarjev. Med njimi sta dva avtomobila Zastava 750, triletni ameriški kasač itd. V Komendi želijo, da bi se v nedeljo zbralo v njihovem kraju čim več ljudi in prijateljev konjeniškega športa. -jk Nocoj »Dar« v kinu Center Kranj, 20. maja — Nocoj ob 20. uri se bo ansambel Dar iz Šenčurja predstavil v kinu Center v Kranju. Koncert obsega 25 najboljših lastnih skladb, program pa bodo obogatili tudi s humorjem in poezijo šenčurskega literata Štefana Re-mica. Na koncertu sodeluje tudi gostja in sicer pevka Milka Kneže-vič iz Kranja, poezijo pa bo brala članica DPD Svoboda Šenčur Slavi-ca Celjer. Ansambel Dar bo na koncertu pripravil tudi posebno anketo za poslušalce, rezultate pa bodo fantje uporabili pri izbiri skladb za snemanje svoje prve plošče in za nadaljnje delo v ansamblu. S skladbo Jugoslavija, ki jo bodo na koncertu predstavili kot zadnjo, namerava ansambel Dar sodelovati na festivalu revolucionarne in domoljubne pesmi v Zagrebu. Koncert je ansambel pripravil ob dveletnem ustvarjalnem delu in sodi v okvir turneje »Za vse generacije«. F. Erzin Kaj bi učenci želeli vedeti o teoriji športa Pri vadbi in športnem treniranju je več praktične dejavnosti in manj razmišljanja ali teoretičnega razglabljanja. Gre za prikazovanje vaj, za posnemanje, ponavljanje, za urjenje športne tehnike in izpopolnjevanje gibalnih sposobnosti. Vendar je dobro poznati tudi namen in učinek vadbe, čeprav se ta bolj uresničuje v praksi in manj v teoriji, znano pa je, da mora biti vsako delo dobro zamišljeno — mora najpre-je biti v glavi in nato v gibalih. Ali dovolj temeljito razložimo namen našega dela, ali učenci poznajo zakonitosti športa, njegov pomen za posameznika in skupnost, ali znamo pri pouku dovolj učinkovito združevati in povezovati teorijo s prakso? Naši pedagogi obiskujejo precej seminarjev in ne bi bilo slabo, če bi nekaj časa posvetili teoretičnim vprašanjem. Pri tem pa nas ne bi smeli preveč siliti s teorijo in dati vedeti, da se z njimi ne moremo primerjati. Koristno bi bilo kaj zvedeti o smislu vrhunskega športa in športa za množice, o športu kot kulturni vrednoti, pa tudi o športu, za katerem se skriva nasilje, korupcija, komercializacija in doping. Dobro bi bilo slišati kaj več o zgodovini športa, o delovanju organizma v izjemnih naporih, o učinku treninga na človeka in na družbo. V šoli je premalo teorije športa: ne bi bilo prav, da bi se učili kakšnih odvečnih podatkov kot,pri zemljepisu ali zgodovini ali podatke za razne kvize, niti ne bi bilo prav pogovarjati se o izidih tekmovanj, kakor se pogovarjajo na televiziji, temveč bi morali kaj več zvedeti o biomehaniki raznih vaj, o gibanju težišča pri skokih ali metih, pa nekaj več o tem kako preprečujemo in se varujemo pred poškodbami. Prav je, da spoznamo in doumemo pravila športnih iger, a radi bi kaj več zvedeli o usmerjanju počutja, o učinku razvedrilnega športa in o tem, kako nam treni-ranost lahko pomaga pri premagovanju vsakodnevnih težav. Mislim, da bi nam pedagogi morali več pokazati in več povedati. Ko opravljaš vaje, največkrat ne veš njihovega posebnega namena, kako se posamezne prvine vključujejo v celoto in katere vaje so bolj življenjskega pomena. Pedagogi bi nas morali navajati na samostojno izvenšolsko dejavnost, pri njih naj bi dobili informacije in načrte treninga temeljnih športnih panog. Teorija je potrebna, le tako znamo ceniti lepoto športa, posebno športa za vse in vrednost športne vzgoje. Pedagogi pa se ne bi smeli preveč izživljati v odvečnem govorjenju, v urjenju govorništva, ter s tem krajšati vadbeni čas. Vedno bi morali v kratkem pojasnjevati namen sleherne vaje, namen celotnega dela in tako približati učencem vsebino, vrednost in družbeno človekoljubno poslanstvo športa. Jože Ažman POROČILI SO SE V KRANJU Zorman Milan in Saievic Silva, Lotri« Bojan in Jež Darja, Hobič Jože in Zupan Nevenka, Ahaci« Iztok in Kovčič Lidija, Čavlovi« Marko in Gril Metka V TRŽIČU Dobrin Nikolaj in Burovič Biserka, Zaplot-nik Anton in Salberger Damjana UMRLI SO VKRANJU Jenko Franc, roj. 1912, Plevel Franc, roj. 1896, Stefe Frančiška, roj. 1892, Brancelj Franc, roj. 1940, Skok Ana, roj. 1902, Adami« Ernest, roj. 1898, Udov« Anica, roj. 1930, Štefani« Jože, roj. 1912, Kepic Lovrenc, roj. 1899, Ahlin Jože, roj. 1899, Kune Franc, roj. 1900, Polenšek Feliks, roj. 1901, Dagarin Ljudmila, roj. 1907, Srakar Miroslav, roj. 1908 V TRŽIČU Fran Ur Ivana, roj. 1902, Resnik Dudan, roj. 1969, Rezar Marija, roj. 1906, Slapar Franc, roj. 1896 I mš ""I ■■■■I ■HHHl lili ^^^^ MtaHHH ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ kino Kranj CENTER 20. maja amer. barv. zgod. FALVVORTHOV črni ščit ob 16. in 18. uri. ob 20. uri KONcert ANSAMBLA DAR iz Šenčurja 21. maja amer. barv. zgod. FALVVORTHOV crni ščit ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. pust. AVTO CESTA NASILJA ob 22. uri • 22. maja amer. risanka PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA POPAJA ob 10. uri, amer. barv. zgod. FALVVORTHOV CRNI ŠClT ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. komed. ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob 21. uri 23. maja amer. barv. pust. avto CESTA NASILJA ob 16., 18. in 20. uri 24. maja amer. barv. pust. avto CESTA NASILJA ob 16., 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. pust. avto CESTA NASILJA ob 16., 18. in 20. uri 26. maja premiera ital. barv. pust. KARIBO S SEVERA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 20. maja amer. barv. voj. DVANAJST žigoSANIH ob 16. in 19. uri 21. maja ital. barv. komed. MAŠČEVANJE PREVARANEGA moža ob 16. in 18. uri, angl. barv. erot. komed. IZPOVEDI ČISTILCA oken ob 20. uri 22. maja amer. barv. komed. UŽIVAJ ŽIVljenje, jerry ob 14. uri, angl. barv. erot. IZPOVEDI ČISTILCA OKEN (ni primeren za otroke) ob 16. in 18. uri, premiera jug. barv. filma VOJAKOVA LJUBEZEN ob 20. uri 23. maja jug. barv. VOJAKOVA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri 24. maja jug. barv. VOJAKOVA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri 25. maja angl. barv. krim. MORILEC Z RIL-LINGTONSKEGA TRGA ob 16., 18. in 20. uri 26. maja amer. barv. komed. UŽIVAJ ŽIVljenje, jerry ob 16., 18. in 20. uri Trži« 20. maja premiera angl. barv. erot. komed. izpovedi Čistilca oken ob is. in 20. uri 21. maja amer. risanka PODVIGI SLAVNEGA MORNARJA POPAJA ob 16. uri, franc. barv. krim. BORSALINO in KOMPANIJA ob 18. in 20. uri 22. maja amer. barv. voj. DVANAJST žigoSANIH ob 16. in 18.30 23. maja amer. barv. voj. DVANAJST ŽIGOSANIH ob 17.30 in 20. uri 24. maja angl. barv. krim. MORILEC Z RIL-LINGTONSKEGA TRGA ob 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. ljub. ljubimci g. FANNYobl7.30in20. uri 26. maja premiera jug. barv. filma vojakova LJUBEZEN ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. maja amer. barv. komed. NAJBOLJ NORA DIRKA ob 18. uri 21. maja nem. barv. vestem VVINNETOU -1. del ob 18. in 20. uri 22. maja nem. barv. vestern VVINNETOU — 1. del ob 15., 17. in 19. uri 23. maja premiera amer. barv. zgod. FALVVORTHOV CRNI ŠClT ob 20. uri 24. maja amer. barv. komed. UŽIVAJ ŽIVljenje, jerry ob 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. komed. UŽIVAJ življenje, jerry ob 18. in 20. uri 26. maja amer. barv. ljub. LJUBIMCI g. fanny ob 17.30 in 20. uri Škofja Loka SORA 20. maja franc. barv. drama PRIZNANJE ob 18. in 20. uri 21. maja amer. barv. vestern JEZDEC NA STRANPOT JU ob 18. in 20. uri 22. maja amer. barv. vestem JEZDEC NA STRANPOT JU ob 18. in 20. uri 24. maja japon. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 20. uri 25. maja japon. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 18. in 20. uri 26. maja amer. barv. drama šola ŽIVLJENJA ob 20. uri Železniki OBZORJE 20. maja danska barv. erot. komed. ROMANTIKA V POSTELJI ob 20. uri 21. maja Šved. barv. mlad. DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA ob 16. uri 22. maja Šved. barv. mlad. DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA ob 17. uri, franc. barv. drama PRIZNANJE ob 20. uri 25. maja ital. barv. komed. TUDI ANGELI NORO VOZIJO ob 20. uri Radovljica 20. maja amer. barv. ČLOVEK IN MAČEK ODKRIVATA AMERIKO ob 20. uri 21. maja amer. barv. risanka ROBIN HOOD ob 18. uri, amer. barv. ROLER BAL ob 20. uri 22. maja slov. barv. SREČA NA VRVICI ob 16. uri, amer. barv. ROLER BAL ob 18. uri, amer. barv. risani ROBIN HOOD ob 20. uri 23. maja amer. barv. ROLER BAL ob 20. uri 24. maja amer. barv. risani ROBIN HOOD ob 20. uri 25. maja amer. barv. ČLOVEK IN MAČEK ODKRIVATA AMERIKO ob 20. uri 26. maja ital. barv. TIHI MAŠČEVALEC ob 20. uri Bled 20. maja amer. barv. risani ROBIN HOOD ob 20.30 21. maja špan. barv. DIVJI LOVCI ob 18. uri, amer. barv. NASLEDNJA POSTAJA: GREENVVICH VILLAGE ob 20.30 22. maja amer. barv. risani PINK PANTER - 2. del ob 16. uri, amer. barv. NASLEDNJA POSTAJA: GREENVVICH VILLAGE ob 18. uri, špan. barv. DIVJI LOVCI ob 20.30 23. maja amer. barv. risani ROBIN HOOD ob 20.30 24. maja amer. barv. ROLER BAL ob 20.30 25. maja amer. barv. MOJA SLADKA DAMA ob 20.30 26. maja amer. barv. ROLER BAL ob 20.30 21. maja amer. barv. CS vestem ZAGRIZI V KROGLO ob 17. in 19. uri 22. maja amer. barv. CS vestem ZAGRIZI V KROGLO ob 17. in 19. uri 23. maja ital. barv. krim. ČLOVEK Z ULICE DELI PRAVICO ob 17. in 19. uri 24. maja ital. barv. krim. ČLOVEK Z ULICE DELI PRAVICO ob 17. in 19. uri 25. maja ital.-špan. barv. CS vestem REKA ZLOBNEGA ČLOVEKA ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 20. maja amer. barv. vestern VALDEZ MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 21. maja ital. barv. krim. ČLOVEK Z ULICE DELI PRAVICO ob 18. in 20. uri 22. maja ital. barv. krim. ČLOVEK Z ULICE DELI PRAVICO ob 18. in 20. uri 23. maja amer. barv. CS vestern ZAGRIZI V KROGLO ob 18. in 20. uri 24. maja amer. barv. CS vestem ZAGRIZI V KROGLO ob 18. in 20. uri 26. maja amer. barv. drama ISKALA JE SREČO ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 21. maja amer. barv. krim. UČITELJICA IN MAFIJA ob 19. uri 22. maja franc. barv. pust. JUDO IN KARATE ob 19. uri Kranjska gora 21. maja franc. barv. pust. JUDO IN KARATE ob 20. uri 22. maja amer. barv. glasb. ZGODBA O JA-NIS JOPLIN ob 20. uri 25. maja ital. barv. krim. ČLOVEK Z ULICE DELI PRAVICO ob 20. uri gledališče Prešernovo gledališče Kranj SOBOTA, 21. maja, ob 20. uri - M. Bor: RAZTRGANCI: gostovanje na Sovodnju; NEDELJA, 22. maja, ob 17. uri - M. Bor RAZTRGANCI; gostovanje v Gorenji vasi. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 16,60 do 20,40 din, .špinača 10,50 din, cvetača 21,60 din, korenček 9,70 din, česen 21,60 din, čebula 11,65 do 15 din, pesa 5,25 din, kumare 17 din, paradižnik 30,30 din, paprika 59,30 din, jabolka 8 do 9,70 din, hruške 8,50 din, jagode 54 din, pomaranče 11,50 do 11,80 din, limone 18,90 do 23,90 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din, skuta 21,80 din, sladko zelje 14,40 din, kislo zelje 5,60 din, jajčka 1 do 2 din, krompir 4,50 din KRANJ Solata 18 do 20 din, špinača 16 do 18 din, cve-tača 18 din, korenček 16 do 20 din, česen 35 do 40 din, čebula 20 din, fižol 35 din, pesa 10 din, kumare 21,10 din, paprika 30,30 din, slive 30 din, jabolka 7 do 8 din, češnje 30 din, jagode 30 do 40 din, žganje 55 do 60 din, med 50 din, pomaranče 11,80 din, limone 18 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 60 do 68 din, smetana 28 do 30 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 10 do 12 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 120 din, jajčka 1,70 do 2 din, krompir 3 do 4 din TRŽIČ Solata 15 do 20 din, špinača 20 din, korenček 12 din, česen 30 din, čebula 15 do 16 din, fižol 24 din, pesa 10 din, kumare 25 do 30 din, paradižnik 40 din, jabolka 8 do 12 din, hruške 15 din, banane 12 din, pomaranče 13 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna moka 8 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 80 din, smetana 7,50 din mer., skuta 24 din, sladko zelje 15 din, kislo zelje 10 do 12 din, jajčka 1,70 din, krompir 6 din, novi 20 din Jesenice RADIO 20. maja amer. barv. SREČO ob 17. in 19. uri drama ISKALA JE lot eri jo e « 1 s E ti 3R ■ P mt *3 ■* Si ?! so zad dobite « B ti (OM 11 sS 60 40 021424 10.000 0820 500 02890 1.000 85 30 02300 1.000 95 30 03680 5.000 06735 2.000 028220 10.000 95705 5.000 030330 10.000 218375 10.000 420010 10.000 500090 10.000 46 30 1 20 26 40 17291 1.000 416 80 19211 2.000 086 200 063471 10.000 55816 . 1.000 148581 10.000 28226 1.000 229291 400.000 72216 263446 1.000 10.000 22 30 852 80 47 40 9442 400 67 50 5632 500 07 70 64312 1.000 10447 1.000 059492 10.000 12437 1.000 343032 10.000 27997 34017 1.000 5.000 293 80 507397 10.000 913 100 199323 10.000 88 30 201473 10.000 148 100 170843 10.000 9178 400 210983 10.000 02438 1.000 358733 10.000 28848 1.000 374183 50.000 22448 79548 1.000 1.000 64 30 24 40 9 nt 14 50 35939 1.0SO 04 50 02089 2.00» «rm4 2000 505999 100.000 marta odgovarja Monika iz Kranja — Prosim, svetujte mi model poletne obleke z naramnicami, ki je primerna za nosečnice. Vzorec blaga prilagam. Stara sem 23 let, visoka 166 cm, tehtam pa 57 kg. Marta — Obleka je enostavna, zapenja se na hrbtu in ima tanke naramnice. Pod prsmi je prerezana in rahlo nabrana. Prerez je zadaj v isti višini. V stranskih šivih sta dva žepa, dolžina pa sega čez kolena. Otrok in šola Starši bi se morali od začetka šolskega leta zanimati za otrokove uspehe in neuspehe in ne morda šele ob polletju ali na koncu šolskega leta. Zanimanje in pomoč med letom lahko odstranita marsikatero težavo. Že pogovor o domačih nalogah je včasih tisti stik, ki je med starši in otroci potreben, da vsi skupaj dobro »prevozijo« šolsko leto. Otroku moramo seveda primerno njegovi starosti razložiti, zakaj hodi v šolo in zakaj se uči. Nekateri otroci imajo precej težav na prehodu iz četrtega v peti razred. Prej je bil otrok vajen le enega učitelja zdaj pa ima več pedagogov, ki ga vsi v kratkem času ene šolske ure ne morejo povsem spoznati. Tudi večje število učnih predmetov zahteva od otroka več učnega napora, ki ga ni vajen. Če se temu pridruži še razvojna kriza otroka, je neuspeh kaj blizu. Pri takih težavah morajo pomagati tako starši kot učitelji. Težave se za šolarja lahko pojavijo tudi kasneje v zadnjih razredih osemletke, ko lahko doživlja šolar prvo resnejšo krizo v življenju. V tej dobi je šolar že osebnost s prvimi ljubezenskimi težavami, težko prenaša očetovo avtoriteto in pripisuje velik pomen družbi vrstnikov. Starši bi morali najti način, kako se otroku približati in vzpostaviti vez zaupanja. Tudi kasneje v puberteti naj bi starši reševali razne probleme umirjeno in pametno, le tako bo pubertetnik voljan prenašati vmešavanje odraslih v razreševanju svojih težav: če bodo starši nastopali preveč avtoritativno, se bq otrok zaprl vase in sodelovanja bo konec. K letošnjim širokim poletnim krilom se bodo nosile tudi ohlapne bluze s širokimi v zapestju stisnjenimi rokavi: ovratnika ni, izrez pa je malo večji in stisnjen s trakom. Bluze so največkrat bele iz tankega včasih tudi čipkastega blaga. Najboljši prijatelji Tito — revolucija — mir V sosednji Hrvatski, na bregu Sotle v Kumrovcu se je leta 1892 rodil deček, ki sta mu oče in mati dala ime Joža. Sin Hrvata in Slovenke se ni razlikoval od drugih dečkov tistih let. V družini je bilo veliko otrok, zato so Joža poslali v Podsredo k dedu. Tam je preživel najzgodnejša leta. Potem se je vrnil domov. V prvih razredih mu je nagajal jezik. Doma so govorili kajkavsko narečje, P" dedu se je naučil slovenščine, sedaj pa se je na paši z muko učil knjižne hrvaščine. Počasi je postajal najboljši učenec. Želel je postati krojač, toda sorodnik J urica ga je odpeljal v Sisak kot bodočega natakarja. Pri Ignacu Stiglu v Sisku se Josip ni ničesar naučil in kmalu je zapustil vojaško kantino in stopil kot vajenec v delavnico mehanika Karasa. Tu se pravzaprav začne pot revolucionarja, upornika, vojaka in državnika. Leta so tekla. Josip je menjaval mojstre in delavnice ter mesta. Delavci niso bili zadovoljni s svojim življenjem. Srbija se ni pokoravala Avstro-Ogrski. Ljudje so čutili, da sedijo na sodu smodnika. In priletela je iskra ... V Sarajevu so streli Gavrila Principa zadali avstrijskemu prestolonasledniku Ferdinandu smrtno rano. Izbruhnila je prva svetovna vojna. Josip je bil dodeljen domobranskemu polku in premeščen z Dunaja v domovino. Mladenič iz Zagorja si je znal priboriti spoštovanje nadrejenih. Pred nikomer ni prikrival, da je proti vojni, v kateri se že tako izmozgani delavci morajo boriti za tujce. Tudi ostali niso bili zadovoljni z vojno. Da bi je bilo konec, so se vojaki na bojiščih začeli množično vdajati. Josipa so zaradi njegovih politično »nevarnih« misli in idej zaprl! za nekaj, časa, potem pa so ga poslali v Rusijo na bojišče. Tam se je boril, dokler ni bil ranjen in ujet Začela se je zanj naporna pot po Rusiji. Zaradi svoje bistroumnosti in poguma jo je srečno prestal in čez leta se je znova vrnil v domovino, prežet z idejami oktobrske revolucije. V domovini je zavestno začel širiti socialistične ideje in zopet je menjaval službe. Tudi zaprli so ga večkrat. Zadnjič je preživel za zapahi celih pet let. Toda niti tam za zidovi ni miroval. Učil je sebe in pomagal drugim. Iz zapora je odšel še bolj izobražen. Z vsemi silami se je lotil dela v KPJ. S svojo odločnostjo in vestnostjo ter jekleno voljo je odpra- vil frakcionaštvo, neznanje in nezaupanje komunistov. V Moskvi je dosegel, da se je CK KPJ preselil v Jugoslavijo. Izbruhnila je druga svetovna vojna. Hitler tudi Jugoslaviji ni prizanesel. 6. aprila 1941 so na naše glavno mesto padle prve bombe. Stara jugoslovanska vojska je kapitulirala v enajstih dneh in Hitler si je zadovoljno mel roke. M islil je, da ima sedaj na Balkanu varno zaledje in da se lahko začne v miru pripravljati na napad na Sovjetsko zvezo. Pa ni bilo vse tako, kot je mislil Hitler. Bila je v stari Jugoslaviji organizacija, ki je že celih dvajset let delovala tajno. KPJ je pričakovala napad in je kmalu izdala odlok o oboroženi vstaji. Lotila pa se je tudi drugih akcij. Zbirala je orožje, zdravila, obveze, obutev, hrano ... In nekega dne so se oglasile prve puške, ki jih niso nosili okupatorjevi vojaki ali izdajalci domovine. Gozdovi so postali dom upornih ljudi — partizanov. Čeprav slabo opremljeni in oblečeni so ti začeli boj za svobodo, bratstvo in enakost vseh jugoslovanskih narodov. Na čelu pa je stopal mož, o katerem so s strahom govorili njegovi sovražniki. Bil je to postaven človek jeklene volje in poln ljubezni do tovarišev. Partizani so ga imeli radi in so mu tudi zaupali. Mali fantič iz Zagorja je zrasel in se spremenil v velikega moža, ki je v tistih težkih, a tudi slavnih časih združil v eno družino vse naše narode. Pod njegovim vodstvom so ljudje napadali, branili in se učili ljubiti svojo domovino in brate ter sestre po vsej deželi. Dajali so tudi življenje za tisto, kar so jim tujci vedno jemali. Bila je to domovina in njena svoboda. To dvoje so nam priborili. Toda vojne še ni bilo konec. Puške in brzostrelke so zamenjale lopate in krampi. Začel se je boj proti ruševinam in pogoriščem. Tudi tu je uspešno vodil delovne brigade tovariš Tito. Ime Tito pa ni po vojni ostalo le simbol borbe za svobodo. Postalo je simbol miru. Ni se boril samo za nas Jugoslovane. Začel se je boriti tudi za vse tiste narode, ki si še niso sami priborili svobode. Tako se je začela njegova pot velikega državnika in politika ter borca za mir. Za njegov praznik mu želimo, da bi nas še dolgo tako uspešno vodil in se boril za pravice poštenih ljudi. Anka Benedičič, 8. r. osn. šole • F. S. Finžgarja, Lesce Palačinke s slanino Potrebujemo: 4 jajca, sol, 4 žlice moke, pol litra mleka, 12 dkg mesnate slanine, olje, drobnjak. Jajca, sol, moko, in mleko razžvrkljamo, nato naj testo vsaj 15 minut počiva. Slanino narežemo na kocke jih denemo v segreto posodo in opražimo, da se izcvre maščoba. Nato maščobo odcedimo, slanino pa primešamo testu. Spečemo štiri palačinke na olju, ki smo mu primešali malo scvrte maščobe. Palačinke na debelo potresemo s sesekljkanim drobnjakom in takoj še vroče ponudimo z zeleno solato. Nasveti Žeblje lahko zabijemo v trd les, če jih poprej namažemo z oljem ali koščkom mila. — Vijačni zaklep se lažje odvije, če zaklep poprej segrejemo, ga nato primemo z ostrim steklenim papiriem ter poskušamo sukati v pravo smer. — Lepilo ali druge lepljive mase nikoli ne segrevamo na kuhalni plošči, ampak vedno v vodni kopeli: to gre prav tako hitro in ni nevarno. — Pri pomivanju steklene posode in porcelana bo veliko manj čre-pinj, če si bomo pripravili za odlaganje te posode dovolj prostora. Nikakor pa je ne smemo nalagati tako, da je steklo spodaj, povrh pa nalagamo drugo na drugo težko posodo. — Ostanke hrane ne strgamo iz lonca z ostrim predmetom, v vroče emajlirane lonce ne točimo mrzle vode, pekače ne Čistimo z ostrimi čistilnimi sredstvi, kuhal-nice in lesene deske za meso ne sušimo na vročem štedilniku ali celo v pečici. Bila je zima. Visoka skalna stena, katere police so bile vse v lesku sneženih kristalov, se je zavijala v tanko, prosojno tančico megle. Na njenem vrhu pa je pristal žarek pravkar vstalega sonca. V to lepoto sta zrla dva para oči. »Greva!« reče prvi, »sonce je že vstalo.« »Da,« mirno pritrdi drugi, »da, prehitelo naju je.« Vzela sta nahrbtnika in šla s hitrimi koraki po lesketajoči se poljani. Za njima je ostala le gaz . . . Junak Kmalu sta stala pod pečino. Zapelo je kladivo. Tin, tin, je odmevalo od nasprotnega vrha. »Jaz grem naprej,« reče prvi, razvije vrv in jo vtakne skozi klin. Spet in spet je zapelo kladivo in zabijalo jeklene kline v trde > tene. Sonce je ooseglo najvišjo točko na nebu in je ?e začelo spuščati proti zatonu. »Koliko je še do vrha?« vpraša zaskrbljeno drugi. »Samo še previs, nato pa še kakih dvajset metrov.« Tin, tin, tin... se oglasi v steni. Klin je švignil v skalo. Tedaj pa se je odkrušila skala, na kateri je stal prvi plezalec. »Aaah!« se razleže med stenami. Plezalca sta obvisela na vrvi; prvi tik nad previsom, drugi pod njim. Vodnik je bil ranjen v roko. »Ne morem se premakniti!« zavpije onemu spodaj. »Čakaj, zanihal bom!« Ranjenec se je ozrl v klin. »Čakaj! Klin!« Nihanje je prenehalo. »Kaj je?« »Klin . . . popušča! Miruj!« Oni pod previsom pobledi. Ve. Samo eden se lahko reši. Počasi seže po nožu. Okleva ... . »Vrv je že skoraj prerezana. Samo še poteg in . . .« razmišljanje mu Titu za rojstni dan Zgledujmo po junaku se, takšnem, kakor Tito je, ki vse od mladih dni se za nas bori. Tito borec je za vse zatirane, ki v svetu lakoto trpe in kruto izkoriščanje. Pionirji vsi te ljubimo • iu vdano ti obljubljamo, da bomo tudi mi borili se za lepše dni. Tanja Polajnar, osn. šola Petra Kavčiča, Skofja Loka -dopisniški krožek Pazimo na pohištvo Vsak kos pohištva mora trdno stati na popolnoma ravnih tleh, sicer bomo težko zapirali vrata, predale ipd. Če tla niso ravna, si pomagamo s koščki lesa, nekateri proizvajalci pa že sami dodajo pohištvu plastične podložke. Kadar prestavljamo kos pohištva, ga je seveda treba poprej popolnoma izprazniti, nato pa naj več močnih poprime in pohištvo prenesete. Če bi ga rinili po tleh, bi lahko nastale nepopravljive praske. Če pa ne gre drugače, pohištvo podrsamo na drug kraj s pomočjo stare odeje ali stare preproge in bodo tla obvarovana. Posebno težko kose starega pohištva pa moramo premikati s podlaganjem okroglih palic. Vrata na omarah zapirajmo vedno pazljivo, v predale ne natlačimo preveč, sicer se bodo povesili. Če se ključ v ključavnici zatika, jo namažemo s parafinskim oljem. To storimo zelo previdno, da ne namastimo površine lesa. Če to ne pomaga, je treba poklicati na pomoč mizarja. Če predal slabo drsi, se nikar ne mučimo po nepotrebnem. Izpraznimo ga, nato pa ga po vseh robovih namažemo s suhim milom ali svečo. Ko čistimo tla, pazimo, da ne drgnemo dele pohištva. Površino jedilne mize, ki ni zavarovana proti vplivu toplote, pokrijemo, kadar postavimo nanjo tople krožnike, z dvakrat zloženo flanelo ali s tankim filcem. Pod pepelnik ali telefon nalepimo izlolirni trak, pa bo površina mizic ostala nepoškodovana. Vazo s cvetjem vedno skrbno obrišemo preden je postavimo na mizo ali kam drugam in ne bomo imeli grdih največkrat neodstranljivih belih kolobarjev. prekine klic: »Miruj, za božjo voljo, klin se je že čisto ulegel!« »Na svidenje!« zakriči v pozdrav, nato pa z močnim sunkom prereže vrv in zleti v smrt. . . Reševalci v koči so bili zaskrbljeni zaradi obeh plezalcev, zato so zvečer po njuni gazi odhiteli pod vznožje stene. Našli so ju skupaj; izčrpanega ranjenca, ki je klečal ob svojem prijatelju. Bogdan Stanonik, 7. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Skofja Loka In še to: mize, stoli in komode niso narejeni zato, da bi jih uporabljali namesto lestve. Tudi s copatami lahko zarišemo grde raze v leseno površino, popravila pa so draga. Veselo poletno pisano krilo, ki bo letošnje poletje sila moderno, lahko sešijemo iz dveh starih ali iz enega starega in kosa novega blaga. Staro krilo dvakrat prerežemo in vstavimo nov nabran kos, iz katerega je tudi večja ruta za ramena. Lahko pa se odločimo, da nabranemu krilu priši-jemo samo novo široko »volano« ob spodnjem robu. Moja sestrica Moja sestrica se je rodila avgusta. Bil sem je vesel. Ima črne lase in temne oči. Velika je 54 centimetrov, težka pa 3 kilograme. Ima veliko pleničk in hlačk. Mamici pomagam pri pranju pleničk. Ko je lepo vreme, sestrico peljem na travnik. Če se začne jokati, hitim domov. Mitja Vidmar, 2. r. osn. šole Lucijana Seljaka, Orehek mladi sporočajo OBČINSKO TEKMOVANJE V VESELI ŠOLI Aprila so bila na vseh slovenskih osnovnih šolah razredna in šoslka tekmovanja v znanju iz Vesele šole. 13. maja pa so bila občinska tekmovanja. Na ta dan smo se zbrali v osnovni šoli v Radovljici šolski prvaki vseh šol v radovljiški občini. Boj je bil hud, saj so vsi tekmovalci dosegli zelo dobre uspehe. Kdo so prvaki? V tretjem, petem in osmem razredu učenci iz osnovne šole Radovljica, v četrtem iz osnovne šole Lesce, v šestem iz Gorij in v sedmem z Bleda. Vsi občinski prvaki se bomo udeležili republiškega tekmovanja, ki bo v Ljubljani. MLADINA POJE TITU Bohinj, 13. maja — Vse je nestrpno, vse pričakuje začetek revije pionirskih in mladinskih pevskih zborov občine Radovljica. Poslušalcem se je predstavilo enajst pevskih zborov. Vsi so bili lepo sprejeti. Nazadnje smo zapeli še vsi skupaj pesem Tovariš Tito našemu dragemu Titu za 85. rojstni dan. Lea Ferjan, 7. a r. osn. šole prof. dr. Josipa Plenil ja. Bled TABORNIŠKI MNOGOBOJ Taborniki Selškega odreda smo organizirali občinski mnogoboj za medvedke in čebelice. Tekmovale so ekipe iz Gorenje vasi, Škofje Loke, s Trate in iz Železnikov. Medvedki in čebelice prve skupine od 7 do 10 let so tekmovali v lovu na lisico, v kurjenju ognjev, premagovanju nvir in v šaljivem tekmovanju. Pri čebelicah so zmagale tabornice odreda Ivan Tavčar, pri medvedkih pa tekmovalci iz odreda Sorsko polje. Starejši medvedki in čebelice (od 11 do 12 let) so poleg »disciplin«, v katerih so se pomerili mlajši, tekmovali še v lokostrelstvu in v igri med dvema ognjema. Zmagovalci pri čebelicah in medvedkih so bili taborniki iz Selškega odreda. Janja Kalan, tabornica Selškega odreda, Železniki NOVICE IZ ŠŠD POLET V sredo, 4. maja, smo se zbrali vsi predsedniki sekcij in ostali vodilni člani SSD na sestanku, kjer smo ocenili delo v tem letu. To ocenjevanje velja za izbiro najboljšega šolskega športnega društva v Sloveniji. Rezultate smo poslali komisiji, ki nas bo v kratkem obiskala in preverila naše podatke. Šolska komisija za izbiro najboljšega športnika in športnice šole v letu 1976/77 je tudi že podala prve predloge. Irena Aljančič in Draga Meglic, 8. a r. osn. šole h. Bračiča, Tržič PROSLAVA V TRŽIČU V sredo, 27. aprila, smo se zbrali pred Slugovo hišo, kjer je bil pred 36. leti ustanovljen odbor OF za Tržič. Tržiška pihalna godba je najprej zaigrala nekaj koračnic, nakar je bila odkrita plošča v spomin na ustanovitelje odbora OF v Tržiču, ki so jih okupatorji s pomočjo domačih izdajalcev odvedli v begunjske zapore in nato v taborišče Maut-hausen. Na svečanosti so sodelovali še moški pevski zbor upokojencev in recitatorji osnovne šole heroja Grajzerja. Nataša Valjavec, 5. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič OBRAMBNI DAN NA OŠ HEROJA BRAČIČA V soboto, 7. maja, smo imeli na naši šoli obrambni dan. Ko je zatulil alarm, smo naglo odšli pred šolo. Tam smo si ogledali delo ekip prve pomoči. Gasilci so reševali učence iz nekaterih učilnic, videli pa smo tudi gašenje požara. Nato smo učenci petih in šestih razredov odšli na Bistriško planino. Ekipe iz vsakega razreda so se poskusile v metanju bomb iz jame v označene kroge in v streljanju z zračno puško. Kmalu so za nami prišli tudi učenci sedmih in osmih razredov. Tekmovanje je žal premotil dež s točo. Ko je bilo tekmovanje končano, smo se odpravili na pot proti Brezjam. Tam je bilo že vse pripravljeno za kratek kulturni program. Na koncu smo si z zanimanjem ogledali še razne vrste orožja. Marta Smolej, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič i""" 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ 17 18 ■ 20 ■ 22 ■ 23 24 25 26 ■ 27 28 29 1 I30 31 32 33 34 35 ■ H36 37 | H 39 40 41 ■ 42 43 ■ 44 45 461 ■48 49 50 51 52 b4 54 Vodoravno: 1. prostor za radijske ali televizijske oddaje; zagrebška revija, 7. junak staroviteških romanov, zaljubljeni vitez, 13. ženska, ki trpi, 15. slovenski jazz-glasbenik, skladatelj, aranžer, pedagog, Janez, 16. vrsta Čebeljega panja, ki ga je uveljavil Anton Znidaršič, 17. pomaranči podoben, nekoliko manjši in slajši sad, 19. kratica za »vojni ekspedit«, 20. podeželsko kmečko naselje, 22, balkanska ulica ali trg s trgovskimi in obrtnimi lokali; nekdanji družbeni sloj, 23. bela, lahko taljiva kovina, kositer, 24, zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis, 26. mozoljavost, 27. žara, vazi podobna posoda za mrliški pepel, 28. strdenje, 30. strokovnjak za etnologijo, narodopisec, 32. država ob Gvinejskem zalivu v Afriki, 34. židovsko moško ime, v Bibliji Mojzesov brat, 35. mesto na zahodu Turčije, severno od Izmira, 36 ime bosanskega pripovednika, dramatika in pesnika Samokovljije, 38. moško ime, Gvidon, 41. oranžada, 42. kar povzroča grozo, hudo trpljenje, groznost, 44. okrajšava za nabavni, 45. Rudi Valenčič, 46. protestantovski pridigar, 48. Nikola Tesla, 49 dokument, o uspešni dovršitvi šolanja, o priznanju za uspeh, o podelitvi kake časti, 51. v glasbi označba za hitrost izvajanja: zmerno hitro, korakajoče, 53, zbirka intimne lirike hrvaškega pesnika Vladimirja Nazorja, 54, čemernež, puščoba, kdor se kislo drži. Navpično: 1. tvegana napoved, 2. prebivalec trga, 3. nada, upanje, 4. plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju, 5. različice, variante, 6. odprtine v stenah, 7. naš naziv za nasjovno junakinjo romana francoskega pisatelja Claudea Aneta, 8. menjava lunine faze, pri ženskah klimakterij, 9. nekdanji turški oblastnik, 10. avtomobilska oznaka za Doboj, H. ameriški potopisec, biograf in pripovednik, eden od utemeljiteljev kratke povesti, VVashington, 12. gledališki prizor, del dejanja, odrska oprema, pa tudi razburljiv nastop, prerekanje, 14. mestece v Siriji, blizu Damaska, pristanišče v španski provinci Almerija, 15. rastlina s obrobnimi jezičastimi in notranjimi cevastimi cveti v koških, 18. sprva oznaka za eno od biblijskih ljudstev, kasneje za nemške Žide, tudi mlajši sovjetski pianist, Vladimir , 21. vrsta trajnejših mesnih izdelkov z različnim mesnim nadevom in začimbami, 23. angleški pisatelj romana »Zvezde gledajo z neba«, Archibald, 25. v logiki predpostavka, domneva, privzeti izrek, v alternativi dilema, 27. lovski plen, ulovek, 29. troveslača pri Rimljanih, pri Grkih triera, 31. fina, prozorna, toga bombažna tkanina, 32, hrvaško-ogrski kralj od 1458. Matija, 33. fatum, vnaprejšnja določenost dogodkov, 35. italijanski filmski igralec, znan po vsestranskih vlogah, Alberto, 37. južnoameriški grm, doma iz Peruja, listi vsebujejo kokain, 39, največji italijanski pesnik, znamenit po svojem epu »Božanska komedija«, Alighieri, 40. balast, obteženi material, 42. zelo slišen glas ob blisku, 43. oklepno bojno vozilo, ki se giblje na posebnih gosenicah, 46. mednarodni avtomobilski oznaki za Poljsko in Italijo, 47. Tovarna avtomobilov Sarajevo, 50. Primož Trubar, 52. avtomobilska oznaka za Nizozemsko. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Prednostna naloga Vrednost figure, izračunana na podlagi njene splošne gibljivosti, se med igro spreminja. Njena učinkovitost je odvisna od razporeda drugih figur in kmetov na Šahovnici. Včasih figura do skrajnosti izkorišča svoje sposobnosti gibanja, dru-Kič pa le delno. V prvem primeru govorimo o AKTIVNI in v drugem o PASIVNI figuri. Dejansko vrednost figure in njeno učinkovitost v igri opredeljujejo naslednji dejavniki: — Osnovna gibljivost figure, — možnosti gibanja figure v določeni Poziciji, glede na omejitve gibljivosti zaradi lastnih in nasprotnikovih figur in kmetov, — možnosti povečanja ali zmanjšanja gibljivosti figure, — matni napad, ki vrednost figure lahko povsem izniči, — drugi dejavniki, n.pr. kombinacije, Princip prednosti in podobno. Primer na diagramu 29 nam nazorno dokazuje, da moramo poleg splošnih načel o vrednosti figur upoštevati tudi konkretne možnosti, ki jih opredeljuje pozicija. Beli preti črnemu z udarom lovca na Sc6 in lovec na polju fB hkrati napada obe črni trdnjavi. Pričakovati je torej osvojitev materialne prednosti. Figure črnega pa so usmerjene proti nasprotnikovemu kralju. Osnovna pretnja je Dd3 in nato Dbl mat, ■aj črni lovec veže Sd2 na kralja. Pretnja z matom pa ima PREDNOST pred drugimi možnostmi, zato jo mora beli NUJNO □ ■ ■ H um m □ Diagram 29 Iz partije dr. Ujtelky - Puc (CSSR - Jugoslavija, 1948) TAKOJ ODVRNITI. Sele po uspešni zavrnitvi grožnje lahko nadaljuje s svojimi načrti. 1. Db3 Sa5 2. Da2 Dd3 in beli se je vdal, saj se ne more ubraniti pred Dc2 mat. Na 3. b4 bi sledilo Dc3 + . dr. s. Bavdek od vsepovsod Izganjali so ji zlega duha Nedavno tega so karabinjerji na Siciliji našli 73-letno starko, ki jo je družina 37 let skrivala. Starka je ležala v skalni votlini in je bila zelo slabega zdravja. Prve preiskave so pokazale, da je starka, ko ji je bilo 36 let, pokazala znake duševne bolezni. Zato so jo domači izolirali, da bi kaznovali »zlega duha*, ki jo je obsedel. Najboljši igralec SZ Po rezultatih ankete popularnega sovjetskega časopisa Sovjetski ekran so za najboljšega igralca leta proglasili Andreja Mjakova. Bralci so mu to priznanje podelili za vlogo v filmu Ironija usode *ili prijetno kopanje. To je lirična zgodba o starejših ljudeh, ki vidijo svojo srečo v pričakovanju novega leta.. Rahela Mussolini ni uspela Rahela Mussolini, soproga dučeja Mussolinija, je končno izgubila pravdo, kije trajala več kot 30 let. Zahtevala je, naj ji povrnejo imovino, ki jo je publika Italija zaplenila takoj po drugi svetovni vojni. Dokazovala je, da si imovino pridobila, ne da bi na to vplival njen zakon z dučejem. Sodišče je dni dokončno zavrnilo njen zahtevek. Rešitev nagradne križanke z dne 14. maja: 1. odbor, 6. Paar, 10. mars, 14. pravo, 15. odlepitev, 17. Rato, 18. opekar, 19. Abo, 20. OG, 21. jeza, 23. Alim, 25. EJ, 26. gad, 28. sila, 30. Ivanka, 32. element, 35. eleat, 36. kolos, 38. Kia-ksar, 40. orolog, 42. Snoj, 43. vrt, 46. LE, 47. Avon, 49. krep, 51. Au, 52: Igo, 54. Eluard, 56. Rank, 58. koracanje, 60. usoda, 61. anat, 62. Read, 63. kinin. Prejeli smo 76 rešitev. Izžrebani reševalci: 1. nagrado (70 dinarjev) dobi Iva Mayr, 64000 Kranj, Titov trg 5/1; 2. nagrado (60 din) Anica Šega, 66330 Piran, Budicinova 3; 3. nagrado (50 din) Minka Lunar, 64202 Naklo, Cegelnica 14. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 24. maja nanaslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din. izbrali srno za ras V TEKSTILINDUSOVEM informativno prodajnem centru v hotelu CREINA smo posneli tale bombažni rips, potiskan z zanimivo grško motiviko. Uporaben je za dvodelne obleke, za halje, tunike in podobno. Širina 90 cm. Barve: temno in svetlo modra, karmin rdeča. Ćena: 33,09 din za m. Moške kopalke speedo, enobarvne in vzorčaste, imajo v vseh velikostih in barvah na Kokrinem moškem oddelku v GLOBUSU - v pritličju. Cena: 178,10 din Na športnem oddelku v GLOBUSU pa dobite udobne ležalnike — zložljive postelje in stole za kampiranje. Cena: 407,90 in 192,60 din V avtu bo vožnja veliko prijetnejša, če se bomo usedli na mehak sedež oblečen v ovčjo kožo. V Murkinem ELGU v Lescah imajo take prevleke v naravni surovi beli, sivi in rjavi barvi. Cena: 380 do 420 din Kot posebna ponudba velja te dni pri ŽIVILIH v GLOBUSU prodaja napolitank mocca in sadnih, 500 in 200 gramskih. Zares sveže so. Cena: 6,60, 15,50 in 16,50 din Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (20. zapis) Preostane mi le še pripoved o osvoboditvi jetnikov iz begunjske kaznilnice. OSVOBODITEV JETNIKOV Pravzaprav rešitev! Kajti, ko je vojna šla h kraju, so nemški komandanti dali vojaški posadki v begunjski kaznilnici navodilo, da pred umikom čez Karavanke prej še pobijejo vse jetnike. Teh je bilo ob koncu vojne, to je v začetku maja 1945, še 632. Nemška posadka pa je štela tedaj blizu sto mož. Nalogo bi le-ti zlahka speljali, saj so bili krvniki dobro oboroženi, dobro hranjeni in vsi besni zaradi neslavnega poraza njihovega rajha. Toda štab Kokrškega odreda NOV je to zverinsko nakano preprečil. 2e v prvih dneh maja je zbral na področju Begunj kakih 300 borcev. Ti pa so imeli kar dvojno nalogo: rešiti, osvoboditi vse jetnike — po drugi strani pa zapreti vse dohode do Begunj, da bi bil onemogočen vdor nemških sil, ki so hotele priti na pomoč begunjski posadki. K sreči je z odločnim nastopom partizanom uspelo doseči mirno, nekrvavo osvoboditev jetnikov. Po krajših pogajanjih so nemški stražarji položili orožje in izročili ključe jetniških celic. Bilo je to 4. maja 1945. Povedati pa je treba, da se je z načrti za osvoboditev jetnikov iz be- funjske kaznilnice ukvarjal že Stane agar. Takrat — v prvih dneh avgusta 1941 — je nameravala močna skupina borcev Storžiškega in Gorenjskega bataljona napasti begunjsko posadko in osvoboditi jetnike. Zaradi izdaje pa celotna akcija ni uspela. Ni pa bila povsem opuščena, le odložena je bila na ugodnejši čas. In ta čas je prišel še pred kapitulacijo Nemčije. »Krvnikov ni več. Ostal je kaznil-niški vrt, ostala je dolina Drage — oba prepojena s toplo slovensko krvjo ... To je spomin, ki bo večno trpek, boleč.« ŠE NEKAJ PRIPOMB Hiteti moram — saj sem Begunjam posvetil kar precej zapisov — spričo obsežne naloge, ki me še čaka: ustaviti se še v drugih večjih krajih radovljiške občine: ne le Radovljica, Bled in Bohinj, pač pa tudi Koprivnik in Gorjuše, oboje Gorij, Ribno, Podvin, Kropa s Kam-no gorico in še in še pride na vrsto v okviru teh zapisov. Toda ločiti se ne morem od Begunj ne da bi obžaloval, zakaj le dom naših svetovnoznanih Avseni-kov ni bolj privlačen. Saj skoro vsak izletnik ve, da so fantje izšli iz Jožo včeve gostilne — rad stopi tja in razočaran obsedi, še raje pa odide. Ni našel one prijazne domačnosti, ki jo je pričakoval. Pa vendar, kaj vse bi se dalo urediti, prav na osnovi slovitega imena: veliko gostišče v gorenjskem stavbnem slogu z verandami, s pokritimi lopami za stotine ljudi in senčnimi vrtovi — saj vendar v Begunje kar romajo šolarji, izletniki in slejkoprej kar redno tudi svojci ustreljenih talcev. Tu sta tudi dve veliki tovarni, »Elan« in »Sukno« — njuni poslovni gostje bi gotovo tudi radi posedeli v begunjski domači gostilni. (Daleč sem od tega, da bi klical h kakemu popivanju, saj gostišča niso le za to.) Vsi bi radi predvsem posedeli, napisali razglednico, morda celo kupili slike in plošče Avsenikov. In ves čas, kar bi se mudili v lokalu, bi diskretno ozvočeno zvenele pesmi Avseni-kovih sinov ... — Sredstev najbrž ne bi manjkalo. Kako pa je zdaj? Ogniti se hočem tršim besedam, saj vem, da le-te niso nikoli spodbuda. To pa večkrat premišljam, ali je ta lep kraj — Begunje z okolico — res kar nekako zaklet: najprej ženska kaznilnica, potem ge-stapovska mučilnica z grobišči talcev in zdaj še bolnišnica za najbolj prizadete naše soljudi, duševne bolnike. — Nobenega svetlega žarka. Le skromna, ničkaj mikavna gostil-nica »Pri Jožovcu«. Vsaj tu bi bilo lahko drugače — a za zdaj še ni. Kdaj bo? Siva podoba gostilne v Begunjah Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske št. 15/75 od 15. julija 1975) skupščine občine Kranj, Komisija za odlikovanja in priznanja občine Kranj podalj šuje rok razpisa z dne 21.12 1976 za NAGRADE OBČINE KRANJ ZA LETO 1977 ter razpis ponovno objavlja: — za občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. — za občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 8. členom odloka so predlagatelji družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Predlogi za podelitev nagrade morajo biti pismeni, obrazloženi ter predloženi Komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Kranj do 10. junija 1977. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, 1. avgustu. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja RADIO sobota 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Gozdne prometnice in varstvo okolja 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio oh 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo ansambel Bojana Adamiča 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 Radijski radar 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Vaš gost 2.03 Nočno srečanje z dunajskimi klasiki 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - L. Lunz: V Puščavi 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 S pevcem Karlijem Arharjem 17.51 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke * glasbe 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA 21 TV Ljubljana 8.00 Colargol 8.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 8.30 V znamenju dvojčkov! Mucin rojstni dan 8.45 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — nadaljevanka 9.15 Človek in zemlja - serijski film 9.45 Izbira študija in poklica: Kemija 10.15 Partizanski sanatorij — dokum. oddaja 10.50 G. Prosperi: Michelangelovo življenje — nadaljevanka 14.25 Nogomet Zagreb: Sloboda — Srenos (Z g) bzornik 17.35 Desant na Drvar — jugoslovanski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Zbogom, C olumbus — ameriški film 21.30 TV dnevnik 21.45 625 22.25 Košarka Jugoslavija : Brazilija — posnetek Oddajniki II. TV mreže 17.55 Košarka Jugoslavija : Brazilija — prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Sodobniki: VeliborGligorič 20.40 Nogomet Liverpool: Manchester United — posnetek 21.55 24 ur 22.00 BoksConteh: Cuello — prenos TV Zagreb 10.00 TV v šoli 14.20 Poročila 14.25 Nogomet Zagreb: Sloboda — prenos 16.20 Ali živali mislijo -poljudno znanstveni film 17.35 TV koledar 17.45 Plus pet 18.46 Pesmi o Titu ^ 19.30 TV dnevnik 20.00 Variacije 20.30 Aleksander Nevski — celovečerni film 22.26 TV dnevnik 22.40 Mladina 77 - posnetek festivala zabavne glasbe iz Subotice nedelja 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Srce 8.42 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Koncert iz naših krajev 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Fercy Faith 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — W. Ecke: Srebrni huda 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT 23.05 Literarni nokturno - S. Matkovič: Pesmi 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Vokalne in instrumentalne miniature slovenskih avtorjev 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Ce še ne spite 2.03 Blues v pozni noči: BillieHollidav 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Iz Mozartove komorne glasbe 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 13.00 13.35 13.40 14.00 14.05 15.00 15.35 15.45 16.00 16.33 18.40 18.55 Nedelja na valu 202 Cocktail melodij Iz roda v rod Zvoki iz studia 14 Pet minut humorja Glasba iz starega gramofona Mladina sebi in vam S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Naši kraji in ljudje Iz musiclov in glasbenih revij Melodije po pošti V ritmu Latinske Amerike Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Naš likovni svet 23.00 Iz del naših sodobnikov 23.55 Iz slovenske poezije 23 ponedeljek 22 nedelja TV Ljubljana 8.06 Poročila 8.10 Za nedeljsko dobro 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb jutro: Festival mladinskih pevskih zborov v Celju 8.45 625 9.25 H. de Balzac: Blišč in beda kurt izan 10.25 Sezamova ulica 11.30 Kmetijska oddaja (Sa) 12.15 Poročila 15.35 Križem kražem 15.45 Pisani svet 16.20 Mladina 77 - festival zabavne glasbe v Subotici 17.30 Okrogli svet 17.45 Poročila 17.50 Osovražena vas — češki film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski Komentar 20.00 M. Savič: Morava 76 — nadaljevanka 21.05 Mostar — serija Popotovanja 21.35 TV dnevnik 21.50 Glasbena medigra 21.55 Športni pregled (Bg) Oddajniki II. TV mreže 14.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Vickv Leandros 20.40 Polh - kratek film 21.00 24 ur 21.20 Rdeči rekviem -celovečerni film TV Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 13.30 Levima Elza - serijski film 14.20 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.05 Več kot igra - nadaljevanka 21.05 Potovanja 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled 23 ponedeljek TV Ljubljana 8.10 TV v šoli: Učenci Kred kamero, luklearna energija, Poletje, Makedonščina (Zg) 9.30 TV v šoli: Za najmlajše, Metalurgija (Sa) 10.06 TV v Soli: Srbohrvaščina, Zemljepis (Bg) 14.10 TV violi- ponovitev (Zg) 17.06 Glasbeni ciciban: Tehnika 17.20 Človek in zemlja — serijski film 17.50 Obzornik 18.05 Zdravilo, človekov prijatelj in sovražnik 18.30 Dogovorili smo se 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Revijski orkestri Kmetijski nasveti: Kaj moramo upoštevati, da bo travna silaža prav dobra Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Kulturna kronika Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Alpski kvintet Kulturni globus »Ko beseda in glasba ustvarjata teater« Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno - V. Taufer: -Ravnanje žebljev Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 13.00 13.33 13.55 14.00 14.20 14.33 16.00 16.05 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 Ponedeljek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Ponedeljkov križemkraž Glasbena medigra Na izvirih ljudskega glasbenega ustvarjanja Melodije iz naših studiev Z vami in za vas Novost na knjižni polici Jazz na II. programu Za mladi svet Godala v ritmu Glasbeni cocktail Lahka glasba slovenskih avtorjev Minute za kulturo Tretji program 19.05 Snidenje s komornim zborom RTV Ljubljana 19.40 Znani skladatelji - sloviti izvajalci 20.15 Ekonomska politika 20.35 L. van Beethoven: Simfonija št. 1 vC-duru, op. 21 21.00 Lirika skozi čas: VVolfgang Goethe 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Marij Kogoj 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 18.45 19.15 19.30 20.00 21.15 22.15 22.30 22.45 Mladi za mlade (N. Sad) Risanka TV dnevnik Iz oči v oči: Stane Dolanc (Bg) S. Pavič: Po poti izdaje — 2. del drame TV dnevnik Mozaik kratkega filma: SKOJ v Bečeju Kronika festivala JRT v Portorožu Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Slavno bojevanje— otroška serija 18.00 Živel je car 18.15 Nove knjige 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 Poročila 21.15 Izkoreninjeni — celovečerni film TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd.II.TV mreže 20.00 Iz oči v oči: Stane Dolanc 21.15 F.Gvla: Zasliševanje — TV drama 22.20 TV dnevnik 22.45 Kronika festivala JRT v Portorožu TV Ljubljana 8.00 TV v Soli: TovariS Tito, Jugoslavija in njena vloga v svetu, Prebivalci Zemlje, Nemščina, T V vrtec, Hrvatsko Zagorje (Zg) 10.00 TV v Soli: C h. Danvin, Risanka (Bg) 10.35 Pesmi borbe in dela (Bg) 10.50 Slavnostno zasedanje CK ZKJ — prenos (Bg, Lj) 14.00 TVvSoli -ponovitev (Zg) 15.45 Šolska TV: Delitev celic 16.10 Začetna slovesnost in nogomet Hajduk: Budučnost — prenos (Bg), v odmoru Obzornik 18.30 PanTau -serijski film 19.00 TV dnevnik 20.25 Osrednja prireditev v počastitev 85- letnice rojstva predsednika Tita m 40-letnice njegovega prihoda na čelo partije — prenos iz Doma sindikatov in Doma mladine (Bg), vmes ob 21.30 TV dnevnik 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.46 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.30 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: Knjižne uganke Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Blagovnost kmetijske proizvodnje v I. 1976 Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Družba in čas , Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Mladi levi Slovenska zemlja v pesmi in besedi Od premiere do premiere: Zgodba o Titu (SNG Celje) Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno — V. Nazor: Titov naprej Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse Koncert po polnoči Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Tribun naših zahtev in želja 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Jože Privšek 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 G.Verdi: odlomki iz opere Aida 20.00 Znanost in družba Oddajniki II. TV mreže 15.40 TV dnevnik 16.00 TV koledar 16.10 Začetna slovesnost in nogomet Hajduk: Budučnost — prenos 18.30 Uničenje okrožnega komiteja Skoja v Drvarju 19.00 TV dnevnik 20.25 Evropska varnost in sodelovanje 21.10 24 ur 21.30 Trije Hamleti 22.10 Minilo je 34 let - dokum. oddaja TV Zagreb do 20.25 isto kot na odd.II.TV mreže 20.25 Osrednja prireditev — prenos iz Beograda 25 TV Ljubljana 8.10 TVvSoli: Dan mladosti (Zg) 9.00 TVvSoli: Kocka, kocka, Boj za obstanek (Bg) 10.05 Majska srečanja lutkovnih gledališč BiH (Sa) 10.35 Družina Pera Kvržice — mladinski film (Sa) 12.05 Liga mladih lingvistov (Sa) 14.10 TV v šoli - Eonovitev (Zg) •eklica Delfina in lisica Zvitorepka 17.05 V stotinki sekunde _ — serija Ukročeno oko 17.40 Obzornik 17.55 Glasba takšna in drugačna 18.40 Tito in Slovenija - dokum. oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Dan mladosti - prenos (Bg) 21.00 T V dnevnik 21.10 Nogomet Liverpool: Borussia — posnetek iz Rima Oddajniki II. TV mreže 17.30 TV dnevnik 17.45 Praznična oddaja 19.30 TV dnevnik 19.50 Dan mladosti — prenos 21.00 24 ur 21.15 Bil sem ranjenec — feljton 21.45 Z — celovečerni film TV Zagreb do 21.00 isto kot na odd.II.TV mreže 21.00 Pesmi o Titu 21.30 TV dnevnik 21.50 Nogomet Liverpool: Borussia — posnetek 20.15 20.35 21.00 21.20 22.50 23.55 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Vsa zemlja bo z nami zapela Saša Šantel: Godalni kvartet v A-d uru Deseta muza Iz munehenskega koncertnega življenja V valčkovem utripu Iz slovenske poezije Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori Zapojmo pesem Aktualni problemi marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Poškodbe pri spravilu lesa v gozdovih Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene kulture Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma - F. W. D. Deakin: Gora trdnjava Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Pesem borb in zmag Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Collegium Singidunum Prenos sklepne prireditve ob dnevu mladost i iz Beograda S festivalov jazza Literarni nokturno: Mlada pesem Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Sonata in suita Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Beethovnova klavirska glasba Vaš gost Lahke note velikih orkestrov 26 Četrtek TV LJubljana 8.00 TV v Soli: Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Knjižne uganke 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas Ekonomski interesi neuvrSčenih, Šolski orkestri, Računalnik (Zg) 9.00 TV v Soli: FrancoSčina (Sk) 9.30 TV v Soli: Reportaža, Risanka (Bg) 14.00 TVvSoli- fonovitev (Zg) olskaTV: Delitev celic 17.25 Colargol 17.40 Obzornik 18.00 O Arturju Clarku in znanstveni fantastiki - film 18.45 Staubringer- Popovič: Zgodba o tovarišu Titu, predstava SLG Celje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Variacije -nanizanka 20.40 Mednarodna obzorja: Indija — kriza ali preporod 21.35 Miniature: Ansambel Paraphernalia 21.50 TV dnevnik 22.10 Kronika festivala JRT v Portorožu Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Tehtnica 18.15 Socializem kot svetovni proces 18.45 Peščena ura 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretj 19.05 19.30 20.00 20.15 20.35 21.30 21.50 23.22 23.55 26 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 i program Sodobna vokalna glasbena ustvarjalnost slovenskih skladateljev Mladi Mozart in Kari Bohm Zunanjepolitični feljton Iz klavirskega opusa Janeza Matičiča Iz manj znane operne literature Sodobni literarni portret: Mladi jugoslovanski pesniki Razgledi po sodobni glasbi A. Dvoržak: Godalni kvintet v Es-duru, op. 97 Iz slovenske poezije četrtek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Tito — tribun naših zahtev in želja Slovenski mali vokalni sestavi Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Drobnoživke v silaži in možnosti okužbe mleka z njimi Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Tone Janša Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Večer umetniške besede: Matjaž Turk Lepe melodije Iz novejše domače in tuje komorno-glasbene literature Literarni nokturno 20.50 Strel v hrbet - TV drama 21.50 T V dnevnik 22.10 Kronika festivala JRT v Portorožu TV Zagreb isto kot na odd.II.TV mreže TV Ljubljana 8.10 TV v Soli: Geometrija, Razvoj rastlinstva, Nižine na Hrvaškem, RuSčina, TV vrtec, Dnevnik 10 (Zg) 10.00 TVvSoli: Angleščina, Zgodovina, TovariS Tito (Bg) 17.15 Križem kražem 17.30 Morda vas zanima: Sreča na vrvici 17.55 Obzornik 18.10 Čez tri gore: Kvartet DO 18.45 Izbira Studija in poklica: Vojaški poklic 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.10 G. Prosperi: Michelangelovo življenje — nadaljevanka 20.45 Razgledi 21.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih — 2e dobro, le dobro, saj vstajam. — A. Kamienska: Pesmi 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih pepevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne kulture 20.00 Od Purcella do Verdija 20.35 J. Gotovac: Dinacka — ples bolečine in ponosa za orkester, op. 24 20.45 Kultura danes 21.00 Javni koncerti — Dubrovnik 22.15 Tri Bachove posvetne kantate 23.40 Izak Poš: Glasbeno veselje pri pojedini 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Tito 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Nasveti za napravo silosov in siliranje trave 12.40 13.30 13.50 14.05 14.14 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: Zoga luna Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo N aš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Franja Zorka Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Serenada po polnoči Nočni znanci Mojstri jazza — Ati Soss Revija popevk Godalni kvartet Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Tito 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra — W. Sovinka: Okrvavljeno listje Glasbeni intermezzo Z jugoslovanskih koncertnih odrov V nočnih urah Mednarodna radijska univerza 22.40 Mozart v domači izvedbi Iz oper Danila Svare Iz slovenske poezije 19.55 20.15 22.00 22.30 23.15 23.55 Nedelja ta teden na TV Sobota V začetku 1944. leta so Nemci sklenili dokončno obračunati s Titom in narodnoosvobodilno vojsko, ki sta postajala nacističnemu okupatorju vse bolj nadležna. Akcijo so hoteli izpeljati z dobro pripravljenim zračnim napadom na Drvar, ki pa je zaradi hrabrosti branilcev v zaključni bitki okoli Titove pečine spodletel. V filmu Fadila Hadžića DESANT NA DRVAR, ki opisuje te dogodke, so zaigrali: LjubiSa Samardič, Maks Furijan, Pavle Vujisič in drugi. Ameriški barvni film ZBOGOM, COLUMBUS pa je kot nalašč za gledalce, ki se žele pred televizorji sprostiti in zabavati. V glavni vlogi bo zaigrala priljubljena Ali McGraw, glavna junakinja iz filma Ljubezenska zgodba. Režiser Karel Kachvna je dokaj dobro poznan tudi pri nas, saj velja za enega najbolj plodnih čeških ustvar- ialcev, in to predvsem mladinskih filmov. OSOVRAŽENA VAS seveda ni mladinski film; za predlogo ima izrazito »kmečko povest* s poudarjeno socialno-naturalistično noto. Zgodba se odvija 1932. leta v času velike Sos poda rske krize. Iz mesta se vrne domov Josef urica z ženo. Starejši brat Vendel se čuti ogroženega, saj mu je oče obljubil kmetijo. Čeprav mu Josef dopoveduje, da ga kmetovanje ne zanima, da mu gre le za prehodno zaposlitev, mu Vendel ne verjame. Med njima rastejo vse večji nesporazumi in Vendel da iz sovraštva do brata celo zažgati kmetijo. Josef spozna, da ni mogoče z bratom živeti pod isto streho, zato se z družino spet vrne v mesto, v negotovost. Sreda TITO IN SLOVENIJA - to je dokumentarna oddaja Frana Žižka, ki govori o stikih in bivanju tovariša Tita v Sloveniji, začenši od njegove mladosti in zaposlitve v tovarni Titan v Kamniku, prek prvih ilegalnih poti čez mejo pa do konference na Goričanah in povojnih obiskov v naši republiki. Oddaja prikazuje tesni navezanost tovariša Tita na Slovenijo. Ob 19.50 pa bomo v neposrednem T V prenosu spremljali osrednjo proslavo oh dnevu mladosti v Beogradu. Videli bomo številne nastope jugoslovanskih mladincev in izročitev Stafetne palice tovarišu Titu ob njegovem 85. rojstnem dnevu. Četrtek Oddaja MEDNARODNA OBZORJA bo skušala prikazati bistvo nedavnih sprememb v Indiji, vzroke za poraz kongresne stranke,predvsem pa.kam vodijo spremembe na vladnem krmilu potem, ko je to veliko azijsko državo skoraj trideset let suvereno vodila kongresna stranka. V oddaji sodelujejo nekateri indijski politiki: poslanci v parlamentu ter drugi ugledni predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v Indiji. Petek Dramatizirani romani so si v Evropi že zdavnaj zagotovili svoj prostor v TV programu, medtem ko so v ZDA Se redki. Zato bo nadaljevanka BOGATAŠ IN REVEŽ, ki od tam prihaja, Se toliko bolj zanimiva. Posneta je v Šestih nadaljevanjih po obsežnem romanu Irvvinga Shavva. Zgodba je nekakšna družinska kronika. Zajema dvajset let razgibanega življenja, povojne Amerike. Osrednji junaki so člani družine Jordache, nemških priseljencev, katerih sinova sta si zelo različna, simbolizirana že v naslovu kot »bogataš in revež«. — Likaš perilo, pečeš pečenko ali pa stepaš preproge? _I_ mojstrov 21.20 I.Shaw: Bogataš in revež — nadaljevanka 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Modri plašček 18.15 Pod zastavo — dokum. oddaja 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 24 ur 21.15 Glejte glasbo TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Festival partizanskih kol 21.05 I.Shavv: Bogataš in revež 21.55 Portreti 22.25 TV dnevnik ODMEV/ IZ TAŠKE NT A m V Šenčurju ohranjajo bogato revolucionarno preteklost (Nadaljevanje iz prejšnje številke) O predlogih borcev in aktivistov je razpravljal že tudi krajevni politični aktiv, ki ga sestavljajo predstavniki vseh političnih in društvenih organizacij Šenčurja, in jih podprl, po nadaljni razpravi pa bodo dokončno odločitev sprejeli v krajevni skupnosti in drugod. Ker prav letos poteka 40 let od prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 40 let od ustanovitve KPS, bi kazalo opozoriti na trajno ohranitev v obliki spominskih znamenj ali kako drugače tudi nekaterih pomembnejših predvojnih revolucionarnih oseb in dogodkov v Šenčurju. Tako npr. Janeza Mlakarja, poznanega revolucionarja in člana KP od leta 1920, v čigar hiši so bila številna posvetovanja celo gorenjskih komunistov in ki je v Šenčurju ustanovil tudi partijsko organizacijo; nadalje na ljudsko frontno zborovanje leta 1938 v gozdu pri Šenčurju, ki ga je organiziral okrajni komite KPS Kranj v sodelovanju s partijsko organizacijo v Šenčurju itd. Morda bi bilo najprimernejše, če bi o tem zavzel svoje stališče pripravljalni odbor za proslavo letošnjih pomembnih jubilejev KPJ in KPS pri občinski konferenci ZKS Kranj. Da bi bili krajani Šenčurja in drugi zainteresirani čimbolj seznanjeni s predloženimi dopolnitvami in spremembami, da bi pri tem sodelovali s svojimi pobudami in predlogi in da bi to pot celovito in dokončno storili vse za trajno ohranitev najpomembnejših dogodkov in žrtev NOB, navajam kratek pregled pomembnejše predvojne in prve medvojne revolucionarne dejavnosti v Šenčurju. Revolucionarna preteklost Šenčurja sega daleč nazaj v predaprilske dni, ko se je v Šenčurju in v sosednjih vaseh pričela odvijati pomembna politična dejavnost; najbrž najbolj pestra in obsežna na vsem tedanjem podeželju Gorenjske sploh. Svoj zamah je ta dejavnost dobila kmalu po znanih šenčurskih dogodkih, ko so delavci in sinovi revnejših kmetov pričeli spoznavati, da jim večne obljube, prepiri in celo krvavi medsebojni obračuni tedanjih režimskih in opozicijskih političnih veljakov ne prinašajo življenjskega izboljšanja, temveč da gre tu le samo za ozke politične in strankarske interese in za oblast nad delovnim človekom. Vse bolj se spoznava, da si mora delovni človek sam priboriti pravico in se osvoboditi nenehnega izkoriščanja. Leta 1934 je domačin Janez Mlakar, pionir revolucionarne dejavnosti v Šenčurju v stavbi, ki je stala na kraju sedanjega kulturnega doma ustanovil . partijsko organizacijo, v kateri so delovali Anton Štefe, Janez Pipan in Janez Markun od leta 1934, Peter Remic od leta 1935, Angela Sepin in Andrej Maček od leta 1940, od leta 1941 naprej pa še Pavel Svetelj (pred okupacijo), Jože Stružnik in Jože Golob (po okupaciji). Ob teh članih Partije je delovalo tudi več kandidatov in drugih ožjih somišljenikov Partije v Šenčurju, Vogljah, Srednji vasi, Britofu, na Visokem, Gorenji Savi itd; (1). 24/5-1935 je bilo v hiši Janeza Mlakarja v Šenčurju posvetovanje poznanih gorenjskih komunistov z Jesenic, Bleda, iz Kranja, Tržiča in članov partijske organizacije z Šenčurja (2). Na celjski zlet delavsko kulturnih društev Svobod 7/7-1935 je partijska organizacija organizirala udeležbo tudi iz Šenčurja. Zleta seje udeležilo nad 50 domačinov z gasilsko godbo na čelu. Po vrnitvi z zleta so tudi v Šenčurju hoteli ustanoviti društvo Svobode, zaradi prepovedi teh društev po zletu Celju pa Vzajemnost, vendar oblast tega ni dovolila (3). Za občinske volitve 3/5-1936" je partijska organizacija v Šenčurju organizirala samostojno Delavsko-kmečko listo s kandidatom Antonom Verbičem na čelu, ki je v občini kljub izrednim težavam in nasilju režimske klerikalne stranke na javnih volitvah dobila 76 ali 9,8% oddanih glasov (4). V dneh od 20/8 do 16/9-1936 so člani partijske organizacije skupaj z drugimi delavci aktivno sodelovali v stavki tekstilnih delavcev v Kranju, nekateri celo v pripravah in vodstvu stavke. Izredno aktivni so bili še posebej na podeželju (Šenčur, Voglje itd.) v organiziranju in zbiranju hrane in druge pomoči stavkujo-čim, pri čemer se je morda prvič •pokazala velika povezanost in solidarnost s kmečkim prebivalstvom, pa tudi z nekaterimi drugimi sloji prebivalstva (5). Junija 1938 je bilo v gozdu na Planjavi pri Šenčurju večje ljudsko frontno zborovanje, ki ga je orga- niziral okrajni komite KPS Kranj skupaj s partijsko organizacijo v Šenčurju. Zborovanja se je udeležilo nad 100 udeležencev, od tega okrog 25 tudi iz Šenčurja (6). Ob državnih volitvah 11/12-1938 je partijska organizacija zelo uspešno delovala na skupnem nastopu vseh naprednih in opozicijskih sil zoper klerikalen in vedno bolj vaši-stičen režim Stojadinovič-Korošec. Na volitvah je lista združene opozicije dobila 120 ali 18% oddanih glasov; v sosednjih občinah je združena opozicija dobila naslednje število glasov: Cerklje 4, Jezersko 5, Preddvor 10, Predoslje 20, Smlednik 39, Kranj 290(7.). Pomemben politični vpliv in množično oporo je imela Partija zlasti v močnem in naprednem gasilskem društvu Šenčur in v pravtako močnem in naprednem društvu kmečkih fantov in deklet v Vogljah. Naj navedem le dva primera, ki najbolj zgovorno pričata o njihovi politični zavesti: Režimska stranka na čelu z županom je hotela za vsako ceno onemogočiti napredno usmerjeno dejavnost gasilskega društva v Šenčurju in vodstvo društva prevzeti v svoje roke. Ker jim to nikakor ni uspelo, so leta 1938 z oblastvenim ukrepom razpustili upravni odbor društva in imenovali svoj odbor. Na izrednem občnem zboru, ki so se ga organizirano udeležili, člani niso sprejeli od režima vsiljenega vodstva. Enoglasno so zahtevali, da jih še naprej vodi njihov dotedanji upravni odbor in ker v tem niso uspeli, so v znak protesta soglasno sklenili, da bodo izstopili iz gasilskega društva. Ker režimska stranka kljub poskusom ni mogla ustanoviti svojega društva, je bila vas vsa nadaljna leta brez gasilskega društva. Drugi primer: Ob državnih volitvah leta 1938 je organizirano odšlo na volišče v Šenčur nad 40 članov društva (kmečkih fantov in deklet in njihovih somišljenikov) iz Vogelj in drug za drugim oddalo javno svoj glas zoper režimsko stranko, kar je bila prava senzacija v tedanji trdnjavi Koroščevega veljaka, poslanca Brodarja, ki je bil domačin te občine (8 in 9). Zadnja leta pred vojno je z napredno politično dejavnostjo v Šenčurju pričela tudi mladina. Ze leta 1936 so osnovnošolci pod vodstvom najstarejšega Mlakarjevega sina, trinajstletnega Janka, na svojo roko organizirali tajno mladinsko društvo Vstaja slovenske mladine. Društvo je imelo nalogo svoje člane vzgajati in izobraževati v naprednem političnem duhu, tiskati in razmnoževati napredna in revolucionarna gesla, prirejati izlete, gojiti tovarištvo, učiti esperanto itd. Simbol dejavnosti društva je najbolj izvirno predstavljal že kar žig, ki je imel v sredini knjigo, na njaj kladivo, ob kraju pa kratice imena društva. Društvo je bilo naslednje leto razkrito, mladi in njihovi starši pa odvedeni na žandarmerijsko postajo v Šenčur. V pričakovanju »velikega komunističnega« odkritja je neposredno sodelovala tudi ljubljanska politična policija, v pripravljenosti pred nevarnostjo »vstaje« pa je bila tudi številna žandarmerija v Kranju in okolici (10). Ob državnih volitvah 1938 so mladinci skupaj z odraslimi sodelovali v nastopu združene opozicije. Mladi so se izkazali zlasti v »pleskarski« akciji, v kateri so popacali vsako režimsko parolo, hkrati pa popisali vas z naprednimi parolami in parolami združene opozicije itd. (11). Koncem leta 1939 je bila v Šenčurju ustanovljena skojevska organizacija. Njeni člani so bili Janko in Stanko Mlakar ter Franc Štefe, od leta 1941, takoj po okupaciji, pa še Janko Pipan in Tonček Zupan. Mladinsko organizacijo je kot sekretar vodil Janko Mlakar (i2). •Leta 1940 so člani SKOJ skupaj s člani Pat i je v Šenčurju zbrali nad 200 podpisov za priznanje društva prijateljev Sovjetske zveze. To dejavnost v Šenčurju so dali za zgled celo na partijskem posvetovanju Gorenjske na območju Vošč na Lancovem pri Radovljici leta 1940(13). Neposredno pred vojno je Janko Mlakar kot ključavničarski vajenec v Kranju vodil tudi skojevski aktiv vajencev in na Vajeniški šoli v Kranju organiziral in vodil protestno akcijo vajencev za izboljšanje njihovih delovnih in življenjskih pogojev. O tem so na zborovanju v šoli sprejeli resolucijo z 18 točkami zahtev in jo v izvoljeni delegaciji odnesli na srezko načelstvo itd. (14). (Nadaljevanje prihodnjič) Velikani Pametna beseda! Poklicale so torej sedemletnega fantiča, ga vzdignile in srečno potisnile tastu v oko. »Hitro opravi!« veli stari oče vnuku, ko se je ta začel sprehajati in šariti po njegovi očesni duplini. »Jo že imam!« se čez čas korajžno oglasi fantič iz dupline. »Trešči jo ven, takoj jo trešči!« veli kozar razdraženo. »Ne morem. Velika je, večja in težja kot jaz.« »UUU!« se začudijo vsi. »Ali je res tako velika tista smet?« »Saj ni smet, tudi iver ne, ampak celo bruno, debelo bruno,« pojasnjuje fantič in predlaga, naj prinesejo vrv, da priveze bruno in ga tako spravijo ven. Snahe so prinesle vrv, dolgo in močno. En konec so dale fantiču, da priveze bruno nanjo, za drugega so same držale in čakale povelja, starček pa je priganjal. Fant se je podvizal in kmalu za-klical iz dupline: »Je že. Vlecite!« In sedem snah je vleklo, vleklo tisto nesrečno smet — bruno, pa ga niso mogle izvleči. Morale so poklicati na pomoč še druge ženske in moške, kolikor jih je bilo doma. Z združenimi močmi so naposled le izvlekli tisto nadlogo iz kozarjeve-ga očesa. Tista nadloga pa ni bila smet, ne iver, pa tudi bruno ne. Bila je lopatica bika velikana, ki jo je bil orel velikan spustil iz kljuna, ko jo je dodobra oglodal. Vas se ni mogla načuditi, kako ta velikanska kost prileti kožarju v oko. Pa zdaj je, kar je. Kost je hvala bogu zunaj in kozar se je oddahnil iz vseh pljuč tako gromovito, kakor da je v vulkanu zaklokotalo. Da bi se še komu ne primerila taka nesreča, so vaščani vpregli vole fn odvlekli oglodano bikovo lopatico iz vasi daleč na stezo in jo pustili v neki globeli. Kako dolgo je tam ležala, sama sebi prepuščena, se ne da dognati. Vsekakor pa dolgo, dolgo, zakaj v tisti dobi Človeške zgodovine so se vršili veliki zemeljski premiki. Ali so zemljo stresali silni potresi, da so se gore lomile, ali so divjale velike spremembe, ki so v marsičem predrugačile prejšnje lice zemlje; tista globel je bila izravnana in bikova lopatica v njej zasuta, da ni bilo o njej nič več ne duha ne sluha. Prišli so tudi novi ljudje, se naselili na izravnani globeli in si postavili koče na zasuti bikovi lopatici, ne da bi kaj vedeli o njeni preteklosti. Prigodilo pa se je, da je v to naselje zašla lisica zvitorepka. Začela je vohljati s svojim smrčkom in otepati s košatim repom po tleh tako dolgo, da je zavohala v zemlji zakopano kost. Izkopala je luknjo do nje in jo prihajala n(xx za nočjo glodat. Lopatica se je pri tem tresla, razumljivo, zdaj bolj zdaj manj, s kakršno vnemo jo je pač zvitorepka obdelovala. Potresale pa so se tudi koče, postavljene na njej. Potres! . . . Potres! so se prestrašili vaščani. ■ • To pa je huda reč — potres. Pošiljajo, ga višja bitja, božanstva, kadar so le preveč užaljena zaradi hudobij in pregreh Zemljanov. Maščujejo se nad njimi, dokler se ne spokore in poboljšajo. Treba bo torej potolažiti jezo bogov, so menili vaščani, in jim prinesli darov za sprava. Sledile so daritve in molitve, prošnje in zaklinjanja, da bi se užaljena božanstva potolažila ... Pa ni vse skupaj nič pomagalo, ker lisica ni nehala kosti glodati. Ponoči se je treslo še naprej, podnevi pa je bilo vse mirno. To je pa čudno — samo ponoči. .. Nemara pa nezgoda ne prihaja od bogov, temveč od hudobnih ljudi ali od hudih zveri. .. Tako so menili vaščani, naveličani delati pokoro, ki jim nič ne pomaga. Tedaj so sklenili, da bodo ponoči vas obkolili in stražili. Torej so se oborožili s koli in sekirami in s trdno voljo, da ne pride ponoči živ človek v vas. Človek lisica zvitorepka se je pa kljub temu prikradla skozi straže in delala zgago v naselju še eno noč. Zjutraj pa, ko je odhajala, so jo zalotili in pobili mahoma. Ko se je iztegnila pred njihovimi očmi, so jo najprej dolgo ogledovali, velikanko, in se hvalili s svojim junaštvom. Potem so ugotovili, da ima dober kožuh, škoda bi ga bilo pustiti, da razpade z njo vred. »Oderimo jo,« so rekli, »in si napravimo iz njega kučme, za nas vse ga bo zadosti.« Rečeno — storjeno. Začeli so vleči z nje kožo. Z združenimi močmi so jo odrli na eni strani, potem pa se jim je zataknilo. Vsi skupaj niso mogli lisice velikanke prevaliti na drugi bok. Zatorej so jo pustili tam, na pol odrto, in odšli spat. Saj so stražili vso noč. Ko pa so spali, je prišla tam mimo žena velikanka s svojim sinom. Ustavi se pred na pol odrto lisico, jo izvedensko pregleda in si reče: »Polovico kože! ... Potegnem jo z nje in napravim kučmo mojemu fantiču.« Pograbila je torel lisico za noge in jo sama prevalila na drugi bok, potegnila kožo z nje, jo zvila v svi-tek, stisnila pod pazduho in odšla svojo pot. Doma je vrgla kožo na tla, jo razvila in premerila ter ugotovila, da je bo za kučmo fantiču nekaj premalo. Dodala je torej ducat jagnječjih kožic in iz vsega skupaj sešila imenitno kučmo svojemu nadobudnemu sinku. Tako. Po vsem tem se nam samo od sebe vsiljuje vprašanje: Kateri od teh velikanov je pravzaprav največji? Poskusite uganiti. Franc Valjavec ■ Pomladanski izlet izžrebanih naročnikov Glasa (3. zapis) Iz doline Krke nas bo nadaljnja pot vodila skozi Muljavo proti Ivančni gorici. Će bo le čas dopuščal, se bomo oglasili na Jurčičevem rojstnem domu, morda bomo pogledali tudi v staroslavno Obrščakovo gostilno — že zaradi podob, ki kažejo, kako je Krjavelj hudiča »na dva kosa« presekal. — Vsekakor pa je ogleda vreden »zlat« oltar v muljav-ski cerkvici; saj je to ena od največjih cerkvenih dragocenosti na Slovenskem. JOVANOVIČEVA »FORMA VIVA« VIvančni gorici se ne bomo ustavljali, morda nazaj grede. Pač pa bomo hiteli proti Šentvidu pri Stični. Šentvid je bil že pred stoletji in je še danes nekako lokalno središče za kar obsežno področje Dolenjske. Tu je bil že pred tisočletjem sedež (še pred ustanovitvijo stiškega samostana) sloveče prafare. Naročniki žrebajo naročnike Danes ima Šentvid pri Stični celo nekoliko industrije: tu sta obrata pletilnice »Rašice« in ljubljanske tovarne »Zmaj«. Starši revmatično in srčno bolnih otrok iz vse Slovenije dobro vedo za Šentvid pri Stični — saj tu že več let v posebnem zdravilišču pomagajo tem nesrečnim malim bolnikom (Zavod za srčno rekonvalescentno mladino). Šola v Šentvidu bo kmalu slavila 200-letnico svojega obstoja. Seveda je bilo prvotno poslopje že tako staro, da so morali 1. 1966 zgraditi moderno osemletno osnovno šolo. No in tako smo prispeli tudi v šentviško »formo vivo« (živa oblika, ime za mednarodno delovno srečanje kiparjev, hkrati pa tudi ime za razstavo teh del na prostem). Pred šolskim poslopjem in v njegovi neposredni bližini stoji kar več velikih lesenih plastik, delo našega rojaka z Žetine nad Škofjo Loko Petra Jova-noviča. Šentvid pri Stični pa je v zadnjih letih znan tudi po velikih festivalih in tekmovanjih pevskih zborov iz vse Slovenije, tudi zamejske. ILIRSKO-VENETSKE GOMILE Za misleče naše sopotnike, ki bodo imeli odprte oči, bo najbrž najbolj zanimivo srečanje z dokazi prazgodovine na virskem področju med Šentvidom in Stično. Vir sam — kot že ime pove — je dobil ime po svojih izvirih, ki ob veliki vodi izbruhnejo tudi kako človeško ribico (proteus). Prav tu so znanstveniki prvič na Slovenskem odkrili obstoj te zanimive podzemske živalice. Blizu tega zaselka, nekako na . polpoti med Šentvidom in Stično, je še sedaj veliko prazgodovinsko grobišče v obliki obsežnih gomil. Teh so doslej ugotovili že blizu sto. Odkopa-ne in raziskane pa so le nekatere. Vsekakor je že po velikosti grobišča (gomile so bile skupni grobovi družinskih skupnosti) moč sklepati na obsežnost nekdanjega ilirsko-venet-skega gradišča nad Virom. Imelo je pravokotno obliko s stranicami še danes ohranjenega zidovja 850 m X 300 m. Gre torej za največje ugotovljeno prazgodovinsko gradišče na Slovenskem. Arheološke najdbe so bile že v letih pred prvo svetovno vojno odpeljane v Berlin, vendar so novejše najdbe le ostale v naših muzejih. Izpričana je visoka kultura prebivalcev »Virskega mesta«. Kajti to kažejo prelepe oblike izkopanih situl (vedro), oklepov, vrčev, vaz, razne posode, stekleničk, okrasja in orožja. Vse kaže na to, da je prav ta kraj med Stično in Šentvidom imel v tisočletju pred našim štetjem vodilno vlogo na ozemlju današnje Slovenije. Po vsej Evropi so bili najdeni izdelki halštatske kulture iz delavnic na naših tleh. — Alpski Iliri pa seve niso kar tako izumrli — pomešali so se z ljudstvi, ki so prišla z vzhoda in severa. Staroselci so po svoji krvi še vedno navzoči med Slovenci — kdo ve, kateri so bili naši predniki? Taka različnost lobanj, okostja, barve las in barva oči — mar ni vse to dokaz, da se v nas še vedno čuti davno sožitje Slovenov s staroselskimi Iliri, Veneti in drugimi keltskimi ljudstvi? (Konec v torkovi številki Glasa) c.z. Govekar Janez, St. Oselica 26, Gor. vas, je izžrebal naslednje naročnike: Kenda Jože, St. Žagarja 33, Radovljica; Jereb Pavel, Frankovo naselje 74, Šk. Loka; Megušar Lucija, Rudno 20, Železniki; Primožič Marija, Križe 77, Tržič; Prestor Jožica, M. Korbarjeve 1, Kranj; Pečevnik Peter, Neveljska pot 19, Kamnik; Blaž Franc. Zg. Brniki 80, Cerklje; Kavčič Marija, Zapuže 22, Begunje; Skvarča Marlena, Vožarski pot 8, Ljubljana; Zupan Janko, Jezerska c. 17, Kranj. Pogled proti Viru pri Stični mali oglasi • mali oglasi 450 MLADIH PEVCEV NA REVIJI V CERKLJAH CKHKI.JK — V nedeljo popoldne je bila v avli osnovne iole Davorina .lenka revija mladinskih pevskih zborov. V počastitev 85. rojstnega dne tovariša Tita, 40-letnice njegovega prihoda na čelo KPJ ter 40-letnice ustanovnega kongresa KPS so jo organizirali ZKPO Kranj, Glasbeni center Kulturne skupnosti Kranj in Glasbena mladina Slovenije — osnovna skupnost Kranj. Nastopilo je 450 mladih pevcev. Vsak zbor je zapel po tri pesmi. Približno 400 poslušalcem so se predstavili: pionirski in mešani zbor osnovne sole Stanka Mlakarja iz Šenčurja, otroški in triglasni zbor osnovne lole Josipa Broza Tita iz Predoselj, dvogalsni in triglasni zbor osnovne šole Davorina Jenka iz Cer-kelj. Kot gostje so nastopili tudi pevci iz osnovne šole Toneta Seliškarja iz Cerkelj ob Krki, in sicer otroški in triglasni mladinski zbor. J. Kuhar TEKMOVANJE V POČASTITEV LETOŠNJIH JUBILEJEV V praznovanja ob letošnjih Titovih jubilejih in slovenske partije se je vključila tudi krajevna skupnost Vodovodni stolp, ki je pripravila te več prireditev. V praznovanja so se aktivno vključili tudi športniki in športna komisija, ki so pripravili tekmovanja v košarki, odbojki, vaterpolu, streljanju in šahu. V nedeljo pa je bilo na Jezerskem tekmovanje v kegljanju za ženske. Udeležilo se ga je pet ekip in sicer ekipa KS iz Hrastnika, Svilanita iz Kamnika in Vodovodnega stolpa ter ekipi Iskre Otoče in Živil iz Kranja. Zmagala je ekipa KS Vodovodni stolp in je osvojila prehodni pokal. Med posameznicami pa je bila najboljša Francka Zumer. L. B. Pri DPD Svoboda Lesce deluje mlad mešani pevski zbor, ki ga prizadevno vodi zborovodja Karel Boštjančič. Mladi pevci nastopajo na raznih proslavah, kulturnih ter turističnih prireditvah v radovljiški občini. - Foto: B. B. POHODNA BLEGOS JAVORJE V POLJANSKI DOLINI - Tudi v nedeljo se je v vasici Javorje nad Poljanami v Poljanski dolini, na mestu, kjer naj bi se te v nedeljo, 8. maja, začel organiziran tradicionalen pohod, ki so ga že drugič pripravila planinska društva Gorenja vas, Sovodenj in Žiri, na 1563 metrov visoki Blegoš zbralo lepo število planincev. Žal pa je tudi tokrat obiskovalce Blegoša motilo slabo vreme. V dolini je namreč močno deževalo, v krajih nad Javorji in Zeti no pa je celo snežilo. Zapadlo je nekaj centimetrov snega. Kljub temu je treba reči, da so planinci iz Gorenje vasi, Sovodnja in Zirov pohod pripravili obe nedelji brezhibno. Proslave v počastitev dneva zmage ob novi planinski postojanki, gradi jo PD Skorja Loka, na Blegošu sicer ni bilo, zato pa je bilo na obe nedelji razdeljenih blizu 000 izkaznic tistim, ki so se kljub slabemu vremenu povzpeli na vrh. Prihodnje leto bodo le-ti dobili bronaste, dve leti kasneje srebrne in ob šestem pohodu zlate značke, ob desetem pohodu pa posebno plaketo. -jg V tovarni Plamen v Kropi delavci radovljiškega SGP Gorenje dokončujejo novo skladišče za orodje (na sliki). Vzhodno od tod nameravajo postaviti Se halo za remontne delavnice. V Kropi pa imajo Se druge načrte: porušiti mislijo star gasilski dom in postaviti novega na ustreznejšem prostoru. Glede na to, da poteka notranji transport tovarne Plamen iz nove čistilnice v proizvodne obrate prek javne ceste proti Stočju,predvidevajo, da bodo namesto te usposobili cesto, ki zavije v to smer na zahodni strani tovarne. S tem bodo pridobili prostor, tovarna pa bo v celoti znotraj ograje. Na Dolinah je že odobrenih 13 lokacij za gradnjo zasebnih hiS. Večina lastnikov jih že gradi — B B. NOVI ARHIVSKI PROSTORI JESENICE — V sredo, 18. maja, ro na Jesenicah odprli nove arhivske prostore. Arhivska služba ni mogla zaživeti, ker dolgo časa ni bilo primernega prostora za zbiranje gradiva. Po nekajletnih naporih skupščine občine Jesenice, občinske kulturne skupnosti in Zgodovinskega arhiva Ljubljana so v drugi polovici lanskega leta preuredili prizidek v stavbi na cesti maršala Tita. Adaptacijo je opravil Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, letos pa bodo nabavili še vso opremo. Z ureditvijo arhivskega prostora bodo lahko prevzemali gradivo in ga strokovno urejali. Z arhivskimi razstavami, objavami gradiva in raziskovalnim delom krajevne zgodovine pa bo poskušal arhiv svojo dejavnost še bolj približati najširšemu krogu občanov. D. S. LETNA SKUPŠČINA BORCEV DOVJE-MOJSTRANA - Pred dnevi so se na redni letni skupščini zbrali člani krajevnega odbora ZZB NOV Dovje-Moj-strana. V uvodu je spregovoril predsednik odbora Slavko Vu-cela o pomembnih jubilejih tovariša Tita in 40-lenice ustanovnega kongresa KPS. Zatem je podal poročilo o dejavnosti borcev v preteklem mandatnem obdobju. Ocenil je, da so člani odbora zelo aktivni, pripravili so vrsto proslav, posebno uspešno pa sodelujejo s krajevno skupnostjo, družbenopolitičnimi organizacijami, osnovno šolo 16. december in karavlo na Belci, katere pokrovitelj je KS Dovje-Moj-strana. Nadaljnja razprava na skupščini je bila zelo pestra. Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jesenice Franc Konobelj-Slovenko je med drugim opozoril, da je med krajevnimi odbori ZZB NOV premalo sodelovanja, kar nemalokrat vpliva na uspeh skupnih akcij. Pudaril je tudi, da se moramo ob letošnjih jubilejih za trenutek ozreti tudi na lastno pot v borčevski organizaciji in se kritično lotiti odpravljanja napak in slabosti. V razpravi so nekateri borci tudi zelo ostro obsodili ravnanje nekaterih zdravnikov v zdravstvenih ustanovah. Niso namreč redki primeri, da so borci sprejeti skrajno nevljudno. Ob zaključku skupščine so zbrani borci izvolili nov 16-članski odbor krajevne organizacije ZZB NOV Dovje-Mojstrana ter za predsednika ponovno Slavka Vucela. S skupščine so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan. V njem obljubljajo, da bodo še naprej zvesto sledili idealom naše revolucije ter da se bodo prizadevali za uresničevanje interesov delavskega razreda in izgradnje naše samoupravne socialistične družbe. J. Rabič Bogata taborniška dejavnost Kranj — »Na današnjem taborniškem zboru delegatov in odredov moramo pregledati bero dela iz leta 1976. Oceniti moramo kje smo slabo in kje dobro delali ter zastaviti nove cilje in smernice za bodoče delo,« je začela poročilo o delu na VI. redni skupščini Zveze tabornikov občine Kranj predsednica Ljubinka Šimunac. Potem je dejala, da letošnji Titovi jubileji in jubileji naše partije obvezujejo tabornike, da bodo še bolje delali v organizaciji, na delovnem mestu in v šoli in jih tako najlepše proslavili. V kranjski Zvezi tabornikov je lani delovalo 6 taborniških odredov s 628 aktivnimi člani in okoli 90 prijateljev tabornikov. V sedmem odredu Slap Šum iz Besnice pa je delo zaradi pomanjkanja kadrov začasno zamrlo. V vseh aktivnih odredih je bilo opravljenega veliko dela, posebno veliko pa je bilo narejenega pri utrjevanju notranje organiziranosti. V večini odredov je popolnoma zaživel vodov sistem po načelih samoupravljanja. Zato ugled taborniške organizacije v občini raste, gmotna osnova organizacije pa je še naprej zelo slaba. Veliko pozornosti v taborniški organizaciji posvečajo izobraževanju. Taborniki so obiskovali občinske in republiške seminarje, tečaje in gozdno šolo v Bohinju. Pri vzgoji kadrov je bil najbolj uspešen odred Stražnih ognjev, ki že dalj časa sistematično skrbi za šolanje in vzgojo svojih aktivistov. Nekateri od njih opravljajo odgovorne naloge tudi v občinski zvezi, čeprav so še zelo mladi. Tudi odred sam je postal homogen kolektiv, ki je sposoben opravljati vse naloge. Zato je lani ponovno prejel najvišje priznanje in dobil naziv »partizanski odred.« Letos praznuje 25-letnico obstoja. Tudi odred Albina Drolca v Savi in Kokrški odred stopata po podobni poti in se rezultati stalne vzgoje aktivistov in vzgoje že kažejo. Mlajši odredi v Naklem, Šenčurju in na Kokrici pa se še vedno srečujejo s kadrovskimi težavami, zato bodo v bodoče morali več pozornosti posvetiti vzgoji vodnikov. Še večjo aktivnost in še boljše delo pa ovirajo nekateri negativni pojavi v taborniški organizaciji. Nesprejemljivo je namreč, da hočejo nekateri odredi delati popolnoma samostojno, za sebe, brez upoštevanja razvoja in programa celotne taborniške organizacije. To je tudi ovira, da organizacija ne napreduje vedno tako, kot si je zastavila. Neurejeno je tudi financiranje prek telesno kulturne skupnosti. Merila za financiranje so bila narejena brez sodelovanja tabornikov. Kljub vsem tem problemom, ki so jih na skupščini obsodili in sklenili, da se morajo čimprej urediti, so kranjski taborniki za letos zastavili izredno bogat program dela, ki ga že izvajajo. Pripravili so že več pohodov, tečajev in mnogobojev ter proslav in prireditev. Sodelovali so tudi pri organizaciji prvomajske proslave na Joštu. Pretekli teden so pripravili področni mnogoboj za medvedke in čebelice in murne, danes, jutri in v nedeljo pa se bodo udeležili slovenskega taborniškega mnogoboja. Prihodnji mesec bodo pripravili vse potrebno za taborjenja, akcije za varstvo okolja, potem se bodo udeležili gozdne šole v Bohinju, skratka program je pripravljen za vsak mesec posebej. Na skupščini so sprejeli tudi srednjeročni plan in programsko usmeritev taborniške organizacije do leta 1980. Skupščina se je sklenila s podelitvijo priznanj najboljšim odredom in posameznikom. L. Bogataj prodam PELARGONIJE, avstrijske brš-linke, prodajamo po 23,00 din. Šenčur, Kranjska 25 3489 Prodam OBRAČALNIK za seno, kosilnico za traktor, plug. Hotemaže 31, Preddvor 3490 Prodam stikalno URO z garancijo (cenejši tok). Telefon 61-261 od 12. do 15. ure. Milan 3491 Ugodno prodam KRAVO bohinj-ko, ki je prvič telila. Radovljica, Jurčičeva 1 3492 Poceni prodam POMIVALNO MIZO z dvema koritoma in leseno stensko oblogo. Sp. Besnica 160 - 3493 Prodam OMARO, kavč, 2 fotelja, mizico, CB televizor, radio, moško kolo, več moških oblek, plaščev, čevljev in usnjen suknjič. Štiglic, Grad-nikova 3, Kranj, tel. 23-136 3494 Prodam črno-beli TELEVIZOR RR Niš Pacifik. Kocjanova 14, Kranj (Kalvarija) 3495 Dnevno sobo DRAGICO in sedežno garnituro KARMEN prodam po elementih ali skupaj. Plačilo po dogovoru. Doles, Kranj, Gorenjskega odreda 4 3496 Prodam otroško POSTELJICO z jogi vložkom. Informacije tel. 23-564 3497 Prodam mizarsko ročno STISKALNICO, kovinski vijaki ali menjam za smrekove PLOHE. Kušar Janez, Mengeška skupina 4, Mengeš 3498 Ugodno prodam tri mesece starega PUDLA, črne barve, trifazen števec, dobro ohranjeno dnevno OMARO, štiri fotelje, dva kavča ter spalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 3499 Prodam PONY EKSPRESS, SOD za gnojnico in strešno OPEKO špi-čak. Logar, Velesovska 25, Šenčur 3500 Prodam dobro ohranjen ŠOTOR za štiri osebe. Osterman Ivan, Britof 120 3501 Po ugodni ceni prodam TV SPREJEMNIK črno-beli, RR NIŠ znamke ATLAS de lux, stabilizator in TV anteni za 1. in 2. program. Ogled 21. 5. 1977 od 14. do 18. ure. Kozinc Anton, Tomšičeva 36, Kranj 3502 Prodam KRAVO simentalko, staro 2 leti, brejo 3 mesece. Medja Franc, Gorjuše 66, Boh. Bistrica 3503 Prodam DVIGALO za beton. Prevodnik, Brode lO.Škofja Loka 3504 Prodam nov ČOLN ELAN T.300 komplet s prikolico. Ogled vsak dan razen srede pri gostilni CAJHN, Sp. Lancovo 2 3505 Otroški VOZIČEK, italijanski -kombiniran, zelo dobro ohranjen, prodam. Radosavljevič, Kranj, St. Rozmana 7, telefon 23-128 3506 Prodam kombinirano OMARICO za čevlje in otroško POSTELJICO. Škrbič Slavko, Planina 26, Kranj 3507 Prodam sedežno garnituro. Naslov v oglasnem oddelku. 3508 Prodam hrastova DRVA. Visoko št. 66 3509 Prodam motorno KOSILNICO ALPINO. Naslov v oglasnem oddelku 3510 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico. Šenturška gora 19, Cerklje - 3511 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Šmartno 28, Cerklje 3512 Prodam 15-colski GUMI VOZ. Apno 9, Cerklje 3513 Prodam 320 suhih bukovih BUTAR. Ambrož 1, Cerklje 3514 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in elektronski žepni RAČUNALNIK. Telefon 22-842 3515 Prodamo GUMI VOZ s klopcami. Gasilsko društvo Predoslje. Prodaja bo v nedeljo, 22. 5. 1977 ob 9. uri pred Gasilskim domom v Predosljah. 3516 Prodam moško DVOKOLO, turno, starejše izvedbe. Kranj, Huje 3 3517 Prodam SENO in OTAVO na travniku za košnjo. Sora pri Medvodah 27 3518 Prodam novo kuppersbusch traj-nožarečo PEC. Naslov v oglasnem oddelku. 3519 Prodam krmilni KROMPIR in rumeno KOLERABO. Breg 6, Križe 3520 Prodam novo PLINSKO NAPRAVO za avto. Telefon 26-996 3521 Prodam 1000 kom betonskih KVADROV. Slak, Hraška 3, Lesce. Ogled v soboto in nedeljo. 3522 Prodam vprežne in traktorske VILE za seno. Praprotna polica 29 3523 Prodam KRAVO, ki bo telila, traktor FENDT 24 KS s kosilnico in traktorsko škropilnico Štever. Ko-selj Jože, Doslovce 21, Žirovnica 3524 Prodam mlado KRAVO s teletom. Poljšica 37, Zg. Gorje 3525 Prodam dve KRAVI s teletom ali tik pred telitvijo. Selo 32, Žirovnica 3526 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Bukovnik, Trboje 87 3527 Prodam brejo KRAVO. Ponudbe pod »Dobra molznica« 3528 Prodam ZIDAKE (kvadre) za eno garažo. Drulovka 45/f, Kranj 3529 Prodam KRAVO v 9. mesecu bre-josti. Možjanca 5, Preddvor 3530 Prodam gumijast GLISER SMS SPORT Kombinat Beograd. Sušnik Anton, Kranj, Hrastje 4, dopoldne tel. 064-21-774 3531 Prodam globok otroški VOZIČEK. Kočar, Ljubljanska 1 a, Kranj 3532 Prodam ročno parkovno KOSILNICO in 80-litrski bojler. Tel. 25-055 3533 Prodam KRAVO simentalko, pet mesecev brejo. Voglje 61, Šenčur 3534 Prodam zgrabljalnik za seno SONCE 3 in SROTAR za žito. Preddvor 10 3535 Prodam KRAVO v 9. mesecu bre-josti. Mlaka 61, Kranj 3536 Prodam malo rabljen 15-colski VOZ z novimi zimskimi gumami. Dobnikar, Dovje 8, Kamne, Mojstrana 3537 Prodam ca 300 kg betonskega ŽELEZA 10 mm. Blaznik, Škofjeloška 36, Kranj, tel. 23-853 od 15. ure dalje. 3538 Prodam 6 OKEN in vhodna VRATA ter teraco POLICE za okna. Mlaka 89 3539 Prodam KOSILNICO FIGARO, širine 110, dobro ohranjeno z vozičkom. Zg. Besnica 11 3540 Prodam dobro ohranjeno Mortel KOSILNICO za traktor Zetor 25 in KABINO. Bašelj 16, Preddvor 3541 Prodam rabljen TELEVIZOR RR NIŠ ANGELINA. Gogič Milorad, Gorenjskega odreda 16, Planina, Kranj 3542 Prodam obdelan LES za napušč. Bašelj 20, P reddvor 3543 Prodam stara OKNA 100 X 130. Jezerska c. 15, Kranj 3544 Prodam SADIKE zgodnjega in poznega zelja in rumenega dolgodlakega PSA. Lužan Marija, Bistrica 13, Duplje 3545 Prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem. Kranjska gora, telefon 88-689 3546 Prodam novo strešno OPEKO Salonit Anhovo. Partizanska pot 11, Kokrica, Krani Prodam OTROŠKO KOLO. Go-rjanc Marko, Sitarska pot 12, Kranj, Stražišče 3548 Prodam dve KRAVI, eno s teletom ter eno TELICO 300 kg težko in dva PRAŠIČA od 60 do 90 kg. Kravi zamenjam za težkega konja. Papler Valentin, Leše 34, Tržič 3549 Prodam HLEVSKI GNOJ. Kranj, Cirče 30 3550 Prodam 1,5 kub. m IVERIC, 16 mm, poceni. Todorovič, Trojarjeva 2, Stražišče 3551 Prodam SENO. Tenetiše 33, Golnik Prodam VOLA okrog 400 kg težkega ali menjam za kravo. Ader-gas 24 3637 Poceni prodam sedežno GARNITURO in HLADILNIK. Grašič, C. 1. maja 65, Kranj 3638 Ugodno prodam nov BRUSILNI STROJ - REZILKO ISKRA in nov varilni aparat na eno in tri faze. Naslov v oglasnem oddelku 3639 Ugodno prodam KAVČ in OMARO. Kranj, Ul. 31. divizije 64 3640 Poceni prodam navadno SLAMO-REZNICO z elektromotorjem, skoraj novo, 6000 kosov STREŠNE OPEKE in KRAVO simentalko, 9 mesecev brejo, ki bo četrtič telila. Posavec 17, Podnart 3641 Prodam modno FANTOVSKO OBLEKO - sivi karo št. 14, MOPED AVTOMATIK »N« in več različnih KAKTUSOV. Zg. Bitnje 136 pri Puškami 3642 Pregradni blok - POROLIT 12, prodam. Naklo 36, tel. 47-094 3643 Poceni prodam KOPALNO KAD, BOJLER, PEC na olje. Tel. 75-818 3644 SGP GRADBINEC Kranj TOZD Lesni obrat Kokrica odkupuje smrekov rezan les (plohi, deske). Ponudbe s ceno pošljite na TOZD Lesni obrat Kokrica. Za dogovor in pojasnila se obrnite osebno oziroma na tel.24-670 od 6. do 8. ure. Prodam otroški Športni VOZIČEK. Bajt, Zasavska 39, tel. 26-812 Prodam 6 kub. m PESKA za malto. Moše 30, Smlednik 3645 Prodam dve POSTELJI, trodelno OMARO in novo SPALNICO. Kle-rnenčič, Mrakova 2, Kranj 3646 kupim Kupim betonski MEŠALEC 80 ali 100-litrski. Blaznik, Škofjeloška 36, Kranj, tel. 23-853 od 15. ure dalje. 3600 Kupim otroško STAJICO - mrežasto. Jugovic, Dorfarje, Žabnica, telefon 064-44-533 3601 Kupim lahek GUMI VOZ. Jeseno-vec Francka, Poljanska 20, Škofja Loka 3602 Kupim PUHALNIK za seno -TAJFUN. Jenko Franc, Stiska vas 2, Cerklje 3603 PLANIŠKE ZNAČKE, predvojne in povojne do leta 1960, kupim, po najvišji ceni. Ponudbe pošljite na naslov: Groga Čenčič, Ljubljana, Linhartova 60 3604 Kupim TRAKTORSKE VILE. Pogačnik Jože, Prezren je 9, Podnart 3605 Kupim rabljen globok ali kombiniran OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Benedičič Vilma, Mlakarjeva 73, Šenčur 3606 vozila Prodam novega FlCOTA. Ponudbe pod »4.000 km« 3647 Prodam NSU 1200 C, letnik 1969. Vrhovnik, Mlaka 49, Kranj 3648 Prodam R 4, letnik 1968, 30.000 po generalni. Telefon dopoldan 81-958, popoldan 81-449 3649 Prodam ZASTAVO 750, letnik* 1968, registrirano do konca leta. Ogled v petek popoldan in nedeljo dopoldan. Mišic, Oldhamska 1, Kranj 3650 Prodam RENAULT 12 BREAK, letnik 1973. Osterman Ivan, Britof 120 3452 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Hrastje 135 3553 Prodam ZAPOROZCA, 11.000 km. Dragočajna 3, Smlednik 3554 Prodam TAUNUS 12 M, letnik 1967, registriran za leto 1977. Ogled v soboto in nedeljo. Kranj, Draga Brezarja 4, Klanec 3555 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Zeni Jože, Sp. Besnica 19 3556 Prodam TAM 4500 ali zamenjam za osebni avto. Kalan, Breg ob Savi 67, Kranj 3557 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Lajše 8, Selca/Sk. Loko 3559 Prodam VOLKSVVAGEN KOMBI 1600 KASONAR s cerado, odlično ohranjen. Arhar Janez, Dobrače-va 59, Ziri 3560 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1973. Hafner Franc, Grenc 26, Škofja Loka 3561 Kupim motorno GRED za AMI 8. Zeževič, Partizanska 45, Škofja Loka 3562 Prodam RENAULT 4 TL special, brezhiben, še v garanciji, letnik november 1976. Pintar, Vešter 16, Škofja Loka 3563 Prodam FIAT 1100, letnik 1968. Zminec 58, Škofja Loka 3564 Prodam dve ZASTAVI 750, letnik 1969 in 1971. Zminec 60, Škofja Loka 3565 Prodam PZ 125, letnik 1973. Cena 50.000 din. Draksler, Sv. Duh 58, Škofja Loka 3566 Prodam avto OPEL KADETT zelo dobro ohranjen. Zalog 35, Cerklje 3567 Ugodno prodam VOLKSVVAGEN KARMEN v voznem stanju. Glinje L Cerklje 3568 Prodam avto BMVV 2000, dobro ohranjen v voznem stanju. Vopovlje 20, Cerklje 3569 Ugodno prodam ZASTAVO 850 8port. Nova vas 22, Radovljica 3570 Prodam R 8, letnik 1969, dodatno opremljen ter KAVČ in fotelje (garnitura). Naslov v oglasnem oddelku. 3571 Prodam popolnoma novo registrirano JAWO 350 in motorno kolo DKW 200 v voznem stanju. Henri Potočnik, Pipanova 70, Šenčur 3572 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Orehovlje 13, Kranj 3573 PONY EXPRESS, nov, še nevozen, prodam. Bojan Ropret, Hote-maže 47, Preddvor 3574 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Štefanja gora 15, Cerklje 3575 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51600-601-12694 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836. novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 22-841. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 8 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam SPAČKA, neregistriran. Bašelj 1, Preddvor 3576 Prodam avto ZASTAVO 1300 lux, letnik 1975, registriran do aprila 1978. Frelih, Beleharjeva 39, Šenčur 3577 Ameriški JEEP FORD WILYS in izvenkrmski motor CRHREISLER 35 KS, prodam. Mengeš, Kamniška 3 3578 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, zaradi odhoda k vojakom. Rehberger, Preddvor 14 3579 Prodam TRAKTOR ZETOR 25 KM s kabino in nov fergusonov PLUG IMT 533. Sebenje 37, Tržič 3580 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 1300, registriran do marca 1978. Ogled sobota in nedelja dopoldne. Ul. Mladinskih brigad 16, Kranj 3581 Kupim TRAKTOR do 30 KM. Kuntarič Lojze, Križe 74, Tržič 3582 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Stražiška 34, Kranj 3583 Prodam FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, lepo ohranjen, registriran do 30. 4. 1978. Menjam tudi za manjšega. Telefon 24-891 3584 Prodam VW, letnik 1961. Markič, Partizanska 14, Kranj 3585 Prodam ZASTAVO 750 in rabljene smrekove PLOHE. Naglic, Tupa-liče 13, Preddvor 3586 Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 750. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure in od 20. ure dalje. Lesič-nik Franc, Pševska 2 i, Kranj 3587 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, neregistriran, v voznem stanju. Okroglo 3, Naklo 3588 Prodam MOPED T 12 in trodelno OKNO 120 X 170 z dvojnim odpiranjem. Zabreznica 40, Žirovnica 3589 Prodam FIAT 126 P, 5 M, telefon 26-817 od 15. do 17. ure 3590 Prodam ZAPOROZCA. Dragočajna 3, Smlednik 3591 Odstopim VRSTNI RED ZA GOLFA. Ponudbe pod šifro »Golf« 3592 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Snedičeva 2, Kokrica 3593 Prodam AUSTINA 1100, dobro ohranjen. Vreček Andrej, Smledni-ška 112, Kranj 3594 Prodam KOMBI ZASTAVO 430 K LUXE, pet vrat, letnik 1976, registriran do maja 1978, lepo ohranjen. Ivo Serpan, 64294 Križe 68 ali na telefon 24-828 3595 Prodam ZASTAVO 101 dobro ohranjeno, letnik 1972. Strajhar Andrej, Pipanova 13, Šenčur 3596 Prodam MOPED OPN 4, letnik 1977 in KOTEL za žganjekuho, 50-litrski. Nasovče 8, Komenda 3597 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, pripravno za zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku. 3598 Prodam ŠKODO, letnik 1968, neregistrirano, v voznem stanju. Cesta Kokrškega odreda 26, Kranj 3599 stanovanja GARSONJERO ali opremljeno SOBO s posebnim vhodom in souporabo kopalnice išče dobro dekle z višjo izobrazbo — zaposlena v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. Trosobno vseljivo STANOVANJE v Kranju prodam. Informacije: Ulica Mladinskih brigad 4, Kranj, telefon 22-004 3607 Tričlanska družina z dojenčkom išče enosobno STANOVANJE za dobo do enega leta. Ponudbe po telefonu 064-77-606 ali Sanca Lidija, K oritenska 9 a, B led 3608 Prodam enodružinsko STANOVANJE v Kamni gorici št. 34. Informacije dobite v popoldanskem času pri Marjanu Pretnar, Gradnikova 83, Radovljica 3609 Prodam enosobno STANOVANJE — stolpnica v Škofji Loki. Rant, Kidričeva 63, Škofja Loka 3610 Na STANOVANJE sprejmem dve dekleti. J ezerska 6, K ran j 3611 Mladoporočenca brez otrok vza-meva v najem GARSONJERO ali manjše STANOVANJE za dobo 1 do 2 let. Možno predplačilo. Ponudbe na tel. 22-157 3612 Upokojenka išče SOBO v centru Kranja. Ponudbe pod »1.000 din mesečno« 3613 zaposlitve Iščem SOBARICO - sezonsko, za Koroško. Plača 5.000 din ter hrana in stanovanje. Ponudbe pod »Poštena« 3617 Iščem VARSTVO za 8 mesecev staro deklico. Omejc, C. 1. maja 63, Planina, Kranj 3618 Takoj zaposlim KV ali priučenega SLIKOPLESKARJA in sprejmem v uk vajenca. Slikopleskarstvo KOČNIK STANE, Pot na Jošta 8, Kranj, tel. 24-419 3619 Iščem dopoldansko VARSTVO za 7-mesečnega fantka. Štravs, Mencingerjeva 1, Kranj 3620 Sprejmem vsa ZIDARSKA in ZEMELJSKA dela. Kušej Mustaf, Rupa 23 B, Kranj 3621 VALILNICA NAKLO bo prodajala enodnevne piščance še vsak torek od 6. do 11. ure do vključno 14. junija. Večje količine predhodno naročite. GKZ TZE NAKLO Za delo v juliju in avgustu iščemo dobro domačo KUHARICO. Ponudbe pod »Julij« 3622 VAJENKO iz Kranja ali bližnje okolice sprejmem za KRZNARSKO OBRT za takoj ali kasneje. Informacije pri KRZNARSTVO CETINSKI, Kranj, Majstrov trg 2 ali tel. 21-205 do 7.30 ali zvečer. 3623 posesti Prodam 2 ha GOZDA, pol ure iz Škofje Loke proti Praprotnem. Kalan, Zg. Bitnje 185, Zabnica 3614 Prodam dobro zaraščen GOZD v izmeri 4 ha v bližini Škofje Loke. Poizve se po tel. 60-038 3615 Oddam v najem suhe SKLADIŠČNE PROSTORE CA 160 kv. m. Dostop z vsemi vozili. Naslov v oglasnem oddelku. Informacije na telefon 064-47-091 med 11. in 14. uro 3616 obvestila Na lepi peščeni plaži — penzion SIRENA nudi udobne počitnice. Cene polnega penziona za junij in september so 120 din za julij in avgust 160 din. Otroci do 7. leta plačajo polovični penzion. KRČMA SIRENA. 51212 Povijana 172, Pag. 3631 Sprejemam naročila za BAVARSKE FASADE. Britof 209 3632 Zavarujte salonitno streho pred korozijo s specialno barvo. Naslov v oglasnem oddelku. 3633 EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan. 3634 KRANJČANI! Nova metoda čiščenja preprog, tapisoma, itisona. Pridem na dom. Prevzamem tudi podjetja. Kličite na tel. 22-043. Bucalo Đuro. 3635 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 60-801 3636 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠENČUR daje v najem gostinske prostore bifeja v Domu upokojencev Šenčur, Beleharjeva 2, za možnost obratovanja gostinstva. Interesenti naj oddajo prijave Društvu upokojencev Šenčur do 30. maja 1977. Stanovanja nimamo. Al prireditve GASILSKO DRUŠTVO BREG OB SAVI bo priredilo v nedeljo, 22. 5. 1977 VELIKO VRTNO VESELICO s plesom, srečelovom, kegljanjem za koštruna. Igra ansambel PLANIKA. Vse vljudno vabimo. Gasilci! 3624 VELIKA KONJENIŠKA TOMBOLA V KOMENDI, 22. maja 1977, ob 14. uri na HIPODROMU. Glavni dobitki: 2 osebna avtomobila 750, 3-letni dirkalni čistokrvni konj, 2 barvna televizorja, 2 MZ motorja. Skupno je glavnih dobitkov 20 in 200 drugih manjših v skupni vrednosti ca 240.000,00 din. Po tomboli VESELICA. Igra ansambel TRGOVCI. Vabi vas konjeniški klub Komenda. 3625 TRIM SAVA KRANJ DRSALNA SEKCIJA prireja v nedeljo, 22. 5. 1977, ob 15. uri v Stra- HOTEL TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA vabi na družabne večere s plesom ob sobotah od 20. do 24. ure Vabimo vse poslovne partnerje gorenjskih podjetij, da nas obiščejo in se prepričajo o kvaliteti naše postrežbe. Priporoča se Hotel Transturist Škofja Loka, tel. 61-261 Vabljeni! žišču pri gasilskem domu VRTNO VESELICO. Igra ansambel SELEKCIJA. Kegljanje za kuštruna. Vabijo HOKEJISTI! 3626 SKUPINA MAVRICA igra vsako nedeljo na Zbiljskem jezeru. Priče-tek ob 15. uri. Vabljeni! 3627 SKUPINA ALLEGRO vas vabi v hodel ŠPIK - GOZD MARTULJEK na PLES, ki bo v petek, 20. 5. 1977 in soboto, 21. 5. 1977, ob 20. uri. Vabljeni! 3628 AUTOCAMP JEZICA prireja vsak PETEK, SOBOTO in NEDELJO PLES ob 19. uri. Igra ansambel JEVŠEK 3629 GD ŽEJE - BISTRICA vabi v nedeljo, 22. 5. 1977, ob 14. uri na proslavo ob 40-letnici delovanja društva s prevzemom nove motorke. Po proslavi bo VELIKA VRTNA VESELICA z bogatim srečelovom in kegljanjem za ponv kolo. Za zabavo bo skrbel ansambel MODRINA. Vabijo gasilci! 3630 OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 3652 GD KOKRICA vas vabi danes, 20. 5.1977 na PLES ob 18. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 3653 KUD BLEGOŠ HOTAVLJE prireja v počastitev dneva mladosti in zaključek PLESOV v nedeljo, 22. maja, ob 17. uri VELIKO VESELICO, ob vsakem vremenu. Igra AMA-RO! Vabljeni! 3654 Vsak petek in soboto v MIKLOŠIČEVI KLETI - KLUB igra skupina AMARO. 3655 najdeno Najdena ŽENSKA ROČNA URA se dobi: Huje 1, zgoraj levo, Kranj 3656 ostalo Oddam PSA, 2 meseca starega, mešan ovčar, od dobrih čuvajev. Pavlin, Sp. Duplje 85 3657 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Antona Pfajfarja Šimenčevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju neurokirurgičnega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, kirurgičnega in internega oddelka bolnišnice Jesenice in osebju doma dr. Fr. Berglj, vsem družbenopolitičnim organizacijam Sr. Dobrava, GD Sr. Dobrava, kolektivom: Iskra — mehanizmi Lipnica, elektro Žirovnica, nadzorništvo Radovljica, Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, osnovna šola Kanal, postajama Lesce-Bled in Podnart. Hvala vsem, ki so se z občuteno besedo poslovili od pokojnika. Toplo se zahvaljujemo duhovščini za spremstvo. Vsi njegovi! Zg. Dobrava, Kamna gorica, Kropa, Radovljica, Kanal, Jesenice, 16. maja 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nenadomestljive žene, mame, stare mame, sestre in tete Marije Dagarin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Hriberniku za zdravljenje in njegov trud, gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem, nosačem, zvonarjem, sosedom in vaščanom. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem GPPP - ATC Labore, Obratu stikal, Planiki in Petrolu. Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala. Vsi njeni! Drulovka, 16. maja 1977 nesreče Trčil v črpalko V ponedeljek, 16. maja, ob 19.40 je voznik osebnega avtomobila Mirko Peternelj (roj. 1941) iz Radovljice zapeljal na bencinsko črpalko Petro-la št. 2 na Koroški cesti v Kranju, pri tem pa je trčil v prvo črpalko, {škode na aparatu je za 40.000, na vtomobilu pa za 5000 din. Voznik H- bil trezen, avtomobil pa so ddpeljali na tehnični pregled zavor. Trčenje v ovinku V nedeljo, 15. maja, ob 17.30 se je na regionalni cesti v Srednji vasi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila More Jakob (roj. 1945) z Godešiča je peljal proti Poljanam. V levem nepreglednem ovinku v Srednji vasi je vozil po sredini ceste, prav tedaj pa je nasproti pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila Miran Golobic (roj. 1950) iz Škofje Loke, tako da sta avtomobila trčila. V_M.p-retovem avtomobilu so bili težje ranjeni voznik, njegova žena in sin ter sopotnica Stanislava Kolar, prav tako pa je bil ranjen tudi voznik Golobic. Škode na avtomobilih je za 40.000 din. Padel z motorjem V soboto, 14. maja, popoldne je na lokalni cesti v Novi vasi pri Žireh voznik motornega kolesa Marjan Jereb (roj. 1952) iz Nove vasi trčil v psa (šarplaninca), ki mu je z desne strani pritekel pred motor. Voznik je padel in si zlomil nogo. /z\ Komisija za medsebojna razmerja delavcev Veletrgovine Živila Kranj TOZD Veleprodaja na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 šoferjev za nedoločen čas 2. 2 šoferjev za čas turistične sezone Pogoji: KV šofer, poskusni rok 60 dni; 3. več NK delavcev za čas turistične sezone Pogoji: zdravstveno sposoben pri nakladanju oz. razkladanju ter sortiranju embalaže. Poskusni rok je 30 dni. Pismene prijave z dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Živila Kranj, Cesta JLA 6/IV. Industrijski kombinat . KRANJ objavlja za TOZD tovarno obutve Kranj prosta delovna mesta za več delavcev v DE poliuretan Pogoj: starost nad 18 let in dokončana osemletka. Kandidati naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku kombinata do 15 dni po objavi. V avtobus V nedeljo, 15. maja, nekaj pred 11. uro se je na regionalni cesti Žiri — Trebija v Fužinah pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Irena Mlakar (roj. 1957) iz Dobračeve je peljala proti Trebiji. V nepreglednem ovinku in na strmem klancu je voznica na razdaljo kakih 50 metrov opazila avtobus, vendar na mokri cesti ni mogla pravočasno zmanjšati hitrost, da bi se z avtobusom lahko varno srečala. Pri zaviranju jo je zaneslo v levo, tako da je trčila v prednji del avtobusa. Sopotnica Romana Jezeršek je bila pri tem lažje ranjena, škode na vozilih pa je za 9000 din. Avto med tovornjakoma V ponedeljek, 16. maja, ob 12.40 se je v križišču na Koroški Beli na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Boris Lakota (roj. 1931) z Dovjega je kot zadnji v koloni ustavil za križiščem. Takoj za njim je ustavil tudi voznik osebnega avtomobila N usred Bešla-gič (roj. 1952) z Jesenic. Za njim pa je pripeljal voznik tovornjaka Drago Ritoper (roj. 1953) iz Ljubljane, trčil v Bešlagičev avtomobil ter ga potisnil naprej v tovornjak Borisa Lakote. V nesreči sta bila dva sopotnika v Bešlagičevem avtomobilu ranjena, na vozilih pa je škode za 50.000 din. L. M. Nesreča, samomor ali kaj drugega? V sredo, 18. maja, dopoldne, so na Vršiču kakih 100 metrov pod cesto v potoku našli popolnoma razbit avtomobil nemške registracije, v njem pa mrtvega voznika Horsta Gerharda Barra (roj. 1924) iz MUl-haima. Razbitine je opazil nemški državljan Hugo Rissland, ki pa je v sredo popoldne preko Korenskega sedla že odpotoval. Komisija, ki si je ogledala kraj nesreče, je ugotovila, da je avtomobil pokojnika zdrsnil s ceste v sredi levega ovinka med betonskim podpornim zidom in betonsko varovalno ograjo. Voznika so našli v avtomobilu mrtvega. Ker so na zapestju odkrili štiri zareze z ostrim predmetom, v avtomobilu pa nož od jedilnega pribora ves okrvavljen ter v žepu okrvavljen robec, obstaja sum, da si je pokojnik prerezal žile. Po dokumentih, ki so bili v vozilu, so ugotovili, da je pokojni prišel prejšnji dan čez mejni prehod Korensko sedlo. Nenavadne okoliščine te smrti še raziskujejo. ZAHVALA Vsem prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem naznanjamo, da se je v 80. letu starosti izteklo delovno življenje našega ata, starega ata, pradeda, brata, tasta, strica in svaka Franca Šegula strojnega ključavničarja v pokoju Utrujen je usnul v večnost, k zadnjemu počitku smo ga pospremili v družinskem krogu na pokopališče v rodnem Kranju. Ob slovesu se v atovem imenu zahvaljujemo vsem, ki ste mu v življenju izkazali prijaznost in storili dobro, posebna hvala Albinci, družini Novak in Kalan. Žalujoči otroci: Anica, Marjan in Pavle z družinami, sestri Gabrijela in Mara ter brat Milan z družinami, svakinje ter Tončka in Tone z družinami. ZAHVALA Ob izgubi naše mame Polde Demšar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo še kolektivom tovarne Iskra, osnovni šoli Lucijan Seljak in Gimnaziji, članom ZB Bitnje, upokojencem in pevcem OŠ Lucijan Seljak za žalostinke, dr. Potočniku za zdravljenje in g. župniku. Žalujoči: hčerke Marina, Slava in Pavla z družinama. Zg. Bitnje, 9. maja 1977 ZAHVALA Ob smrti mojega brata Jožeta Štefaniča se zahvaljujem vsem, ki so darovali vence in izrekli sožalje, posebno pa še sosedom Jarcu Tonetu in Janezu, ZB Naklo, župniku, pevcem, tov. Iskra in ostalim. Žalujoča sestra Pepca in nečaki. Kranj, 16. maja 1977 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi sosed Jože Štefanič upokojenec Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na zadnjo pot in darovali vence, posebno se zahvaljujemo za duhovni obred, pevcem, društvu upokojencev, zvezi borcev, tov. Grašiču za poslovilni govor pri odprtem grobu. Žalujoči sosedje Jare Tone, Jarc Janez, Mubi Jože z družinami. Okroglo, 16. maja 1977 ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, dobrega ata in starega ata, brata in strica Janeza Jelarja Zimovega ata iz Zg. Brnika se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažbo in pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni Letališču Brnik, Gasilskemu društvu Zg. Brnik, kakor tudi vsem ostalim gasilskim društvom. Zahvala tudi sodelavcem iz Planike. Hvala obema govornikoma za poslovilne besede. Hvala duhovščini, kakor tudi vsem ostalim za cvetje in vence. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Ana, hčerki Anica in Justina z družinama, bratje in sestre z družinami. Zg. Brnik, 18. maja 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, tašče, babice in prababice Ivane Rabič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze osebnega in pismenega sožalja, za poklonjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem dobrim sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč, dr. Ivanki Stenšak, pevskemu oktetu, nosačem ter č. g. župniku za opravljen obred. Še enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v tem težkem trenutku, najlepša hvala. Žalujoči vsi njeni! Kranj, 19. maja 1977 ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša draga hčerka in sestra Valentina Zorman Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Posebno se zahvaljujemo dobrim in skrbnim sosedom za pomoč, gospodu župniku in cerkvenim pevcem. Iskrena zahvala zdravnikom otroške bolnice v Ljubljani, vsemu zdravniškemu osebju iz oddelka C, ki so se trudili, da bi tako mlado življenje obdržali pri življenju ter zdravnici dr. Stenškovi iz Šenčurja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter kolektivom tovarni Sava, Tekstilindus, obrat II Jelovica, učencem 7. razreda in kolektivu osnovne šole Stanka Mlakarja iz Šenčurja, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Še enkrat vsem najlepša hvala. Žalujoči: starši in sestri Anka in Marija ter ostalo sorodstvo Šenčur, 11. maja 1977 Robert Čimžar — mladi perspektivni skakalec Triglava Robert Cimžar, učenec 5. razreda osnovne dole Davorina Jenka v Cerkljah je obetajoč smučarski skakalec med mlajšimi pionirji pri smučarskem klubu Triglav. Srečala sem ga na »grisču, ko je s prijatelji »nabijal« žogo. Sicer pa je nenehno zavzet s treningi ali tekmovanji, tako da ga tudi doma komajda še poznajo. Kdo te je pravzaprav navdušil za tovrsten Sport? »Smučati sem začel te kot ciciban, za skoke pa sem se odločil v drugem razredu osnovne lole. V soli so namreč objavili oglas, ki ga je razpisal smučarski klub Triglav za nove člane. To mi sicer ni takoj zbudilo interesa, potem pa sem se pogovarjal s svojima prijateljema Markom in Zvonetom, ki sta te trenirala pri Triglavu. Takrat sem se odločil in se včlanil v klub.« Prvi dve leti nista rodili posebnih uspehov. Vendar pa je vztrajni trening, ki so ga spodbujali tudi starti in prijatelji, rodil rezultate. Letošnja sezona je bila za Roberta silno uspešna. V začetku je na regijskem prvenstvu v Skofji loki dosegel prvo mesto, potem pa so »e uspehi kar kopičili. Na skakalnici na Pokljuki si je priboril prvič drugo mesto, drugič pa je bil tretji. Sodeloval je na gorenjskem prvenstvu osnovnih Sol v smučarskih skokih na Bledu in se povzpel na drugo mesto., Najbrž si moral mnogo trenirati? »Seveda. Najmanj trikrat tedensko moram vaditi za vzdrževanje kondicije, ob koncu tedna pa me navadno čaka le trening na skakalnici ali pa tekma. Pozimi treniramo na 25-metrski v Besnici, poleti pa na obeh plastičnih skakalnicah na Gorenji Savi. Nai trener Janez Bukovnik, tudi sam skakalec, bi rad naredil iz nas čimboljse Športnike.« Kako pa usklajuješ šolo in šport? »Ni najbolj lahko. Dostikrat se mi šola in treningi križajo. Vendar pa mi Prijatelji pomagajo, če se kaj zatakne, pa tudi učitelji so razumevajoči.« In kakšen je tvoj osebni rekord?« »Svoj uradni rekord sem postavil letos na 60-m skakalnici v Planici, ko so tekmovali mlajši mladinci. Nastopil sem kot predskakalec in dosegel sedemintrideset metrov in pol.« V pretekli sezoni si je Robert nabral 84 točk v skupni konkurenci, za eno samo točko je torej zaostal za prvakom Šilerjem. Kako gleda na ta tvoj uspeh? »Zadovoljen sem,« pravi, »vendar pa bom ie tekmoval in upam, da bom še naprej teko uspešen.« V so srečo, R obert! D. Z lebir Občinski naslov šahistom Elana RADOVLJICA - V okviru športno rekre-B^skih iger radovljiških sindikatov je bilo v nedeljo, 15. maja, letošnje občinsko sindikalno Prvtn8tV0 v šahu. Tekmovanje je bilo v prostorih hotela Grajski dvor Radovljica in so ga zelo dobro izvedli člani šahovskega društva Radovljica. Na tekmovanju je letos nastopilo 49 »anutov iz 33 osnovnih organizacij sindikata, Kar predstavlja tudi rekordno udeležbo tovrsten šahovskih tekmovanj v občini. Tekmovalci so bili razdeljeni v dva razreda. V prvem razredu, kjer je nastopilo 20 šahistov, so se Pomerili vsi tisti, ki so doslej že osvojili oŠ » i?- kate6*oriJ°. v drugem kjer je nastopilo ^šahistov, pa vsi člani sindikata. Tako, da so med posamezniki dobili dva občinska prvaka. Rezultati najboljših: A razred: 1. MALI Slavko Obrtniki Radovljica, 2. HARINSKI Jože Veriga Lesce, 3. DRAGAN Milan Elan Begunje, 4, PEROVIČ Vojo Veriga Lesce, 5. VREČKO Maks Elan Begunje itd. B razred: 1. ERZAR Pavel Tapetništvo Radovljica, 2. DEDIČ Milan H. Kompas Bled 3. JERALA Vinko Elan Begunje, 4. LANGUS Miran Elan Begunje, 5. ČERNE Anton Alpetour Radovljica itd. Ekipno je letos že drugič zapored prvo mesto osvojilo moštvo KOOS Klan Begunje, drugo je bilo moštvo KOOS Veriga Lesce in tretje moštvo OOS hotela Kompas Bled. V kvalifikacijah za udeležbo na republiškem sindikalnem Ervenstvu je zmagalo moštvo KOOS Veriga esce. V. Matjašič POVEJTE SOSEDU POTUJOČA VESELA KARAVANA Predstavila se vam bosta: IVO MOJZER in neposredni proizvajalec JAKA ŠRAUFCIGER VINKO ŠIMEK \nle\n te™'*' avt09rami' 8,ike< W' *načk«' majice, nalepke NAJBOUŠA TA HIP Danes v vašem kraju: ob 1 2. uri v Radovljici pred hotelom Grajski dvor, ob 13. uri v Kropi na Glavnem trgu, ob 14.30 v Tržiču na avtobusni postaji, ob 16. uri na Jesenicah pred gimnazijo, ob 1 7.30 v Kranjski gori pred hotelom Prisank in ob 1 9. uri na Bledu pred Festivalno dvorano PLES BARMANOV V soboto. 21 5 1 97 7 ob 20 uri bo v hotelu GOLF na Bledu Vabimo vse da se udeležijo plesa kakor tudi samega tekmovanj,) barmanov v mešanju pijač ki bo od 19 do 21 5 1977 VA VIATOR LJUBLJANA Pohištvo vseh večjih proizvajalcev v Sloveniji in Jugoslaviji dobite pri SIPAD — COMERC prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Konkurenčne cene — polog 10% — kredit do 50.000 din brez porokov Prehodni pokal ekipi starešin JLA Radovljica V okviru praznovanja 13. maja, dneva varnosti in praznovanja 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dne, so delavci PM Radovljica organizirali za zaposlene v milici in vojaških ustanovah, več športno rekreacijskih tekmovanj. Tekmovanja v kegljanju, šahu, streljanju s pištolo in PA puško, ter malem nogometu so se udeležile ekipe PM Radovljica, oddelka za LO pri SO Radovljica, ter ekipi vojaških starešin iz Radovljice in Bohinjske Bele. Čeprav se v Radovljici tovrstna tekmovanja ob dnevu varnosti organizirajo že več let, so se ekipe letos prvič borile tudi za prehodni pokal PM Radovljica. V posameznih disciplinah pa so ekipe zasedle naslednja mesta: V kegljanju je prvo mesto osvojila ekipa oddelka za LO pri SO Radovljica, druge mesto je pred ekipama PM in JLA Radovljica, zasedla ekipa JLA Boh Bela. V šahu je prvo mesto osvojila ekipa JLA Radovljica, drugo PM Radovljica in tretje ekipa JLA Boh. Bela. Partizanski mnogoboj v Cerkljah Športno društvo Krvavec iz Cerkelj bo organiziralo v nedeljo, 22. maja, ob 9. uri na šolskem igrišču v Cerkljah partizanski mnogoboj. Krajani bodo lahko preizkusili svoje telesne zmogljivosti v tekih na 50 m, 2400 m (ženske 1600 m), v skoku v daljino, dviganju telesa, predklonu in streljanju z zračno puško. J. Bobnar Tržič: Jelovica 12:12 Kranj — V ženski mladinski rokometni ligi so odigrali že 15. kolo. V vodstvu so rokometa-Sice Jelovice, ki so v zadnjem kolu iztržile točko v Tržiču. Vse več pa je srečanj, ki se končajo z rezultatom 10:0 brez borbe. Rezultati - 11. kolo: Tržič : Preddvor 24:14, Sava : Duplje 0:10 b.b.; 12. kolo: Duplje : Tržič 5:13, Preddvor : Jelovica 7:18; 13. kolo: Jelovica : Duplje 10:0 b.b., Tržič : Sava 16:8; 14. kolo: Jelovica : Sava 10:0 b.b; 15. kolo: Tržič : Jelovica 12:12. Lestvica Jelovica Trtic Duplje Preddvor Sava Para prihodnjega kola: Preddvor : Tržič (nedelja ob 11.15), Duplje : Sava (petek ob 19.30). J. Kuhar 9 8 0 1 131: 61 16 e 7 0 2 180: 77 14 10 5 0 5 69: 45 10 8 2 0 6 81:107 4 10 1 0 9 58:144 2 Jelovica že prvak Kranj — Pred zadnjim kolom v mladinski rokometni ligi sta prvo in drugo mesto že oddana. Zelo zanimivo pa bo v nedeljo srečanje ekip Preddvora in Save, ki odloča o tretjem mestu. Mladinska rok. liga - moški: 14. kolo: Križe : Preddvor 29:25 (16:13), Alples : Duplje 31:23 (13:7), Sava : Žabnica ni zapisnika. Lestvica pred zadnjim kolom! Jelovica 10 9 0 1 218:169 18 Žabnica 9 6 1 2 191:180 IS Sava 10 5 0 6 190:196 10 Preddvor 9 4 1 4 168:192 9 Alples 10 8 1 6 198:199 7 Krite 9 3 1 5 136:166 7 Duplje 9 1 0 8 91:166 2 Pari zadnjega kola: Duplje : Krite (v soboto ob 17.30), Preddvor : Sava (v nedeljo ob 8.46), Žabnica : Jelovica (v soboto ob 17.45). J. Kuhar V vodstvu Gorenjski sejem Kranj - V 7. kolu občlinske rokometne lige predstavlja presenečenje poraz Dupelj na domačem igrišču proti ekipi Zabnice. Tudi v tem kolu so ostali brez točk rokometaši Huj, v srečanju z dna lestvice pa so na Golniku rokometaši Storžiča premagali Savo s sedmimi goli prednosti. Rezultati: Duplje : Žabnica 28:36 (9:17), Huje : Preddvor 27:40 (7:23), Stortič : Sava 28:21 (14:8), Krvavec : Veterani 30:27 (16:14), Gor. sejem : Beanica 28:26 (19:14). Lestvica: Gor. sejem 6 6 0 0 173:144 12 Preddvor 6 6 1 0 204:158 11 Veterani 6 3 1 2 136:121 7 Duplje 6 3 0 3 153:155 6 Krvavec 6 3 0 3 140:146 6 Besnica 6 3 0 3 117:128 6 Žabnica 6 2 1 3 148:146 6 Sava 6 2 0 4 152:164 4 Stortič 6 1 1 4 123:128 3 Huje 6 0 0 6 133:189 0 Pari prihodnjega kola: Žabnica : Besnica (jutri ob 19. uri), Veterani : Gor. sejem (v nedeljo ob 10. uri), Sava : Krvavec (danes ob 18.30. uri), Preddvor : Stortič (v nedeljo ob 10. uri), Duplje : Huje (jutri ob 19. uri). J. Kuhar Tržič: Šoštanj že danes Prvenstvena rokometna tekma 20. kola Tržič : Šoštanj bo že danes ob 17. uri na igrišču TVD Partizana v Tržiču, ker bo jutri v Tržiču svečana akademija s povorko in telovadnim nastopom, posvečenim 20-letnici rokometa v trži-ški občini. V zadnjih štirih kolih so tržiški rokometaši osvojili kar šest prvenstvenih točk. O tekmi Tržič : Šoštanj Dane Vidovič, trener RK Tržič pravi: »Če bodo rokometaši tudi v tem srečanju zaigrali požrtvovalno in borbeno, lahko računamo na zmago, ki bi nam prinesla po tem kolu četrto mesto«. V ženski republiški rokometni ligi pa se igra zadnje kolo. Novi član II. ZRL — sever so igralke novomeške Krke, presenečenje prvenstva pa so mlade rokometašice Preddvora z uvrstitivijo na odlično tretje mesto. Rokometašice Preddvora igrajo v zadnjem kolu v Dobravljah, v torek pa so že odigrale srečanje rokometašice Save z ekipo Izole in izgubile z rezultatom 16:12. J. Kuhar V malem nogometu je bila prva ekipa oddelka za LO pri SO Radovljica, druga JLA Radovljica, tretja JLA Boh. Bela in četrta PM Radovljica. „ Zelo zanimive in po rezultatih kvalitetne borbe so se odvijale v streljanju z PA puško in vojaško pištolo. Med posamezniki je v streljanju z PA puško prvo mesto osvojil Nikola Kužet JLA Radovljica, ki je od 100 možnih, dosegel 96 krogov, drugo Ivan Gubina PM Radovljica 95 krogov in tretje mesto Ljubinko Jovanovič JLA Boh. Bela, prav tako 95 krogov. V streljanju s pištolo je bil najboljši Boro Kukič, ki je od 100 možnih dosegel 87 krogov, drugi z 81 krogi je bil Živorad Manič in tretji s 77 krogi Nikola Kužet, vsi JLA Radovljica. V seštevku obeh strelskih disciplin, je prvo mesto osvojila ekipa JLA Radovljica, drugo PM Radovljica in tretje JLA Boh. Bela. Prvo mesto v skupni uvrstitvi s 17 točkami in prehodni pokal za leto 1977 je osvojila ekipa starešin JLA Radovljica, drugo mesto s 13 točkami ekipa starešin JLA Boh. Bela, tretje ekipa PM Radovljica 11 točk in četrto ekipa oddelka za LO pri SO Radovljica 10 točk. V. Matjašič Od 88 v cilju le 38 kolesarjev 2e v torkovi številki Glasa smo na kratko zapisali, da ie bil kolesar kranjske Save Bojan Ropret v skupni uvrstitvi drugi na mednarodni etapni dirki v Avstriji. Uvrstitve ostalih Kranjčanov do zaključka redakcije nismo zvedeli. Bojan Ropret je bil v skupni uvrstitvi torej drugi. Izkazal pa se je tudi v vožnjah na gorske cilje in v letečih ciljih, kjer je bil v končnih seštevkih prav tako drugi. Pohvaliti pa velja tudi ostale člane ekipe — Jožeta Valenčiča, Udoviča in Pečnika, ki so zdržali do konca naporno dirko, polno vzponov. Tekmovalcem je močno nagajal še dež in hladno vreme, tako da jih je od skupaj 88 (iz ČSSR, Poljske, Nizozemske, Avstrije, Jugoslavije) prišlo na cilj le 38. Rezultati po etapah: 1. etapa (25,6 km na kronometer): 1. Sommer (Avstrija) 31.18,2, 4. Ropret 31.53,8. 30. Udovič 33.49,6, 42. Valenčič 34.31,9, 65. Pečnik 35.50,8; 2. etapa Wiesel- burg-Dunaj (167 km): 1. Sommer (Avstrija) 3.58,20. 2. Ropret isti čas, 26. Udovič 4.04,06, 27. Pečnik, 35. Valenčič, oba v času Udoviča; 3. etapa Dunaj — Gresten (172 km): 1. Voch (Avstrija) 4.58,30, 11. Valenčič 4.59,45, 20. Ropret isti čas, 28. Pečnik 5.07,12, 29. Udovič 5.08,32; 4. etapa Greeten-Schwarzenberg (4 km na klanec): 1. Ropret 12.27,0, 11. Valenčič 13.57,2, 23. Udovič 15.02,6, 31. Pečnik 16.07,9. Končni vrstni red: 1. Sommer (Avstrija) 9.42,14, 2. Ropret (Jugoslavija) 9.42,26, 3. Kirscher (Avstrija) 9.46,50, 16. Valenčič 9.52,19, 26. Udovič 10.01,26,28. Pečnik 10.03,16; razvrstitev za gorsko nagrado: 1. Voch (Avstrija) 22 točk, 2. Ropret 19, 7. Udovič 4; leteči cilji: 1. Voch (Avstrija) 8 točk, 2. Ropret 6,4. Udovič 4 točke. H. Jelovčan Poraz Šenčurja V preteklih dneh sta bili odigrani dve !:oli v občinski članskj nogometni ligi Kranja. Za presenečenje so poskrbeli Filmarji, ki so v Šenčurju premagali domačo enajsterico. Kranjski pionirji najboljši Na področnem prvenstvu v nogometu za občinske reprezentance pionirskih ekip SSD je prvo mesto osvojila reprezentanca Kranja. Na regijskem prvenstvu so sodelovale le tri reprezentance. Pionirjev iz Škofje Loke in Jesenic ni bilo. Izidi: Kranj : Radovljica 6:0, Tržič : Kranj 2:3, Radovljica : Tržič 5:3. Lestvica: Kranj 2 0 0 0 9:2 4 Radovljica 2 1 0 1 6:9 2 Trtic 2 0 0 2 5:8 0 Kranjski pionirji so si z osvojitvijo prvega mesta priborili pravico nastopa v polfinalu republiškega prvenstva, ki bo v Ljubljani. čm Rezultati: občinska liga Kranj — člani, A skupina: Šenčur : Filmarji 1:2, Triglav : Sava 0:0, Primskovo : Korotan 5:5, Britof : Naklo 2:7, Senf ur : Britof 2:1, Korotan : Triglav 3:4, Sava : Naklo 2:1, Filmarji : Primskovo 3:4. Vodi Triglav pred Šenčurjem, ki imata enako število točk. B skupina: Preddvor : Primskovo B 4:1, Grintavec : Kokrica 1:1, Primskovo B : Trboje 4:4, Kokrica : Podbrezje 4:3. Vodi Kokrica z 8 točkami. Mladinci — A skupina: Triglav : Primskovo 2:1, Korotan : Šenčur 2:7, Filmarji : Naklo 0:10. Vodi Naklo s 14 točkami. B skupina: Podbrezje : Trboje 1:6, Preddvor : Kokrica 6:2. Vodi Preddvor z 8 točkami. Pionirska liga: Korotan : Sava B 1:0, Sava A : Šenčur 7:0, Naklo : Primskovo 4:3, Kokrica : Triglav A 1:2. Vodi Korotan s 5 točkami. Medobčinska liga Radovljica - Tržič — Jesenice: člani: Plamen : Bohinj 2:3, Tržič : Lesce 2:1, Jesenice : Bled 0:0. Vodi Tržič z 10 točkami. Mladinci: Jesenice : Bled 4:3, Tržič : Lesce 4:0. Vodi Tržič z 8 točkami. Pionirji: Tržič : Lesce 0:1, Jesenice : Bled 0:0. Vodi Bled s 6 točkami. P. Novak Občinsko prvenstvo ŠŠD Kranja v nogometu Komisija za nogomet pri Telesnokulturni skupnosti je bila organizator občinskega prvenstva SSD Kranja v nogometu. Nastopilo je osem pionirskih reprezentanc osnovnih šol. Izidi: I. skupina: o.š. Lucijan Seljak : o.š. France Prešeren 5:6, o.š. Simon Jenko : o.š. Stanko Mlakar 2:1, o.š. Lucijan Seljak : o.š. Stanko Mlakar 2:1, o.š. France Prešeren : o.š. Simon Jenko 1:0. II. skupina: o.š. Davorin Jenko : o.š. Matija Valjavec 2:1, o.š. Stane Žagar : o.š. Josip Broz Tito 2:1, o.š. Davorin Jenko : o.š. Stane Žagar 0:4, o.š. Josip Broz Tito : o.š. Matija Valjavec 2:1. Srečanja za uvrstitve: za 6. oz. 5. mesto o.š. Lucijan Seljak : o.š. Josip Broz Tito 1:4; za 4. oz. 3. mesto o.š. Davorin Jenko : o.š. Simon Jenko 3:1; za 2. oz. 1. mesto o.š. Stane Žagar : o.š. France Prešeren 1:2. Prvo mesto in naslov občinskega prvaka v nogometu za leto 1977 je osvojila reprezentanca osnovne šole France Prešeren iz Kranja, Jezerski smučarji za Titov rojstni dan Preteklo soboto zvečer je smučarski klub Jezersko organiziral v počastitev Titovega rojstnega dne in 40-letnice ustanovitve KPS za svoje alpske tekmovalce na plazu pod Makeko-vo K očno veliko baklado. Iz stotih bak lenih plamenčkov so napisali na vrhu snežnega plazu številko 85, izpod napisa pa se je nadaljevala proga s 25 svetlečimi vrati. Lepega doživetja pa niso bili deležni samo nastopajoči tekmovalci. Več domačinov se je podalo s smučarji na nočno slovesnost v vznožje K očne, drugi pa so kar iz doline občudovali razsvetljeni snežni plaz.Pa tudi za turiste je bila to zanimiva prireditev. Pri pionirjih je bil najboljši Simon Jakopič, med pionirkami Majda Zvokelj, med mladinci je zmagal Tone Karničar, med mladinkami Lidija Nahtigal, med člani je bil 1. Ivan Parte, pri ve eranih pa Stane Frantar. A. Karničar Strelci Kranja premagali Celovec Kranjski strelci so se letos že petnajstič zapored srečali s celovškimi strelci. Tokrat je bilo srečanje v Kranju, kjer so se pomerili v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. V streljanju z zračno puško je ekipa Kranja premagala Celovec s štirimi krogi razlike. Med posamezniki pa je zmagal Jože Lombar (Kranj) 372, 2. Lothar Heinrich (Celovec) 371. Prepričljivo zmago pa so Kranjčani dosegli v streljanju s pištolo predvsem po zaslugi Franca Peternela starejšega in evropskega mladinskega prvaka Franca Peternela mlajšega. Rezultat srečanja je bil 1471:1397. Posamezno: 1. Franc Peternel st. 375, 2. Franc Peternel ml. 371, 3. Henrik Pe-ternelj 364,4. Vinko Frelih 361. A. Laknar 2. mesto je pripadlo osnovni šoli Stane Žagar, 3 so bili pionirji o.š. Davorina Jenka iz Cerkelj, 4 mesto je osvojila ekipa o.š. Simona Jenka, 5 mesto o.š. Josip Broz Tito, 6. mesto o.š.Lucij ar Seljak, 7. mesto o.š. Stanko Mlakar iz Senčurj« in 8. mesto o.š. Matija Valjavec iz Preddvora čm Cooperjev test v Tržiču TRŽIČ. — Temeljna telesnokulturna skupnost v Tržiču bo v nedeljo, 22. maja, organizirala TRIM akcijo VEDNO MLADI -TEČEMO RADI. Na akcijo vabijo vse starejše od 14. leta. Akcija bo na atletski stezi pred osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Pričela se bo ob 15. uri in bo trajala do 18. ure. To ne bo navadna TRIM akcija, temveč boste morali za TRIM značko in nalepko TRIMČKA - TEKAČA v 12 minutah preteči ali prehoditi čim večjo razdaljo. Norma za odlično oceno ne bo pretežka, vsakdo pa bo lahko po posebni tabeli ugotovil ali je njegovo stanje srca, pljuč in ožilja zadovoljivo ah ne. Torej pridite v nedeljo od 15. ure dalje na steze v Bistrici ter se udeležite zanimive TRIM akcije — Cooperjevega testa telesne zmogljivosti. J. K. CSŠ Jesenice prve V Kranju je bilo organizirano prvenstvo srednjih šol v košarki za dijakinje. Organizator regijskega prvenstva je bil Tekstilni šolski center. Po precej izenačenih bojih je prvo mesto osvojila ekipa CSS Jesenice, drugo mesto je osvojila ekipa EA SC iz Kranja, tretje so bile dijakinje iz Gimnazije Škofja Loka, četrto mesto pa so osvojile domačinke Tekstilni šolski center iz Kranja. Izidi: (v predtekmovanju): I. skupina CSS Jesenice : TSC Kranj 33:16 (11:8), Gimnazija Kranj : TSC Kranj 15:16 (4:2), Gimnazija Kranj : CSS Jesenice 28:42 (20:23). Lestvica: CSS Jesenice TSC Kranj Gimnazija Kranj 2 2 0 76:44 4 2 1 1 32:48 J 2 0 2 43:58 ( II. skupina: ZD SC Jesenice : Gimnazija Škofja Loka 25:28 (12:13, 25:25), Gimnazije Škofja Loka . EA SC Kranj 21:22 (12:6, 21:21) SC Radovljica : EA ŠC Kranj 14:39 (10:20), ZE SC Jesenice : EA SC Kranj 22:32 (14:21), SC Radovljica : ZD SC Jesenice 20:28 (6:18), Gimnazija Škofja Loka : SC Radovljica 36:31 (17:17). Lestvica: EA SC Kranj EA SC Kranj Gimnazija Sk. L. ZD SC Jesenice SC Radovljica 3 3 0 93: 57 3 3 0 93: 57 3 2 1 86: 78 3 1 2 75: 77 3 0 3 65:103 Finale: Za 3. oziroma 4. mesto: TSC Kranj : dimna zija Škofja Loka 16:20 (10:12). Za 1. oziroma 2. mesto: CSS Jesenice : EA SC Kranj 38:31 (21:17). čm Spomini jugoslovanskih vojnih letalcev Po" viej Sloveniji in tudi na Gorenjskem je vse od prvih mesecev letošnjega leta čutiti pomanjkanje gradbenega materiala, posebno pa se cementa. Zaradi remontov in rekonstrukcij cementarn v Trbovljah in v Anhovem je povpraševanje izredno, še gradbeniki nimajo cementa dovolj. Individualni graditelji, ki so cement plačali že januarja ali februarja, so večinoma še vedno pred vrati trgovin, tisti pa, ki se nanj niso mogli naročiti pa čakajo po dneve in dneve ter tudi noči pred skladišči, pričakujoč obljubljeno pošiljko. Trgovci so v velikih stiskah in težavah, količine prihajajo, v omejenih in skoraj neznatnih količinah. Kaj pravijo trgovci teh poslovalnic gradbenega materiala na Gorenjskem? hudo povpraševanje je vsekakor vplival letni remont v cementarnah, mila zima, cementa pa tudi sicer nikoli ni bilo v tem času toliko, da bi ga lahko skladiščili. Pri nas pa ga moramo tudi dobaviti predvsem gradbenim podjetjem, ki so prek nas investirala v cementarne. Trgovci bi vsekakor radi ustregli številnim zasebnim kupcem, ki čakajo pred prodajalno že v zgodnjih jutranjih urah. Ves cement pri priči prodamo.« Viktor Koblar, zaposlen kot namestnik poslovodje v poslovalnici Merkurja v Radovljici: »Vsekakor bi cementa zdaj prodali izredno veliko, mesečno tudi 500 ton in več. Dobimo pa ga 10 do 20 odstotkov od tistega, kar smo naročili. Povpraševanje je izredno, prihajajo predvsem zasebni graditelji iz zgornjesavske doline, z območja Jesenic in Radovljice ter tudi drugod. Cementa primanjkuje vsako leto, letos je pomanjkanje še posebno občutno zaradi remontov v cementarnah. Vsako leto prodamo ves cement, ki ga dobimo, vendar takega povpraševanja še ni bilo.« Sonja Lavtižar, zaposlena kot poslovodkinja poslovalnice Murke v Lescah: »Opeko prodajamo z daljšimi roki dobave in čeprav je poleg cementa tudi primanjkuje, so naročniki vseeno lahko bolj zadovoljni. Tudi cement so nekateri vplačali že januarja ali februarja, zadnji naročniki pa ga bodo prejeli šele zdaj. Od naročenih pošiljk dobimo 50 do 70 odstotkov. Na Ivan Leban, poslovodja prodajalne Merkurja v Kranju: »Problem cementa se pojavlja iz leta v leto. Ze februarja je bil zaostanek pri dobavi, kar se občutno pozna tudi danes. Gradnja v Kranju in v okolici je izredno velika, mi nikakor ne moremo ustreči številnim, ki čakajo na pošiljke ure in ure, celo ponoči. Količine smo morali omejiti, tako, da so lahko dobili največ po dve ali eno tono cementa. Letos je pomanjkanje najhujše, dobave so sicer redne, a v zmanjšanih količinah. Pošiljka 20 do 30 ton je za toliko kupcev, zasebnih graditeljev, minimalna. Zdaj se predvideva uvoz cementa iz Nemčije in Romunije, vsekakor pa bi se morali o uvozu pogovarjati že prej, saj cementa primanjkuje vsako leto iz že znanih vzrokov: remontov in vedno večjega povpraševanja.« D. S. Na nebu je vzplamtel upor te dni po svetu APARAT ZA MERJENJE KONDICIJE Strokovnjaki vojaškega raziskovalnega inštituta v Stockholmu so izpopolnili aparat za merjenje fizične kondicije in moči človeka, da bi lahko določil, koliko napora je potrebno za izpolnitev posameznih nalog. Z aparatom merijo količino kisika, ki ga ("lovek vdihava in izdihava. S tem določajo porabo energije med vajami. S pomočjo 11 priključkov na raznih delih telesa merijo telesno temperaturo in utrip. Vse podatke beležijo na kompjuterski kaseti ki lahko sprejme 12.000 podatkov. Kaseto vložijo v mini kompjuter, ki takoj pokaže rezultate. Delo z aparatom je zelo enostavno, podatke pa obdela veliko hitreje kot je običajno pri starih metodah. Aparata ne bodo uporabljali le v vojaške ampak tudi v civilne namene, zlasti pa pri športu. »NEUPRAVIČENA STAVKA V ponedeljek je okoli 15.000 zaposlenih v grških bolnišnicah začelo 48-ur-no stavko. Zahtevali so krajši delovni čas in višje plače. Predstavnik grške vlade je ob tej stavki izjavil, da je »neupravičena«, ker so zdravnikom in bolniškim sestram pred nedavnim te odobrili povišanje plač. POD gibraltarjem ali cez Po mnenju strokovnjakov bi bila gradnja mostu ali predora za prehod prek Gibraltarja - dolg naj bi bil 13 kilometrov — povsem mogoča in rentabilna. Gradnja bi stala okoli 28 milijard dinarjev. Financerja še ni. »Cist zrak« V začetku tedna se je v Tokiu začel mednarodni kongres »Cisti zrak«, na katerem se je zbralo 1500 delegatov iz 40 držav. Kongres se ukvarja s problemi onesnaženosti človekovega okolja, z biološkimi in medicinskimi posledicami ter metodami za nadzor. Pri delu sodelujejo tudi predstavniki Jugoslavije. trčila vlaka Na neki železniški postaji, približno 30 km od Ria De Janeira, sta trčila potniški in tovorni vlak. Pri tem je devet ljudi izgubilo življenje, več deset pa je bilo ranjenih. Domnevajo, da je nesrečo zakrivil strojevodja potniškega vlaka. VSEOMONSUNIH Tri mesece bo trajala mednarodna raziskovalna akcija »Monsun 77« pri kateri sodelujejo strokovnjaki Bangladeša, Indije, ZDA, SZ, Srilanke in še nekaterih dežel. Podrobno naj bi proučili monsun, ki konec maja zajame Sri Lanko in se v začetku junija širi proti Indiji. Na monsun čakajo štiri sovjetske oceanografske in dve ustrezno preurejeni ladji indijske mornarice. Zbirajo podatke o vremenskih pojavih pred nastankom monsuna. NASILJE V ITALIJI Najmanj pet terorističnih napadov je v noči od nedelje na ponedeljek vznemirilo Italijane. Napadalci so zažgali sedež ene od sekcij KP Italije. V neapeljskem predmestju sta tempirani bombi raznesli vhodna vrata v zgradbo, ki jo imajo za prenočišče zaporniških paznikov. V Palermu so eksplozije treh bomb poškodovale telefonsko centralo in sosednjo transformatorsko postajo. Sredi podjarmljene Evrope, v osrčju okupiranega Balkana se je 21. maja leta 1942 rodilo Jugoslovansko vojno letalstvo. Partizanska pilota Franjo Kluz in Rudi Ćajevec sta postavila njegov temeljni kamen in na ta dan z letalom, vzetim domobrancem, opravila prvo partizansko letalsko bojno nalogo! Veliko mladih partizanov, od katerih so nekateri komaj preživeli otroštvo, jim je želelo slediti. Posebno leta 1944 so se tihe želje junakov začele uresničevati. Borci so zapuščali svoje enote in krenili proti zbirnim letalskim bazam v Beli Krajini. »Od tod smo odhajali v Beograd in se dlje v Belo Crkvo,« pripoveduje Jaka Vehovec partizan in partizanski pilot. »Drugi pa so se prebili do Dalmacije in naprej v Italijo ter prek Bližnjega Vzhoda v Sovjetsko zvezo na šolanje. Prvi izšolani piloti so se že vračali in sodelovali v zaključnih bojih na sremski fronti in v drugih še neosvobojenih delih domovine. Po osvoboditvi so se letalske sile krepile. Letalci so postali mojstri poklica in zvesti čuvarji našega neba ...« Gorenjski partizani postajajo letalci Med revolucijo rojevajočemu partizanskemu in kasneje Jugoslovanskemu letalstvu so se pridruževali tudi gorenjski partizani. Doslej zbrana kronika omenja številna imena partizanov, ki so odšli med letalce. Nekateri med njimi so se trajno zapisali nebu in ostali do upokojitve vojni letalci, drugi so potem pomagali graditi jugoslovansko in slovensko civilno letalstvo, tretji pa so se morali zaradi najrazličnejših razlogov od letenja posloviti. Slednjim je bilo brez dvoma najtežje! Zgodovina Jugoslovanskega vojnega letalstva pozna Ivana Javorja, meteorologa Franca Mikliča, Marjana Vilmana, Ludvika Bajta, Janeza Burjo, Pavla Demšarja, Jožeta Goloreja, Antona Hostarja, Janeza Kavčiča, Jožeta Kerniča, Milana Polaka, Franca Peternela, Jaka Vehovca, Julija Strliča, Viktorja Ulčarja, Jožeta Vidmarja, Jožeta Lebna, Albina Pibernika itd., itd. S štirimi od pionirjev našega vojnega letalstva smo se pogovarjali, vendar ob tem nismo pozabili na tiste hrabre može, katerih krila so omahnila. Bili so del velike in neraz-družljive letalske družine. Zato je jutrišnji praznik tudi njihov praznik! »Tito je rekel, da boš pilot!« Marjan Vilman, rojen leta 1926 v Mojstrani, je postal partizan leta 1943. Spremljal je Mitja Ribičiča. Med potjo v Belo Krajino mu je tovariš Ribičič omenil, da bo šel v šolo. Marjan Vilman Orientacijski pohod v Šenčurju Šenčur - Jutri, 21. maja, ob 8. uri se bo pričelo v Šenčurju občinsko orientacijsko patruljno tekmovanje, ki ga prirejata občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Kranj in občinska konferenca Zveze socialistične mladine kranjske občine. Na tekmovanju bodo sodelovale ekipe rezervnih vojaških starešin in mladinske ekipe šol, mladinskih osnovnih organizacij in specializiranih organizacij. Ob tej priložnosti bo pri šenčurski osnovni šoli razstava lažjega pehotnega orožja. Prireditelji želijo, da se tekmovanja in ogleda orožja udeleži čim več ljudi. Tekmovalci bodo morali odgovarjati na vprašanja iz zgodovine partije in Titovega življenja, poznati bodo morali pravila življenja v naravi, prvo pomoč, topografijo in hojo po azimutu. Caka jih tudi tekmovanje v metanju bombe in preizkus strelskih sposobnosti. »Zbrali smo se na letališču Otok v Beli Krajini, kjer je bilo razen Krasinca drugo partizansko letališče. Bil sem v skupini, ki je odšla v Biograd na moru, odtod pa prek Zemuna v Sovjetsko zvezo, kjer sem se v Sara-tovu izšolal za pilota bombar-derja. Leta 1947 sem se vrnil v domovino in ostal do leta 1962 v Jugoslovanskem vojnem letalstvu. Kot podpolkovnik sem na-čeloval polku. V več kot tridesetletnem letalskem stažu sem najlepši del življenja poklonil vojnemu letalstvu, zadnjih 15 let pa slovenskemu letalskemu podjetju Inex Adriji, katerega soustanovitelj sem bil. Uspeli smo oblikovati podjetje, ki bo imelo kmalu 30 posadk in 7 letal DC-9. Kot kapitanu-instruktorju mi je največje veselje šolati mlade pilote. Zelo rad se spomnim prvih dni šolanja v Saratovu. Želel sem postati mehanik in ne pilot ter poskušal zapustiti šolo. Vendar so bili nadrejeni neizprosni in me »potolažili' z besedami: Tito je rekel, da boš pilot in ta ukaz moraš spoštovati!« Vremenski podatki za zaveznike Meteorologi so dragoceni pomočniki letalcev. Leta 1944 in 1945 je delovala na Gorjancih nad Belo Krajino meteorološka postaja, ki ni koristila le partizanskemu letalstvu, temveč je bila izredno dragocena za zaveznike, saj je bila opazovalnica na Gorjancih v osrčju Hitlerjevega raj ha. Franc Miklič »Trikrat dnevno smo zaveznikom posredovali podatke o vremenu, saj je bil v tem času osvobojen šele jug Italije,« pripoveduje predvojni meteorolog in vodja opazovalnice na Gorjancih Franc Miklič, rojen leta 1918, ki živi sedaj v Kamniku. »Na Gorjancih so mi pomagali še trije študentje, ki smo jih želeli usposobiti za vremenoslovce-opazovalce. 27. novembra leta 1944 je bila naša postaja z odredbo Glavnega Štaba tudi uradno ustanovljena. Oprema je bila sprva skromna. Počasi smo jo dopolnjevali in tako lahko še bolj pomagali letalstvu. Dežurali smo ponoči in podnevi. V vojnem letalstvu sem* kot meteorolog—sinoptik ostal do leta 1954.« Brez obleke in opreme na pot Peter Skrinjar, rojen leta 1921 na Javorniku —Koroška Bela, rezervni kapetan, je bil leta 1944 borec 9. korpusa NOV. Prisluhnil je pozivom, da želi partizanska vojska oblikovati vojno letalstvo in da skuša vključiti vanj partizane, ki so že leteli, in fante, ki bi bili voljni postati letalci. »Prijavil sem se in peš smo krenili iz Cepovana, kjer je bil korpusni štab, v Belo krajino, odtod pa nekaj časa z ranjenci, nato pa brez njih do Bele Crkve. Po moje smo prehodili okrog 1300 kilometrov. Na sremski fronti, »pravi Peter Skrinjar, »so nas vključili med letalce in s fronto smo se premikali proti Zagrebu in Ljubljani. Leta 1947 sem se kot kapetan in pripadnik bataljona aerodromske službe od letalstva poslovil.« Peter Skrinjar kot partizan pred odhodom v letalstvo »Najpogosteje se spomnim moje poti do Bele Krajine in dalje proti Beli Crkvi,« pravi Peter Skrinjar. »Pričakoval sem, da nas bodo z letali pripeljali do Barija in odtod do Moskve. Bratu Ludviku, ki je bil korpusni kuhar, sem prepustil vso obleko in drugo opremo in v lahki uniformi odšel na pot. Brez primerne obleke sem na poti preživljal težke urice.« Zadnje srečanje s komandantom Stanetom Gorenjski partizan Ivan Javor* Igor, rojen leta 1918 na Brezjah« predvojni gojenec letalske akademije, je soustvarjal narodnoosvobodilni boj kot komandir čete, komandant Prešernove brigade in komandant Škofjeloškega odreda. Z« leta 1943 je želel med letalce, vendaf se mu je želja uresničila leta 1944. »Glavni štab me je zadolžil za gradnjo letališč v Beli Krajini« za postavitev letalskih baz in spuščališč za material, ki so ga t letali dovažali zavezniki, in za organizacijo meteorološke službe. Važna naloga je bilo tudi zbiranje nekdanjih letalcev in fantov, ki bi želeli v letalstvo« Okrog 300 ljudi smo zbrali in večina teh je odšla na šolanje. Čeprav sem vedno želel leteti,« pripoveduje Igor, »se mi je želja uresničila 1. junija leta 1945. Postal sem pilot Jugoslovanskega vojnega letalstva in se od njega kot polkovnik poslovil leta 1965.« Ivan Javor-Igor »Z bolečino se spominjam dneva, ko se je ponesrečil komandant Stane,« pojasnjuje Ivan Javor-Igor. »Usodnega dne zjutraj so zavezniki vrgli na spuščališče ob Kolpi orožje za našo vojsko. Med njim so bili tudi minorne-talci in mine. Okrog šestih zjutraj pride k meni Stane in zahteva bacač in mino, da bo orožje preizkusil. Dal sem mu orožje. Okrog 10. ure dopoldne sem se napotil v glavni štab v bazi 100! Čeprav sem bil njegov član, me niso spustili noter. Kasneje sem zvedel, da se je komandant Stane ponesrečil in da mu ni bilo pomoči.« J. K oš nje k Slike: A. Zalar