»jifaSlic SZDL ^tujSKe^č
>tcraja — Uorava it
jrecln;.4'vc Ptu3 Premer
nova 7 — Telefon 15f
VB Ptui «43-T-20P -
St. 34 — Letnik VIII.
Ptuj, 26. avgusta 1955
Urejuje orecUii&Ka jdDor
— Odsovorni urednik
lože Vrab! — Rokonisov
ne vTafant»o — Tiska
Mariborskfc tiskarn^. —
Cen?, din 10 — — Letna
naročnina 500 din poi-
ptna 2!S0 din
Ce bi teden, k: f« je končal
prejšnjo soboto, imenov I i »atom-
ski leden*, se menda ne bi prav
nič zmotili. Dnevi v tem obdobju
in skoraj ves mesec avgust je
minil v znamenju atoma n ugo'
tavljanj, kakšne in kolikšne ko-
risti bo prenesel človeštvu, seve-
da samo, ee bo uporabljen v ko-
ristne namene, ne pa kakor ob
začetku, ko je po Hiioš mi in Na.
gosaki ju postal simbol najstraS-
nejfiih razdejanj
Po ženevskem sestanku atom-
skih znanstvenikov je postalo še
botj jasno, da ' ob tako hitrem
razvoju atomskih znanosti sveta
brez globokega in odkritosrčnega
sodelovanja sploh n: mogoče za-
mišljati. To pa postane še bolj
važno zaradi bližnje vključitve
atomske energije v gospodarstvo,
kar se bo po napovedih znanstve-
nikov zgodilo kmalu in kar bo
gvet še bolj medsebojno povezalo
Ta poveriva namreč nI nič
umetnega. Znano je, da so dcie-
Vam z rczv to atomsko industrijo
potrebne velike količine atom-
skih surovin in da na drugi str a.
ni s temi razpolagajo v mnogih
primerih ravno nerazv ie države.
Toda ne gre izključno za to po-
vezanost, ker je prav tako važna
izmenjava znanstvenih izkušen/,
da bi se nova odkritja čimprej fn
čim kor istneje uporab la v bla-
gostanje človeštva.
In če je to v tem primeru tako
važno, sodelot>anje namreč, ne
more biti škodljivo v drugem.
Tako nam tudi to narekuje po-
trebo po vsesplošnem sodelova-
nju na vseh področjih življenja.
Ne da bi bii prevel ki optimisti
lahko upamo, da smo na pragu
atomske dobe tudi na pragu
vsestranskega mednarodnega so-
delovanja
Sicer pa »o zadnji dnevi v po-
lit čnem pogledu dokaj suhopar-
rti, kolikor bi ne upoštevali s.tu-
acije v Maroku M Alžiru, kjer je
ob nemirih okrog 20. avgusta, to
ft obletnice, ko so Francoz: preC.
dvertKt letoma spodnesu veljaka
domačega preb valstva in ga od-
peljali iz dežele, bilo pobitih
oStevšj domačine, vojake in Fran-
coze-c vilisie, okrog 1000 ljudi. V
teh deželah torej ni miru 'n ni
težko trditi, da ga tudi ne bo,
dokler Francozi, mislim tu vlado
9 Parizu, kx o stvareh odloča, ne
bodo uv deli, da je Severna Af-
rika zrela "it da več ne potrebuje
nikakega varuštva, najmanj pa
takšnega, ki kože še kakršne koli
cblike kolonializma.
V	Goi, na tem malem koščku
i* nesvobodne indijske zemlje v
portugalski pojesti, tudf še ved-
no vre. Tudi na tem področju se
kop iijo žrtve, le da na srečo tf
manjšem številu
Večje zanimanje je zbudil o
zadnjih dneh tudi vojaški upor v
Sudanu. Dežela, ki sta jo doslej
varovala Eg pt m Vel. Britanija
Se še ni toVko konsolidirala, da
bj raznim antagonističnim silam
bilo onemogočeno najt' pr stašev
za dejanja, ki v osnovi podira/o
temelje mlade države in jo one-
mogočajo v 'ftrfmljenfu, da bf
postala ref^nično organizacija
svobodnega naroda Tako je vla-
da zopet bila prjsilfenn kVcati na
pomoč tuje Sile. Vsekakor neza-
viden položaj za državo, ki se
že tako duši o začetniških teža-
vah
V	ZDA bodo imeli naslednje
leto volitve predsednika države.
Do tega je s cer še deleč, vendar
se je predvolilna kampanja že
začela. Začel jo je bivši predsed-
nik Truman, kf bi rad pridobil
veljavo predvsem svoj; strank:
— demokratski — ki je ob zad-
nj-h volitvah, ko je bil izvoljen
sedanji predsednik Eisenhower,
morala zapustiti voVlno polje s
porazom. Al bo kandidiral tudi
Eisenhov/er, še ni znano Vseka-
kor 6. v tem primeru imel Tru-
man mole izglede, ker je sedanj'
predsednik postal v državi moč-
no priljubljen. Ce bi pa ne kait'
did.ral. bo drugih kandidatov
gotovo več.
Na volitve pn ?e* pripravljajo
tud- v Posar/u To s cer ne bodo
volrtve kckor v Ameriki ali si-
cer drugje, kjer volijo predstav-
nike, temveč posebne volitve, na
katerih se bodo moral-, prebivale:
Posarja zjasniti o "Sporazumu, ki
sta ga sklenila Mendes France m
Adenauer glede evrope'zacije te
ma^e dežele, to se prcvi o n/e-
nem statusu v odnof h med Fran-
cijo in Nemčijo in položaju s
zahodnonemški skupnosti.
Na področju občine Ptuj bo
24 krafevnih odborov in
5 krajevnih uradov
v petek, 19 avgusta t 1. se je
drugič sestal 45-članski odbor
Občinskega ljudskega odbora
Ptuj in je sprejel obširni statut
občinskega ljudskega odbora
Ptuj (127 členov), izvolil odbor-
niške kodnlsije, predsednike in
člane svetov, sodnika za prekr-
ške in imenoval šefe upravnih
organov. Razpravljal je tudi o
pripravah na volitve krajevnih
odborov.
O dok)čilih statuta bodo od-
borniki seznanili volivce na se-
stankih SZDL in zborih voliv-
cev trfcom priprav na volitve
krajevnih odborov ks bodo ta-
koj, ko bodo ljudje seznanjeni
z vlogo, nalogami in pravicami
odbornikov krajevnega odbora.
Na področju občine Ptuj bo 24
krajevnih odborov in 5 krajev-
nih uradov, in sicer na Hajdini,
v StarSah, v Rogoznid. v Mar-
kovcih in v Graijeni. Prvotni
osnutek statut« je bil na «e]i
izpopolnjen s predlogi odborni-
kov.
Z volitvami predsednikov in
članov svetov so postali pred-
sedniki svetov: Zvonko Kosta-
njevec, predsednik sveta m
splošno upravo; Boris Urbanfi^C.
predsednik sveta za gospodar-
stvo; Branko Bartol, predsednik
sveta za komunalne zadev«;
Martin Gobec, predsednik sveta
Za kmetijstvo; Magda PlanjS<^
IJredsednik sveta za stanovanj-
ske zadeve; Jože Stropnk,
predsednik sveta za
Bernarda Pere, predsednik sve-
ta za prosveto; dr.Matiji' Mr-
gole. predsednik sveta za zdrav-
stvo; Uroš Peček, predsednik
sveta za soc. politiko; Nada
dr. Pavličev, predsednik sveta M
varstvo matere in otroka, Ivaa Ja-
komini, predsednik sveta za
delovna razmerja.
Za. sodnika za prekržke je bil
izvoljen tov. Maks Rubin.
Na tej seji so bdlj imenovani
sledeči načelniki oddelkov: Ru-
di Novak, načelnik splošnega
oddelka; Friderik Klančnik, na-
čelnik gospodarskega oddelka;
Anica Kolobar, načelnik oddel-
ka za zdravstvo in socialno
skrtjstvo; Alojz Kostanjevec,
šef trprave za dohodke.
Imena članov svetov bodo
objavljena z objavo sklepov o
isrvolitvi predsednikov in čla-
no»v svetov.	V J.
1. oktobra bo občinski
praznik občine leVe
Občinski odbor ZB NOV Lesje
se pripravlja na letošnji občin-
sikl praznik nove velike občine
Lešje, ki bo 1. in 2. oktobra t.
1. V teh pripravah je v ospredju
spomenik padlim borcem in
talcem, ki bo stal v Majšperku
ob cestnem ovinku in bo zdru-
žen z javnim studencem.
Načrt za spomenik je že go-
tov. Zbranih je tudi že 130 000
dinarjev, ki so naloženi pri NB
Ptuj. Člani ZB NOV In drugih
nmožitnih organizacij so pri-
pravljeni pomagati pri graditvi.
Razumevanje za spomenik so
ljudje pokpzali že pri nabiranju
prostovoljnih prispevkov. Maj-
šperčani so prispevali 9240 din,
Sesteržani 8650. Brežani 8150.
Ptujskogorčani 5610, Svečani
3860, Stogovčani 2850, Medved-
čani 2000, Prešani 1820 din Na
Janžkem vrhu je bilo zbranih
1660 din, v Lešju 3000, v delu
Nadol 1530, v Koritnem 1425, v
Narapljah 800, v Sitcžu 760 in
v Doklecah 650 din. V tej ak-
ciji so bili nekateri zbiralci po-
sebno požrtvovalni, darovalci pa
radodarni. Nekaj nabiralcev še
ni oddalo denarja niti sporočilo,
kako i>oteka akcija. Nekaj sred-
stev je dala tudi prireditev z
veselico in srečolovom, ki je
bila v Majšperku. Za to prire-
ditev je bilo zbranih od tovarn,
podjetij in trgovin nekaj lepih
dobitkov. Igralska skupina
SZDL terena Breg-Ptuj je od-
igrala takrat Remčevo dramo
»Volkodlaki«. Vstopnina je osta-
la odboru ZB NOV Lešje za po-
stavitev spomenika.
Z zadovoljstvom lahko ugo-
tovimo, da bomo kmalu uresni-
čili tudi dolgoletni načrt posta-
vitve spomenika in da se bomo
lahko potem z enako voljo in
požrtvovalnostjo lotili Se di-ugih
nalog.	Ca.
Perspektive Ijudskcprosvet-
nega dela v komuni Omož
Dosedanje ljudskoprosvetno
delo na p<^očju dosedanje ob-
čine Ormož se je razvijalo, če
izvzamemo samo mesto Ormož,
dokaj zadovoljivo. Predvsem sta
zelo aktivno in plodonosno de-
lorvali Ijudskoprosvetni društvi
pri Veliki Nedelji in Humu. V
samem mestu pa vlada v tem
pogledu že vsa leta sem popol-
no mrtvilo.
S priključitvijo dosedanjih
občin Kositanj. Ivanjkovci. Vin-
ski vrhovi in Kog pa bo mreža
ljudskoprosvetnih organizacij
bodoče občine izgledala povsem
drugače. V vseh naštetih občin-
skih centrih obstajajo namreč
močna Ijudskoprosvetna društva,
ki so s smotrnim, živahnim de-
lom dosegla že dosti uspehw.
Kdo n. pr. ne pozna priljublje-
nega pevskega zbora iz Kosta-
nja in Miklavža? Na Kogu in v
Ivanjkovcih so močne dram-
ske skupine, ki nekajkrat na le-
to razveselijo ljubitelje dram-
ske umetnosti. V tem ne zaosta-
jajo tudi na Runču. kjer je si-
cer številčno majhno, toda de-
lavno društvo. Tudi s svojimi
godbami in drugimi sekcijami
se pokažejo ta društva, {x>sebno
ob priložnosti proslav, akademij
in različnih drugih prireditvah.
Tudi kino podjetja pri Miklavžu,
Ivanjkovcih in Kostanju so v
upravi teh društev
V bodoči občini Ormož bo to-
rej skupno 7 ljudskoprosvetnih
društev s 26 sekcijami: 7 dram-
skih, 5 pevskih zborov, 4 fol-
klorne sekcije, 3 godbe, 4 sploš-
noijMbraževalne in 2 recitacij-
ski skupini. V vseh teh sekci>cb
je vključeno nad 650 članov Na
območju občine je 6 dvoran z
odri ter 4 kino podjetja. Knjige
si bodo občani izposojevali v 9
knjižnicah
LjudskoprosN^etna društva so
bila do sedaj organizacijsko po-
vezana z okrajnimi odbori Ljud-
ske prosvete. ki pa bodo sedaj
preoddaljeni. da bi mogli u.^^peš-
no koordinirati Ijudskoprosvet-
no dejavnost na terenu. Zato
potreben za območje občine
vmesni forum, ki bo povezoval
vsa ta društva, jim nudil pred-
vsem strokovno pomoč ter or-
ganiziral večje prireditve itd.
Takih večjih prireditev pred-
vsem v Ormožu do sedaj ni bi-
lo ter v tem prednjačijo razm
drugi kraji, kjer so take večje
kulturne prire^tve postale že
tradicija.
Predvsem pa bo naloga no-
vega občinskega Sveta za pro-
sveto in kulturo, da temeljito
prouči dosedanje stanje ljud-
skoprosvetnih organizacij ter da
stori vse, da Ijudskoprosvetna
dejavnost ne bo zaostajala za
ostalim razvojem občine. -dž-
Občinski ljudski odbor
Ormož je sprelei statut
in izvolil orgone ifudskega odl»oro
21, t. m. se Je sestal k svoji
drugi seji občinski ljud-ski odbor
Ormož, da bi obravnaval in spte-
jel statut občine, ter da bi izvo-
lil organe ljudskega odbora.
Odborniki so posebno obširno
razpravljali o stalnih odborniških
kotttsijah. Statut predvideva, da
bp imela občina 5 stalnih odbor-
niških komisiij in da bi štela
vsaka 3 do 9 članov. Svetov bo
pri ljudskem odboru osem in si-
cer: svet za splošno upravo, svet
za gospodarstvo, svet ra komu-
nalne in stanovanjske zadeve,
Svet za šolstvo, svet za jM-osveto
in kulturo, svet za zdravstvo, svet
Za varstvo matere in otroka, svet
Za soc skrbstvo in delovna raz-
merja. Vsak svet bo štel 7 do 11
članov. Najmočnejši bo svet za
gospodarstvo, ki bo štel 11 čla-
nov.
Obširna je bila tudi razprava o
krajevnih odborih. Prvoten pred-
log je v«eboval 21 krajevnih od-
borov, vendar je prišlp do spre-
memb, tako da bo dejansko ob-
ilna imela 31 krajevnih odborov
ng celotnem območju. Po tem
predlogu odpade na posamezen
krajevni odbor povprečno okrog
460 prebivalcev, ustanovljeni i>a
bodo na zaključenih geografskih
in gospodarskih celotah, da bi
laže reševali tiste krajevne za-
deve, katerih ne bo mogel reše-
vati ljudski odbor v občinskem
merilu-
Končno je komisija za imeno-
vanja predložila odboru v spr^
jetje in potrditev listo članov in
predsednikov svetov. Odbor je
soglasno izvolil za predsednike
Svetov: 1 tov Franca Zgonca za
predsednika sveta za splošno
upravo, 2. tov. Avgusta Jancžiča
za predsednika sveta Za gospo«
darstvo, 3. tov. Mihaela Kojca za
predsednika ^eta za komunalne
in stanovanjske zadeve, 4. tov.
Ivanko Pucko za predsednico
sveta za šolstvo, 5. tov. Karla
Podhostndka za predsednika sve-
ta za prosveto in kulturo, 6. tov.
dr. Juri 1 a Carfa za predsednika
sveta Za zdravstvo, 7 tov. Jožico
Radoš za predsednico sveta za
varstvo matere in otroka, 8. to*.
Marico Skoliber za predsednico
Sveta Za soc. skrbstvo in delov-
na razmerja.
Za šefe upravnih organov ljud-
skega odbora je odbor izvolil:
1. tov. Mirka 2nidariča za sodni-
ka Za prekrške, 2. tov Ivah a RaJ-
ha za šefa uprave za dohodke, 3.
tov Milana Vičara za šefa kra-
jevnega urada na Kogu, 4. tov.
Janka Zadravca za šefa krajev-
nega urada Miklavž, 5. tov. Jan-
ka Kokola za šefa krajevnega
urada Tomaž in 6. tov. Matijo
Kolariča za šefa krajevnega ura-
da v Ivanjkovcih	Z M.
Pomagajmo po toči
prizadetim
Dobri ljudje iz Lešja m Cir-
kovc so podprli nabiralno
akcijo
Vest o hudem pustošenju to-
če v haloških predelih, zlasti pa
v okolici Zavrča. je vzbudila
tudi pri prebivalstvu velike ob-
čine Lešje veliko sočutja in ra-
zumevanja za pomoč prebival-
stvu teh krajev. Stab za pomoč
prizadetim po toči v Zavi^. ki
je bil osnovan pri občinskem
odboru SZDL Lešje, je takoj
pričel zbirati pri ljudstvu pri-
spevke za pomoč prizadetim in
je zbral v gotovini 85.530 dinar-
jev, zraven tega pa še 6102 kg
krompirja, 412 kg fižola, 300 kg
jabolk, 296 kg pšenice, 149 kg
koruze, 101 kg ječmena, 85 kg
rži, 50 jajc 20 litrov vina in 7
kg orehov. Gotovino so nakazali
Zadružni hranilnici v Ptuju v
fond za pomoč Zavrčanom.
zbrane pridelke pa prodal' KZ
in denar prav tako vkžMi v
Zadružno hranilnico v Ptuju.
★
Akcijo za pomoč po toči pri-
zpdetim. prebivalcem Haloz so
podprli prebivalci iz Cirkovc
in okolice z 2000 kg krompirja
in 1000 kg žitaric.
Emetlfska zemiffšča naj
ostanejo kmetifstvu,
nerodovitna zemlja pa naj služi gradbeništvu
LR Slovenija obsega območ-
je, ki ima sorazmerno malo do-
brih kmetijskih površin. Tako
ima orne zemlje (njiv in vrtov)
13,9 odst. obdelovalne zemlje
(njiv, vrtov, sadovnjakov vino-
gradov in travnikov) 27,8 odst.,
kmetijske zemlje (obdelovalne
zemlje in senožeti i>3Šnikov,
ribnikov, močvirij, trstičij) 48,6
odstotkov in ro^vitne zemlje
(kmetijske zemlje in gozdov)
93 odstotkov.
Ostali del. ki znaša 7 odst., je
nerodovitna zemlja (skalovje in
podobno). Komaj dobro sedmi-
no vse površine LR Slovenije
zavzema orna zemlja in nek^
več kot četrtino vse površine
pa obdelovalna zemlja. Ker so
te površine najpomembnejše v
kmetijski proizvodnji, je var-
stvo teh površin velikega po-
mena za naše narodno gospo-
darstvo.
Konkretne razmere pa kažejo,
da je praksa mnogokrat na-
sprotna, da namreč ravnamo z
dobrima kmetijskimi površina-
mi neracionalno in potratno. Na
najboljši kmetijski zemlji se
včasih urejajo razna skladišča,
gradijo razni objekti itd., dasl
bi se lahko v ta namen več aH
nnanj enako dobro uporabili
kakšni drugi, za kmetijsko pro-
izvodnjo manj uporabni tereni
— aH Pa bi se za isti namen
lahko uporabila mnogo manjšj-
površina.
Tem razmeram, ki ogrožajo
obstoječi sklad kmetijskih po-
vršin, se je treba odločno upre-
ti. To nalogo si je zadal Svet
za urbanizem LRS. ki je na
svoji prvi seji obravnaval osnu-
tek zakona o varstvu kmetij-
skih površin.
V osnutku tega zakona je po-
stavljeno načelo, da je treba
obstoječa kmetijska zemljišča
zaradi njihovega splošnega go-
spodarskega pomena ohraniti za
kmetijsko proizvodnjo. Za kme-
tijska zemljišča po tem zakonu
se štejejo tista zemljišča, ki se
uix>rabljajo za kmetijske name-
ne ali ki so vpisana v zemlji-
ški knjigi ali katastra kot nji-
ve, vrtovi. Scdovnjaki, vinogra-
di, travniM. pašniki in planine,
kolikor niso sedaj gozd ada gozd-
na zemljišča po zakonu o go-
zdovih ali niso že zazidana.
Pri izdelavi in potrjevanju
urbanističnih osnov in pri do-
voljevanju raizlastitev za kme-
tijske namene je treba gledati
na to, da se ohranijo dobra
kmetijska zemljišča v kmetijske
namene in da se določijo za
gradbene namene predvsem
nerodovitna ali manj rodovitna
kmetijska zemljišča.
Osnutek zakona predvideva,
da je treba, če se kmetijsko
zemljišče spremeni v gozd, na-
domestiti izgubljeno kmetijsko
površino predvsem z ustrezno
površino takih gozdnih tal, ki se
smejo po predpisih zakona o
gozdovih izkrčiti. Ce se kmetij-
sko zemljišče spremeni v zem-
ljišče. ki naj služi za kakšen
drug nekmetijski namen, je tre-
ba izgubljeno kmetijsko povr-
šino nadomestiti s tem, da se
kultivirajo zemljišča, ki niso
kultivirana, ali da se obstoječa
kmetijska zemljišča z meliora-
cijami izboljšajo. To ne velja,
če se površina kmetijskih zem-
ljišč zmanjša zaradi melioraci-
je zaradi del, s katerimi se
kmetijska zemljišča varujejo
pred zakraševanjem. izpiranjem
in odnašanjem zemlje, poplavo
in podobno, zaradi fortifikaciij-
skih del ali če se izvrši spre-
memba kulture po posebnih
predpisih o ločitvi pašnega in
gozdnega gospodarstva.
Ce tisti, v katerega korist je
bilo kmetijsko zemljišče spre-
menjeno v zemljišče za nekme-
tijske namene, ne nadomesti
sam izgubljene kmetijske p>ovrši-
(Nadaljevanje na 2 strani)
Opozcrifo vinopmdnikom!
Letošnia vinska letina bo k o-
1 i č i n s k o zelo dobra, kjer ni
bilo toče
Nevarnosti v zvezi oeronospo-
OBVESTILO O SEJI
LOMO PTUJ
Na osnovi čl 136. toč. 1 Za-
kona o ljudskih odborih mest
in mestnih občin (Ur list LRS
19-52.)
SKLICUJEM
43. sejo Ljudskega odbora
mestne občine Ptuj v petek,
dne 26. avgusta 1955. ob 15 uri
v sejni dvorani mestne občine
Ptuj.
Predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.	Imenovanje upravnikov in
poslovodij gospodarskih organi-
zacij.
2.	Gospodarska vprašanja.
3.	Razno.
Smrt fašizmu — sovobodo
narodu!
Predsednik LOMO Ptuj:
Janko Voi:riner
re tako rekoč ni več Sedaj in v
dobi dozorevanja grozj le okužba
po oidiumu ali pepelu, ki nem
lahko povzroča občutno škodo
Poleg oidiuma ie močr.o napa-
dla naše vinoarade tudi zelo ne-
varn;, alivična arozdna bolezen,
ki jo imenujemo siva qrozdna
plesen ali Botrytis cynerea.
Sivo grozdno ple^^en spoznamo
po sivo-črnih umazanih prcdelč-
kih na grozdni jagodi, ki jo s
prsti ne morem© zlahka odstrani-
ti. Imenovana plesen se širi v
vlažnem vremenu in povzroča
gnitje jagod
Pripominjamo, da sive grozdne
plesni ne moremo uničiti z ba-
krenimi ali žveplen mi preparati,
ampak samo z mazavim mi-
lom y Vi — Vi koncentraciji
(K — ^ kg mazavega mila raz-
topimo v 100 litrih vode, brez
vsakega drugega dodatka).
Mazavo milo ima na zalogi
Trgovsko zadružno podjetje »Za-
družnik« v Ptuju
Svet za vinogradništvo
pri OZZ Ptuj
KMETOVALCI!
V sezoni prodaje kmetijskih pridelkov iH^jentate večje denam« zneske, ki pa jih naenkrat ne potrebujete, zato vam priporočamo, da jih varno naložite na
obračunske knjižice pn svojih kmetijskih zadrugah, ki ram jih bodo 5*/« obrestovale in izplačale, ko Jih boste potrebovali. — S temi vlogami bo kmetij-
skim zadrugam tndi omogočeno izplačevanje posojil. — Ob nesrečah ii drugih nujnostih vam bodo dobrodošli prihranki potom obračunske knjižice ali
PA poso^la pri TVllii kmetjskih zadmirah. — Prip(»T>camo vsaki kmečki družini vlo«e pri kmetijskih zadrugah na obračunske knjižice. Vse vloee so vame
IB bod« obrestoTMe s 5«/# obrestmL —	Z.\DRU2NA HRANULNICA IN POSOJILNICA PTUJ
3.
Ptui, avgusta
V letu 1956
bo moralo zasebno sadjarstvo in vinograd-
ništvo vec obnaviiafi kol doslei
Program 10-letnega razvoja
sadne in vinske proizvodnje v
naši republiki se precej počasi
razvija. V zadnjih treh letih je
bilo zasajenih okoli 1450 ha sa-
dovnjakov in 350 ha vinogradov,
v glavnem na zemlji splošnega
ljudskega premoženja. Anketa,
ka jo je izvedel odbor za sadjar-
stvo in vinogradništvo Glavne
zadružne zveze Slovenije kaže
da zasebni sadjarji in vinograd-
niki Se niso zabeli s sodobnimi
nasadi ter so se vsa dejavnost
IKJspeševalne službe in tudi vlo^
žena sredstva troSila za obnovo
najfeadov na socialietičnih po-
sestvih.
Na prvem, tretjem in sedmem
natečaju za investicijska poso-
jila BO naia socialistična pose-
stva izlicitirala 540 milijonov za
nove nasade in vinograde, od
tega so Izkoristili okraji Mari-
bor, Ptuj in Ljutomer več kot
dve tretjini.
Tako se obnova nasadov
raizvija neenakomerno zaradi
neurejenih agrarnih odnosov v
nekaterih okrajih: iz istega raz-
loga spet zaostajajo na&a pa-
sivna in izrazito vinogradniško-
sadjarska območja v razvoju
kmetijske proizvodnje.
Velika ovira za razvoj sad-
jarstva in vinogradniištva je
ra(zdrobljeno(9t kmetijske zem-
lje in slaba povezava malih po-
sestnikov v zadružnih organi-
zacijah. Nekatere kmetijske za-
druge so sicer iz svojih sredstev
in okrajnih skladov uredile
precej zasebnih nasadov, ven-
dar je to šele počasen začetek.
Zato se nujno vračamo na pre-
fikušene organizacijske oblike,
vaške ali občinske skupnosti v
okviru splošne Icmetijske za-
druge, podobno kot so vodne,
paSnike ali gozdne skupnosti.
Skupnost sadjarjev in vinograd-
nikov predstavlja Interesiran
krog neposrednih investitorjev
iz ene vasi ali večjega okoliša,
voda priprave in izvajanje ob-
nove po Investicijskem progra-
mu, Id zajema zemljo nekega
območja, kjer naj se obnova
izvede po enotnih načelih ter v
skladu s strokovno tehničnimi
dognanji. S tem bo možno raz-
viti proizvodnjo po zgledu na-
prednega sadjarstva in vino-
gradništva v zahodni Evropi in
zasaditi zares najbolj ugodne
podnebne in strnjene pasove.
V tej fazi razvoja obnove do-
bivajo organizacije proizvajal-
cev, kmetiiiske zadruge in okraj-
ne zadružne zveze zelo široko
področje udejstvovanja, kajti
nujno je treba prenesti težišče
pospeševalne službe na zasebne
obrate, katere je treba z novimi
metodami dela vključiti v pro-
ces hitrejšega napredka in po-
večanja blagovne proizvodnje,
zlafiti tistih prodzvodov, ki jih
družbenogospodarski odnosi po-
sebno terjajo Med tami prodz-
vodd sodi s^e giotovo na prvo
mesto.
Ker je investiranje v sadno
in vinogradniško proizvodnjo
vprašanje obstoja številnih
drobnah proizvajalcev, obenem
Pa vprašanje najracionalnejšega
izkoriščanja absolutno vino-
gradniških, strmih in hribovitih
okolišev, je nujno, da ta pro-
blem študiramo zaradi izvedbe
vsrfi priprav, tehničnih, organi-
zacijskih in mateiialno-finanč-
nah.	GV
Nov škodljivec na sadnem
drevju 1 — Rdeči pajek
(Paratctranvchus pilosus)
Poleg ostalih že znanih sadnih
škodljivcev, opažamo tudi v na-
šem okraju prve okužbe po no-
vem — zelo nevarnem sadnem
škodi ji vcu-rdečem pajku
Rdeči pajek se izleže spomladi
Iz zimskih jajčec, poletj pa ima
že 6 generacij, tako, da zadaja
našemu sadjarstvu nov, še hujši
problem, kakor amer ški kapar.
Spoznamo ga po zamazano,
bledo-rumcno-rdečem listju, ka-
tero je na spodnji strani prepre-
deno s tanko pajčevmo, ppdobno
plesni Med pajčevino opazimo
zelo drobne (0.5 — 0.7 mm) s
prostim očesom komaj vidne
sivo-rdeče pajkece, ki sesajo sok
iz listov.
Pri zadnji generaciji, konec
avgusta izležejo zopet jajčeca v
robovih rodnega lesa in prezimi-
jo.
Poleti ga lahko zaitiramo edd-
no z domačim parationom alj pu
s Fosferno 20 v 2. pi-omilni kon-
centraciji, t. j 2 del sredstva na
100 litrov vode Ker druga sred-
stva v poletni »ezoni ne učinku-
jejo in ker navedena ubijajo sa-
mo pajke, dočim njihovih jajčec
ne, je sedaj ravno pravii čas za
škropljenje proti imenovanemu
sadnemu škodljivcu.
Pripominjamo še to, dg DDT in
HCH sredstva ne ubijajo pajka,
uničijo pa njegove naravne so-
vražnike in se tako ta še bolj
razširi ter napravi še večjo ško-
do kot sicer
Domači paration in fosferno
imajo na zalogi kmetijske zadru-
ge ter Zadružno podjetje »Zia-
družnik« v Ptuju
Rdeči pajek lahko napravi ve-
liko gospodarsko škodo v našem
toliko obetajočem sadjarstvu, če
ga ne bomo pravočasno zatrli.
Svet za sadjarstvo pri
OZZ Ptuj
\? Marjeti sta nenadoma ugasnili
d\7e mladi ži\7lienji
v ponedeljek zvečer, 22. av-
gusta t 1.. sta v Marjeta na
Dravskem polju in v Račah tra-
gično končali dve mladi življe-
nji 16-letne Angele Omik iz
Marjete in 19-letnega Franca
Lašiiča iz Marjete. Pokojna An-
gela je ta večer obležala mrtva
s prestreljenim vratom nekaj
metrov od domače hiše, pokojni
Franc pa je končal na progi v
Račah pod kolesi nočnega vla-
ka. Obe družini je zadela globo-
ka žalost. V vsej okolici se je
v torek govoirilo le o tem ne-
nadnem dogodku in ljudje niso
varčevali z raznimi komentarji.
Kaj je vodilo mladega Franceta
do sklepa, da je vzel na obisk
k Omikovim s seboj naibito pi*-
štolo in da je ustrelil mlado An-
gelo ter nazadnje sam tončal
na želesoiiški progi, je ostala
tajna ki jo je odnesel v pre-
rani grob.
Z globoko prizadetima staršii
obeh sočustvujejo vsi, ki so po-
znali mlada dva in njihove
svojce. Nikdo ni moged slutiti,
da si bo iK>kojni Franc razna
svarila Lastnih in Angelinih star-
šev ter drugih vaščanov tako
vzel k srcu in da bo v sv^oji
mladostni občutljivosti segel po
orožju in z njim ugasnil življe-
nje neizkušeni Angeli, nazadnje
pa končal sam pod kolesi noč-
nega vlaka.	Pm.
Mesečno posvetovanje
' ptujskega DIT
v ponedeljek, 22. t m-, j«
imelo ptujsko Društvo inženir-
jev in tehnikov redno mesečne
posvetovanje ter ob tej prilož-
nosti razpravljalo o investicij-
skih elaboratih za kmetijstvo v
letu 1956, Govora pa je bilo tu-
di o plemenski živini, posebne
bikih, ki jih primanjkuje na ce-
lotnem okrajnem področju na(j
110, vendar kmetijske organiza-
cije ne kažejo prevelike vneme,
da bi jih nabavile.
OPOZORILO
Občinski ljudska odbor Goriš-
nica ofpozarja prebivalce vino-
gradniških predelov občine Go-
rišnica, da onemogočijo svoji
perutnina, da bj prosto tekala in
se pasLa po vinogradih ter 4
tem povzročala vinogradnikom
škodo. Ta zapora perutnine ve-
Ij od dneva te objave do kon-
ca trgatve.
Gorišnica 24. avg. 1955,
Iz občinske pisarne
Vajencem trgovske
vajenske šole!
Popravni izpiti od I. do III.
razreda bodo 1 sept. 1955 od
7.(W do 12.00; pismeni izpiti za-
Icljučnih izpitov bodo istega dne
popoldne od 14.00 do 18.00; ustni
izpiti pa 2. sept od 14.00 dalje.
Podrobna navodila so na šol-
ski oglasni deski.
Vpisovanje v vse razrede bo
4. sept 1955 od 9.00 do 11.00.
^	Ravnateljstvo
Vajencem obrtne šole
raznih strok!
Popravni izpiti I. razredov
bodo 31. avg. od 7.00 do 12.00,
II. od 14.00 do 18.00; pismeni
i25>iti zaključnih izpitov bodo
1. sept. od 14.00 do 18.00. ustni
pa 2. in 3. sopt. od 7.00 dalje.
Podrobna navodila so na šol-
ski oglasni deski.
Vpisovmije v vse razrede bo
4. sept. 1955 od 9.00 do 11.00.
Upraviteljstvo
Izpiti V jesenskem roku
na Gimnaziji Ptuj
Popravni izpiti: pismeni 29.
•vgusta, ustni od 29. avgusta do
vključno 2. septembra.
Sprejemni izpit za V. razred in
popravni izpit sprejemnega izpi-
ta iz jimijskega roka: od 31. av-
gusta do 3 septembra
Matura: od 30. avgusta do
3, septembra.
Naknadai vkis: 3. septembra
od 8. do 10 ure.
Razdelitev prvih, drugih in
tretjih razredov na dopoldanske
in popoldanske oddelke: 5. sep-
tembra ob 8 uri
Natančnejši razpored je na
Začetek pouka 6. IX. t. 1.
oglasna de&ki v šoli.
Zraven železničarske zgradbe
v Ptuju, Ormoška cesta bo stal
šestorček, ki bo zgrajen s sred-
stvi z^ povečanje stanovanjske-
ga fonda, ustvarjenimi v mestu
in okraju Ptuj. Te dni je brl
ogled tega stdvbišča in dogo-
varjanje, kdaj Bc bo začela gra-
ditev.
* : 1 ■ • :
v Ciaril-Metodovem drevore-
du v Ptuju, so začela dela za
četrti dvanajstorček. Tretji blok
se	približuje končanju
del. Od prejšnjih dveh novih
stanovanjski-h zgradb — bloka
Potrožnliške zadruge in bloka za
pripadnike JLA, se loči tretji
blok po modernem pleskanju
sten v raznih prijetnih barvah.
Reflektanti na ta stanovanja se
že veselijo vselitve saj bo v
teh novih, sdcer malih, vendar
zelo • udobnih stanovanjih js
prijetno stanova.tL
★
Posebna ko«iiJ»ija LOMO Ptuj
za ogled terena in lokacijo nove
ptujske lekarne je pnporočila
LOMO Ptuj dva prostora, in si-
cer prostor, kjer Se stojijo ru-
ševine minoritske cerkve m
prostor med Brenčičevo hi^ v
Lackovi ulica in kletno zgradb«
zadružnega podjetja »Slovenske
gorice« nasproti Gostilne »BeU
križ«. Ta lokacija pa še ni do-
končna. O njej bo še razprav-
ljal LOMO Ptuj Pa tudi o mo-
rebitnih novih predlogih stav-
bifiča za to zgrndbo.
★
Uprava bolnišnice Ptuj
predložila LOMO Ptuj, iiaj bi
preusmeril promet v Ljudski
vrt, ki ne bi tekel več po poti
pred bolnišnico skozi drevored,
zaradi bohvižničnega skladišča
vnetljivega materiala, temveč
po cesti v Ljudski vrt, ki pote-
ka vzporedno z drevoredom in
se odcepi z Ljutomerske ceste
nasproti prejšnjega protituber-
kuloznega dispanzerja. Na ta
predlog še LOMO Ptuj ni izre-
kel svojega stališča,
★
Zadnjih nekaj dni se je
pravilo vreme in s tem se je
tudi povečal obiisk ptujskega
letnega kopališča. Večina ko-
palcev se drži bazena, nekaj
smelih plavalcev pa se s^pušča
tudi proti sredini Drave. Nekaj
mladine ni zadovoljno Q plitvi-
no pri kopaližču, zato si poma-
gajo na most in skačejo v glo-
bino. Seveda ne manjka mimo-
idoftih občudovalcev in opazo-
valcev pa tudi zaskrbljenih, ki
skimujejo in pravijo: »Drava
zopet vabi svoje žrtve!« . ^
★ '
Po doslej dobljenih podatkSh
je naijsUrejšd prebivalec Ptuja
Magdalena Fridauer. roj. 8. ma-
ja 1860 v Vidmu, ki stanuje v
Rogoznici št. 4. Sledita ji Mari-
ja Cafuta, roj. 25. jan. 1865 v
Tržcu, stanujoča v Prešernovi
št. 22 in Ana Rimele, roj. 13.
junija 1869 v Sp.iihljL stamuioča
v Ptuju Zagrebška 30.
v sredo, 24. avgusta 1955
(za liter, kilogram in kos)
Čebula 20—25. Česen 60, Ui-
ščen fižol 35, stročji fižol 20—
25, paprika 60—70, cvetača 40,
kumare 15—20, kumare za vla-
ganje 60, peteršilj 40—50, rdeča
pesa 30. .<-KBlata endivija 30—40,
solata v gflavah 30—40, šplnača
50, rdeče zelje 15, zelje v gla-
vah 12—15, korenček 40—45,
ohrovt 20, paradižnik 30—40,
koruza 40, pšenica 40. koruzni
zdrob 50, zaseka 300, mleko 25,
smetana 120, sir 40—80, kokoši
400, piščanci 300—400, br^ve
60, grozdje 70, hruške 25—40,
jabolka 20—25, slive 25, ringlo
30, gobe 120, lisičke 30, jajca 12,
krompir 14, buče 10—20, maslo
400, domači kis 25, repno seme
100, motovileč (seme) 400 za li-
ter.
v LOCKEM vrhu
JE GORELO
v noči od 18. na 19. avgusta
t. 1. je kmalu po polnoči izbruh-
nil požar na hiši Jakoba in Ma-
rije Smigoc na Ločkem vrhu
St. 25, kj je v kratkem čaisu vmi-
čil stanovanjsko in gospodarsko
poslopje ter prevzrofiil najm^j
četrt milijona dinarjev škode.
Ker v tej hiši ni bilo stano-
valca, ni dvoma, da je bil ogenj
podtaknjen. Preiskava je v te-
ku. Skoda bo le delno krita z
zavarovalnino.
Samo nekaj dni je užival
v tujem raju
Janez Veršič iz Slavšine ima
v Avstriji teto in po njenem
obisku v lanskem letu v domo-
vini mu ves čas nd dalo miru,
dla bi Si še sam ne ogledal lepega
življenja, v Avstriji, kakor mu
je teta pripovedovala. Končno
se je odločil ter se napotil pro-
ti meji. Brez posebnih težav jo
je prekoračil, vendar pričako-
vanega lepega življenja ni na-
šel. Po krajšem času so ga av-
strijski orožniki prijeli in na
meji predali našim organom
notranje uprave. Potepuhov
imajo namreč v Avstriji že itak
dovolj. Tako našemu Janezu ni
uspelo dolgo časa uživati raja v
tujini.
ROJSTVA, POROKE
IN SMRTI
od 17. avg. 1955
v območju mesta Ptuja
Rojstva: Mairija Brodnjak iz
Gruškovoa je rodlila Franca;
Štefanija Malek iz Destemika
—	Marjana; Marija Šelak, Bre-
zovci 14 — Marijo; Marija
Kramberger, Trnovski vrh 37 —
Darinko; Antonija Bezjak, Zar
mušani 63 — Darinko; Marija
Salamon, KLicar 119 — Marjana;
Mairija Horvat. Prhovec 37 —
Vladimira; Helena Kristov, Sa-
rajevo — Igona; Kristina Zem-
Ijič, Nova vas 90 — Branko;
Neža Seruga. Strezetina 10 —
Miro; Marija Prime, Ptuj —
Majdo; Cecilija Kumperščak 13
—	Božidarja; Marija Lesjak,
Bukovci 26 — Alojza; Matilda
Galun. Kidričevo 9 — Marjana;
Terezija Cajnko, Nova vas 50 —
Marjana; Marija Koser, Vum-
t>ah 11 — Franca; Marta Zem-
ijak, Cven 30 — Draga; Franči-
ška Trunk. Tibolci 48 — Mari-
co; Mihaela Grešak, Ptuj — Sta-
nislava; Terezija Podgoršek,
Ločki vrh 56 — Ireno; Elizabe-
ta Herič, Vogričevci 19 — Ja-
neza; Marija Bezjak; Markovd
št. 10 — Janeza; Jožefa Prah,
Ptuj — Alojza.
Smrti: Drcg'ca Pehar in Za-
gorc, roj. 1953, umrla 22. avgu-
s.ta 1955; Edi Sovič iz Ptuja, roj.
1955, umrl 22. avg. 1955 v bol-
nici Ptuj.
Poroke: Karel Slabe iz Krče-
vine 36 z Marijo Kranjc. Krče-
\-ina 34; Franc Letonja, Ptuj, z
Marijo 2:avec, Ptuj; Anton Puč-
ko, ^uj, s Ivano Kraner, Ptuj;
Janez Petek, Ptuj, z Marijo Vo-
Kmetijska zemljiši^a naj
ostanejo kmetijstvu, ne-
rodovitna zemlja pa naj
služi gradbeništvu
(NadaHevame s 1 sr-rani^
ne v doloičenem roku mora
pLaičati dtodooen znesek v repu-
bliški sklad za pospeševanje
kmetijstva. Ta znesek se določi
praviloma na višini povprečnih
stroškov, ki so potrebni za me-
lioracijo kmetijskih zemljišč
Ta sredstva se smejo uporabit:
siimo za to. da se s kultivira-
njem in melioracijo kmetijskih
zemljišč pridobijo nove rodovit-
ne l^etijske površine.
Kmetijska zemljišča je treba
obvaiTovati pred izpiranjem in
odnašanjem zemlje. Izvršni svet
predpiše način obdelave zem-
IjiSČ, ki so podvržena eroziji
omejitve glede p>aše na takšnih
zemljiščih in druge kmetijske
tehnične ukrepe za zavarovanje
tal pred odnašanjem.
D^jnovodi vseh vrst ee mo-
rajo trasirati in postavljati ta-
ko, da bodo njive čim manj
prizadete.
Za javne prireditve, taborje-
nja in podobne namene se sme-
jo uporabiti samo zemljišča
slabše vrste. Zemljišča za tako
uporabo določi občinski ljudski
odbor. Toda osnutek zakona
predvideva da se morajo taka
zemljišča po uporaibi spraviti v
prvotno stanje.
Po določbi osnutka zakona ne
šme gradbeni organ ljudskega
odbora izdati gradbenega dovo-
ljenja za gradnjo na kmetijskem
zemljišču zuntj ožjega zazida.l-
nega okoliša, če prošnji za grad-
beno dovoljenje ni priloženo
ustrezno dovoljenje m uporab':^
takega zemljišča. Ravno tako
ne smeta zemljiško knjižno so-
dišče in katastrski organ vpisa-
ti v zemljiški knjigi in v kata-
ster. da Se je spremenilo kme-
tijsko zemljišče v gozd ali stav-
bdišče. če za spremembo ni bilo
izdano ustrezno dovoljenje od
pristojnega ljudskega odbora.
Osnutek zakona predvidevf
tudi učinko\-ite upravne ukrepe
da se zagotovi izvajanje določb
zakona.
Vloga apneisep dušika pri jesenslii setvi
Ing. Zoreč Egon
Pravočasno obdelovanje zem-
lje m jesensko setev zagotavlja
tej ugoden razvoj še pred na-
stopom mraza. Plitko oranje po
2etvi je zelo učinkovito sred-
stvo proti plevelu, poleg tega
zrahlja zemljo in ostanki pred-
iadežev hitreje razpadejo v hu-
•nus. Vlaga v takšnj zemlji ne
zhlapeva tako hitro in to omo-
goča ugodnejše življenje bakte*
•ijam. ta po tem l^e razkraja
zemljo in jo spravlja v obliko,
ki je prikladna rastlinam. Setev
se v takšni zemlji ugodneje raz-
vija, ker hitro kali. Seveda je
ia to potrebno tudj izbrano do-
bro seme. Prav tako pa se ne
-me zanemariti gnojenje. Zemlji
ntioramo dati snovi, ki so razvi-
'ajočemu se posevku potrebne.
Ozimna žita zahtevajo pred-
vsem primomo zalogo apna.
'ilevskl gnoj obogati zemljo
predvsem s humusom, toda to
gnojilo najbolje izkoriščajo oko-
pavine. Zato gnojimo v pravil-
nem plodoredu s hlevskim gno-
jem okopavinam, oziminam pa
T umetnimi gnojili.
Pšenica zahteva močnejšo
hrano kot rž ali ječmen prav
tako tudi ozimna oljna repica.
Kot gnojimo s hlevskim gno-
jem pred setvijo, moramo tudi
umetna gnojila spraviti v zem-
ljo pred setvijo. Najboljše je,
če ga raztrosimo po brazdi in
lato v brano dobro premešamo
z zemljo. Pravilno gnojenje z
umetnimi gnojili je polno gno-
-enje, to je gnojenje s dušikom,
fosforjem in kalijem. Ce gnoji-
mo posamezno, moramo paziti
na to. katera gnojila mešamo
Superfosfat na primer lahko
mešamo s kalijevo soljo nika-
kor pa tega ne smemo delat
7 apnenim dušikom in moramo
'Sako gnojilo trositi posebej Ap.
neni dušik lahko mešaimo s To-
maževo žlindro, fosfatno žlindro
n kalijevo soljo.
Apneni dušik deluje počasi in
enakomerno Zaradi tega se ni
bati, da bi se preko zime izpral
iz zemlje. Zaradi tega lahko
pred setvijo potresemo celotno
količino tega gnojila, ki je za
gnojenje ix)trebna.
Previdni pa moramo biti pri
gojenju na splošno na lahkih
in peščenih zemljah. Tu gnoji-
mo pred setvijo 'e s tretjino ali
polovico gnojil, dočim potreša-
mo drugo polovico spomladi. S
tem deljenim gnojenjem v dveh
obrokih se ieognemo izgubam
zaradi izpiranja. Prvi obrok
izkoristijo rastline do zime, dru-
gega pa spomladi za bujno rast.
Po številnih poskusih so stro-
kovnjaki prišli do zaključka, da
je za ozimna žita na lažji zem-
lji najboljše gnojilo nitrofoskal
II. za težjo zemljo pa nitro-
fos.
Razmerje količin rastlinske
hrane v teh gnojilih namreč do-
cela odgovarja zahtevam posev-
ka. Apneni dušik, ki je v nitro-
foskalu in nitrofosu poboljšuje
zemljo, ker ima 100 kg tega
gnojila 60 kg učinkovitega ap-
na, ta pa ima isti učinek kakor
110 kg nežganega apnenega pra-
hu. Apneni dušik tudi razkužu-
je in čisti zemljo raznih rast-
linskih bolezni in škodljivcev.
Apneni dušik uničuje seme ple-
vela in plevel v rasti. Ce ga po"
tresemo po žetvi po stmišču,
apneni dušik pospešuje razpa-
danje rastlinskih ostankov v hu-
mus in je tudi sam izvrstna
hrana baterijam. 2Sa pol ha
stmišča je potrebno 100 kg ap-
nenega dušika, ki ga je treb-
seveda putko zaorati. Tu lahko
potem posejemo strniščne po-
sevke. Ce pa želimo prvenstve-
no uničiti plevel, stmišče pU-
tko zaorjemo in posejemo ap-
neni diišik na surovo brazdo in
ga dobro zabranamo. Ce je
zemlja dovolj vlažna, plevel ta-
koj klije in razkrajajoči dušik
ga tako zamofl-i. Po 8 ali 10
dneh lahko njivo posejemo in
jo dobro prebranamo. Enako-
merni in trajni učinek gnoje-
nja, zboljšanje in pospeešvanje
zoranje zemlje, apno, razkuže-
vanje in zdravljenje zemlje —
to so prednosti apnenega duši-
ka, ki mu odpirajo iz leta v le-
ta vrata vedno širše v kmetij-
stvo.
Kmetovalca, gnojite sedaj z
apnenim dušikom in superfo-
sfatom!
Sadjarji - oe obirajte sadja prezgodaj'
Vsi kmetijski pridelki so v
dozsorevanju zaostali zaradi de-
ževnega vremena. Tudi sadje,
zlasti jabolka moramo pustiti
dobro dozoreti da bodo njih
izdelki in sveže užita, čimbolj-
ša. Vreme, ki se je ziadnje dni
popravilo, bo verjetno, če ostri-
ne lepo, mnogo popravilo, ven-
dar bodo jabolka drevesno zre-
la ix)zneje kot v ixwmalnih le-
tih.
Plod je drevesno zrel tedaj,
ko ga že z lahkoto odtrgamo z
vejice oziroma ko plodovi že
močno sami odpadajo z drevesa
m so pečke temne, črne. V dre-
vesni zrelosti obrano sadje hi-
tro prizori v shrambi v užitno
zrelost. Tak sad daje ono kva-
liteto v okusu in vsebini, ki je
iskan in v trgovini tudd dobro
plačan.
Da preprečimo škodo, ki jo
povzročimo s prezgodnjim obi-
ranjem sadja, naj tudi kupKd
odklanjajo nakup zelenega sad-
ja. V trgovanju Od veliko je
uvedena strožja kontrola pri
odpošiljanju sadja po kvaliteti.
Odkupna podjetja naj odkla-
njajo nezrelo sadje, da jim bla-
go ne bo obležalo v skladišču.
Dajemo orientacijske roke za
obiranje in pričetek odkupa ja-
bolk. Pred temi roki naj se sad-
je ne obira, ne pojavlja na do-
mačem trgu in ne nakupuje za
transport v druge predele.
Po 15. septembru se sme obi-
rati in trgovati s sledečimj ji*-
bolkami: herbertova reneta,
landsberška reneta, lebel. zlata
parmeru letni mošancelj.
Po 1. oktobru: ribston peping
barmanova reneta, carjevič,
rožmarinka rd, zvezdasta rene-
ta. demiasonka. batulenka. boj-
kovo jabolko, čebulenka, šteti-
nec, rum. belefleur koks-oranž-
na reneta. kanadka in ostale
sorte, za katere ni določen rok
obiranja po 10. oktobru.
Po 10. oktobru naij se obirajo
železnikar. laška trdika. poga-
čar, moi.šancelj, ontario. jona-
than, boskopski kosmač in na-
zadnje še laivopecelj in bol>o-
vec.
V primeru povoljiie zoritve
sadja bomo zgodnejše datume
obiranja i" trgovanja sporočili.
Končno ze pripomniti, da mo-
ramo kvalitetno sadje obirati,
nikakotT pa ne otresati. Poško-
dovano sad,ie se ne sme pojav-
ljati na domačem trgu. še manj
pa nakladati za transport, iz-
vzemši sadje za predelavo. Vsa-
ka pošiljka sadja mora imeti
zdravstveno spričevalo, sicer
sadja ne sme prevažati v druge
kraje nobeno vo(ziilo. Pri poši-
ljanju sadja po železnici si je
treba pravooaano oskrbeti to
spričevalo, sicer železniške po-
staje poMljko odklonijo. Se-
znam upravičenih preglednikov
sadja dobite ixa vsaki žeJezni-
ški postaji ali	f^bčinski
pašami svojega bivališča.
Novak Franc
Ptuj, 26. ar^ista T95?)
.3
Aeroklub Ptuf med
^ial boljšimi v Jugosiavlii
Na jadralnem prvenstvu sta zmagala Pušnik in Belin iz AK Ljubljana
Reviji je prisostvovalo nad 3000 ljudi
Za nami je 1. republiško ja-
dralno prvenstvo, ki je trajalo
od 15. do 20. avgusta 1955 in
revija jadralnih in motornih le-
tal slovenskih a^roklubov na
ptujskem letališču. Oboje po-
meni veliko spodbudo za ptuj-
ski aeroklub. zlasti i>a za le-
talstvo naše republike, ki je
prvič po osvoboditvi organizi-
ralo tekmovanje za jadraJno
prvenstvo in ga izvedlo na
jitujaHem letališču 4n tudi do-
seglo zaželene uspehe Ob tej
priložnosti se je najbolj videlo,
da se je ptujski aeroklub v
kratkem času svojega obstoja
uvrstil med najboljše aeroklube
naše domovine in ustvaril ob
pomoči Okrajnega in Mestnega
ljudskega odbora možnosti za
letalske prireditve republiškega
merila.
Na prvem republiškem ja-
dralnem prvenstvu na ptuj-
skem letališču je dobil pokal
I.etalske zveze Slovenije prvak
skupine A Ferdo Pušnik iz
ljubljanskega aerokluba, pokal
Ljudske pravice pa prvak B
skupine Marjan Belin tudi iz
ljubljanskega aerokluba. Drugo
mesto v A in B skupini sta do-
segla Marjan Marčenko iz AK
Lj»ii)ljana in Konrad Lorber iz
-IK Maribor, tretji mesti pa
Viljem Zemljak iz AK Maribor
in Franc Mernik iz AK Celje
Ostaila 4 mesta v A in B sku-
pini so dosegli Vlado Velej iz
AK Celje, Miro Mlakar iz LAC
Kreaij, Jože Kus iz AK Jeseni-
ce, Zvonko Šaibeder iz AK Ma-
ribor ter Mile Tovornik iz AK
Ljubljana,
Okrajni ljudski odbor, Mest-
ni občinski odbor Ptuj in Aero-
klub Ptuj so pripravili za tek-
movalce praktična darila. Prva
zmagovalca sta dobila kot na-
grado zapestni uri. Ob izročitvi
nagrad na zaključni slovesnosti
v Kidričevem je tekmovalcem
in vodstvu tekmovanja čestital
za dosežene uspehe predsednik
OLO Ptuj in Aerokluba Ptuj
tov. Jože Tramšek in jim je PO
krajšem nagovoru o pomenu le-
talstva za mladino, za naše go-
spodarstvo in obrambno moč,
tudi izročil lepe praktične na-^
grade, od katerih je bila ena
tudi za Letalsko zvezo Sloveni-
je. Na predsednikove besede j«
odgovoril podpredsednik Le-
talske zveze Slovenije tovariš
Marko Peršič, ki se je zahvalil
Aeroklubu Ptuj in OLO Ptuj za
skrb za letalske ekipe med tek-
movanjem, izrekel priznanje AK
Ptuj za tako nagel vzpon med
najboljše aeroklube naše domo-
vine* ter mu je tudi želel v
bodoče obilo uspeha pri prido-
bivanju in vzgajanju mladega
letalskega kadra. V imenu Le-
talske zveze Slovenije je izročil
predsedniku in tajniku Aero-
kluba Ptuj tov. Tramškn in
tov. dr. Pircu spominski nagra-
di. Vse priznanje je bilo izre-
čeno vodstvu jadralnega tek-
movanja in prirejene revije
jadralnih in motornih letal. V
živahnem kramljanju so se le-
talci medsebojno pomenili o
preživelih dnevih na ptujskem
letališču, enako pa tudi vodstvo.
Nad 3000 prebivalcev iz vseh
predelov okraja in iz drugih
krajev je bilo priča dobro or-
ganizirani reviji jadralnih in
motornih letal, na kateri so
gledali pilote Zigerja, Komaca,
Viher j a in druge, ki so na raz-
nih letalih pokazaild vratolomne
vaje, jadralce Pišoma. Arbei-
terja, Viherja, Feižarjevo in
druge ter padalca Printiča in
Podgomika, ki se je prvi spustil
s padalom in v višini 400 m
razvil jugoslovansko zastavo.
Padalec Printič je pokazal svo-
jo sigurnost v skakanju z zadrž-
kom. Vrli letalci ^ pokazali
ljudstvu vrsto letalsUdh in ja-
dralrxih zanimivosti, poskrbeli
pa so tudi za smeh. Veliko do-
živetje je bil polet v višine, ki
so ga doživeli nekateri gledalci
po uspešnem srečolovu.
Nedvomno bo nedavno doga-
janje na ptujskem letališču
pokazalo med drugim uspeh
tudi v novih prijavah mladine
za letaiLsfci, jadralni in i>adalski
tečaj, ki bo zopet v Ptuju, tako
da bo Aeroklub Ptuj vedno
bolj širil svoje vrste in s tem
večal število letalskega kadra,
ki ga potrebuje naše civilno in
obrambno letalstvo. Ob bodo-
čih podobnih prireditvah, kot
je bila nedeljska, pa bo imelo
naše ljudstvo vedno znova pri-
ložnost občudovati naše po-
gurrme sinove in hčere v zrač-
nih višavah.	VJ.
Letala pred startom
Fadalec z razvito zastavo
Dnevni spored za soboto,
27. avgusta 1955
5.00—6.30 Dobro iutro, dragi poslu-
balci! (pester glasbeni spored) — vmes
ob 5.06—5.10 Poročila in vrem. napoved.
6.00—6.10 Nap. časa, poročila, vrem. na-
poved ia objava dnevnega sporeda. 6.30
Pregled tiska. 6.35 Pred mikrofonom je
Kmečka godba in Vaški 1t'Vfntet. 7.00
Napoved časa, poročila, vremenska na-
poved tn radijski koledar. 7.10 Zabavna
glasba, vmes reklame. 7.30 Gospodinjski
nasveti. 7.40—8.00 Venček znanih m««
lodij. 12.00 Lahek opoldanski glasbeni
spored. 12.30 Napoved časa, poročila,
riegled dnevnega sporeda in objave.
12.45 Zabavna glasba, vmes reklame.
13.00 Kmetijski nasveti. 13.10 Glasbeni
mozaik (pester spored operne in solistič-
ne glasbe). 14.30 Turistična oddaja.
14.40 Slovenska narodna glasba (Prenos
v Zagreb) 15.00 Napoved časa, poročila,
vremenska napoved in objave. 15.15 Že-
teli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki 12
literature — \ane Brez: Pesmi. 16.20
K opernih baletov. 17.00 Napoved časa,
poročila in objave. 17.15 Zabavna m
plesna glasba, vmes reklame. 18.00 Okno
v svet. 18.15 Z narodno glasbo in pes-
mijo v prijeten delopust (pisan spored
slovenskih narodnih pesmi). 19.00 Zabav-
na glasba. 19.?0 Radijski dnevnik. 20.00
120 pisanih minut. 22.00 NapOTed časa,
poročila, vteonenska napoved in pregled
sporeda za naslednji dan. 22,15—23.00
Oddaja za naše izseljence (na valu
327,1 m). 22.15—23.00 UKV program:
Plesna glasba. 23.00—24.00 Oddaja za
tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz
Zagreba).
Dnevni spored za nedeljo,
dne 28. avgusta 1955.
6,00—8,00 Dobro jutro dragi posln-
galci! (Pester glasbeni spored) — vmes
ob 6,0'5—6.10 Poročila in vremenska
napoved. 6,30—6,45 Pregled tiska. 7,00
—7,15 Napoved časa. poročila, vremen^
ska" napoved in objava dnevnega spore-
da. 7,15—7,30 Reklame. 7,30—7,?5 Ra
dijski koledar in prireditve dneva. 8,0C
Otroška predstava — Z. Furtinger; Pa
šJkO. Branko in „Liberator". 8,45 15
minut klavirskih skladb. 9,00 „Po sveti
poezije — J. W. Goethe: Iz „Fausta'
9,15 Pisan spored slovenskih narodnir
pesmi. 10,00 Družinski pogovori. 10, !■
Dopoldanski simfonični koncert Wolt-
gang Amadeus Mozart: Simfonija v Es
duru št. 39; Aleksander Glazunov: Kon
cert za violino in orkester v a-molu
Edvard Grieg: Sigurt Jorsalfar, suita
11.15 Oddaja za BeneSke Slovenae. 11,3;-
Opoldanskl spored lahke glasbe — vme
ob 12,00 Pogovor s poslušaJci. 12,3(
Napoved časa, poročita, pregled dnevne
ga sporeda in objave. 12,45 Zabavri:
glasba vmes reklame. 1?,00 Pol ure. ž;
našo vas. 13,30 Želeli ste — posluša'
tel 15,00 Napoved časa. poročila, vre
menska napoved in o^jjave. 15,15
Klavir igra Borut Lesjak ob ritmični
spremljavi. 15,30 Po naSi lepi deželi:
Od Bleda preko Vršiča in Trente v Por-
torož. 16,00 Igrata godbi na pihala ljub
Ijanske garnizije in Ljudske milice p.
v. kapetana Jožeta Bruna in kapetana
Rudolfa SUriča, 16,30 Nedeljski roman
— Marcel Giuglaris: Spoštovani go-
spod Lutka — nadaljevanje. 16,50 Igra
mo vami za zabavo in ples. 17,30 Radij-
ska igra— Gogolj: Revizor (ponovitev).
18,36 Mali ■ koncert. 19,00 Zabavna
glasba. 19,30 Radijski dnevnik. 20,00 Iz
filmov in operet. 20,30 športna poročila.
20,40 Nekaj priljubljenih arij. 21,15
Mednarodna radijska univerza. 21,35
Kratke solistične skladbe. 22,00 Nap«,
ved časa, poročila, vremenska napoved
In pregled sporeda za naslednji dan.
22,15—23,00 V svetu ritmov in melodij.
23,00—24,00 Oddaja za tujino — na
valu 327.1 m (prenos h Zagreba).
Okrajno gledališče Ptuj
RAZPIS ABONMAJEV
V SEZONI 1955 56
Uprava Okrajnega gledališča
Ptuj razpisuje za gledališko se-
zono 1955/56 sledeče večerne
abonjTiaje: PREMIERSKI in re-
prizna A in B. Cena premier-
skega abonmaja je za 8 dram-
skih del 480 (fin, za reprizna
abonmaja za isto število dram-
skih del pa 400 din. — Abonma
je lahko plačljiv tudi v štirih
enakih obrokih do 10. marca
1956. leta.
Vsi novi abonenti naj se
prijavijo do 10. septembra t. 1-
v pašama Okrajnega gledaliiiča
ali pa telefonično na številko 71
— gledališče. — Okvirni reper-
toar za sezono 1955/56 je bdi
objavljen v prejšnji Steviaki
»F^jskega tednika«.
Uprava Okrajnega gledaliSča.
Na 28. kongresu Svetovne
delavske esperantske zveze
v Linzu
n. DELO IN PRIREDITVE
KONGRESA
I.
Vsi v Linzu izhajaj^ listi so
prinašali slike in obširna poro-
čila o poteku kongresa, ki se ga
je udeležilo 616 esperantiatov
iz 16 držav (20 nas je bilo iz
Jugoslavije). Neki 65-letni Ho-
landec je pri|pK>toval s svojim
kolesom ter tako porabil 16 dni.
Najstarejša udeleženka kongre-
sa je bila 82 let sitara. Med 45
otroki, ki so posebej »zt>oirovali«
pa je bil najmlajši Francoz
Andire Panier iz Južne Francije.
Od tam je prispelo še pel deč-
kov od 11 do 14 let, ki so si z
nabiranjem in prodajo odpad-
kov prislužili denar za vožnjo,
12 deklet je prišlo s svojim uči-
teljem iz neke angleSke dr-
žavne šole. Bil je tudi neki fan-
tek iz Alžira. Tudi Slovenec
12-letni Peter Zlatner, sin pred-
sednika naie Zveze iz Ljublja-
ne, je prav pridno prodajal
»Vočetovo« (»Glasilce«), v ka-
terega pišejo mali in ki ga ure-
jujejo v Nancyu, dočim je
»Glas kongresa« izdajajo Delav-
sko eeperantsko društvo v Za-
grebu, ki prav tako izdaja »Bul-
ten ISKKE«, glasilo mednarod-
nega sindikalnega kontaktnega
odbora.
Listi so ugotavljali vrednost
ESPERANTA glede na lahkoto
s katero lahko ljudje raznih na-
rodov med seboj iiogovarjajo in
citirajo izjavo predsednika Zve-
zne republike Avstrije Komerja,
ki 5e dejal: »Ko bodo ljudje
sposobni ee v skupnem jezUČu
sporazujnetd, takrat bo tudi xa-
gotovljen mir.« Omenjajo tudi, da
stane ura govora v UNO 385
zamudnih ur. Vsem udeležen-
cem kongresa pa bodo ostale v
spominu besede navzočega du-
najskega župana g. Jonesa. ki
pravi: »Esperanto je upanje
sveta.«
Kakor izijava v poročilu pred-
sednika Zveze tov. B. iz Pariza
o epremenjenein kurzu tudi na
jezikovnem področju v SZ in
miožnosU, da se bodo prihod,
kongresa verjetno zamogli ude-
ležiti delavski esperantisti iz
SZ in satelitskih držav, taiko je
bil tudi z navdušenjem sprejet
sklep, da bo leta 1956 ta kon-
gres v Beogradu.
Tako na delovnih sejah, ka-
kor sejah raznih sekcij in pre-
davanj takozvane delavske uni-
verze so jugoslovanski esperan-
tisti s svojimi zastopniki v ko-
misijah aktivno sodelovali. Po-
sebno zia iniciativno delo na
sindikalnem polju jim je bilo
izrečeno priznanje. Lepo je
ttspel večer © kulturnim progra-
mom ter so tako godbene kakor
pevsike točke navdušile navzoče,
posebno solo petje mikavne čla-
nice opere.
Popoldansike ure so bile name-
njene ogledu raznih tovam in
ustanov ter šol in Nove galeri-
je.
n.
Da je bilo tudi za razvedrilo
posikrbljeno, se razume. Tako
smo bili v nedeljo pod vod-
stvom prijaznega tovariša espe-
rantista iz Linza z žično že-
leznico na ca 800 m visokem
Postlingbergu, od koder je kra-
sen razgled na lepo industrij-
sko mesto Linz g svojimi 220.000
prebivalci in »modro« Donavo,
ki pa ni taka kot pesniško ope-
vana, temveč Je taka kot naša
Drava. Videli sano tudi slikovi-
to podzemsko jamo s sicer
umetnimi kapniki. Pravcati
zmaj, ki potegne skupine ob-
iskovalcev mimo paičikov —
obeh straneh jame — v raznih
pot; p h, kar zabava posebno ma>-
le. Prav tako so zelo zanimive
ponazorjene hiše s pravljični-
mi figurami v naravni velikosti
iz »Rdeče kapice«, »Pepelike« in
druge.
V torek pa smo bili vsi udele-
ženci kongresa na poldnevnem
izletu z inodemo ladio po Dtv
navi ter se po 3-umi vožnji
prepeljali v Neuhaus. kjer pa
zaradi neugodnega vremena iri
bil mogoč ogled gradu.
Na vožnji tja kakor nazaj je
vladala veselost in donele ®o
esperantske nesmi.
(Nadaljevanje sledi)
Pred ncvo gledališko sezono
v prejšnji številki »Ptujskega
tednika^: je naše gledališče na-
javilo novo sezono svojega dek.
Razpisalo je za njo tri abonmaje
ter objavilo okvirni repertoar,
iz katerega bo izbralo 8 del_ Na-
poved je vzpodbudna. Upajmo,
da nas ne bo razočarala, saj gra-
dimo naše pričakovanje na dose-
danjem delu gledališča.
v lanski sezoni je uprizorilo
gledališče 9 iger (iz okvirnega
repertoarja samo dve), med ka-
terimi je bila najuspešnejša:
Hans ThiemayeT: »Mladost pred
sodiščem«. S tem delom So go-
stovali tudi v mariborskem gle-
dališču tn na raznih odrih naše-
ga okraja. Skupno je bilo v lan-
ski sezoni 116 predstav, ki jih je
gledalo 25.317 gledalcev. V sezo-
ni 1952/53 je bilo samo 59 pred-
stav in 13.272 gledalcev, v sezo-
ni 1953/54 pa 92 predstav in
20.564 gledalcev. Te številke nam
kažejo, d, iz leta v leto raiste
število predstav, pja tudi število
obiskovalcev. Eno in drugo govo-
ri o počasni toda vztrajni rasti
našega gledališča, ki 9 svojim
prizadevnim delom pomaga kul-
turno dvigati našeg,a delovnega
človeka.
Gledališče je lansko sezono 27
krat gostovalo v raznih krajih
našega okraja, pa tudi v Ljuto-
meru. Tako je neposredno nudi-
lo z zgledom pomoč igralskim
družinam do vaseh. Želimo, da v
letošnji sezoni gostovanj ne bi
bilo manj, temveč celo več.
Želimo, da bi gledališče v pri-
hodnji sezoni uresničilo ie več-
letno napoved organiziranja re-
žiserskega in maskerskega teča-
ja.
Vsi ljubitelji Talij ime lunetoo-
sti vroče želimo (najbolj se-
veda kolektiv gledališča), d^ bi
bilo mogoče gledališče čimprej
adaptirati in vsai malo moderni-
zirati O tej želji in možnosti
njene uresničitve pa kaj prihod-
njič.	BM.
Harmonikarska šola
„Svobode" v Ptuju
Vpisovanje učencev bo v pe-
tek in soboto, 2. in 3. septembra
t. L v Ptuj«, Prešernova ulica
(godbena dvorana) od 8. do 10.
ure.
Redni pouk harmonikarjev bo
od ponedeljka, 5, septembra 1.1..
dalje.
Vodstvo šoJe.
Slavo Kajba si je poškodovaJ
pnat pri stroju za čiščenje žita.
Avgust Majcen se je vrezal z
nožem v desn o nogo.
Otiliiji Toplak itz Grabšenc je
stopila na nogo krava ter ji jo
močno poškodovala.
Franc Cuš iz Gabemika ee je
\'sekal v levo nogo.
Marija Fekonja iz Vintanovc
je padla s kolamice ter si zlo-
mila nogo.
Janezu Cvetku iz Mezgove je
mlatilnica odtrgala dva pnsta
desne roke.
Frančiška Markoviič iz Mote je
paidla ter si zlonvla roko.
Nežko Jesesnko iz Nove vaei
(Markovci) sta pretepla brat in
njegova žena; p>oškodibe ima na
glavi
Alojz Terbuc iz Središča je
paidel z motorjem; poškodoval
si je glavo.
Otilija Irgl iz Ptuja je padla
s koJeeom ter sii poškodovala
nogo.
SODOBNI ROMAN
rVAN POTRČ
(34)
»FVekleta!« je vpil zavoljo Lize
»Kaj se cmeriš? Zapoj si raje, ko
greš med prave ljudi, med prole-
tarce! Slišiš, ali sploh veš ti, ku-
laška hčerka, kaj se to pravi —
med proletarce? Strafela je pro-
letarec in nima kaj več iskati
med to kulaško in hitlerjevsko
svoj at j o na Gomili.«
Vpil je skozi okno z^ ženska-
mi, posebej pa še Hedlci in Go-
mili Naj ne mislijo, da se ga
bodo iznebili. Prišla bo še ena
revolucija, je vpil, in takrat se
bo on, Strafela. vrml in takrat
gorje, nič drugega ko gorje Go-
milanom in njihov; kulaški reak-
ciji. Takrat bo tako kakor bo on
hotel, — zdaj pa gre, ne zavoljo
sebe, naj nikar ne mislijo, da
misli nase, ne, zanje gre garat,
da bi se njim bolje godilo. Vpil
jc, da so ga ponoči daleč okoli
slišali, tudi sem, do Toplekove
domačije
Znenada, ko bj odrezal — lah-
ko, da se jc sam sebi zasmilil —
je Strafelovo vpitje in razg^ja-
nje prenehalo — in to za dolgo
čas«, kajti jutro ga ni več našlo
pri Hedicah; vzelo ga je, še pre-
den Je je sonce pokazalo.
»Solo so imeli z njim v mestu,«
je povedala krčmarica vsakemu,
ki je tam pil in hotel kaj več
izvedeti o Strafelovi smoU. »Trdo
šolo so imeli.« Zatem je pogleda-
la krčmarja.
»Ja,« je pokimal Ploj, »j_a,
ljudje, kaj pa vi mislite, minili
So časi, ko lahko za prazen nič
ljudstvo s pištolami strašil.«
»Uboga Lizika,« je zavzdihnil
kdo, ki se mu je vseeno smilil
gomilski svet, »bridko je nadrsa-
la. Meni se deklina smili ..«
»Ah, kaj,« je menila krčmarica
in povedala: »Vsaka ponva najde
svoje pečenje — in Lizika si je
dolgo prebirala, noben Gomilan
ji ni bil po meri.« Pogledala je
okolj sebe in povprašala; »Nj
res?« Tudi mene je pogledala.
»Naj Južek pove, kako je bilo
doma! Kakšne je počenjala z
materjo, ni res?«
Pokimal sem, ljudem pa nisem
pogledal v oči, a ko scm se vra-
čal proti Toplekovini. sem si mi-
slil, kako je svet pravzaprav po-
zabil na Marico in na Olgo —
tudi ti dve sta včasih pilj materi
kri, le da je bila zdaj Lizika vse-
ga kr:va; toda ja? se med te raz-
prtije nisem hotel vt katl
Minilo jc nekaj nedelj in neko
ncdeli?kn dopoldne, v tistem
praznem nedeljskem času med
mašami, so mati do kraja zasop-
Ijeni pritekli na Tbplekovo. Roke
— v eni so držali molitvice, s ka.
terimi so prišli od maše, v drugi
robec, so se jem tresle, česar pri
materi doslej še nisem opazil in
dolgo so lovili sapo, preden so
spravili iz sebe.
»Južek, hiti, hiti, — hiti do-
mov, Lizanja nam bo vSe odpe-
ljala, vse nalaga! Hiti, hiti!«
Obrisali so se z robcem, zatem
Pa So dvignili! predpasnik in se
z njim obrisali Cisto so se ogre-
li, čeprav je bilo zimsko dopol-
dne hladno.
Toplečka je takoj pr'nesla od
nekod žganjice, ki so jo mati več-
krat pogoltnili, pred tem pa po-
vedali, kolikor so pač utegnili,
ker se jim je mudilo, kako si je
ta prekleta Lizanja poiskala pra-
vi čas. ko njih ni bilo domov od
maše in ko sta dekleti odšli k
mašam, da je prišla z vozn:kom.
In še neki moški poleg njej vrag
naj jih pozna, gotovo so iz Ma-
ribora. »Strafele ni zraven, pomi-
slite, če ga niso že zap^rli, kaj
pravite?« In tako so potem, ko nii
bilo nikogar pri hramu, začeli
nalagati in to vse od začetka, ka-
kor so hiteli pripovedovati matL
»A meni so ljudje že spotoma
povedali, kako se godi doma.
,I>oma sc P' selite,' so mi pravili
ljudje. Naprosila ?em Gečero, ki
se je pripeljala mimo od maš, da
me je vzela n^i koleselj in tako
sem potem prišla ob pravem ča-
su k hramu. Južek, hiti, hiti!«
Slišal sem Toplečko, kako je
tudi ona pojadikovala — nič dru-
gega mi na kazalo, ko da sem šel.
Nič m bilo s tihim upanjem, da
si bodo mati premislili in odhi-
teli sami brez mene nazaj, ker se
jim je mudilo zavoljo tega, kar
se je godilo tačas doma, ali ker
so se znenada sami sebi zasmilili.
»Ni čudo, da se mi tako godi,
da me bodo pri belem dnevu
okradli, uničili Tudi ti bi lahko
vedel, kje je tvoja streha, tako
pa sem sama s samima dekleto-
ma, nihče se me ne boji. Dokler
je še Franci živel, — oh — jezus,
večna luč naj mu sveti, na tem
svetu ni imel nič dobrega ...«
Pogledal sem nazaj, hotel sem
rtekaj povedati, a sem videl, da
bi bila vsaka beseda odveč —
mati so si na veliko brisali solze
s predpasnikom, a ^udi mene sa-
mega je naglo minilo usmiljenje,
ki sem ga tako znenada začutil,
da sem hotel bit: dober celo z
njimi. Preveč je bilo tega ženske-
ga stokanja, kot da ženske ne bi
nič drugega sploh znale Bila sva
že pod hramom in že se je ogla-
sil neki povsem neznani moški
glas in zaslišal sem nekaj podob-
nega ko »Eha, kobila!«
Ta tujii glas in zatem tuj moški,
ki je potiskal pred kobilo in oje-
som očitno da z našo kložjo na-
ložen voz po dvorišču, kakor da
bi obračal po svojem, to je tudi
mene pogrelo; komaj komaj sem
Se zadržal, da nisem planil, ko-
maj komaj sem se pri«dlil, da
sem se postavil na pocje in po-
tem gledal, kako so nekaj naše-
ga naložili na voz in za tem, ka-
ko mislijo nekaj našega tudi od-
peljati; kar olei^enc' "cm Mat:
So ta čas stekli v hišo, že sem
zaslišal kričanje in že so tudi
pritekli iz hiše.
»Vse, vse nam bo pobrala!« so
kričali, se zadlrali z usti, odprti-
mi na stežaj, na voz, ki je bil
naložen do polovice in zatem na-
me, ki se nisem zganil.
»Si pač miislite, da me boste
meni nič tebi nič brez v«ega od-
pravili? Ko da sem vam zasttmj
garala kakor kakšna dekla? A?«
Sestra se je prikazala na pragu
6 trebušastim lončenim piskrom
v pravi, a ga je molela nekam
predse, ko da bi kazala na voz.
Zagledala me je in glasneje, še
bolj kričavo nadaljevala, ko da
mora še bolj vpiti, če jo tudi jaz
poslušam
»Ste mislili, da vam bova «
Strafelo za bog lonaj spravila
hišo pod streho? O, nič ne recite,
se bomo že še pomenili, vse do
zadnjega dinarja boste plača-
li,..!«
Počakala je in rekla, medtem
ko je molela zdaj piisker proti
meni: »Kulaki!« — Ko da b,i nas
s to besedo vse ozmerjala.
Strašansko sem olesencl; tako
olesenel sem dvignil iztegnjeno
in prav tako olesenelo roko ter
butnil v tisti lonec. Lonec se je
obrnil, sestra je zakričala, in
zletel ji je iz rok, ko da ga sploh
ne b: držala Priletel ji je na
tla. Se na cementu bolj razletel
ko raztreščil, izmed črepinj pa
Se je začela počasi razlezati
mast.
»Oh — jezus!« so zavzdihnili
mati. k: se jim je škoda za?mili-
La, m se do kraj^ nesrečni zagle-
dali v črepinje In v mast na poc-
jah
»Ali bog pomaga!], ljudje!« je
rekel tuji voznik pred vozom dn
nekajkrat zapored odkimal s svo-
jim koničastim pokrivalom
Sestra je planila na črepinje,
toda bolj ko je hotela mast ohra-
nita skupaj, bolj se je razlezlaj
nič pravih rok ni imela več, ko
da bi ji prsti trepetali.
Nič ne bo rešiila, sem sj mi-
slil in neznansko dobro se mi je
zdelo. Na vsem lepem sem se za-
smejal. Ozrla se je in me divje
pogledala, nehote se jc napol
zravnala, mast v rokah jd je zno-
va zdrknila iz rok, črepinja za
čreptinjo. Zastrmela se je vame,
kot da bi me zagledala prvič v
življenju in kot da bi ji nekaj ne
šlo v glavo, zatem pa sc jc z
d&timi povprašujočimi in strašni-
mi ali užaljenim očmi ozrla po
materi, nazadnje tudi po vozniku,
kakšna sta bila ta dva, ne vem,
nisem ju pogledal, toda sestra je
naslednjr trenutek znova planila;
zagnala je črepinje, ki so ji osta-
le v rokah, vame, se hotela za
tem še samg zagnati vame, a se
je znenada, malo pred menoj na
pocjah ustavila, sd zakrila obraz
s predpasnikom in hlipajoče za-
vekala Jokala je tako, da jd je
celo telo trzalo; tako je še nisem
videl jokati . Tudi vpila je; koli-
kor sem lahko razumel, je vpila,
kako nas je lahko vse sram, po-
sebno pa še mater. Kaj da delajo
z lastno krvjo, kako si tega ne bi
nikoli nadejala od lastne matere
in od lastnega brata, n;č več ni
grozila. Nadaljevanje sledi.
Ptui, 26. avg-usta
Vsi smo pod vplivom vremena
Priznati moramo, vsak zase,
da vreme vpliva na nas. 2Sares
ima skoraj vsakdo večje ali
manjše težave zaradi vremena
Ce ne drugega, msmo vsaj naj-
ix>ljše volje ob »čemernem« vre-
menu Marsikogar bolj glavA,
ko se vreme spreminja. Drug
zopet toži da ga trga, nekateri
so nepremagljivo zaspeini, nvar-
sikdo teže dela z glavo ali pa
se prej utrudi...
Da vreme res zelo vpliva na
zdravstvene razmere človeka, je
dokazala statist ka Kap zadene
dvakrat več ljudi, ko se zračni
tlak zmanjšuje kakor pa, ko je
ustaljen ali pa počaisi narašča.
Tudi težavne operacije se več-
krat ponesrečijo, ko se zračnJ
tlak spreminja. To zdaj na ki-
rurških klinikah v nekaterih
državah tudij upoštevajo seveda
kolikor je mogoče, saj pogosto
pač ni mogoče čakati na zbolj-
šanje vremena . Vreme pa
vpliva tudi na število porodov
Na kliniki v Wurburgu so ugo-
tovili, da število porodov nara-
šča za 20 odst. med hitrejšim
spreminjanjem zračnega Uaka
Toda tudi čas ix>sameznih po-
rodov se sedaj skrajša kar za
dve uri ali do tri V Švici pa
s številkami dokazujejo da je
največ nesreč, samomorov 'n
umorov, ko piha fen, o katerem
še bomo slišali Nadalje so
ugotovili, da so šolarji in dijaki
med fenom v šoli mnogo bolj
nemimi in manj zbrani kakor
sicer Tedaj je največ slabih
ocen.
Posebno pozornost zbuja vpliv
vremena na širjenje nalezljivih
bolezni. Tako se gripa naglo ši-
ri, ko F>o daljšem mrazu nastopi
južno vreme Povzročitelji gripe
so zelo majhni, tako imenovani
virusi mnogo manjši kakor »na-
vadne« bolezenske klice, bakte-
rije Virusi se ob slabem vre-
menu hitreje nmožijo kakor ob
lei>em »Španska«, ki je hujša
vrsta gripe, se nevarno širi med
deževjem zlasti sredi pomladi
ali pred njenim koncem. To ve-
lja tudi za nekatere druge na-
lezljive boleaii. n. pr. za davi-
co in škrlaitinko, ki se najbolj
širijo v hladni polovici leta Sta-
tistika kaže, da je najbolj zdra-
vo hladno mimo zimsko vreme
in jasno, ne prevroče poletno
vreme s hladnimi nočmi.
Da, samo iX)mislimo — kaj
Pa naj človek stori? Ali se je
mogoče upreti vremenu in pod-
nebju? Ponekod ustvarjajo tudi
umetno podnebje v popolnoma
od zunanjih vremenskih vpli-
vov zaprtih prostorih, kjer je
stalno enaka temperatura, do-
bro prečiščen zratk in prijetna,
enakomerna svetloba.
Povedati je treba še kaj o
podnebnem vplivu Tako je n. pr.
na področju vlažnega tropične-
ga podnebja kakršno je v Afri-
ki, v Belgijskem Kongu, člove-
ku iz Evrope zelo težko vzdrža-
ti. V smrtni nevarnosti je Ev-
ropejec. ker je vročina nezno-
sna, ozračje pa vlažno, tako da
je znojenje ovirano. Zato nasta-
nejo v telesu hude motnje. Ra-
zen tega je takšno podnebje ze-
lo prija strupenim žuželkam in
prenašalcem bolezenskih klic..
Otrok v razn h obdobj Ji
svolega živl[en;a
(Nadaljevanje)
OTROK JE STAR PET LET
FIZIČNI RAZVOJ Pri petih
letih je proces fizičnega razvoja
za gotovo dobo počasnejši Ni
več vsakdanjih sprememb,
Otrok rad pleza skače, sicer pa
napravi resnejši vtis kot prejš-
nja leta.
PREHRANA IN SPANJE Je
počasi, toda v glavnem kar do-
bro. Nima pa rad zelenjave in
gostih juh. Umije si roke pred
jedjo, toda samo če ga oporani-
mo.
OBČUTKI IN MISLI. Otrok
I>ostaja kritičen. Dobro razli-
kuje laž od resnice Razmišlja
dovolj stvrimo Vprašuje, 3K>d
kod pridejo otroci«. Začenja
š-teti. Draži odrasle in se več
toliko ne boji. Ponosen je na
svojo imovino: obleke, igračke,
knjige in risbe.
ZANIMANJE Otrok se ne
navdušuje več toliko z igrača-
mi. Išče družbo otrok, zadovolji
se tudi z odraslimi. Rad je v
otroških vrtcih in na igriščih,
kjer se shajajo njegovi vrstni-
ki. Rad pomaga materi pri delu.
UMETNOST Ima predstavo o
tem. kar bo narisal Prerisuje
živali iz slikanic in se zanima
za pripovedke, k^er se živali
vedejo po človeško (basni) Po-
skuša pisati črke in številke.
OTROK IMA SEST LET
SPLOSNO stanje Počasi
postaja otrok neuravnovešen in
nezadovoljen sam s seboj, s svo-
jo okolico. Težko se odloča tu-
di pri enostavnih stvareh. Zna
že veliko. Ni več okrogel in de-
belušen. Zgublja mlečne zobe
in večkrat ga boli vrat in nos.
PREHRANA IN SPANJE.
Najraje je med obroki. Ce tek
nI zadosten, mu je treba me-
njati hrano. Spi dnevno okrog
9 ur. Rad vzame v posteljo
igrače, posebno če so nove Po-
noči se budi. ker ga mučiio sa-
nje in starši ga morajo tolažiti
Zbudi se med 7. in 8. uro zju-
traj.
OBLAČENJE. Oba spola ima-
ta rada lepe stvari, toda ne
znajo jih čuvati Čevlje razme-
čejo po sobi. pri oblačenju so
nerodni in nezadovoljni, če ne
smejo obleči tisto, kar bi radi.
Zelo neradi se kopljejo
Otrok rad piše in barva
ZANIMANJE Punčke r^de
oblačijo mamine obleke in čev-
lje ali pa se ogrinjajo z veliki-
mi pisanimi krpami. Zanimajo
se za šivanje in delajo s šivan-
kami velike, dolge vbode Fan-
te zanima igra v naravi že-
leznica. ladje in letala.
Vsi pa radi plezajo po drevju
in se gugajo, čeprav so v teh
letih še zelo nerodni in večkrat
pri takih podvigih padejo
SEDEM LET STAR OTROK
SPLOSNO STANJE Otrok
postaja boli uravnovešen kot
je bil prejšnie leto. Resen je in
rad premišlja Se vedno je moč-
na želja, da bi ugajal Zelo malo
ima razumevanja in smisla za
humor. Pritožuje se nad privr-
ženostjo staršev in sorod^^ikov
Večkrat se pritožuje nad bo-
lečinami v glavi in v mišicah,
večkrat je truden Navadne p>a
so sedemletni že mirnejši od
šestletnih
PREHRANA IN SEN Apetit
je srednji, včasih slab Otrok
v teh letih spet rad pije mleko,
je meso in sladkarije. Zdaj je
tudi hrano, ki je prej nI prene-
sel. Tudi obnašanje je v času
jedi boljše, čeprav še vedno
govori s p)olnimi usti
Spat gre med 7 in 8 uro
zvečer Spe globoko, redko se
zbudijo veliko sanjajo.
OBLAČENJE, Punčke so v
glavnem snažne in redoljubne,
medtem ko ie dečkom to deve-
ta briga. Pred jedjo si bodo
umili roke, če jih na to spomni-
te, toda re^o bodo protesti-
rali.
ZANIMANJE Deklice se igra-
jo s punčkami, dečki ljubijo
Igre v prosti naravi Zanimajo
se za kemijo in priljubljena
igrača je orodje Deklice režejo
papir in rade igrajo klavir Ce
pišejo držijo krčevito svinčnik
ali pero. Crke. ki jih pišejo, so
na začetku zelo velike, potem
pa vedno manjše in manjše.
Vzbuja se interes za knjige,
prednost imajo sUkanice in
pesmarice
Deklice in dečki si želijo ko-
lo, čeprav se zavedajo, da so
še majhni
—	da je bila ura zgrajena leta
1354 in ta je bila stolpna;
—	da je bila zgrajena prva mla-
tilnica leta 1788;
—	da so začeli rabiti prvi plug
v Prednji Aziji in Egiptu že
pred 3200 leti pred našim
štetjem;
—	da so izumili petrolejsko sve-
tilko 1855. leta;
—	da živi mačka 15 let;
Nekaf nasvelov a^a
nervoasme Ifudi
Nervoeiii ljudje jedo navadno
hitro in hlastno ter zanje niti
ni važno, kaj in kdaj jedo. Ne-
pravilna prehrana pa je tudi
glavna napaka ki nervoznost le
še poveča. Ce hrana namreč ni
dovolj prežvečena, leži dolgo v
želodcu, ovira spanje in povzro-
ča niigreno, zabuhle oči, često
Pa povzroča tudi mozolje. 2^to
pa naij nervozni ljudje jedo po-
časi in hrano dobro prežvečijo.
Dosti naj jedo predvsem pres-
nih jedi. ki so bogate na vita-
minih. Obed naj vsebuje mnogo
sočivja in sadja pa tudi sladke
jedi ®o priporočljive nervoznim
ljudem.
Kot najenostavnejše in naj-
učinkovitejše pomiTjevalno sred-
stvo proti nervoai je gibanje
na prostem Zlasti so priporoč-
ljivi zgodnji jutranji sprehodi
ko je zunaj še mimo in zrak
dovolj čist. Tudi za gimnasti-
ko je treba najti zjutraj kakih
15 minut časa. telovadite pa pri
odprtem oknu če že ne morete
na prostem Vaje pa seveda ne
smejo bi« take, ki bi zahteva-
le preveč telesnega napora (ska-
kanje). Prosto gibanje z rokami,
vmes pa od časa do časa globo-
ko vdihnite sveži zrak.
Ce pa imajo nervozni ljudje
tudi slabo srce, se morajo gim-
nastiki odpovedati in naj si
pomagajo z masažo. Plavanje in
kopanje le tudi zelo priporoč-
ljivo. vendar ne v premrzli vo-
di, ker mrzla voda preveč draži
živce Zdravljenje z vodo je
sploh priporočljivo In je po-
sebno zdravilna voda za slabo-
krvne in izčrpane ljudi zlasti še.
če damo v vodo kakšna eterič-
na olia ali ekstrakte Iglavcev.
Priporočljiva je tudi mlačna
prha taiko da t^e voda od vra-
tu po hrbtu. Ker pa vsi nima-
mo kopalnice in prhe. sj poma-
gamo tako. da vzamemo veliko
um'valno gobo jo namočimo v
vodo in jo izcejemo za vrat. Te
ponovimo najmanj 20 krat zve-
čer preden gremo v posteljo —
in prav gotovo bomo dobro za-
spali.
Za spečnost je dobro pred
spanjem počasi spiti kozarec
sladkane vode ali po toplega ka-
miličnega čaja. Prej bomo tudi
zaspali, če bomo v postelj leža-
li stegnjeni in ne zviti v klob-
čič.
Nervozni ljudje morajo na
dopust le v mime kraje z milim
podnebjem. Posebno jim bodo
pri j ali kraji, kjer je mnogo
iglastih gozdov. Morje pa za
nervozne ljudi ni preveč pri-
poročljivo, Ce pa se že odločite
za dopust na morju ga preživite
spomladi ali pa jeseni.
Naša kuharica
Mleko s kakaom in vaniljo
1	liter mleka. 1 zavitek vani-
lijevega sladkorja. 1 žlica ka-
kaa, 3 dkg naribanih mande-
Ijev, sladkor po okusu, četrt li-
tra poljubnega sadnega soka.
Vse dodatke zmešamo z mle-
kom. nato dobro stepemo z
metlico za sneg. Pripravljena
pijača naj malo postoji. preden
jo serviramo Kakao zmešamo z
žlico sladkorja in prav malo
mleka in ga gladko razmešamo,
preden ga dodamo mleku.
Mleko s figami
5 do 6 svežih pa tudi suhih
fig. sok in lupinica polovice li-
mone. pol litra mleka, sladkor
ali med. Fige zmeljemo na me-
snem stroju ali jih na drobno
sesekljamo prav tako limonino
lupinico Vse dodatke zmešamo
v mleko in sladkamo s sladkor-
jem ali medom Stepemo z me-
tlico za sneg in serviramo mr-
zlo.
Limonina pena
2	jajci, 10 dkg sladkorja, sok
ene limone, 3 žlice vode Ru-
menjaka zmešamo s polovico
sladkorja, mu prilijemo sok In
vodo in to stepamo nad soparo,
da se zgost'. Ko je snov gosta,
jo počasi vlivamo v trd sneg,
ki smo mu primešali ostalo po-
lovico sladkorja Limono lahko
nadomestimo s pomarančo.
Paradižnikovo meso
Pol kg govejega mesa, 5 dkg
masti, debela čebula, 6 paradiž-
nikov, 3 dkg moke, sol.
Meso zrežemo na kocke in ga
opečemo na razbeljeni masti od
vseh strani Nato ga preden emo
v drugo posodo. Na preostali
masti prenražimo sesekljano če-
bulo, dodamo zrezane paradiž-
nike in opečeno meso Pomolimo
in du^imo kake dve uri Ko se
je vsa koUčina posušila, moko
prepražimo in zalijemo Jed da-
mo na mizo z žganci, rezanci,
cmoki, testenine itd.
Nadevana zelena
Potrebuješ 8 zelen, pest riža,
1 jajce, 2 žlici drobro zrezane
svinjine, 2 žlici kisle smetane.
Gladko, bolj drobno zeleno
skuhaj v slanem kropu, a ne
popolnoma. Potem jo izdolbi in
nadevaj s sledečim nadevom*
spraži v mast pest riža prime-
šaj mu jajce, drobno zrezano
gnjat. smetano in sredico ze-
lene. Na masti prepraži pol žli-
ce moke, prilij malo juhe. zde-
vaj notri zelene in dobro po-
krite pari do mehkega. Nato jih
nadevaj okrog mesa.
Kromplr.ieva juha
s paradižnikom
Na kocke zrezan, olupljen
krompir zalii s kostno juho ali
vodo. Prideni mu na maslu
pražene čebule, strok česna,
ščepec kumine, vršiček timija-
na. lovorjev list in zelenega pe-
teršilja. Ko je krompir na pol
kuhan, mu prideni iz masti in
moke narejeno prežganje. Juho
malo popopraj in ji prideni dva
pretlačena parad žnika Ce pa
nimaž paradižnikov prideni ju-
hj žldco kisle smetane.
★
Proračun denarnih izdatkov
je pač najbolj boleča točka vsa-
ke gospodinje, Ce vidite, da ne
morete toliko trositi za vsak-
danje potrebe, postopajte zelo
odločno. V začetku meseca ku-
pite vse špecerijske potrebščine,
potem Pa točno določite dnevni
potrošek. Tega smete prekora-
čiti le v primeru, da ste prejšnji
dan nekaj prihranili. Naučili se
boste kuhati z manj denarja,
obroki pa bodo prav tako okus-
ni in hranljivi.
Vckbilo
Občinski odbor Rdeč^a križa Cirkorci priredi v nede-
ljo, dne 4. septembra 1955, ob 14. uri v SlKOLAH
VELIKO VRTNO VESELICO
S SRECOLOVOM.
Vabimo prebivalstvo iz SikcJ in sosednjih vasi. naj se
udeleže veselice v čimvečjem številu.
Igrala bo mariborska godba. — Pripravljeni so lepi do-
bitki za srečolov. — Poskrbljeno je za dobro in solidno
postrežbo.	ODBOR.
za 50. rojstni dan
Čestitamo
Janko Veraču, trgovskemu po-
slovodji v Ptuju Masarykova 2;
Janeju Prosenjaku, tesarju iz
Budine 71; Mariji Kopold, na-
meščenki v Ptuju, Slovenski
trg 2, in Mariji Sakelšek, gospo-
dinji iz Ptuja Z;agrebška C, 61
Se na mnogj leta!
OBVESTILO!
Vpisovanie otrok v Otroški
vrtec Breg — Ptuj bo od 1 do
3 septembra med 8. in 10 uro,
redno obiskovanje vrtca pg začne
6. septembra 1955.
Uprava
DRAŽBA
V soboto, dne 3. septembra
1955, ob 7 uri zjutraj se bo
vršila pri Občinskem ljudskem
odboru v Ptuju dražba najdenih
predmetov: moška in ženska
dvokolesa in ogrodja
OBVESTILO
Obveščamo starše, da se bo
pričel pouk na osnovni šoli v
Ptuju dne 6. septembra 1955
Otroci vseh razr^ov naj se
zberejo tega dne ob 8. uri zju-
traj na šolskem dvorišču
Upraviteljstvo osnovne šole
v Ptuju
KMETOVALCI, POZOR! Mest-
na komunalna ustanova v
Ptuju obvešča, da bo pri-
čela s čiščenjem in luženjem
vseh vrst zmja Na Pristanu.
Objava
najdenih predmetov
4 m pisanega bombažnega bla-
Pa,
4 m rjavega platna,
50 cm vate za podlogo
1 ovratna verižica iz pozlače-
nega aluminija,
3 denarnice z manjšo vsoto
gotovine,
I ženske rokavice
1 ženski dežnik
1 delavska aktovka
1 pozlačen gumb
284 škatlic saharina
367 kamenčkov zg vžigalnik
1 zapestna ura znamke »Fero«,
1,5 kg šelaka,
I žensko kolo, črne barve, brez
znamke tov. štev. 36759-J,
1 okvir moškega kolesa znam-
ke Partizan št. 4710610.
L?stnki zgoraj navedenih
predmetov se pozivajo, da se
zglaisljo pri tukajšnjem uradu
zaradi prevzema svoje lastnine.
Ljudski odbor mestne
občine Ptuj
NA PRAVEGA JE NALETEL
—	Mi lahko poveste, kdaj je
umrl Prešeren' Cisto sem po-
zabil.
—	Zelo mi je žal. Vse poletje
sem bil na morju in nisem či-
tal časopisov, osmrtnic pa sp:oh
nikoli ne berem.
Naj ostane med nami
Francek se brani očetovs va
M'Cka je bild na vsem tem
najmanj kriva Pr. kožuhanju to
bil: v«i tako dobre volje in
Franci ji je bil že od nekdaj zelo
pr; srcu Kozarček več ga je
zvrml in se nikakor ni hotel lo-
čiti in poslov.ti od nje. Izmuzni-
la sta Se na skedenj m sta se
,mela rada, da le kaj Niti malo
ni^ita pomislila, da lahko pr.de
kaj vmes, posebno Fiancl ne.
Kadar je bil p.jan je inael de-
kleta strašno rad, naj je b'la to
Micka, Francka alj pa Trez-ka.
Razen teg, je mel lep grunt, ki
ga je oče zapisal nanj in stra-
šansko je bil ponosen. Na ženi-
tev sploh nikoli m pomi^Ul Oče
mu je vseskozi polagal na srce,
naj se oženi le z bogatim dekle-
tom, tak.m, kj im^ tudi kaj pod
palcem, da bo grunt tudi v na-
prej lepo šel Zato Franci drugo
jutro n: hotel več poznati Mic-
ke, čeprav sta se .mela tako
strašan-ko rada na skednju.
Nekaj mesecev se Micka ni
pokazala v vasi in sosede so ne-
kaj šušljale. Potem je prišlo na
dan; Mickrt bo dobila otroka...
In v vas: je završalo: Kdo je
oče? Franci se ni zmenil za Mic-
kine prošnje naj jo vendar vza-
me, ke.f je mat: njegovega otro-
ka Niti slišati ni hotel, da ima
pr: tem kaj zraven Tako se je
rodil mali korenjaček, kj ni 'mel
očeta . . Zdaj so se vmeš Mic-
kini starši. Na vso moč so kriča-
li in grozili mladj materi, naj po-
ve, kdo je oče, ker drugače jo
bodo pognal; od hiše Kaj je r.e-
va hotela, poved la je Tako je
začela pravda za očetovstvo
Franclov oče je imel v mestu
Svojega advokata in takoj šel k
njemu. Plačal je lepo vsoto, sa-
mo da bi se vse nekako uredilo
in bi njegov nadebuden sin ne
bil oče. Kajti grunt je grunt m
Micka niiiig niti prebite pare za
doto.
Otrok je rastel in pravda se je
vlekla Franci je izjavil pred so-
diščem, dd na skednju ni bil ni-
koli z Miclto :n da sploh ne ve,
kje je b:l tistj večer Advokat mu
je pripomogel, da se je celo
spomnil gostilne, kjer je takrat
pop-val s fant in tako sploh ni
mogel b ti na fkednju Ml da
mati pa je jokala in povedala
samo to, da drugi n- mogel biti,
kajti nobenega druqeqa ni imela
rada In takoj ji je Franci spo-
nesel vse fante, k so kdaj valo-
vali pod njen m oknom in obto-
žil, da ie čisto navadna candra,
ki se vlači vsakim in da hoče
priti na njihov grunt.
Zaslišali so vse te »očete«, ki
so trepetali 'n se zaklinjali na
vse, da se Micke n ti s prstom
niso dotaknili. B.lj fo bled: kot
krpe . . . Saj res ni šala da te po
nedolžnem zašijejo in ti dodeli-
jo otroka le zato, ker s! se de-
kletu kdaj nasmehnil in ii zapel
pod oknom Ampak star. Skrta-
lo, Franclov oče fe bil pravj iz-
vedenec v takih zadevah Poučil
je sina, da je v st3ri Jugoslaviji
imel z deklo otroka in dg to ni-
koli ni prišlo na dan Ponudil je
Micki v štiri oči nekaj tisočakov,
pa naj bo tiho in naj pravdo
konča Naj^ bo vesela, ker ima
tako koren)aškega sinčka, oče pa
se bo že kdai našel, saj je mlada
in »rčkana mati Ko tega n: spre-
jela, pa je zarohnel: »No, pa sc
bomo tožili naprej I«
Potem so pač vzeli kri, merili
lobanjo otroku in Franclu in
ugotovili, da je oče pač Franci,
ker drug; m mogel biti. Stari
Skrtalo je kar besnel, ker to nI
več šlo tako kot v stari Jugosla-
viji, Franci bo moral plačevati
alimente za otroka in tudj zh
pravdo je imel velike stroške.
Tako mali korenjaček, ki iz dne-
va v dan raste dobiva sicer ali-
mente, očeta pa vendar nima.
Njegov oče še vedno zalezuje
dekleta in pričakuje gruntar^ko
hčer, ki bo imela kaj pod pal-
cem . Žalosten pojav, ampk
resničen.
Po dolgoletn uporabi se tudi
žima precej zamaže in zato je
potrebna čiščenja. To najbolje
napravimci takole:
Z mo denemo v lesen čeber In
noL/emo nanjo vrele vode. Ceber
pokrijemo s pokrovko ali z debe-
lo rjuho. V tej sopari pustimo
ži'mo 2 do 3 ure Nato vodo od-
toč mq in polijemo žimo z vrelo
miln co ter jo zopet pokrijemo.
Ko i-e bo milnica nekoliko ohla-
dila, zmencamo žimo z rokami,
nakar vodo odcedimo. Zimo spet
pol jemo z vročo vodo m preme-
šamo s pal co. V tej vodi naj
ostane 1 uro Končno jo še en-
krat sploknemo z vročo vodo,
ožmemo m raztresemo po veHkt
rjuhi na soncu alj blizu peči, da
se posuši Zime ne smemo prati
nit: splckovati z mrzlo vodo, si-
cer b; se zravnala in bi ne bila
več kodrasta. Zato uporabljajmo
samo vročo vodo.
*
Neki amer ški zdravnik je mne-
nja, da s pranjem zob zjutraj in
zvečer ne storimo kdo ve kaj za
njhovo zdravje. Pravi namreč,
do je trebc zobe očistiti takoj po
jedi. kajti že pol ure potem
ostank: jed v zobeh gnijejo.kar
jim zelo škodi.
★
Ce sušiš bezgove jagode, po-
tem naber; suhe, ker sicer kmaiu
plesnijo. Iz bezgovega cvetja na-
redimo zelo dobro bezgovo pija-
čo Na 12 litrov vode damo osmi-
no litra dobrega vinskega ki'sa.
en k.logram sladkorja, sok treh
limon :n 6 velikih bezgovih cve-
tov To pokrijemo s krpo ter pu-
stimo na hladnem in večkrat na
dan premešamo Ce je vreme
toplo, bo hitro zašume'o. če je
pa hladno, pozneje Toda več kot
štiri dni ne sme stati Ko je za-
čelo šumeti precedi, napolni stek-
lenice, jih dobro zamaši in po
stavi na hladno Razumljivo je.
da moraš uporabiti za to emaj-
lirani lonec ali stekleno posodo.
HUMOR
Na čikaškem pokopališču je
Kitajec položil na grob svojega
očeta polno skledo kuhanega
riža. Američan, ki je na sosed-
nji grob položil šopek rož, se je
obrnil h Kitajcu:
»Kdaj bo tvoj oče vstal m
pojedel ta riž?«
»Prav takrat, ko bo vstal tvoj
in poduhal rože, ki si mu jih
prinesel.«
IZ GIMNAZIJE
Profesor: »Od kod izvajamo
besedo ideja?*
Dijak: »Iz besede idijot!«
VZROK
»Od kdaj pa Janez sgtet nosi
dolgo brado?«
»Odkar mu žena izbira kra-
vate!«
PRI PUTNIKU
Prodajalka vozovnic: — S
katerim vlakom se nameravate
peljati, tovariš?
kupiva žena: — To se vas
ne tiče. Z njim se odpeljem jaz,
ki sem njegova žena.
GOSPODINJSKO POMOČNICO
sprejme tričlanska družina.
Kotar, Ciril-Metodov drevo-
red 1, Ptuj.
Režijski odbor za gradnjo vtr
dovoda sprejme takoj večje
štev lo DELAVCEV. Javite se
pri Mestni komimalni ustano-
vi v Ptuju (pisarna klavnice).
Podjetje »Kruh-peclvo« v Ptuju
sprejme v uk DVA VAJEN-
CA s predpisano šolsko iz-
obrazbo in veseljem do po-
klica Interesenti naj se pri-
javijo v upravi podjetja.
Spreimemo
211 sobos ikar ev
U in pleskdrev
s 1. oktobrom 1955 Pogoji:
kvalificirani in polkvalificira-
n? z daljšo delovno dobo —
Plača od 45. 55, 60 do 75 din.
Stalna sltižba.
^kros' - Izola
PRODAM MOTORNO KOLO
znamke ILO 98 ccm v dobrem
stanju. Naslov v upravi lista.
Prodam malo rabljen SingCT
šivalni stroj. Naslov v upravi li-
sta
PRODAM POSESTVO z gospo-
darskim poslopjem. Naslov v
upravi lista.
RAZGLAS
V nedeljo dne 28. avgusta
1955. bo v Zabjeku pri Ptuju
štev. 15 prodaja stanovanjske
hiše in eo«3oodarskega poslopja
ter premičnin.